Spoštovani poslušalke in poslušalci, dragi prijatelji ... - RTV Slovenija

Od festivalskega dogajanja, morskih 

in Higgsovih valov, poletnega natečaja 

za humoresko in kratko zgodbo … do 

Arsovih jesenskih pripovedi, odličnih 

intervjujev, oddaj, radijskih iger in 

koncertov … tudi na Twitterju 

Spoštovani poslušalke in poslušalci, 

dragi prijatelji programa Ars, 

če ste 3. program Radia Slovenija – program Ars poslušali 

tudi poleti, veste, da smo bili njegovi sodelavci na številnih 

domačih in tujih festivalih ter razstavah, spremljali smo 

dogajanje v kulturi in znanosti – ob množici oddaj, okroglih 

miz in izjemnih intervjujev z intelektualci naj poudarim, da 

smo med prvimi predstavili dosežek znanstvenikov Inštituta 

Jožefa Stefana, namreč da so prvič zaznali Higgsove valove 

in izvedli dinamični fazni prehod, ki simulira veliki pok v 

časovnem poteku – podobno, kot se je to zgodilo ob nastanku 

vesolja. Seveda ima ta izjemni znanstveni dosežek veliko 

uporabno vrednost, saj pomeni napredek v hitrosti delovanja 

spominskih elementov in tako izpopolnitev tudi v naših 

mobilnih telefonih že v bližnji prihodnosti. Ko sem ravno 

pri mobilnih telefonih, nanje si lahko med drugim naložite 

tudi oddaji Pogled v znanost in Podobe znanja, v katerih 

predstavljamo znanstvenike in njihova spoznanja. Znanosti 

odmerjamo prostor še v nekaterih drugih Arsovih oddajah, 

občasno v oddaji Ars humana, jezikoslovnim znanostim pa 

so namenjeni Jezikovni pogovori (tudi to oddajo najdete med 

podcasti). Od poletja naprej je Ars na Twitterju, nekaj Arsovih 

sodelavcev pa na družabnem omrežju Facebook. Poiščite nas 

in z veseljem se bomo povezali z vami.

2 

www.rtvslo.si/ars 

Arsovo poletje je bilo torej vse prej kot lenobno, v resnici je 

bilo zelo delovno in po zaslugi nekaj izjemnih kulturnih in 

znanstvenih dogodkov navdihujoče, zato smo kovali drzne 

načrte za obdobje vse do leta 2014. A do takrat se bodo letni 

časi še nekajkrat zamenjali, zato v tej knjižici več o letošnji 

Arsovi jesenski pripovedi. V njej bo veliko dobrih zgodb, 

tudi tistih, ki jih je strokovna komisija v sestavi: Lucija 

Stepančič, Zdravko Duša in Marjan Strojan, izbrala na 

natečaju za najboljšo humoresko in kratko zgodbo. Najboljša 

besedila izmed 168 na natečaj prispelih zgodb in humoresk 

podpisujejo avtorice, ki so si prislužile tudi nagrade. Prvo 

nagrado, nagrado v vrednosti 500 evrov, bo prejela Agata 

Tomažič iz Ljubljane za zgodbo z naslovom S pticami si 

delim nebo. Drugo nagrado, 400 evrov, je žirija podelila 

kratki zgodbi z naslovom Mirt, ki jo je napisala Slavica Šavli 

iz Ljubljane. Tretjenagrajeno zgodbo, Formiranje literarnih 

motivov, pa je na natečaj poslala Monika Jerič iz Ljubljane, 

ki bo za besedilo nagrajena z 200 evri. Žirija je v odkup 

predlagala tudi naslednja kakovostnejša besedila: Resnična 

zgodba Victorja Lustiga Veronike Simoniti iz Ljubljane, Posel 

stoletja Toma Kočarja iz Ljubljane, Pred Dekameronom Milana 

Petka iz Nove Gorice, Forešt Franja Frančiča iz Sečovelj, 

Za bogove Jedrt Maležič iz Ljubljane, Kamniti obraz Agate 

Tomažič iz Ljubljane, Kapetanovi škornji Boruta Pusta iz 

Ljubljane ter tri zgodbe, katerih avtorji oziroma avtorice se 

nam še niso oglasili in svojega avtorstva dokazali s petim 

izvodom. To so besedila Dan potem, G kot Goran, S kot 

Sarajevo in Ljubezen. 

Jesen prinaša sveže premiere, podelitev Borštnikovega 

prstana, obisk knjižnega sejma v Frankfurtu in filmskega 

festivala Liffe … obilo dogodkov in predstav, o katerih 

bomo kritično poročali. V različnih slovenskih krajih bomo 

priredili nove Arsove večere, z Literarnimi večeri na 3. in 1. 

programu, Liričnimi utrinki, Literarnimi nokturni, Izbrano 

prozo in z drugimi oddajami o književnosti, ki jih najdete 

tudi na spletni strani programa Ars, se bomo sprehodili med 

prazniki: od dneva reformacije do božiča in novega leta, 

proslavili Prešernov rojstni dan ali »ta veseli dan kulture« in

3 


vam že tradicionalno pripravili Arsov slovesni silvestrski večer. 

V poslušanje bomo ponudili oddaje o umetnosti (Likovni 

odmevi, Gremo v kino, Literarni portret, Glasbeni portret, 

Kulturni globus, Pogledi na sodobno umetnost, Oddaljeni 

zvočni svetovi, Operni recital, Arsov art atelje …), intervjuje v 

oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, odlične radijske igre 

na Arsu in na 1. programu, vrhunske prenose in posnetke 

koncertov … Seznam je zelo dolg in le strinjam se lahko s 

tistimi, ki menijo, da je Ars najboljša frekvenca za glasbene 

ljubitelje in sladokusce, Radio Slovenija pa v resnici največja 

slovenska literarna revija. Ars seveda ostaja tisti posebnež 

med radijskimi programi, na katerem vas ne bodo zmotile 

prekinitve z oglasi; ostaja prostor za javno razpravo, mesto 

za intelektualce, znanstvenike in kulturne ustvarjalce, ki 

slovenski kulturni prostor bogatijo z različnimi pogledi in 

mnenji. To je program z veliko odgovornostjo in z veliko 

izzivi – tehnološkimi in profesionalnimi. Lahko bi bil in bi 

moral biti še boljši. Vedno znova se je namreč treba zavzemati 

za kakovost oddaj, glasbe, poročanja … za dodano vrednost, 

ki si jo zaslužite poslušalke in poslušalci, ustvarjalke in 

ustvarjalci, kulturniki, znanstveniki, intelektualci. Prav zato 

program Ars potrebuje dobre zakonodajne okvire, najboljše 

sodelavce, strokovnjake in poznavalce medija, ki morajo imeti 

čim boljše razmere za delo, in denar. Da, Ars potrebuje – tako 

kot njegovi sorodni programi po Evropi – veliko denarja. 

Stari Rimljani bi rekli: »Sine pecunia …« No, ko se začnejo 

pogovori vrteti okrog denarja, bi lahko začela preklinjati 

še tako kulturna urednica za kulturo. Ampak: »Gutta cavat 

lapidem non vi sed saepe cadendo.« Vztrajnost, verjamemo, 

se splača. Da, sodelavci Uredništva za resno glasbo, Uredništva 

igranega programa in Uredništva za kulturo 3. programa 

Radia Slovenija imamo to jesen veliko povedati. O aktualnem 

dogajanju bomo poročali vsak dan sproti, del oddaj pa 

napovedujemo na naslednjih straneh in na www.rtvslo.si/ars. 

mag. Jasna Potočnik Topler, 

urednica Uredništva za kulturo

4 


NAGRAJENA IN ODKUPLJENA DELA Z LETOŠNJEGA 

NATEČAJA ZA HUMORESKO IN KRATKO ZGODBO 

Nagrajene in odkupljene kratke zgodbe ter odkupljena 

humoreska bodo na sporedu konec novembra: 

Nedelja, 21. novembra, ob 23.05 na 1. programu 

LITERARNI NOKTURNO 

Agata Tomažič 

S pticami si delim nebo (prvonagrajena zgodba natečaja) 

Nedelja, 21. novembra, ob 14.05 na 3. programu – programu Ars 

HUMORESKA TEGA TEDNA 

Tomo Kočar 

Posel stoletja (odkup) 

Ponedeljek, 22 novembra, ob 23.05 na 1. programu 


Slavica Šavli 

Mirt (drugonagrajena zgodba natečaja) 

Torek, 23. novembra, ob 23.05 na 1. programu 


Monika Jerić 

Formiranje literarnih motivov (tretjenagrajena zgodba 

natečaja) 

Sreda, 24. novembra, ob 23.05 na 1. programu 


Borut Pust 

Kapetanovi škornji (odkup)

5 

Četrtek, 25. novembra, ob 23.05 na 1. programu 


Milan Petek 

Pred Dekameronom (odkup) 

Petek, 26. novembra, ob 23.05 na 1. programu 


Veronika Simoniti 

Resnična zgodba Victorja Lustiga (odkup) 

Sobota, 27. novembra, ob 23.05 na 1. programu 


Agata Tomažič 

Kamniti obraz (odkup) 


LITERARNI NOKTURNU 

Franjo Frančič 

Forešt (odkup) 

Ponedeljek, 29. novembra, ob 23.05 na 1. programu 


Jedrt Maležič 

Za bogove (odkup) 

www.rtvslo.si/ars

6 

CIKLUSI ODDAJ 

Cikel oddaj: 3. festival Maribor 2010 

Ob torkih, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars 

S SOLISTIČNIH IN KOMORNIH KONCERTOV 

Torek, 5. oktobra – V vrtincu strun 

Torek, 19. oktobra – Genetika mojstrovin 

Torek, 9. novembra – Veliki duo 

Torek 16. novembra- Pearsova stoletnica 

Ob petkih, ob 20.00 na 3. programu – programu Ars 

PETKOV KONCERTNI VEČER 

Petek, 15. oktobra – Nov zven popolnosti 

Petek, 5. novembra – Poetov urok 

Petek, 19. novembra – Sedanjost preteklosti 

Petek 10. decembra – Ljubezen in večnost 


Več podatkov o oddajah najdete ob dneh, ko bodo na sporedu. 

Avtorica cikla oddaj in glasbena urednica Tjaša Krajnc. 

Ob sredah, ob 20.00 na 3.programu – programu Ars 

Arsov art atalje 

Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko – s temi tremi 

pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. 

Oddaja je namenjena predstavitvi najnovejših zvočnih 

iskanj; pogovorom z gosti, slovenskimi skladatelji in 

izvajalci sodobne glasbe, neposrednim prenosom koncertov 

sodobne/eksperimentalne glasbe, predstavitvi tistega 

eksperimentalnega dogajanja v glasbi 20. stoletja, ki smo ga 

pri nas prezrli, predstavitvi najnovejših stvaritev na področju 

radiofonije in akustične umetnosti ter predstavitvi dogajanja 

na tribunah oz. tekmovanjih, kot so ROSTRUM, IREM in 

PRIX ITALIA.

7 


• 6. oktober: Guruji šuma in elektronske glasbe (2. oddaja, 

gost: Bor Turel) 

• 13. oktober: posnetek 2. koncerta festivala SLOWIND 

2010 

• 20. oktober: posnetek 3. koncerta festivala SLOWIND 

2010 

• 27. oktober: koncert ob petdesetletnici skladateljske 

skupine PRO MUSICA VIVA (neposredni prenos iz Studia 

14 Radia Slovenija) 

• 3. november: posnetek 4. koncerta festivala SLOWIND 

2010 

• 10. november: večer 

s pianistom in skladateljem Igorjem 

Deklevo 

• 17. november: večer s skladateljem in pianistom Ljubom 

Rančigajem 

• 24. november: deset let festivala Spectrum (gost: violinist 

Volodja Balžalorsky) 

• 1. december: Åke Parmerud - uho, oko, prostor, 

interakcija v švedski sodobni glasbi (gost: Bor Turel) 

• 8. december: Guruji šuma in elektronske glasbe (3. 

oddaja, gost: Bor Turel) 

• 15. december: Večer s skladateljico Brino Jež Brezavšček 

• 22. december: Zodiak in Glasba v trebuhu: Karlheinz 

Stockhausen (gost: Bor Turel) 

• 29. december: Radiofonske novoletne voščilnice (gost: 

Bor Turel) 

Urednik in voditelj Gregor Pirš. 

Festival Slowind 2010 na 3. programu – programu Ars 

Neposredna prenosa iz dvorane Marjana Kozine Slovenske 

filharmonije 

(Kvintet Slowind s skupinama Altera Veritas iz Rige in 

Ensemble Aleph iz Pariza) 

četrtek, 7. oktobra, ob 20.00 

Spored: 

• Alexandra Filonenko (Ukrajina/Nemčija): Das druckende 

Fehlen eines erschaffenden Raums ... (2009) za klarinet, 

akordeon, violino, violončelo, trobento in tolkala 

• Diana Molvik (Latvija): Manuscript za flavto, akordeon in 

dvoje kokel 

• 

Dominique Clement (Francija): Pihalni kvintet

8 


• Malin Bang (Švedska): Faces and moon splinters (2009) za 

sopran, klarinet, violino, violončelo, trobento in klavir 

• Santa Bušs (Latvija): Intim (2008) za pihalni kvintet 

• Imants Mežaraups (Latvija): Novo delo (2010) (naročilo 

ansambla Altera Veritas za 12. festival Slowind 2010) za mešani 

ansambel 

torek, 12. oktobra, ob 20.00 

Spored: 

• Vittorio Montalti (Italija): Nu descendant un escalier (2008) 

za klarinet, violino, violončelo, klavir, tolkala 

• Jean-Charles François (Francija): Slam de la Mund 

Alienation za sopran in tolkla 

• Gundega Šmite (Latvija): Skatoties ... Sapnojot (2003) za 

flavto, akordeon in dvoje kokel 

• Gérard Buquet (Francija): Novo delo (2010) za mešani 

ansambel (naročilo ansambla Aleph za 12. festival Slowind 2010) 

• Mari Kamimoto (Japonska) Parfum de la nuit (2009) za 

sopran, klarinet, basovski klarinet, violino, violončelo, akordeon 

in tolkala 

• Alfred Huber (Nemčija): Sekstet (2010) (prva izvedba) za 

klavir in pihalni kvintet 

• Nina Šenk (Slovenija): Novo delo (2010) za mešani 

ansambel (naročilo ansambla Slowind za 12. festival Slowind 

2010). 

Urednika neposrednih prenosov: Gregor Pirš in Bor Turel. 

Ob sobotah, ob 20.00 (razen, če ni drugače označeno) na 

3. programu – programu Ars 

SOBOTNI OPERNI VEČERI 

Tudi jeseni nadaljujemo priljubljene sobotne predstavitve 

opernih predstav iz najuglednejših opernih hiš. Vabimo vas 

tudi k spremljanju že tradicionalnih neposrednih prenosov 

otvoritvenih predstav milanske Scale in Metropolitanske 

opere v New Yorku (7. oziroma 18. decembra). Letošnjo bero 

prenosov bosta dopolnila še prenosa iz Bavarske in Dunajske 

državne opere, ki bosta 23. oktobra oziroma 11. decembra.

9 

• 

• 


2. oktober, Giacomo Puccini: LA BOHÈME (Dunaj) 

9. oktober, Peter Iljič Čajkovski: JOLANTA (Odesa) 

• 16. oktober, Gaetano Donizetti: LUCREZIA BORGIA 

(Dunaj) 

• 23. oktober, Antonin Dvořák: RUSALKA (neposredni 

prenos iz Münchna ob 19.00) 

• 30. oktober, Gaetano Donizetti: ROBERTO DEVEREUX 

(Rim) 

• 6. november, Georges Bizet: ISKALCI BISEROV (London) 

• 13. november, Saverio Mercadante: VIRGINIA (Wexford) 

• 20. november, Gaetano Donizetti: LJUBEZENSKI NAPOJ 

(Benetke) 

• 27. november, Georg Friedrich Händel: ALCINA (Dunaj) 

• 4. december, Bedřich Smetana: POLJUB (Wexford) 

• torek, 7. december, Richard Wagner: VALKIRA 

(neposredni prenos iz milanske Scale ob 18.00) 

• 11. december, Wolfgang Amadeus Mozart: DON JUAN 

(neposredni prenos iz Dunajske državne opere ob 18.00) 

• 18. december, Giuseppe Verdi: DON CARLOS 

(neposredni prenos iz Metropolitanske opere v New Yorku ob 

18.30) 

• 25. december, Luigi Cherubini: LODOÏSKA (Rim) 

Več podatkov o oddajah ob dneh, ko bodo na sporedu. 

Urednik oddaj je Dejan Juravić

10 

ODDAJE, RAZPOREJENE PO 

DATUMIH PREDVAJANJA 


Sobota, 2. oktobra, ob 20.00 na 3. programu – programu ARS 

SOBOTNI OPERNI VEČER 

Giacomo Puccini 

La bohème 

(posnetek iz Dunajske državne opere) 

Svoj prvi vrh je Puccini dosegel z 

opero »La Bohème«. Zanjo sta mu 

napisala libreto Giuseppe Giacosa in 

Luigi Illica po znanem romanu Prizori 

iz življenja boema (Scènes de la vie 

de Bohème) francoskega romantika 

Henrija Murgerja in po adaptaciji 

romana, ki jo je pripravil skupaj s 

Tenorist Stephen Costello 

Théodorom Barrièrjem sam pisatelj. 

Naloga libretistov je bila vse prej kot preprosta: ohraniti duha 

in značaj romana, natančno prikazati posamezne detajle 

razpoloženja, ohraniti obris zgodbe in svobodno obravnavati 

epizode glede na potrebe dramatizacije. 

V zgodbi o boemih in ljubezni pesnika do preproste vezilje je 

Puccini našel idealno snov in ustvaril opero, ki je nedvomno 

njegova najplemenitejša in najčistejša umetnina. Njegova 

glasba je tu nenavadno poetična, polna tople lirike in nežnega 

čustva. 

Kot v vseh mojstrovinah tudi v operi »La Bohème« ni šibkih 

in pustih taktov, v njej je vrsta prelepih mest. 

Čeprav premiera opere »Boheme« leta 1896 v Torinu 

Pucciniju ni prinesla tolikšnega priznanja kot tri leta prej 

»Manon Lescaut«, je bilo tudi to delo kmalu priznano in je v 

kratkem času osvojilo vsa pomembna gledališča po svetu. 

V glavnih vlogah bosta nastopila Stephen Costello kot Rudolf 

in Krassimira Stojanova kot Mimì. Zbor in orkester Dunajske 

državne opere bo vodil Franz Welser-Möst. 

Urednik oddaje Dejan Juravić.

11 

Sobota, 2. oktobra, ob 23.30 na 1. programu 

KRATKA RADIJSKA IGRA 

Milan Kleč 

Usta 


Igra je nastala v sodelovanju z Založbo 

Vitrum d.o.o. iz Ljubljane leta 2002 

v okviru ciklusa Porno, poskusa 

erotičnih radijskih iger. Povabilu 

takratnega uredništva, ki ga je vodil 

Goran Schmidt, se je odzval samo 

Milan Kleč in segel na sicer tvegano, a 

Igralka Polona Juh 

vendar prijazno razposajeno področje. 

V oktobru vam predstavljamo prvo 

ponovitev dveh od štirih njegovih kratkih iger, ki jih je pred 

osmimi leti režiral Zvone Šedlbauer. Milan Kleč se tudi v 

teh miniaturah odlikuje s svojim humorjem in prvinami 

nadrealizma, ki so jim s posluhom ustvarjalno sledili režiser 

in igralci. 

Dekle v prvi igri je očitno zelo mlado in na začetku se 

zdi, da je precej neizkušena, a izkaže se, da je razlog njene 

sramežljivosti že kar nadrealističen. Nastopata Polona Juh in 

Gašper Tič. 

Nedelja, 3. oktobra, ob 8.05 na 1. programu 

RADIJSKA IGRA ZA OTROKE – PREMIERA 

Andrej Rozman Roza 

Kamen modrosti 

Društvo slovenskih pisateljev je leta 

2008 podelilo nagrado za najboljšo 

otroško ali mladinsko knjigo Desetnica 

knjigi Kako je Oskar postal detektiv 

avtorja Andreja Rozmana - Roze. 

Oskar, ki si želi postati detektiv, zaradi 

te želje zelo natančno opazuje svojo 

Pisatelj Andrej Rozman Roza 

okolico in kmalu opazi nenavadne 

dogodke in ljudi, ki jih drugi prebivalci 

ljubljanskega blokovskega naselja ne. Kamen modrosti je

12 


le ena izmed treh zgodb iz navedene knjige. Avtor jo je 

priredil že za gledališče in je bila v Drami SNG Ljubljana 

uprizorjena v prejšnji sezoni. Radijska priredba je dinamična, 

vendar avtor v njej izraža tudi Oskarjeve dvome, strahove 

in vsakokratni razmislek ob novi situaciji. Nad šolo namreč 

ni navdušen, matematika mu ne leži, stežka se uči brati 

in zato sklepa, da preprosto ni dovolj pameten. Ko se po 

naključju znajde v draguljarni med ropom, pa reši situacijo 

pametno in učinkovito. Igro je zrežirala Irena Glonar, 

tonski mojster je bil Jure Culiberg, dramaturginja Vilma 

Štritof, glasbena opremljevalka pa Darja Hlavka. Oskarja 

je interpretiral mladi Gašper Rojc. Igra bo novembra letos 

sodelovala na mednarodnem festivalu radijskih iger za otroke 

in mladostnike Ex Aequo. Festival bo bienalno potekal v 

Bratislavi. 

Nedelja, 3. oktobra, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 

LITERARNI PORTRET 

Eva Šprager 

Svetlozár Ígov 

Svetlozár Ígov je eden najzanimivejših predstavnikov sodobne 

bolgarske književnosti. Že več kot štiri desetletja piše poezijo 

in prozo, ukvarja se z literarno kritiko in zgodovino, je avtor 

referenčne Zgodovine bolgarske literature, razen tega pa piše tudi 

eseje in prevaja. Predstavila ga bo Eva Šprager, lektorica za slovenski 

jezik na univerzi v Sofiji, ki je prevedla tudi njegove pesmi in 

odlomek iz romana Jeleni. Urednica oddaje je Ingrid Kovač Brus. 



Miroslav Košuta 

Bere svoje pesmi 

V minulih dveh letih smo na Radiu Slovenija ob slovenskem 

kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in na Prešernov 

rojstni dan lahko slišali številne slovenske pesnice in pesnike. Tokrat 

bomo v studio povabili pesnika, dramatika in prevajalca Miroslava 

Košuto. Košuta, rodil se je 1936. leta v Križu pri Trstu, je svojo

13 

Pesnik Miroslav Košuta 


prvo zbirko z naslovom Morje brez obale 

objavil leta 1963. Pozneje se je odmaknil 

od impresionističnega podobja in razvil 

pričevanjsko liriko, transparentno in hkrati 

bogato tudi z grotesknimi drobci. Takšne 

so tudi pesmi, ki jih je izbral in ki nam jih 

bo sam prebral v Literarnem nokturnu. 

Ponedeljek, 4. oktobra, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 

RADIJSKA IGRA 

Bogdan Jovanović 

Lekcija 

Delo srbskega pisatelja je zasidrano v naši medvojni tematiki in 

sodi med klasična dela srbske radijske dramaturgije tudi po svoji 

literarni obdelavi, saj vsebinsko in oblikovno na izredno zanimiv 

način ilustrira nekatere temeljne dileme tedanjega moralnega 

položaja. Zato ni čudno, da je Jovanovičeva LEKCIJA, napisana 

najprej za radio, osvojila tudi mnoge gledališke odre. 

Igro je prevedel Franci Zagoričnik, nastopili pa so Polde Bibič, 

Janez Hočevar, Boris Kralj, Maks Bajc in Dušan Škedl, tonska 

mojstrica je bila Metka Rojc, režiral pa je Marjan Marinc. 

Torek, 5. oktobra, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars 


V vrtincu strun 

Angleški violinist Anthony Marwood 

je vodil Komorni godalni orkester 

Slovenske filharmonije pri izvedbi 

Simfonije za godala v g-molu, op. 12, 

Felixa Mendelssohna-Bartholdyja, 

Koncerta za violončelo v a-molu, 

op. 129, Roberta Schumanna – v 

Skladatelj Nenad Firšt transkripciji za violino – ter vsodobnih 

skladb: Zadnjem krogu Osvalda 

Golijova in novem delu Tolmuni slovenskega skladatelja 

Nenada Firšta. 

Avtorica in urednica Tjaša Krajnc.

14 


Četrtek, 7. oktobra, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 

RADIJSKA IGRA 

Ioan Grigorescu 

V ringu 

To je drama iz boksarskega sveta 

in obravnava napet boj med 

nasprotnikoma. Izvirna uprizoritev 

je bila leta 1968 nagrajena na 

mednarodnem tekmovanju Prix Italia. 

Prevedel jo je Janko Moder, nastopili 

pa so Polde Bibič, Jurij Souček, Boris 

Kralj, Iva Zupančič, Milan Kalan, Janez 

Dramatik Ioan Grigorescu Albreht in Božo Vovk. Dramaturginja 

je bila Djurdja Flere, tonski mojster 

Dušan Mauser, režiser pa Marjan Marinc. 



Milan Kleč 

Valentin 

Igra je druga od štirih, ki so leta 

2002 nastale v sodelovanju z Založbo 

Vitrum d.o.o. iz Ljubljane leta 2002 

v okviru ciklusa PORNO, poskusa 

erotičnih radijskih iger. Tudi 

dramaturg te je bil Goran Schmidt, 

režiser pa Zvone Šedlbauer. Tokratna 

Igralec Pavle Ravnohrib 

pripoveduje o obsedenosti junaka s 

tem, da vsako svojo žensko nauči, da 

v trenutkih največjih slasti vpije njegovo ime. Situacije so 

podoživeli Pavle Ravnohrib, Judita Zidar, Jernej Šugman in 

Nataša Barbara Gračner.

15 



RADIJSKA IGRA ZA OTROKE – IZ CIKLUSA NAGRAJENIH 

Ivan Cankar / Rosanda Sajko 

Jure 

Za priredbo je režiserka Rosanda 

Sajko leta 1975 prejela nagrado Mitje 

Mejaka. Cankar je s podobo malega 

Jureta ustvaril lik, poln svetlobe 

otroškega sveta, katerega čistost sicer 

preganjajo temne sile zlobnih in 

krivičnih odraslih, a mu ne morejo 

do živega. Jure se s svojim čistim 

srcem zateka v naravo, saj mu daje 

Pisatelj Ivan Cankar 

moč, da ostane zvest svojim sanjam 

in hrepenenju ter pobegne vsem krivicam tega sveta. Zgodbo 

pripoveduje Lojze Rozman, sodeluje pa še vrsta drugih 

igralcev. 

Izvirno glasbo je prispeval Dane Škerl. Dramaturginja je bila 

Djurdja Flere. 

Nedelja, 10. oktobra, ob 18.05 na 3.programu – programu Ars 

SPOMINI, PISMA IN POTOPISI 

Vlado Škafar 

Kratki čas prepolnega poletja 

Režiser Vlado Škafar opisuje svoje 

letošnje poletje. Zapis začne z dnem, 

ko je v rojstni hiši Ivana Gorana 

Kovačića v Lukovdolu prejel klic in 

izvedel, da je njegov film Oča uvrščen 

na beneški filmski festival. Začel se 

je čas priprav, ki so mu sledili trije 

prepolni dnevi v Benetkah, odhod 

na festival Kino Otok v Izolo, kjer je 

Vlado Škafar 

pripravil program Silvanov zaliv, in 

prvo snemanje za film Deklica in drevo. 

Urednica oddaje je Ingrid Kovač Brus.

16 



RADIJSKA IGRA 

Goran Gluvić 

Šofer Franc K. 

V parodiji na kafkovski odtujeni birokratski svet gospoda K. 

dobi dogodek v Gluvićevi igri banalne razsežnosti in glavni 

junak se v njem znajde po vsakdanjem opravku. Voznik, ki na 

zadnji delovni dan v letu nadomešča kurirja in mora dostaviti 

pošiljko na sodišče, doživi absurdne, logično nerazložljive 

dogodke. Komično v Gluvićevi igri izvira iz neskladja med 

objektivno in subjektivno resnico dogodkov, avtor pa ves čas 

pušča odprto vprašanje, kaj je res in kaj je domišljija. V glavni 

vlogi nastopa Srečo Špik, dramaturg je bil Pavel Lužan, tonski 

mojster Staš Janež, režiser pa Jože Valentič. 

Torek, 12. oktobra, ob 21.05 na 1. programu 

RADIJSKA IGRA 

Hans Häussler 

Morilec ne pozvoni 

Osrednja oseba igre je pisatelj, ki nehote postane priča zločina. 

Zgodba pa ne daje prednosti dogajanju, temveč psihologiji, 

hipotezi o mogoči povezavi samomora in umora. Igro je 

prevedel Janko Moder, režiral Igor Likar, nastopajo pa Vika 

Gril, Polde Bibič, Jurij Souček, Slavko Cerjak, Metoda Zorčič 

in Vera Per. 

Sreda, 13. oktobra, ob 13.05 na 3. programu – programu Ars 


Matjaž Berger 

Rdeče 

Avtor je poskusil občutek rdeče barve izraziti z zvoki. Igra je 

nastala leta 1991 v okviru študija na Akademiji za gledališče, 

radio, film in televizijo v razredu docenta Aleša Jana. 

Sodelovali so tudi tonski snemalec Staš Janež ter študenti 

četrtega letnika.

17 



ČRNA – KONTRASTI 

Neposredni prenos 2. koncerta 

abonmajskega cikla Kromatika 

Simfoničnega orkestra RTV Slovenija 

V fokusu koncerta bo Sinfonia 

concertante za violončelo in orkester 

Sergeja Prokofjeva v izvedbi enega 

najvidnejših slovenskih interpretov na 

tem instrumentu, violončelista solista 

Simfoničnega orkestra RTV Slovenija 

Igorja Mitrovića. Skladba je predelava 

Koncerta za violončelo v e-molu. 

Prokofjev je leta 1947 slišal mladega 

virtuoza Mstislava Rostropoviča igrati 

Dmitrij Šoštakovič 

svoj koncert, pa s svojo skladbo ni 

bil zadovoljen. Rostropoviču je obljubil, da bo skladbo zanj 

predelal in po treh letih je obljubo izpolnil. Glasbena govorica 

slovenskega skladatelja Daneta Škerla je še danes sveža, 

včasih ostra, včasih zbadljiva, skoraj vedno pa duhovita in 

formalno jasna. Kot je zapisal njegov profesor Lucijan Marija 

Škerjanc, »ostaja njegov zvok ves čas nezagoneten in preprost; 

zvokovne kombinacije in špekulacije so mu tuje.« Taki so tudi 

Škerlovi Kontrasti, ki bodo zveneli na tem koncertu, poleg 

tega pa bo na sporedu še Suita za promenadni orkester 

Dmitrija Šostakoviča. Skladba je nastala v obdobju po letu 

1936, ko so sovjetske oblasti Šostakoviča skorajda usodno 

napadle, češ da je njegova glasba preveč zahodno dekadentna. 

Šostakovič je potem posvetil posebno pozornost ustvarjanju 

glasbe, ki je bila po naravi in vsebini blizu okusu poslušalcev. 

Dirigent bo Marko Letonja. Urednik in komentator Gregor 

Pirš.

18 

Četrtek, 14. oktobra, ob 21.05 na 1. programu 

LITERARNI VEČER 

Harold Pinter 


Harold Pinter (1930-2008) sodi med 

najpomembnejše in najvplivnejše 

britanske dramatike 20. stoletja. S svojimi 

vznemirljivimi nekonvencionalnimi 

dramami – med najbolj znane sodijo 

Zabava za rojstni dan (1957), Hišnik 

(1959), Vrnitev domov (1964), Prevara 

(1995) in Praznovanje (2000) – je 

Dramatik Harold Pinter 

globoko zaznamoval sodobno gledališče. 

Pisal je tudi poezijo, prozo, eseje ter filmske in televizijske 

scenarije, igral je in režiral, proti koncu življenja pa se je vedno 

pogosteje tudi politično angažiral. Leta 2005 je za svoje literarno 

ustvarjanje dobil Nobelovo nagrado. Literarni večer o Haroldu 

Pinterju je pripravila Staša Grahek. 


RADIJSKA IGRA 

Istvan Gal 

Gašper pretepenež 

Igra madžarskega avtorja je priredba dela neznanega 

madžarskega komediografa iz 18. stoletja in pomeni nadaljevanje 

tradicije šolskih gledaliških iger 16. in 17. stoletja. Ena izmed 

značilnosti teh iger je tudi ta, da so med dvema resnima deloma, 

ki sta bili večkrat tudi v latinščini, zaigrali burkaško komedijo 

v domačem jeziku. Ta vesela medigra pa se je obračala k 

preprostemu in najštevilnejšemu občinstvu tudi s samo tematiko: 

s smešenjem izrojenega fevdalnega razreda, s posmehovanjem 

splošnim človeškim napakam in z naklonjenostjo brezpravnim, 

a bistrim in človeško iskrenim služabnikom. Igra Gašper 

prenapetež je vsebinsko torej blizu Linhartovi komediji "Ta veseli 

dan ali Matiček se ženi", situacijsko pa jo je navdihnil Plavt, je 

torej zanimiva in zabavna obuditev tradicij naših sosedov. Kot 

gost ljubljanskega radia jo je režiral avtor. Prevod je oskrbel Jože 

Hradil, v glavni vlogi pa nastopa Polde Bibič.

19 


Petek, 15. oktobra, ob 20.00 na 3. programu – programu Ars 


Nov zven popolnosti 

Osrednja osebnost koncerta Komornega 

godalnega orkestra Slovenske filharmonije 

pod vodstvom violinista Janeza Podleska 

je bil priznani francoski akordeonist 

Richard Galliano. Večino sporeda so 

glasbeniki posvetili izvedbi koncertantnih 

Akordeonist 

skladb in drugih del za orkester Johanna 

Richard Galliano 

Sebastiana Bacha, prvič pa so izvedli tudi 

novo delo slovenskega skladatelja Alda Kumarja Fuge srca. 

Avtorica in urednica Tjaša Krajnc. 



Marko Elsner Grošelj 

Sin in sinovi 

V tej psihološko grozljivki se Grošelj loteva značilne duševne 

deformacije sodobnega človeka: istovetenja resničnega sveta 

s povsem umišljeno predstavo o njem. Posledice je Grošelj 

naslikal v zanimivi zgodbi o ženski. Dramaturg je bil Pavel 

Lužan, tonski snemalec Miro Marinšek, glasbena opremljevalka 

Larisa Vrhunc in režiser Jože Valentič, nastopajo pa Vera Per, 

Slavko Cerjak, Lenča Ferenčak in Nada Bavdaž. 


RADIJSKA IGRA ZA OTROKE - IZ CIKLUSA NAGRAJENIH 

Marjan Marinc 

Krasen cirkus 

Igra govori o smešnem kralju, ki išče državnega sovražnika in 

ob vsaki stvari, s katero ni zadovoljen, reče: "krasen cirkus". 

Upamo, da bo igra všeč tudi vam – žiriji na jugoslovanskem 

festivalu radijske igre na Ohridu davnega leta 1962 je bila, zato so 

jo nagradili za zvočni posnetek, delo Mladena Fortiča. Režiral je 

avtor sam, v vlogi Kralja TegaPaTega pa nastopa Nace Simončič.

20 



RADIJSKA IGRA 

Bob Leshoai 

Jeza prednikov 

Dramsko ustvarjanje tega ugandskega avtorja temelji na 

prepričanju, da mora afriška dramatika zajemati snov iz 

svojega lastnega življenja, neodvisno od vsiljenih zgledov 

kulturnega kolonializma neafriških priseljencev. Takšno 

avtorjevo usmeritev dokazuje tudi igra Jeza prednikov. V njej 

Leshoai na dramsko učinkovit in samosvoj način prikazuje 

življenje prebivalcev neke afriške vasi in njihov obračun s 

povzpetniškim domačinom, ki so ga na oblast postavili belci. 

V vodji upornikov je Leshoai strnil uporniški srd prednikov s 

sodobnim naprednim mišljenjem mladega Afričana. 

Delo je prevedel Gregor Moder, nastopajo: Polde Bibič, Dare 

Ulaga, Aleksander Valič, Marko Okorn, Marinka Štern, Zlatko 

Šugman, Tone Gogala, Štefka Drolc, Tone Homar in Boris 

Cavazza. Tonski mojster je bil Jure Culiberg, dramaturg Pavel 

Lužan, režiser pa Igor Likar. 

Torek, 19. oktobra, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars 


Genetika mojstrovin 

Jutranje refleksije so namenjene predstavitvi izbrane komorne 

glasbe. Ugledni slovenski pihalci in trobilec so z angleškim 

pianistom Johnom Reidom predstavili tri mojstrovine: Kvintet 

za klavir in pihala v Es-duru, K 452, Wolfganga Amadeusa 

Mozarta, Sekstet za klavir in pihala v C-duru Francisa 

Poulenca in Kvintet za klavir in pihala v Es-duru, op. 16, 

Ludwiga van Beethovna. 


21 

Torek, 19. oktobra, ob 21.05 na 1. programu 

RADIJSKA IGRA 

Johannes Schenk 

Kapitanova noč 


Igro nemškega pisca je prevedla 

Andreja Bricelj, zrežiral pa Grega 

Tozon. Gre za nekakšno parodijo na 

že pregovorno početje mornarjev, 

ko zaplujejo v luko. Tu spremljamo 

kapitana ladje, ki skozi sanjsko 

dramaturgijo doživlja in meša 

Igralka Jožica Avbelj 

najbolj tipične dogodke: druženje z 

ženskami, skrb za ladjo in posadko, 

sanje o stalnem in urejenem domu, dobro pripravljeni hrani, 

spanju in sprehodih po obali. Pisec zgodbo sproti razbija z 

nadrealističnimi poudarki in tako onemogoča vživetje in 

pristajanje na realno opcijo dogodkov. 

Nastopajo Brane Grubar, Jožica Avbelj, Boris Ostan, Nataša 

Barbara Gračner, Borut Veselko, Matjaž Turk in Brane 

Završan. Tonski mojster je bil Miro Marinšek, dramaturginja 

pa Vilma Štritof Čretnik. 



Draga Puc 

Roža 

Satirična groteska govori o premoči argumentov državno– 

upravne birokracije nad argumenti strokovnega znanja ter 

zdravega razuma. Kljub temu, da vam problem zveni znan, 

upamo, da boste igro z zanimanjem poslušali. 

Radijsko izvedbo so pripravili: dramaturg Pavel Lužan, tonski 

mojster Miro Marinšek, glasbena oblikovalka Darja Hlavka in 

režiser Matjaž Šmalc. Igrali pa so Barbara Žefran, Iva Babić in 

Boris Kos.

22 



RADIJSKA IGRA 

Ernst Bruun Olsen 

Knjigarnar ne more spati 

Zabavna igra danskega pisatelja se dogaja v petdesetih letih 

našega stoletja v nekem provincialnem mestecu njegove 

domovine. Posnetek je star že skoraj pol stoletja. Dramaturg je 

bil Emil Smasek, utemeljitelj slovenske povojne radijskoigrske 

kulture. V glavni vlogi boste slišali Staneta Severja, režiral pa 

je mojster za komedije Marjan Marinc. 

Sobota, 23. oktobra, ob 19.00 na 3. programu – programu Ars 

SOBOTNI OPERNI VEČER 

Antonin Dvořák 

Rusalka 

(neposredni prenos iz Bavarske 

državne opere) 

»Rusalko« zaradi njene izjemne 

dramske zgradbe in plemenite lirične 

glasbe štejejo za Dvořákovo najboljše 

operno delo, saj pomeni največjo 

sintezo razvoja poznoromantične 

Sopranistka Nina Stemme 

dramaturgije in sodi med 

najpomembnejša dela s preloma 

19. in 20. stoletja. Naslanja se na nešteto vzorov, začenši 

s starofrancosko pripovedko Melusina, ki prva prikazuje 

nezdružljivost človeškega in vilinskega sveta. 

Libretist in skladatelj sta se naslonila tudi na češke balade in 

ljudske pravljice. Libreto opere »Rusalka« Antonina Dvořáka 

obravnava star pravljični motiv vodne vile, ki si zaželi človeške 

ljubezni, a je pri tem kruto prevarana. Poetično obarvano 

besedilo je nenavadno ustrezalo Dvořákovi mehki lirični 

naravi. Zanimanje za pravljično tematiko zanj ni bilo nič 

novega. Zanjo se je navdušil že prej v simfoničnih pesnitvah 

ter operi »Vrag in Katra«. Vendar v tej še zdaleč ni razgrnil 

tako bogate palete zvočnih barv in harmonij kot v »Rusalki«. 

Žar in iskrenost glasbe te opere, pa tudi izpovednost

23 


liričnih in dramskih razpoloženj zgovorno dokazujejo, da je 

skladatelja drama o vodni vili močno prevzela. 

V glavnih vlogah bosta nastopila Nina Stemme kot Rusalka 

in Klaus Florian Vogt kot Princ. Zbor in orkester Bavarske 

državne opere bo vodil Tomás Hanus. 

Urednik prenosa Dejan Juravić. 



Gregor Tozon 

Sonata za drevo in ovna 

V sonatni obliki štirih stavkov je Tozon postavil spomenik 

žrtvama, ki sta morali pasti za glasbilo - čelo. Sestavljata ga 

namreč struna iz ovčjih črev in les. Glasbeno etudo, ki jo je 

sooblikoval tonski mojster Staš Janež, je vredno poslušati s 

spoštljivostjo. 

Nedelja, 24. oktobra ob 8.05 na 1. programu 


Ervin Fritz 

Zajček Peter 

Igra je posebna zaradi načina, kako je bila posneta. Glavno 

vlogo Monike je igrala triletna Gejno Jakič. Režiserka Metka 

Rojc jo je posnela tako, da je prihajala k njej na obisk z 

magnetofonom, se igrala z njo ponavljanje stavkov in tako 

postopoma posnela njeno vlogo. Potem je dosnela dialoge 

preostalih nastopajočih. Nastal je izdelek, ki je po režiserkimi 

domiselnosti in potrpežljivosti in seveda po otroški 

neposrednosti male Gejno eden najdragocenejših med našimi 

igrami za otroke. Med drugimi glavnimi nastopajočimi so še 

Maja Končar, Aleš Valič, Boris Cavazza, Jana Osojnik, Mila 

Kačič, Janez Hočevar in Majda Potokar. Metka Rojc je na 

jugoslovanskem festivalu radijske igre na Ohridu leta 1986 

prejela nagrado za režijo in za tonski posnetek.

24 



RADIJSKA IGRA 

Fortuno Claude 

Ropar z napako 

V štirih skečih je avtor satirično naslikal nekatere narodne 

posebnosti, ki se izražajo v življenju angleške, nemške, 

italijanske in francoske družbe. Za njihov prikaz je izbral 

dokaj nenavadno področje - delovanje organiziranih 

kriminalcev. Nastala je satira na pravne sisteme v posameznih 

deželah, ki povsem različno kaznujejo človeka, če zaradi 

nespretnosti pristane v rokah pravice. Delo je prevedel Viktor 

Jesenik, nastopili pa bodo Jurij Souček, Radko Polič, Aleš 

Valič in Stanislava Bonisegna. Režirala je Irena Glonar. 

Torek, 26. oktober, ob 21.05 na I. programu 

RADIJSKA IGRA - IZ CIKLUSA PARTIZANSKIH 

Edvard Kocbek / Darja Dominkuš 

Črna orhideja 

Igra je nastala po noveli z enakim naslovom. Kocbek je ujel 

vojno atmosfero v trenutku zgostitve bistvenih življenjskih 

vprašanj, ko si iz oči v oči zreta ljubezen in smrt, ko postaja 

realnost neoprijemljiva, pa vendar neizprosno odloča o 

življenju in smrti. Dramatizacija Darje Dominkuš prikazuje 

to situacijo v izčiščeni obliki in še poudarjeno razpira 

Kocbekovo misel med izgovorljive in neizgovorljive besede 

z občutljivostjo sodobnega pisanja. Nastopili bodo Boris 

Ostan, Nataša Ralijan, Pavle Ravnohrib, Dare Valič, Ivan 

Rupnik, Robert Waltl in Nataša Konc. Režiser je bil Aleš Jan, 

dramaturginja pa Vilma Štritof. 



Tomo Kočar / Mateja Tegelj 

Skrivnost C. D. 

Igra je nastala po istoimenski kratki prozi. V žanru detektivke 

govori o nezaupanju med moškim in žensko, ki pripelje do 

nepričakovane spremembe v njunem odnosu. Igro so naredili

25 


dramaturg Pavel Lužan, tonski snemalec Miro Marinšek, 

glasbeni oblikovalec Marko Stopar in režiser Jože Valentič, 

igrala pa sta Jernej Kuntner in Robert Prebil. 



Janez Albreht, večer umetniške besede 

Janez Albreht je letos dopolnil 

petinosemdeset let. In tako kot vsi 

pravi igralci, je svojemu poklicu zvest 

ves čas. V studiu radia Slovenija je 

posnel Večer umetniške besede, v 

katerem se razodeva predvsem kot 

odličen interpret klasičnih besedil 

slovenske in svetovne književnosti: 

Igralec Janez Albreht 

od Brižinskih spomenikov, Cankarja, 

Zajca, Potokarja do Shakespeareja 

in Becketta. Igralec, ki je ustvaril antologijske vloge tako na 

slovenskih odrih kot v filmih in na televiziji, bo nastopil na 

radiu Slovenija v zadnjih dneh oktobra, ki so že tradicionalno 

posvečeni slovenskemu gledališču in Borštnikovem srečanju. 

Urednica oddaje: Tadeja Krečič, režija: Jože Valentič. 



Arabska dela Gibrana Halila Gibrana 

Gibran Halil Gibran je svetovno 

znani književnik libanonskega rodu, 

ki je svoje najbolj znano delo Prerok 

napisal v angleščini. Književnik je vse 

do svojega 35. leta starosti literarno 

ustvarjal in objavljal izključno 

v arabskem jeziku, prvo delo v 

angleškem jeziku z naslovom Blaznež 

pa je izdal leta 1918. V obeh jezikih je 

Pisatelj Gibran Halil Gibran 

neutrudno pisal in objavljal do svoje 

smrti leta 1931. V arabščini je pisal kratke poetične eseje,

26 


novele, črtice, parabole, aforizme, klasične in modernistične 

pesmi, dramska dela in edini roman Zlomljena krila. Njegova 

arabska literarna dela se od angleških razlikujejo tudi 

tematsko. V njih sledimo številnim motivom, metaforam 

in slikam iz libanonske družbe in narave, ki ju je v deških 

letih strastno in globoko doživljal in ki sta se v njegovo 

literarno ustvarjanje zapisali kot navdih, hrepenenje in lepota. 

Literarni večer o opusu Gibrana Halila Gibrana, ki je napisan 

v arabskem jeziku, pripravljata Margit P. Alhady in Mohsen 

Alhady. 

Četrtek, 28. oktobra, ob 22.05 na 3. programu- programu Ars 

ANTOLOGIJSKA RADIJSKA IGRA 

Elza Rituper 

Pogovor s seboj 

Gre za nenavadno radijsko fantazijo Elze Rituper. V njenem 

dogajanju se prepletajo avtoričin pogovor s seboj, njeno 

poslušanje same sebe in njeno izrekanje vsakovrstnih 

misli, izvirajočih iz njene notranjosti ali iz zunanjega sveta. 

Rituperjeva je našla svojo inspiracijo v jogi, predvsem iz knjig 

Paramhanse Swami Maheswaranande, Živorada Mihajlovića - 

Slavinskega, Sri Chinmoya in Bhagavadgite, tekstovni del igre 

pa je dopolnila z glasbenimi mantrami oziroma meditativno 

glasbo. Rezultat je zanimivo primerjanje dveh svetov: 

spoznanj indijske joge in življenjskih izkušenj, doživetih v 

Srednji Evropi. Radijska igra v avtoričini režiji se je udeležila 

tudi mednarodnega festivala Prix Urti leta 1993.

27 



Roald Dahl 

Soba z zajtrkom 

Pisatelj Roald Dahl 


Kratko zgodbo ameriškega pisatelja 

je prevedel Mate Dolenc in za radio 

priredila Irena Glonar. Grozljivka 

odkriva ubijalske strasti osamljene 

starke in povrhu še njen presenetljivi 

ustvarjalni talent, s katerim je 

oblikovala svoj umetni, ponarejeni 

svet. Režirala je Elza Rituper, nastopata 

pa Mojca Ribič in Gregor Čušin. 



Frane Puntar 

Medvedek zleze vase 

To je ena Puntarjevih najbolj priljubljenih iger, naklonjeno 

pa ji je bilo tudi strokovno mnenje, saj je na festivalu 

jugoslovanske radijske igre na Ohridu leta 1970 prejela več 

nagrad: Rosanda Sajko za režijo, Jurij Souček za vlogo, Urban 

Koder za izvirno glasbo in Metka Rojca za zvočni posnetek. 

Poslušati jo je treba z malce domišljije: deklica z imenom 

Medvedek namreč zleze vase, da bi videla, kakšna je od 

znotraj. Vabljeni ste, da ji sledite! V glavnih vlogah vam bodo 

delali družbo še Jana Osojnik, Polde Bibič, Tone Homar, Janez 

Hočevar, Andrej Nahtigal in Laci Cigoj. 


RADIJSKA IGRA 

Vlado Zupančič / Grega Tozon 

Hlebček guspe Lize 

Zabavna radijska igra Vlada Zupančiča Hlebček guspe Lize 

ima dolgo zgodovino – ne le zato, ker je tematika zgodovinska 

in ker sega v čase, ko se nepoštene ljubljanske peke še

28 


namakali v Ljubljanici, ampak tudi 

zato, ker so jo vrsto let igrali ljubljanski 

ljubiteljski igralci. Režiser igre, 

tudi eden najopaznejših slovenskih 

radijskih režiserjev, Grega Tozon se 

je odločil in jo, prirejeno radijskemu 

mediju, v njeni duhoviti in izvirni 

Režiser Grega Tozon 

zvočni podobi zapisal za zmeraj. V 

igri bodo nastopili člani ljubljanskega 

Šentjakobskega gledališča. Dramaturg igre je bil dr. Goran 

Schmidt. Pevca songov pa Alenka Vidrih in Gojmir Lešnjak. 

Sreda, 3. novembra, ob 13.05 na 3. programu – programu Ars 

KRATKA RADIJSKA IGRA – PREMIERA 

Zalka Grabnar Kogoj 

Tujec 

Premierno predstavljamo kratko 

radijsko igro Tujec, ki jo je napisala 

kot minutno dramo Zalka Grabnar 

Kogoj. V igri se avtorica poigrava 

s skrivnostjo nenadne smrti in 

tujcem, ki morda ve več kot žalujoči 

… Minutno dramo, nastala je v 

Pisateljica Zalka 

Grabnar Kogoj 

delavnici za pisanje dramskih besedil 

ob Tednu slovenske drame in projekta 

Preglej, je režirala Špela Kravogel. Nastopata Valter Dragan 

in Nina Valič. Dramaturgija Alen Jelen. Prvi ponovitvi lahko 

prisluhnete že v soboto, 6. novembra, ob 23.45 na našem 1. 

programu. 

Petek, 5. novembra, ob 20.00 na 3. programu – programu Ars 


Poetov urok 

Orkester Festivala Maribor, mešani zbor Choir of London in 

solista, pianist Boris Berezovski in tenorist Nicholas Mulroy, 

so pod vodstvom violinista Richarda Tognettija izvedli 

Sonato za klavir št. 3 v fis-molu, op. 23, Aleksandra Skrjabina,

29 


duhovno kantato Jaz, ubogi človek, suženj greha, BWV 55, 

Johanna Sebastiana Bacha, Nokturno, op. 60, Benjamina 

Brittna, in Rapsodijo na Paganinijevo temo v a-molu, op. 43, 

Sergeja Rahmaninova. 

Petek, 5. novembra, ob 23.05 na 1. programu 


Les Murray 

Led sredi poletja 

Avstralski pesnik Les Murray (1938) 

je na svoji štiridesetletni pesniški poti 

objavil že skoraj trideset pesniških 

zbirk. Danes velja za največjega še 

živečega avstralskega pesnika. Za svoje 

delo je bil večkrat nagrajen, njegove 

pesmi so bile prevedene v številne 

Pesnik Les Murray 

jezike po celem svetu. Letos smo dobili 

tudi prvi slovenski knjižni prevod tega 

pesnika, ki naj bi bil tudi častni gost Dnevov poezije in vina, 

vendar je zaradi bolezni odpovedal udeležbo na tem festivalu. 

Kljub temu je ob tej priložnosti izšel izbor iz njegove poezije z 

naslovom Led sredi poletja, katerega je pripravil Veno Taufer, 

ki je Lurryjeve pesmi tudi prevedel. V tokratnem Literarnem 

nokturnu, uredil ga je Gregor Podlogar, boste slišali izbrane 

pesmi iz te knjige. 

Ponedeljek, 8. novembra, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 

RADIJSKA IGRA 

Paul Barz 

Viva Verdi 

Leta 1993 posneto radijsko igre Viva Verdi je napisal nemški 

avtor Paul Barza. Njen podnaslov je Srečno naključje glasbene 

zgodovine in povezuje usodi genialnega skladatelja in njegovega 

pesnika. Giuseppe Verdi je namreč v svojem pesniku Boitu videl 

le pomočnika, ki pa ga je nujno potreboval. Vendar je Boito 

želel postati skladatelj in ne zgolj Verdijev libretist. Tako se 

skozi Boitovo zgodbo, polno jasnih spominov in reminiscenc,

30 


razkriva del Verdijeve osebnosti, pa 

tudi tragična usoda pesnika. Njuni 

zgodbi sta se v določenem času res 

združili v enkraten spoj, ki je dal 

izjemna operna dela, vendar je v tej 

igri zmagoval le skladatelj, pesnik pa 

je bil za glasbeno zgodovino le njegov 

oproda. Igro je režirala Irena Glonar. 

Igralec Polde Bibič 

Vloge so interpretirali: Polde Bibič, 

Igor Samobor, Aleksander Valič, Zvone 

Hribar, Iva Zupančič, Boris Juh, Nataša Barbara Gračner. 

Otroški glasovi: Tanja Žagar, Lara Pečjak, Nina Gorenc, Marko 

Beranek in Mitja Mugerle. Glasbena oprema je delo Larise 

Vrhunc, za klavirjem je bil Borut Lesjak. Ton in montaža: Jure 

Culibeg. 



David Bedrač 

Pesmi velikih trgovin 

Pesnik in esejist David Bedrač (1978) 

je doslej objavil štiri pesniške zbirke za 

odrasle: Neskončnost (1998), Poezija 

pomolov, Pesmi iz šipe in Centimetri 

sveta (2010). Več njegovih pesmi je 

prevedenih v tuje jezike. Bedrač piše 

tudi za otroke. Izdal je zbirko otroških 

pesmi, slikanico Pesniška hiša (2008), 

Pesnik David Bedrač 

pred izidom pa je zbirka Gugajčki in 

gugaji. Pomembno je njegovo mentorsko delo. Vodi literarne 

delavnice in tabore po vsej Sloveniji in Ptujski literarni klub. 

Napisal je priročnik o pesnjenju z naslovom Brez uteži (2007), 

za svoje delo pa je – med drugim – prejel prvo nagrado 

natečaja Litera (1999) in ptujsko oljenke (2007). David Bedrač 

redno objavlja svoje pesmi tudi v Literarnem nokturnu. Tokrat 

bomo slišali nekaj njegovih pesmi s skupnim naslovom Pesmi 

velikih trgovin. Pesmi so na pogled stvarne, otipljive, vendar 

pesnik v njih spretno vtke tudi eksistencialno tematiko.

31 


Torek, 9. novembra, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars 


Veliki duo 

Komorni koncert, posvečen glasbi za duet, je predstavil 

izbrana dela iz obdobja od klasicizma do zgodnjega 20. 

stoletja. Priznani glasbeniki so izvedli Sonato za violino in 

klavir Leoša Janačka, Godalni duo št. 2 v B-duru, K 424, 

Wolfganga Amadeusa Mozarta, Duo za flavto in violo v 

c-molu, op. 5/3, in Sonato za violino in klavir št. 1 v G-duru 

Johannesa Brahmsa. Nastopila je tudi mlada umetnica, 

flavtistka Eva-Nina Kozmus. 


Torek, 9. novembra, ob 21.00 na 3. programu - programu Ars 


Tereza Boučková 

Tereza Boučková (1957) je češka 

pisateljica, scenaristka in publicistka, 

hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri 

dvajsetih je podpisala Listino 77. Kot 

hčeri nasprotnika režima in enega 

od soustanoviteljev Listine ji niso 

dovolili študirati in je bila tako do leta 

Pisateljica Tereza Baučková 

1989 prisiljena opravljati nezahtevna 

dela, med drugim je bila snažilka in 

poštarka. Leta 1990 je dobila nagrado Jiříja Ortena za prozno 

delo Čez drn in strn, ki ga je izdala še v samizdatu. Sledile so 

knjige: Prepelica (1993), Ko ljubite moškega (1995), Krakam 

(1998) in Leto petelina (2008). Roman Leto petelina je 

uspešnica, prodana že v 50 tisočih izvodov. 

Boučková opisuje značilne trenutke iz življenja žensk, sebe in 

vrstnic. V pretežno avtobiografsko obarvanih delih splošne 

probleme v družbi (moralno krizo in razočaranje nad češko 

tranzicijo) povezuje s konkretno situacijo v lastni družini, 

svojem partnerskem odnosu in pri vzgoji otrok. Literarni 

večer o pisateljici pripravlja Nives Vidrih, urednik oddaje je 

Matej Juh.

32 


RADIJSKA IGRA – PREMIERA 

Tanja Viher 

Nisem več Marija 


Tanja Viher je že radijska stara znanka. Napisala je radijsko 

igro Štefka ali ljubezenski trikotnik v javnem stranišču, igra 

je bila uprizorjena tudi v gledališču, oskrbela je štirinajst 

prevodov radijskih iger iz nemščine in priredila dve. Po 

izobrazbi je dramaturginja, ki je delala v gledališču in se z 

njim ukvarjala, trenutno pa je urednica pri Svetopisemski 

družbi Slovenije. Njena tokratna radijska igra NISEM VEČ 

MARIJA govori o praznovanju obletnice, kamor je z drugimi 

sošolci povabljena tudi Marija, ki je medtem spremenila 

ime v Marina. Srečanja s starimi sošolci, s prvo ljubeznijo, s 

takratnimi prijatelji in prijateljicami ponuja temeljit razmislek 

o življenju. Spodbudi in oživlja stare vezi in jih ponuja hkrati 

z zavedanjem, da na tak način niso več mogoče. Marininega 

življenjskega sopotnika pa je Viherjeva postavila v vlogo 

zaupnika, mirnega, zvestega in vdanega poslušalca. Igro je 

zrežiral Alen Jelen. 

Sreda, 10. novembra, ob 13.05 na 3. programu – programu Ars 


Zmago Frece 

Jutri 

Radijsko satiro Jutri je napisal in 

zrežiral Zmago Frecè. Njegovo 

humorno igro sestavljata dve zvočni 

zgodbi, ki se prepletata: prva je 

parodija na tisto vrsto radia, ki 

ga imenujemo »radio servis«, to 

je radio, ki neselektivno poroča o 

Avtor Zmago Frece 

vsem mogočem; druga zgodba pa je 

znastveno fantastična in prikazuje 

predelavo človekove duševnosti in telesa ob pomoči novih 

tehnologij, ki izbrišejo človeku človeške lastnosti. Frecetova 

kratka igra je zabavna satira na račun dveh paradoksalnih

33 


globalističnih pojavov: vsemogočnega medija in kloniranega 

človeškega bitja. Poleg dveh legendarnih napovedovalcev naše 

radijske postaje Ivana Lotriča in Simone Juvan, boste slišali še 

glasove Ljerke Belak, Mojce Fatur, Bogomirja Verasa, Jožefa 

Ropoše, Barbare Žafran in Tomaža Gubenška. Tonsko podobo 

je ustvarila Sonja Strenar. 



Primož Vitez, 

mojster poustvarjalne besede 

Dolga leta in desetletja smo enega 

najpomembnejših svetovnih romanov, 

Voltairovega Kandida, brali in prebirali 

v prevodu Otona Župančiča. Skoraj 

osem desetletij po izidu Župančičevega 

prevoda je Primož Vitez objavil nov 

prevod Kandida in še nekaj Voltairovih 

kratkih zgodb pod skupnim naslovom 

Filozofske zgodbe. S tem prevodom 

Prevajalec Primož Vitez 

je Vitez znova dokazal svoj posluh za 

govorjeni jezik, zanj pa je letos dobil 

tudi Sovretovo nagrado. V Literarnem večeru o njegovem 

prevajalskem delu bomo tako slišali odlomek iz njegovega 

prvega objavljenega prevoda, iz romana Pierra Louÿsa Ženska 

in pajac, pa seveda iz Voltairovega Kandida ter iz njegovih 

prevodov dramskih besedil, predvidoma Molièrovega Don 

Juana, Jarryjevega Kralja Ubuja in Ionescovih Nosorogov, 

poslušali pa bomo tudi Primoža Viteza in njegova razmišljanja 

o prevajanju. 

Oddajo pripravlja Marko Golja.

34 


RADIJSKA IGRA ZA OTROKE 

Fran Levstik / Boris A. Novak 

Kdo je napravil Vidku srajčico 


Videk je bil deveti otrok revne vdove in je nosil zmeraj srajčko 

svojih starejših bratov in sester. Srajčka je bila zato vedno 

ponošena in tanka. Nekega dne pa je dobil Videk čisto novo 

srajčico. Kdo mu jo je naredil, pa bodo lahko naši najmlajši 

poslušalci izvedeli v radijski igri za otroke. Zrežirala jo je 

Rosanda Sajko. V tej znani Levstikovi pripovedi so nastopili: 

Kaja Deskovič-Živković, Jerica Mrzel, Milena Janežič, Miha 

Kralj, Barbara Langerholc, Grega Turšič, Evelin Pristavec, 

Nina Miklavič, Jana Osojnik, Dare Valič, Brane Ivanc, Ivan 

Jezernik, Draga Potočnjak. 

Ponedeljek, 15. novembra, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 

RADIJSKA IGRA 

Herbert Achternbusch 

Susn 

Herbert Achternbusch je nemški 

pisatelj in filmski režiser, ki se 

v svojih stvaritvah spopada z 

institucijami represije: cerkvijo, 

šolo in malomeščanskim okoljem. 

V ta kontekst praviloma postavlja 

marginalce, ki se tem sistemom ne 

Režiser Eduard Miler 

zmorejo in ne znajo prilagoditi, zato 

ostajajo na robu in izločeni. Susn je 

prav tako upornica proti represivnosti srednjeevropskega 

sveta, proti lažni morali in proti svetu moških vrednot volje 

do moči. Tako gre tudi za Achternbuschevo samoobtožbo 

nasilnega moškega načela, ki neusmiljeno uničuje vse, kar 

je od njega šibkejše, še zlasti ženske. Gre namreč za zgodbo 

o ženski v štirih časovnih obdobjih, ki jo tudi igrajo štiri 

igralke; vsaka ustvari svojo celovito podobo Susn, vse pa so 

izrazito močne igralske kreacije. Susn najprej srečamo kot 

šestnajstletnico, ki jo zalotimo v spoznanju o dvojni morali

35 


in v dialogu s svojim nezavednim - igra jo Nataša Barbara 

Gračner. Druga Susn, stara šestindvajset let, se v interpretaciji 

Olge Grad vrti v začaranem krogu samospraševanja. Olga 

Kacjan kot tretja Susn deset let kasneje ostaja nepotešena in 

histerična, saj njenega moža - pisca - ne zanimajo ne njeni 

občutki niti njeno spolno življenje. Ostaja le tema njegovega 

pisateljskega samozadovoljevanja. Četrti Susn pa se je svet 

zožil le še na pogovor s predmeti, na nenavaden humor, v 

katerem zazeva strašna obsodba sveta, ki jo je privedla v 

mejno stanje. V tej vlogi briljira Marinka Štern. Igro je za 

radio zrežiral Eduard Miler. Tudi v tem mediju mu je uspelo 

doseči modernistični učinek s potujitvijo, in sicer prek 

posrednega dialoga Susn z avtorjem. 



Ifigenija Simonović 

Obraz 

Ifigenija Simonović, pesnica, esejistka, 

lončarka, slikarka in urednica 

ves čas ustvarja, ves čas opazuje, 

premišljuje, zapisuje. V uredništvo 

je poslala za Literarni nokturno 

nove, še neobjavljene pesmi, z njimi 

pa novo občutje, morda trpko, 

Pesnica Ifigenija Simonovič 

morda zamišljeno, morda boleče, v 

pričakovanju nečesa novega. Urednica 

oddaje: Tadeja Krečič Scholten. 



Pearsova stoletnica 

Pred stotimi leti se je rodil eden najbolj prepoznavnih 

tenoristov, sloviti Peter Pears. Leta 1955 je s pianistom in 

skladateljem Benjaminom Brittnom nastopil tudi v Kazinski 

dvorani SNG Maribor. 55 let po uspešnem recitalu sta 

njuno ustvarjalnost obudila angleškega umetnika, tenorist

36 

Tenorist Peter Pears 


Nicholas Mulroy in pianist John 

Reid. Izvedla sta samospeve iz cikla 

Zimsko popotovanje, op. 89, Franza 

Schuberta in cikel Zimske besede, op. 

52, Benjamina Brittna. 




Lev Nikolaj Tolstoj 

Ob 100. obletnici smrti 

Veliki ruski realist Lev Nikolaj Tolstoj 

je temeljito zaznamoval svetovno 

književnost 19. stoletja. Vrh svojega 

romanopisja je dosegel pri štiridesetih 

letih z romaneskno epopejo Vojna in 

mir, v kateri je povezal zgodovinsko 

snov, kritično analizo družbe in 

psihološko analizo glavnih oseb. 

Meščanski družbi je postavil ogledalo 

Pisatelj Lev Nikolaj Tolstoj 

z romanom Ana Karenina, po svoji 

osebni krizi in duhovni preobrazbi pa je svoj novi etičnoreligiozni 

nauk zajel med drugim v romanu Vstajenje. Prav ti 

trije romani bodo predstavljeni v literarnem večeru, ki ga je 

pripravil Tone Frelih in režiral Gregor Tozon. 

Četrtek, 18. novembra, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars 

ŠKRLATNA – BREZČASNOST 


abonmajskega cikla Simfoničnega 

orkestra RTV Slovenija Kromatika. 

Spored bo v celoti posvečen glasbi Johannesa Brahmsa. 

Njegov Violinski koncert je med najpomembnejšimi in 

najbolj »simfoničnimi« romantičnimi violinskimi koncerti, 

slišali ga bomo v interpretaciji Stefana Milenkovića,

37 


violinista, ki je začel svojo umetniško 

pot spektakularno – kot čudežni 

otrok, danes pa je med najvidnejšimi 

violinisti v svetu. Igra na Stradivarijevo 

violino iz leta 1702. Milenkovič se 

ukvarja tudi s pedagoškim delom na 

sloviti šoli Juilliard v New Yorku. 

Brahmsova Simfonija št. 1 je delo 

Skladatelj Johannes Brahms zrelega umetnika, ki se je vselej 

počutil, kot da živi v senci velikega 

predhodnika Beethovna. Delo je pisal skoraj petnajst let, 

pri tem pa se je nenehno bojeval z dvomi in nezaupanjem 

vase. Rezultat dolgotrajnega delovnega procesa je bleščeča 

umetnina, ki jo je dirigent Hans von Bülow poimenoval 

kar »Beethovnova deseta« in tako izrekel Brahmsu največje 

možno spoštovanje. Dirigent bo En Shao. Urednik in 

komentator Gregor Pirš. 



Gregor Strniša 

Orion 

Pesnik, ki je skupaj z Danetom Zajcem 

in Venom Tauferjem začel novo 

poglavje slovenske poezije, je s svojo 

simboliko segal od antične mitologije 

do kozmosa, od Odiseja in Samoroga 

do Zvezd, Severnice, Vesolja, Svetovja 

… če omenimo samo nekaj naslovov 

njegovih knjig. Napisal je osem 

pesniških zbirk in štiri poetične drame. 

Pesnik Gregor Strniša 

Ob osemdeseti obletnici Strniševega 

rojstva nas bo v njegov samosvoj pesniški svet popeljal avtor 

literarnega večera Aleš Šteger.

38 


Četrtek, 18. novembra, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 

RADIJSKA IGRA 

Franz Xaver Kroetz 

Potovanje v srečo 

Nemški dramatik Franz Xaver 

Kroetz je zbudil pozornost s svojimi 

odrskimi deli v začetku sedemdesetih 

let in z njimi pomagal v sodobnem 

nemškem gledališču utemeljiti tako 

imenovani novi naturalizem - zanj 

je značilno, da se ukvarja predvsem 

z realno družbeno problematiko in 

Igralka Jerca Mrzel 

z realnimi medčloveškimi odnosi, ki 

jih skuša prikazati take, kakršni so 

tudi v resnici. V radijski igri Potovanje v srečo v monološki 

formi posreduje tematiko mladega dekleta, ki jo razmerje 

s poročenim moškim potisne v posebno psihološko in 

socialno situacijo. Kroetzova igra nam to situacijo odslikava z 

izjemno atraktivno mešanico humorja in drastike, psihološke 

neposrednosti in umetelnega karakterološkega zarisavanja, 

pri tem pa se uspešno izogiba slehernemu sentimentalnemu 

poudarku, čeprav se v sami temi skriva za to velika nevarnost. 

To monološko pripoved je interpretirala Jerca Mrzel, igro pa je 

režiral Igor Likar. Potovanje v srečo je prevedla Lučka Jenčič. 



Dagnija Dreika 

Pesmi 

Pesnica Dagnija Dreika 

Dagnija Dreika je uveljavljena 

pesnica, rojena leta 1951 v latvijski 

prestolnici Riga. Prvo knjigo pesmi je 

objavila že pri dvajsetih. Ta sodobna 

ustvarjalka ni le avtorica vrste 

pesniških zbirk, temveč piše tudi 

prozo in poezijo za otroke ter prevaja 

iz angleškega, francoskega, ruskega,

39 


poljskega in hrvaškega jezika. Živi v Rigi, ki jo pogosto vpleta 

v svoja literarna dela. 

Forma pesmi nostalgično obnavlja tradicionalne oblike, 

največkrat pa uporablja prosti verz. Njen lirski subjekt 

se predaja slutnji, občutku za podoživljanje dogodkov, 

odtekajočih v času. Drobci trpkosti in čustvene poante, 

ki jih razbiramo v nežnih, včasih tudi ironičnih poetičnih 

reminiscencah, so pesniški podpis Dagnije Dreika. 

Avtorica je bila v Sloveniji gostja Vilenice in bistriškega 

književnega festivala, njene pesmi pa je za Nokturno (v 

sodelovanju s pesnico) prevedla Miriam Drev. 

Petek, 19. novembra, ob 20.00 na 3. programu – programu Ars 


Sedanjost preteklosti 

Enega najbolj raznolikih sporedov – povezal je renesančno 

in baročno glasbo ter dela 20. stoletja in sodobnosti – so 

izvedli Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, 

mešani Londonski pevski zbor z zborovodjo Jeremyjem 

Summerlyjem, štirje instrumentalni solisti ter violinist in 

umetniški vodja Richard Tognetti. Predstavili so dela iz 

obdobja od Iacobusa Gallusa Carniolusa in Carla Gesualda do 

Benjamina Brittna in Damijana Močnika 


Sobota, 20. novembra, ob 23.45 na 1. programu 

KRATKA RADIJSKA IGRA - PREMIERA 

Jaka Andrej Vojevec 

Zunaj labirinta 

Avtor kratke radijske igre z naslovom Zunaj labirinta je 

mlad slovenski gledališki režiser Jaka Andrej Vojevec. V 

svoji minutni drami Vojevec “predstavlja” pogum največjega 

jonskega junaka Tezeja in Ariadno, ki mu je svetovala, 

kako naj si pomaga s klobčičem vrvice, da bo našel pot iz 

blodnjaka. Igro je režirala Špela Kravogel. Nastopata Nina 

Valič v vlogi Ariadne in Primož Forte kot Tezej.

40 



Barbara Hieng Samobor 

Mala Lili 


Mala Lili je deklica, ki jo je mama 

samo za urico pustila samo, pa je 

medtem s svojim prijateljčkom obredla 

pol sveta. Na svojem potovanju sta 

glavna junaka srečala zelo zanimive 

ljudi, živali in naravne pojave. 

Režiserka in avtorica Male Lili je 

Avtorica Barbara Hieng 

Samobor 

razburljivo dogajanje popestrila z 

veliko glasbe, ki jo je napisal skladatelj 

Nino De Gleria. Natopili bodo Saša Mihelčič, Marko Mandič, 

Igor Samobor, Tanja Ribič, Petra Govc, Brane Završan, Gregor 

Bakovič, Jernej Šugman in Janja Majzelj. 



Anton Martin Slomšek 

Ob 210. obletnici rojstva 

Anton Martin Slomšek se je v našo 

zavest zapisal kot dušni pastir, kot 

vzgojitelj, ki je postavil temelje 

slovenskemu šolstvu, kot škof, ki je s 

prestavitvijo sedeža Lavantinske škofije 

v Maribor začrtal severno slovensko 

mejo, pa tudi kot pesnik in pisatelj, ki 

Škof Anton Martin Slomšek 

je znal v lepem ljudskem jeziku ljudi 

vzgajati in jih, posebej v pesmih, tudi 

razveseljevati. Njegovo literarni snovanje smo predstavili 

v oddaji, ki je nastala leta 2000 ob 200. obletnici njegovega 

rojstva, tokrat pa vas vabimo k ponovnemu poslušanju. 

Pripravila jo je Vida Curk, za radio pa so jo oblikovali igralca 

Polde Bibič in Branko Šturbej, bralca Ana Bohte in Ivan Lotrič 

ter režiserka Irena Glonar.

41 


RADIJSKA IGRA 

Dušan Jovanović 

Še vedno ga ljubim 


Melodramatična kriminalka obravnava problem zdomcev 

in njihovih družinskih težav zaradi narodnostno mešanih 

zakonov in predsodkov. V Jovanovićevi igri v glavnih vlogah 

nastopajo Pavle Ravnohrib, Bonisegna, Aleš Valič, Janez 

Albreht, Jurij Souček, Roman Končar, Boris Kralj, Saša 

Miklavc, Boris Juh, Brane Grubar idr. Leta 1990 je igro režiral 

Aleš Jan. 



Niko Grafenauer 


Slovenski pesnik, kritik, esejist, 

literarni zgodovinar in prevajalec Niko 

Grafenauer se je rodil 5. decembra 

leta 1940 v Ljubljani. Velja za enega 

najpomembnejših sodobnih slovenskih 

literarnih ustvarjalcev. Njegov opus je 

obsežen, od pesmi in proze za otroke 

in mladino prek esejev do poezije za 

odrasle. V oddaji bomo začrtali prerez 

Pesnik Niko Grafenauer 

od njegovega pesniškega prvenca Večer 

pred praznikom do zadnje zbirke Diham, da ne zaide zrak; 

zbirka je izšla letos. Za Grafenaurja je značilen modernizem, 

zato bo zanimivo izvedeti, kako sam prepoznava svojo 

poetiko. K mikrofonu bomo povabili tudi nekatere sodobnike, 

ki nam bodo razložili svoje poglede na Grafenaurjevo 

ustvarjalnot. Pesnik sam bo interpretiral nekaj svojih pesmi, 

iz katerih bo poslušalec lahko razbral pomenske poudarke 

in sam pesnikov odnos do poezije. Avtor in urednik oddaje 

Marjan Kovačevič Beltram.

42 

Četrtek, 25. november, ob 22.05 na 1. programu 


Igor Likar 

Apostoli in zbiralci groze 


Za to radijsko igro je njen avtor in 

režiser Igor Likar prejel nagrado 

Ostankino 96 na mednarodnem 

radijskem festivalu v Moskvi. Likar 

je svoji igri dal podnaslov "Missa 

fragmentorum brechtianna", ker se je 

zgledoval po Brechtovem razgaljanju 

Avtor Igor Likar 

družbenih mask in ker ji je dal obliko 

črne maše, sestavljene iz zvočnih slik. 

Ozadje dogajanja v Likarjevi drami je dala nerazumna deset 

let trajajoča vojna na Balkanu. Njen peklenski mehanizem 

priprav izbora in umeščanja "apostolov in oznanjevalcev" je 

avtor želel popisati kot načrtovano pot do udejanjanja zla. V 

tem trgovanju z zlom pa so sodelovali tudi mediji - lovci in 

posredovalci novic, podob, posnetkov in izjav. Poglabljali so 

kaos s svojim hlastanjem za govoricami, polresnicami in celo 

hotenimi lažmi, skratka z vsem, kar se je na ekranih vrstilo 

kot videz resnice in komentar. Igra fragmentov Apostoli in 

zbiralci groze pa opozarja tudi na tisto, kar preti z zlom tudi 

za prihodnost. 



Charles Perrault / Djurda Flere 

Obuti maček 

Na spored smo uvrstili znano pravljico o Obutem mačku. 

Slišali boste, da ta maček ni le obut, ampak tudi pameten, 

zvijačen in brezobziren. In kako mimogrede pospravi vse, kar 

mu je napoti. V glavni vlogi bo nastopil starosta slovenskega 

igralstva Jurij Souček, režiser je Aleš Jan, dramaturg pa Ervin 

Fritz.

43 




Rade Krstić 


Slovenski pesnik Rade Krstić je doslej 

izdal enajst pesniških zbirk. Redno 

sodeluje v literarnih revijah in na 

valovih našega radia. Pesnik v svoji 

avtopoetiki pravi: »Vsaka moja pesem 

ima podlago, neskončno minevanje, še 

preden se uresniči in nastane. To je boj 

duše z večnostjo, nekakšna zgroženost 

in osuplost nad stvarstvom… Dolga 

Pesnik Rade Krstić 

doba je za mano. Kakšen lirični utrinek 

ali haiku mi lahko pomagata, da 

uvidim bistvo sebstva, jaza, istovrtnosti s samim seboj. A kljub 

vsemu so ponarodeli stavki tisti, ki me plašijo: nič namreč ni 

večnega.« V oddaji bomo kronološko pregledali Krstičevo 

ustvarjalnost, pesnik in publicist Brane Senegačnik pa bo 

opredelil nekaj značilnosti njegove poezije. Avtor in urednik 

oddaje je Marjan Kovačevič Beltram. 


RADIJSKA IGRA - IZ CIKLA PARTIZANSKIH 

Karel Grabeljšek / Pavel Lužan 

Dolga noč do doma 

Radijska igra je nastala po noveli Oče Jelovec slovenskega 

partizanskega pisatelja Karla Grabeljška in jo predvajamo v 

okviru našega letošnjega cikla dvanajstih iger s partizansko 

tematiko v spomin na čase, ko smo Slovenci imeli močno 

nacionalno identiteto in željo po ekonomski in tako politični 

samostojnosti ter socialni državi. 

Dogajanje v Grabeljškovi noveli izvira iz 

narodnoosvobodilnega boja, čeprav ga avtor postavlja v 

povojno obdobje in je tako usmerjeno tudi k trajnejšim 

zahtevam človekovega bivanja. Vojna pa avtorju ni bila samo 

boj, ki je minil v zmagoslavju, ampak tudi rušilna sila, ki je

44 


za dolgo pustila rane v medčloveških odnosih in prizadela 

marsikoga, ki je sicer ušel njenim kroglam. Priredbo Pavla 

Lužana je režiral Dušan Mauser, tonski mojster je bil Staš 

Janež, izvirno glasbo je napisal Urban Koder, nastopili pa so: 

Štefka Drolc, Jožica Avbelj, Bert Sotlar in Janez Hočevar. 

Sreda, 1. decembra, ob 13.05 na 3. programu – programu Ars 


Daphne de Bruin 

Eva (This is my life) 

V odlomku iz drame Daphne de Bruin Eva (This is my life) 

nas Eva nagovarja nekje med rajem, ki predstavlja utesnjeno 

in preseženo iluzijo izpolnjenih želja, saj postaja zanjo 

dolgočasen, in svobodnim, vznemirljivim življenjem onkraj 

raja. Ta retrospektiva Evinega pobega iz raja, njene (manj 

kot bolj) svobodne odločitve o odhodu in vražje želje, ki jo 

je obsedla, nikakor ne zadovolji . V svoji očitnosti simbolov 

in banalnih poskusov aktualizacije tako Eva ostane nekje v 

vicah sodobne dramatike, ki razpirajo vprašanja sodobnega 

feminizma, odnosa med moškim in žensko, želje in posledic 

njene izpolnitve v sodobnem svetu. Besedilo je prevedla Tanja 

Mlaker, igro je zrežirala Yulia Roschina, dramaturginja je bila 

Simona Hamer, Evo je igrala Nika Rozman. Oddaja je bila 

posneta v okviru študija radijske igre in režije na Akademiji za 

gledališče, radio, film in televizijo pod mentorstvom rednega 

profesorja Aleša Jana v študijskem letu 2008-2009. Tonski 

mojster je bil Matjaž Miklič.

45 


Nedelja, 5. decembra, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 


Tom Lanoye 

Tom Lanoye (1958) živi in dela v 

Antwerpnu in Cape Townu. Je eden 

najbolj cenjenih flamskih prozaistov, 

pesnikov in dramatikov, obenem pa 

tudi izjemen ustvarjalec performansov, 

esejist, pisec kratkih zgodb in kolumn. 

Med njegovimi najpomembnejšimi in 

večkrat nagrajenimi deli so obsežna 

Pošastna trilogija (1997–2002), zbirka 

Pisatelj Tom Lanoye 

kratkih zgodb Mesarjev sin z očalci 

(1985) in večinoma avtobiografsko obarvani romani, kot so 

Kartonaste škatle (1991), Tretji zakon (2006) ter Brez besed 

(2009). 

V petindvajsetih letih ustvarjanja se je Lanoye izkazal kot 

prodoren kritik flamske družbe, pri tem pa se je kot eden 

prvih odvrnil od literarnega političnega angažmaja, ki je 

tamkajšnji prozi starejše generacije odvzel vsakršno epsko 

širino. Tako se v svoji gostobesedni prozi kot tudi poeziji z 

ironijo posveča predvsem človeškim nravem in raziskovanju 

jezika, z novimi slogovnimi kombinacijami, igrivostjo, 

humorjem in izvirnostjo pa utira pot mlajšim, drznejšim 

flamskim avtorjem. 

Oddajo pripravlja Mateja Seliškar Kenda, urednik oddaje je 

Matej Juh.

46 


Četrtek, 9. decembra, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars 

KRALJEVSKO MODRA – KLASIKA 


abonmajskega cikla Simfoničnega 

orkestra RTV Slovenije Kromatika 

Glasbena revija Gramophone je 

zapisala, da je pianist Aleksandar 

Serdar globoko razmišljajoča 

umetniška osebnost z veliko domišljije. 

Po študiju na akademiji za glasbo 

v Novem Sadu je magistriral v 

Baltimoru, tam pa je pet let študiral 

pri slovitem Leonu Fleisherju. Tokrat 

se nam bo predstavil v bleščečem 

Wolfgang Amadeus Mozart 

Beethovnovem koncertu št. 5, 

bolj znanem z angleškim vzdevkom »Emperor« – »Cesar«. 

Ključna beseda, ki zaznamuje to delo, je vsekakor »razkošje«, 

razkošje glasbenih misli, razkošje tehničnih sredstev in, 

in to je najpomembneje, razkošje pojmovanja solističnega 

instrumenta v simfoničnem kontekstu. Tudi Mozartova 

Simfonija v D-duru, »Haffnerjeva«, je povezana s tem 

pojmom. Razvila se je iz priložnostne glasbe, namenjene 

posebni družinski slovesnosti premožne salzburške 

trgovske družine, podelitvi plemiškega naslova Sigmundu 

Haffnerju. Koncert v klasicističnem tonu bo odprla slovenska 

mojstrovina – Klasična uvertura Slavka Osterca. Vedra, 

učinkovita in nezapletena. Prvič so jo izvedli leta 1933 v 

Ljubljani. Dirigent bo Evan Christ. Urednik in komentator 

Gregor Pirš. 

Četrtek, 9. decembra, ob 21.05 na 1. programu 


Venko Andonovski 

Freske in groteske 

Venko Andonovski je eden najboljših, pa tudi najbolj 

priljubljenih makedonskih pisateljev. Znajde se tako rekoč

47 


v vseh 'zvrsteh': kot avtor kratkih 

zgodb, dramatik, pesnik, esejist, 

literarni kritik, teoretik, kolumnist, 

književni prevajalec, predvsem pa kot 

romanopisec. Za svoja dela je prejel vse 

pomembnejše nagrade za literaturo v 

Republiki Makedoniji, za roman Popek 

sveta pa tudi ugledno mednarodno 

Pisatelj Venko Andonovski nagrado Balkanika. Njegova proza 

je šarmantna, zapeljiva, Andonovski 

s svojim delom vabi bralca, naj pogleda, kaj se skriva za 

videzom stvari, da radovedno pokuka pod pokrov sveta, da 

bi odkril tudi druge, sprva nevidne plasti in tako restavriral 

fresko, sestavil zgodbo, razrešil uganko. V slovenščini je 

objavljen njegov roman Azbuka za neposlušne (Društvo 

slovenskih pisateljev, 2007) ter nekaj zgodb iz zbirke Freske in 

groteske. Literarni večer o avtorju pripravlja Namita Subiotto, 

urednik oddaje je Matej Juh. 

Petek, 10. decembra, ob 20.00 na 3. programu – programu Ars 


Ljubezen in večnost 

Sklepni vokalno-instrumentalni 

večer z Orkestrom Festivala Maribor, 

mešanim zborom iz Londona in s 

štirimi vokalnimi solisti pod vodstvom 

Richarda Tognettija je bil v znamenju 

Večernic Sergeja Rahmaninova, Fantazije 

za violino in godala Vox amoris Peterisa 

Skladatelj Sergej 

Rahmaninov 

Vasksa in Rekviema v d-molu, K626, 

Wolfganga Amadeusa Mozarta. 


48 


Nedelja, 12. decembra, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 


Luis Goytisolo 

Španski pisatelj Luis Goytisolo, rojen 

leta 1935, je eden izmed treh bratov 

pisateljev; najbolj znan je verjetno 

starejši brat Juan. V Literarnem 

portretu nam bo obris pisatelja in 

njegovega dela začrtala Alenka Bole 

Vrabec, prevajalka in poznavalka 

Pisatelj Luis Goytisolo 

španske in srednje ter južnoameriške 

književnosti. Tako bomo slišali 

odlomek iz nagrajenega prvenca V okolici (Las afueras) iz leta 

1958. Urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. 

Torek, 14. decembra, ob 21.00 na 3. programu – programu Ars 


Prozna dela Roberta Walserja 

Švicarski pisatelj Robert Walser, ki 

je živel v letih od 1878 do 1956, je 

začel objavljati na začetku 20. stoletja, 

kot umetniško presenetljivega in 

izjemnega literarnega ustvarjalca pa 

so ga začeli interpreti obravnavati 

šele po njegovi smrti, še zlasti pa po 

Pisatelj Robert Walser 

izidu njegovega zbranega dela v 80. 

letih 20. stoletja. Danes velja Walser 

za najpomembnejšega švicarskega pisatelja 20. stoletja. V 

Literarnem večeru (pripravlja ga prevajalec in esejist Slavo 

Šerc) bomo tako slišali njegovi značilni kratki besedili Poklic 

in Hölderlin ter odlomek iz njegovega edinstvenega romana z 

naslovom Ropar.

49 

Nedelja, 19. decembra, ob 8.05 na 1. programu 

RADIJSKA IGRA ZA OTROKE - PREMIERA 

Maja Gal Štromar 

Črkolandija 


Zgodba govori o sestrici in bratcu, Ani in Binetu, ki si pred 

spanjem bereta pravljico. V pravljici se dogajajo čudne reči.V 

zaprašeni in dolgočasni knjigi najdeta skregane črke. Abeceda je 

čisto ponorela. Odločita se, da bosta naredila red in se odpravita 

na potovanje v Črkolandijo. Črke se pobotajo, med njimi 

spet zavlada prijateljstvo. Abeceda in pravljica sta tako rešeni. 

Zgodbica ima poleg didaktične vrednosti spoznavanja glasov, črk 

in njihove funkcije še dodatno vrednost. Otrokom pokaže način 

reševanja konflikta, poudarja pomen sodelovanja, prijateljstva 

in odgovornosti do skupnosti. Svojo prvotno pravljico je Maja 

Gal Štromar najprej priredila za gledališče, skupaj z Gregorjem 

Gečem sta jo igrala pred številnim otroškim občinstvom po 

Sloveniji, nato pa jo je priredila tudi za radio. Zrežiral jo je 

Klemen Markovčič, dramaturginja je bila Vilma Štritof, glavni 

vlogi sta odigrala Barbara Cerar in Saša Tabaković, tonski mojster 

pa je bil Matjaž Miklič. Igra bo novembra letos sodelovala na 

mednarodnem festivalu radijskih iger za otroke in mladostnike 

Ex Aequo, ki bienalno poteka v Bratislavi. 

Četrtek, 23. decembra, ob 21.05 na 1. programu 


Marko Jenšterle 

Literarni revolucionar 

subcomandante Marcos 

Subcomandante Marcos 

Ko je pred desetletjem in pol v 

mehiški zvezni državi izbruhnila 

revolucija pod vodstvom zakrinkanega 

subcomandanta Marcosa, je svet 

najprej obnemel pred podobo 

voditelja, ki je bil drugačen od vseh 

znanih. S svojimi somišljeniki si je 

najprej izdelal spletno stran in si 

izoblikoval medijsko podobo, v kateri

50 


je združil zastareli zapatistični mitraljez in mobilni telefon. 

Po petnajstih letih ni več dvomov, subcomandante Marcos 

je v Mehiki predstavnik ene najsodobnejših literarnih zvrsti, 

sodobne revolucionarne literature. Oddajo o njem je pripravil 

Marko Jenšterle, urednica je Ingrid Kovač Brus. 

Torek, 28. decembra, ob 21.00 na 3. programu - programu Ars 


Jerome Klapka Jerome 

Lene misli lenega človeka 

Kdo ne pozna knjige Trije možje v čolnu, 

da o psu niti ne govorimo? Vendar ta 

knjiga, kot pravi avtorica oddaje Mateja 

Perpar, ni edino Jeromeovo delo, ki 

ga je vredno prebrati. V slovenskih 

prevodih so tu še Trije možje se klatijo 

ter Dnevnik romanja in Talijin hram. 

Jerome K. Jerome je bil in je še izredno 

priljubljen avtor zaradi svojega smisla 

Pisatelj Jerome Klapka 

Jerome 

za humor. Življenje pa ga ni prav nič 

razvajalo, od svojega štirinajstega leta naprej je moral trdo delati, 

saj se je preživljal sam, opravljal je najrazličnejša dela, poleg tega 

pa še pisal. V zvezi s tem je v Treh možeh v čolnu v svojem slogu 

zapisal: "Delo imam strašno rad, zdi se mi očarljivo. Dolge ure bi 

lahko posedal in ga opazoval. Rad ga imam vselej ob sebi in že 

ob misli, da bi ga opravil in se ga znebil, me zaboli srce." V drugi, 

knjigi, ki nosi naslov Lene misli lenega človeka, pa: "Nemogoče je 

dosledno uživati v lenarjenju, če človeka ne čaka cel kup dela." 

Urednik oddaje je Matej Juh. 

Torek, 28. decembra, ob 21.05 na 1. programu 

RADIJSKA IGRA - IZ CIKLA PARTIZANSKIH 

Vinko Möderndrfer 

Pokrajina 

Igro o usodi starega partizana, ki ga povozi novi družbeni red, 

je režirala Rosanda Sajko, glavno vlogo je odigral Polde Bibič, 

dramaturginja je bila Vilma Štritof - Čretnik. Predvajamo

51 


jo kot zadnjo v enoletnem ciklu radijskih iger s partizansko 

tematiko v spomin na čase, ko sta besedi svoboda in 

nacionalna samobitnost imeli navdihujoč in zavezujoč pomen. 

Minuli enoletni cikel iger s partizansko tematiko bomo 

januarja 2011 sklenili z dokumentarno-esejistično igro 

Miklavža Komelja Kako misliti partizansko umetnost. 

Dramaturg projekta je Goran Schmidt. 

Četrtek, 30. decembra, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 


Fran Milčinski – Mitja Mejak 

Butalci 

Na predvečer silvestrovega smo pripravili ponovitev 

radijske igre BUTALCI Frana Milčinskega, ki jo je za radio 

priredil Mitja Mejak. V igri blestijo duhovite besede Frana 

Milčinskega, glasba Marjana Vodopivca in igralske zvezde 

slovenske umetniške besede - Duša Počkaj, Jurij Souček, 

France Presetnik, Aleksander Valič, Polde Bibič, Maks Bajc in 

Mila Kačič. Zrežiral jo je Dušan Mauser. Igra je na festivalu 

v Ohridu leta 1971 prejela nagrado za priredbo in izvirno 

glasbo. 

Uredništvo za kulturo 

3. programa Radia Slovenija - programa Ars - prireja 

Arsov večer poezije in glasbe 

GLAS ZVOKA – ZVOK GLASU 

v petek, 15. oktobra 2010, ob 20.00 

v Stari šoli v Hotedršici 

Nastopili bodo: 

Peter Kolšek, pesnik, kritik in publicist, 

Pavle Ravnohrib, igralec, 

Marko Hatlak, harmonikar. 

Večer bo povezovala Ingrid Kovač Brus. 

Vstop je prost. 

Vljudno vabljeni!

52 

RTV Slovenija – Radio Slovenija 

Tavčarjeva 17 

1550 Ljubljana 

3. program – progam Ars 

Odgovorna urednica 3. programa – programa Ars: 

Mirjam Bevc Peressutti 

Knjižico uredila Marjan Kovačevič Beltram in Vida Curk 

Uredniški odbor: mag Jasna Potočnik Topler 

Gabriela Gruden 

Matej Venier 

Lektoriranje: radijske lektorice 

Prelom in filmi: Studio DTS 

Tisk: Tiskarna Januš d. o. o. 

Naklada: 1800 izvodov 

Ljubljana, september 2010 

www.rtvslo.si/ars

Spoštovani poslušalke in poslušalci, dragi prijatelji ... - RTV Slovenija

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?