LETNO POROČILO 2009 - Kraški zidar dd

LETNO POROČILO 2009


2 

Vsebina 

UVODNI DEL 5 

IZJAVA UPRAVE 7 

POMEMBNEJŠI POUDARKI V POSLOVANJU DRUŽBE IN SKUPINE KRAŠKI ZIDAR 

V LETU 2009 9 

Pomembni poslovni dosežki v letu 2009 12 

PISMO GLAVNEGA DIREKTORJA 14 

POROČILO NADZORNEGA SVETA 15 

POSLOVNO POROČILO 17 

PREDSTAVITEV DRUŽBE IN SKUPINE KRAŠKI ZIDAR – ŽIVLJENJU DAJEMO PROSTOR 19 

Predstavitev družbe Kraški zidar d.d. 19 

Osebna izkaznica 19 

Osnovna dejavnost družbe 19 

Organi družbe 19 

Predstavitev skupine Kraški zidar 21 

LASTNIŠKA STRUKTURA, DELNICE IN DIVIDENDE 23 

POSLANSTVO, CILJI IN VIZIJA PODJETJA 24 

Poslanstvo 24 

Cilji 24 

Vizija 24 

Načrti za leto 2010 – ocena možnosti bodočega razvoja 25 

Vlaganje in naložbe 27 

ANALIZA POSLOVANJA DRUŽBE KRAŠKI ZIDAR V LETU 2009 28 

Gospodarska gibanja in vpliv na poslovanje ter pogled v prihodnost 28 

Poslovanje v letu 2009 29 

Prodaja 29 

Spremembe vrednosti zalog 30 

Poslovni odhodki 31 

Poslovni izid 32 

Sredstva 32 

Kapital in obveznosti 33 

Poslovanje po dejavnostih 34 

Nizke gradnje 34 

Gradnja za trg 34 

Visoka gradnja 35 

Ostale proizvodne in druge dejavnosti 35 

Poslovni rezultati odvisnih in povezanih družb 36 

Izpostavljenost in obvladovanje tveganj 39 

Tveganja neplačil in plačilno-sposobnostno tveganje 39 

Valutno tveganje 39 

Obrestno tveganje 40 

Kreditno tveganje 40 

TRAJNOSTNI RAZVOJ 41 

Kadri 41 

Družbena odgovornost 43 

Skrb za urejeno in čisto okolje 43 

Humanitarna gesta 43 

Skrb za kakovostne izdelke in storitve ostaja naša strateška prednost 44 

Certifikati o skladnosti 44 


RAČUNOVODSKO POROČILO 47 

UVODNA POJASNILA K PRIPRAVI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV 49 

RAČUNOVODSKI IZKAZI DRUŽBE KRAŠKI ZIDAR D. D. 50 

Bilanca stanja družbe Kraški zidar d.d. 50 

Izkaz poslovnega izida družbe Kraški zidar d.d. 52 

Izkaz denarnih tokov družbe Kraški zidar d.d. 54 

Izkaz gibanja kapitala družbe Kraški zidar d.d. 55 

Dodatek k izkazu gibanja kapitala družbe Kraški zidar d.d. – bilančni dobiček 56 

Poročilo neodvisnega revizorja za družbo Kraški zidar d.d. 57 

RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE KRAŠKI ZIDAR 58 

Bilanca stanja skupine Kraški zidar 58 

Izkaz poslovnega izida skupine Kraški zidar 60 

Izkaz denarnih tokov skupine Kraški zidar 62 

Izkaz gibanja kapitala skupine Kraški zidar 63 

Dodatek k izkazu gibanja kapitala skupine Kraški zidar– bilančni dobiček 64 

Poročilo neodvisnega revizorja za družbo Kraški zidar d.d. 65 

LETNO POROČILO 2009 

3

4 


UVODNI DEL 


5

IZJAVA UPRAVE 

Uprava družbe Kraški zidar d.d. v skladu s 60.a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavlja, da je letno poročilo skupine Kraški 

zidar in družbe Kraški zidar d.d. za leto 2009, končano na dan 31.12.2009, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v 

skladu z zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi. 

Uprava, ki jo sestavlja glavni direktor Radoš Lipanje, je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe Kraški zidar d.d. in skupine 

Kraški zidar ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti dajejo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in 

izidov poslovanja za leto 2009. 

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, pri čemer so 

bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. 

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejemanje ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev 

ter potrjuje, da so računovodski izkazi družbe Kraški zidar d.d. in skupine Kraški zidar, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke 

o njunem nadaljnjem poslovanju ter v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi. 

Sežana, maj 2010 

Glavni direktor: 

Radoš Lipanje, univ.dipl.inž.grad. 


7

8 


POMEMBNEJŠI POUDARKI V POSLOVANJU DRUŽBE IN 

SKUPINE KRAŠKI ZIDAR V LETU 2009 

Družba Kraški zidar 

(vrednosti v EUR) 

Skupina Kraški zidar 

2009 2008 Spr. % 2009 2008 Spr. % 

Čisti prihodki od prodaje 54.981.689 100.555.311 -45,3 51.294.630 101.391.261 -49,4 

Kosmati donos od poslovanja 63.704.369 95.528.960 -33,3 66.437.575 110.481.068 -39,9 

Celotni prihodki 65.069.014 97.086.136 -33,0 67.594.884 112.515.801 -39,9 

Poslovni izid iz poslovanja pred odpisi 

vrednosti 

7.256.346 6.267.275 15,8 6.909.271 6.345.328 8,9 

delež v prihodkih od prodaje 13,20% 6,23% 111,8 13,47% 6,26% 115,2 

Poslovni izid iz poslovanja 3.669.106 3.685.281 -0,4 3.313.443 3.748.888 -11,6 

delež v prihodkih od prodaje 6,67% 3,66% 82,3 6,46% 3,70% 74,6 

Čisti dobiček 1.530.781 1.829.122 -16,3 414.330 2.132.187 -80,6 

delež v prihodkih od prodaje 2,78% 1,82% 53,0 0,81% 2,10% -61,5 

Sredstva 111.151.111 112.418.144 -1,1 138.236.697 133.851.497 3,3 

Kapital 20.272.233 19.093.746 6,2 20.235.160 20.158.319 0,4 

knjigovodska vrednost delnice 30,34 28,58 6,2 30,29 30,17 0,4 

čisti dobiček na delnico 2,29 2,74 -16,4 0,62 3,19 -80,6 

Finančne obveznosti 60.923.178 58.128.016 4,8 87.002.282 77.173.720 12,7 

Poslovne obveznosti 24.845.233 27.609.191 -10,0 25.888.789 28.932.267 -10,5 

Povprečno število zaposlenih (na podlagi 

delovnih ur) 

443,84 461,24 -3,8 443,84 461,24 -3,8 

Čisti dobiček/prihodki 2,35% 1,88% 25,1 0,81% 2,10% -61,6 

Donosnost kapitala (ROE) 7,55% 9,58% -21,2 2,05% 10,58% -80,6 

Donosnost sredstev (ROA) 1,38% 1,63% -15,5 0,30% 1,59% -81,2 

Obveznosti/kapital 4,23 4,49 -5,8 5,58 5,26 6,0 

Kosmati donos na zaposlenega 143.530 207.221 -30,7 149.688 239.531 -37,5 

Dodana vrednost na zaposlenega 40.875 38.121 7,2 40.093 38.290 4,7 

Strošek dela na zaposlenega 24.526 24.533 0,0 24.526 24.533 0,0 

V letu 2009 se je kosmati donos od poslovanja, kot posledica svetovne finančne krize, močno zmanjšal in se vrnil praktično na 

nivo iz leta 2005. Svetovna finančna kriza je vplivala na vse segmente, kjer družba oz. skupina pridobivata prihodke. Rezultat 

je zmanjšanje prihodkov, doseženih z investitorsko gradnjo za znanega kupca, prihodkov od prodaje lastnih nepremičnin, 

obsega gradnje lastnih projektov itd. Kosmati donos od poslovanja družbe Kraški zidar je znašal 63,7 milijona EUR, skupine pa 

66,4 milijona EUR, kar je za 33,0 % oz. 39,9 % manj kot v letu 2008. 

120.000.000 

100.000.000 

80.000.000 

60.000.000 

40.000.000 

20.000.000 

0 

Kosmati donosi od poslovanja 

2005 2006 2007 2008 2009 




9

10 

Finančna in gospodarska kriza v letu 2009 je močno vplivala tudi na zmanjšanje vrednosti čistega dobička. Le-ta je znašal 1,5 

milijona EUR v družbi oz. 0,4 milijona EUR v skupini Kraški zidar. Čisti dobiček se je kljub praktično nespremenjenemu dobičku 

iz poslovanja zmanjšal zaradi zmanjšanja prihodkov iz financiranja ter predvsem zaradi povečanja stroškov financiranja. Čisti 

dobiček skupine v letu 2009 je bistveno manjši od čistega dobička družbe Kraški zidar. To je posledica dejstva, da je pri večini 

projektnih družb skupine, ustanovljenih za izvedbo posameznega nepremičninskega projekta, leto 2009 predstavljalo predhodno 

leto razvoja projekta, v katerem niso realizirale prihodkov. 

4.000.000 

3.500.000 

3.000.000 

2.500.000 

2.000.000 

1.500.000 

1.000.000 

500.000 

0 

V letu 2009 se je vrednost celotnih sredstev družbe zmanjšala, vrednost celotnih sredstev skupine pa povečala. Do povečanja 

obsega vseh sredstev skupine je prišlo predvsem na račun povečanja vrednosti zalog nedokončane proizvodnje na ravni 

skupine zaradi nadaljevanja projektov tržne gradnje, ki bodo dokončani v letih 2011 in 2012. Po drugi strani smo v letu 2009 

zmanjšali vrednost vseh drugih vlaganj (osnovna sredstva, nakupi zemljišč za nove projekte tržne gradnje, finančne naložbe 

itd.). Na dan 31. 12. 2009 znaša vrednost vseh sredstev družbe 111,1 milijona EUR, skupine pa 138,2 milijona EUR, kar je za 1,1 

% manj oz. 3,3 % več kot 31. 12. 2008. 

160.000.000 

140.000.000 

120.000.000 

100.000.000 

80.000.000 

60.000.000 

40.000.000 

20.000.000 

0 


Čisti dobiček 

2005 2006 2007 2008 2009 

Celotna sredstva 

2005 2006 2007 2008 2009 




Skupina Kraški zidar

Kljub upadu realizacije ter dobička tako na nivoju družbe kot na nivoju skupine se nadaljuje rast vrednosti kapitala. Le-ta se je 

na nivoju družbe v zadnjih petih letih povečeval po povprečni stopnji 12,8 %, na nivoju skupine pa 8,0 %. Vrednost kapitala 

družbe Kraški zidar znaša 31. 12. 2009 20,3 milijona EUR, skupine pa 20,2 milijona EUR, kar je za 6,2 % oz. 0,4 % več kot 31. 12. 

2008. 

25.000.000 

20.000.000 

15.000.000 

10.000.000 

5.000.000 

0 

Kapital 

2005 2006 2007 2008 2009 




11

12 

Pomembni poslovni dosežki v letu 2009 

Januar 

V centru Ljubljane, tik za Železniško postajo na Vilharjevi cesti, smo začeli z izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Situla. 

V objektu z neto površino 85.000 m 2 bo 228 stanovanj najvišjega bivalnega standarda, 6.000 m 2 pisarniških prostorov, 28 storitvenih 

lokalov, trgovski center ter 840 parkirnih mest. Nedvomno gre za enega največjih, če ne celo največji projekt Kraškega 

zidarja tako po razsežnosti kot po zahtevnosti gradnje. 

Februar 

Glavni direktor Kraškega zidarja, Radoš Lipanje, in župan Občine Divača, Matija Potokar, sta februarja podpisala pogodbo o 

prenovi t.i. Škrateljnove domačije, rojstne hiše prve slovenske filmske igralke Ide Kravanja, znane pod umetniškim imenom Ita 

Rina. Hiša se bo prenovila v muzej slovenskih filmskih igralcev. Prenavljamo in urejamo večnamenske dvorane muzeja in letni 

vrt v skupni vrednosti 1,1 milijona EUR. 

Športna zveza Sežana je Kraškemu zidarju podelila jubilejno zlato plaketo za več kot 30 let sponzoriranja moške košarke. Klub 

je v več kot 50-ih letih delovanja vzgojil veliko košarkarjev, ki so se uveljavili v ožjem in širšem slovenskem okolju ter celo prek 

meja Slovenije (Primož Brezec). Predvsem je klub v vseh teh letih skrbel za mlade rodove, saj je v svoje vrste pritegnil veliko 

število mladih s področja bivše Občine Sežana. V svojih vrstah ima klub pionirsko, mladinsko in člansko ekipo, ki že vrsto let igra 

v prvi slovenski košarkarski ligi. 

V Sežani smo zaključili z gradnjo ter pridobili uporabno dovoljenje za uporabo večstanovanjskega objekta za potrebe socialno 

ogroženih oseb. Blok s 60-imi stanovanji, katerega investitor je bila Občina Sežana, smo zgradili z namenom zamenjave parcele 

ob Avtobusni postaji, na kateri nameravamo v letu 2010 začeti z izgradnjo stanovanj za trg. 

Marec 

V Ljubljani, v neposredni bližini Rožnika, smo zaključili z gradnjo stanovanjske soseske Viška Sončava. Uporabno dovoljenje za 

zadnja dva objekta C (stanovanja za trg) in D (socialna stanovanja za kupca Stanovanjski sklad MO Ljubljana), ki smo ju zgradili, 

smo pridobili v marcu in tako soseski Viška Sončava dali podobo lepo zaključene soseske, ki je prijetna za bivanje. 

April 

V okviru izgradnje stanovanjske soseske Viška Sončava v Ljubljani sta župan Mestne občine Ljubljana, g. Zoran Jankovič, in 

direktorica Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, ga. Jožka Hegler, slavnostno odprla 31 neprofitnih stanovanj v 

objektu D na Viški Sončavi. Kraški zidar je pogodbo za izgradnjo podpisal s Stanovanjskim skladom leta 2007. Z objektom D je 

zaključena izgradnja stanovanjske soseske Viška Sončava, ki s svojo funkcionalnostjo in sodobnim dizajnom daje temu predelu 

Ljubljane poseben pečat. 

Maj 

V maju smo zaključili z izgradnjo moderne, 1.000 m 2 velike skladiščne hale tehnološke opreme, namenjene skladiščenju in 

vzdrževanju tehnološke opreme Kraškega zidarja. 

Junij 

Enota Obrtniške dejavnosti je v juniju pridobila mednarodni certifikat zagotavljanja kakovosti varilskih del ISO 3834, nivo 2. 

Certifikat je podeljen za izvajanje produkcijskega standarda SIST EN 1090-2:200, izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij. 

S pridobitvijo tega certifikata dokazujemo usposobljenost in možnost kandidature za najzahtevnejše projekte jeklenih konstrukcij, 

kjer se taka usposobljenost zahteva (zahtevne statično in dinamično obremenjene konstrukcije – zgradbe, mostovi, 

viadukti itd.). 

Julij 

Stanovanjski objekt, ki ga je po načrtih arhitekturnega biroja Ofis na Rejčevi v Novi Gorici zgradil Kraški zidar, se po izboru angleške 

spletne publikacije Oddee (www.oddee.com/item_96757.aspx) uvršča med 10 najbolj izvirnih na svetu. Glavni kriterij 

izbora je poleg ekskluzivnosti še zanimiv in nenavaden videz. Stanovanjskemu objektu na Rejčevi delajo družbo med drugim 

tako prestižne mojstrovine, kot so Hundertwasserjeva Waldspirale v Darmstadtu v Nemčiji, Gaudi-jeva Casa Mila v Barceloni v 

Španiji in Habitat 67, bivalni kompleks lego blokov v Montrealu v Kanadi. 

Avgust 

V promet je bil predan odsek hitre ceste Razdrto–Vipava, kjer je pri izvajanju del sodeloval tudi Kraški zidar. Na omenjenem 

odseku smo dokončali in v uporabo predali naslednje objekte: viadukt Boršt II, viadukt Tabor, most 5-1/1, podvoz 3-2/1, podvoz 

3-3/1, sidrne pilotne stene, stabilizacijske ukrepe ter del trase. Vrednost vseh opravljenih del znaša 10,5 milijona EUR. 


September 

S Stanovanjskim skladom Republike Slovenije smo skupaj s hčerinsko družbo Orbital d.o.o. podpisali pogodbo za izgradnjo 

195-ih stanovanj in 340-ih parkirnih mest ob Gradišnikovi ulici v Borovnici. Objekt, vreden cca. 20,9 milijona EUR, bo dokončan 

v drugi polovici leta 2012. 

Na območju kamnoloma Mali Medvejk smo odprli novo dejavnost – ravnanje z gradbenimi odpadki (CERGO Mali Medvejk), 

kjer se bo zbiralo, razvrščalo ter začasno in stalno deponiralo gradbene odpadke (beton, opeka, asfalt, izkopi itd.). Zaradi naravnih 

danosti in potreb poskušamo v kompleksu Mali Medvejk zaokrožiti dejavnost in se še bolj približati cilju optimalnega 

izkoristka surovin in visoke dodane vrednosti proizvodov, ki iz njih izhajajo. 

Oktober 

Glavni direktor, g. Radoš Lipanje, in župan Občine Piran, g. Tomaž Gantar, sta odprla novo garažno hišo na Fornačah v Piranu in 

s tem rešila to obmorsko mestece pred prenatrpanostjo z avtomobilsko pločevino. Vrednost objekta z 848-imi parkirnimi mesti 

v sedmih etažah je 12 milijonov EUR. Gradnja garažne hiše je trajala dobro leto. 

November 

Zaradi upokojitve dolgoletnih sodelavcev, g. Franca Zorča in g. Marijana Macarola, sta bila na delovni mesti vodje enote Gradbene 

dejavnosti in vodje enote Obrtniške dejavnosti imenovana g. Vojko Terčon in g. Damijan Segulin. Imenovana sta delo 

začela opravljati 1. 11. 2009. 

Samski dom smo s Ceste na Lenivec 26 preselili v nove, modernejše prostore na Cesti na Lenivec 7. Samski dom na Cesti na 

Lenivec 26 bomo v prihodnjem letu preuredili v stanovanjski blok za prodajo stanovanj na trgu. 

December 

Kraški zidar se ponaša še z enim pridobljenim certifikatom ISO 14001:2004 – sistem ravnanja z okoljem. V Kraškem zidarju 

skrbimo za okolje in izvajamo postopke, ki varujejo okolje oziroma zmanjšujejo negativne vplive na okolje. Zavedamo se, da je 

tudi ekologija pomembna za razvoj naše družbe. 

Župan Občine Trzin, g. Peršak, direktor Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, g. Bulovec, in 

glavni direktor Kraškega zidarja, g. Lipanje, so v Trzinu slavnostno odprli objekt, v katerem sta enota doma za starejše občane 

(lamela 1) in enota oskrbovanih stanovanj (lamela 2). Investitor doma za starejše občane Trzin s 57-imi posteljami in garažo z 

12-imi parkirnimi mesti je Občina Trzin, investitor 14-ih stanovanj s pripadajočimi skupnimi prostori in 11-imi parkirnimi mesti 

v kleti je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kraški zidar d.d. je bil glavni izvajalec celotnega 

objekta, katerega pogodbena vrednost znaša 6,5 milijona EUR. 

Glavni direktor, g. Radoš Lipanje, in župan Občine Hrpelje-Kozina, g. Zvonko Benčič Midre, sta podpisala pogodbo za izgradnjo 

kanalizacije Kozina jug v skupni vrednosti 530.000 EUR. Rok dokončanja del je 30. 6. 2010. 

Zaključili smo z gradnjo in pridobili uporabno dovoljenje za objekt Hotel in Casino Resort Admiral na Kozini s hotelsko površino 

1.598 m 2 in dvoetažno igralnico v skupni površini 2.754 m 2 ter 190-imi parkirnimi mesti. Vrednost opravljenih del je znašala 5,5 

milijona EUR. 


13

14 

PISMO GLAVNEGA DIREKTORJA 

Spoštovani delničarji, spoštovani poslovni partnerji! 

Leto 2009 je bilo za gradbenike posebno leto. To, kar se je začelo nakazovati proti koncu leta 2008, se je v letu 2009 začelo uresničevati. 

Upad gospodarske aktivnosti in s tem pomanjkanje ustreznih naročil javnega in zasebnega značaja, velikanske ovire pri pridobivanju 

potrebnih finančnih sredstev za projekte, ki jih gradimo za trg, negotove razmere na nepremičninskem trgu, plačilna nedisciplina, pomanjkanje 

zaupanja in strah so ključni dejavniki, ki so nas spremljali skozi vse leto 2009. 

Kraški zidar je poslovanje v letu 2009 zaključil približno v okviru načrtovanih vrednosti, vendar z velikim padcem v primerjavi z letom 2008. 

V letu 2009 smo realizirali 54.973.789 EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za 45,3 % manj kot v letu 2008. Kosmati donos iz poslovanja 

je znašal 63.696.469 EUR, kar je za 33,3 % manj kot v letu 2008. Dosegli smo 1.567.521 EUR čistega dobička, kar je za 14,3 % manj kot v 

letu 2008. 

Naša tradicionalna tržišča so še vedno Sežana, Ljubljana z okolico, Koper, Nova Gorica in Trst z okolico. Postopoma se bo potrebno ozreti 

tudi po drugih tržiščih, predvsem po tržiščih bivše Jugoslavije in predvsem prek GH holdinga (železnice, ceste, komunalna infrastruktura). 

Kljub »kriznemu« letu smo uspešno zaključili: stanovanjska objekta C in D na Viški Sončavi v Ljubljani, HC Razdrto–Vipava (del trase, 

viadukt Tabor, viadukt Boršt II), komunalno infrastrukturo Lehte, južno ankaransko vpadnico, HC Koper–Izola (del trase in premostitvene 

objekte), garažno hišo Fornače in čistilno napravo v Piranu, stanovanjski objekt T3 v Trzinu, Hotel in Casino Resort Admiral na Kozini itd. 

Začeli smo z izgradnjo stanovanjskega naselja v Borovnici, poslovno-stanovanjskega objekta Situla v Ljubljani, oskrbovanih stanovanj v 

Sežani, podjetniško-obrtne cone v Škofljici, rekonstrukcijo objekta D Psihiatrične bolnišnice Idrija, prenovo Škrateljnove domačije v Divači, 

če naštejemo samo najpomembnejše med njimi. 

V letu 2009 smo namenili cca. 100.000 EUR sponzorskih sredstev ter na ta način poskušali v družbo vrniti vsaj del tega, kar nam ta ponuja 

za naše delo. 

Naša prizadevanja bodo v letu 2010 usmerjena: v ohranjanje obsega del na nivoju leta 2009, ki bi omogočal normalno poslovanje družbe; 

v aktiviranje vseh projektov, ki jih v letu 2009 zaradi različnih razlogov (gradbena dovoljenja, finančna sredstva, itd.) nismo začeli 

(Situla, Tribuna, Borovnica, oskrbovana stanovanja); v zagotavljanje znosne finančne likvidnosti (prodaja zalog stanovanj in poslovnih 

prostorov, prodaja vrednostih papirjev itd.); v iskanje projektov in investitorjev, kjer so zagotovljena finančna sredstva; v nakup opreme 

samo v primerih, ki jih narekujejo že pridobljeni projekti; v čim bolj racionalno organiziranje dela na vseh nivojih; v prenos finančnih bremen 

na podizvajalce in dobavitelje itd. 

Iskanje racionalnih rešitev pri gradnji, maksimalna uporaba lastnih proizvodnih in kadrovskih kapacitet tudi pri storitvah, ki jih do sedaj 

nismo izvajali (knauf, parket itd.), racionalizacija pri organizaciji poslovanja in pri zaposlovanju, kjer bomo izkoristili vse možnosti, ki jih 

nudi država (čakanje na delo), in zniževanje stroškov na vseh ravneh bodo v letu 2010 glavni moto našega delovanja. 

Spoštovani delničarji, člani nadzornega sveta, poslovni partnerji, spoštovani sodelavci, za tvorno sodelovanje v letu 2009 se vam zahvaljujem 

z željo, da bi konstruktivno sodelovali tudi naprej. Dosedanje zaupanje, skupaj prehojena pot in uspehi naj nam bodo v teh kriznih 

časih edino vodilo. 


Radoš Lipanje, 

glavni direktor, 

univ. dipl. inž. grad.

POROČILO NADZORNEGA SVETA 

Nadzorni svet družbe Kraški zidar d.d., Sežana je v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni 

list RS št. 42/2006, 60/2006-popr., 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI in 10/2008) na svoji 45. seji dne 13 maja 2010 

sprejel naslednje 

POROČILO 

O UGOTOVITVAH IZ PREVERITVE LETNEGA POROČILA IN PREDLOGA 

ZA UPORABO BILANČNEGA DOBIČKA ZA LETO 2009 

Nadzorni svet družbe Kraški zidar d.d., Sežana (v nadaljevanju: nadzorni svet) je v letu 2009 spremljal vodenje in nadzoroval poslovanje 

družbe v vseh ključnih prvinah poslovanja in sicer ob oblikovanju planov ter nadziranju rezultatov poslovanja. V letu 2009 se je 

nadzorni svet sestal na štirih sejah in s tem opravil 40. do 43. redno sejo. 

Na 40. redni seji se je nadzorni svet seznanil z izkazi poslovnega izida ter bilančnimi podatki za preteklo leto ter obravnaval in potrdil 

poslovni načrt za leto 2009. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer je sprejel odločitev o razširjenem obsegu nadzora družbe na spremljanje 

podatkov o najpomembnejših poslovnih dogodkih družbe. 

Na 41. redni seji je nadzorni svet obravnaval in sprejel Letno poročilo s poročilom nadzornega sveta za leto 2008 ter potrdil predlog 

sklepov za redno letno skupščino. 

Poslovanje družbe je nadzorni svet poglobljeno obravnaval sproti in na podlagi polletnih rezultatov na 42. redni seji ugotovil, da je 

projekcija rezultatov v tekočem letu realna, pozitivna in v skladu s pričakovanji in planom. 

S poročilom uprave o poslovanju družbe v obdobju januar - december 2009 se je nadzorni svet seznanil na 43. redni seji. Potrdil in 

sprejel je izhodišča poslovne politike v letu 2009, kot jih je predlagala uprava. 

Ob pregledu in obravnavi predloženega Letnega poročila za leto 2009 je bil nadzorni svet soglasen, da Letno poročilo ustreza pričakovanim 

in dejanskim rezultatom poslovanja družbe Kraški zidar d.d., Sežana v letu 2009. Nadzorni svet tudi nima pomislekov k priloženemu 

pozitivnemu poročilu o reviziji, izvedeni s strani revizorske družbe PRO REVIZIJA d.o.o., Postojna , ki zagotavlja, da računovodski 

izkazi v vseh pogledih izkazujejo resnično in pošteno sliko finančnega stanja družbe na dan 31. 12. 2009, poslovnega izida ter gibanja 

kapitala v letu 2009 v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi, zato 

OCENJUJE LETNO POROČILO ZA LETO 2009 ZA USTREZNO IN GA V CELOTI POTRJUJE IN SPREJEMA. 

V Sežani, 13. maja 2010 

PREDSEDNIK NADZORNEGA SVETA 

mag. Dušan Blaganje 


15

16 


POSLOVNO POROČILO 


17

PREDSTAVITEV DRUŽBE IN SKUPINE KRAŠKI ZIDAR – 

ŽIVLJENJU DAJEMO PROSTOR 

Predstavitev družbe Kraški zidar d.d. 

Osebna izkaznica 

Naziv podjetja Kraški zidar d.d., podjetje za gradbeništvo, inženiring in proizvodnjo 

Skrajšano ime Kraški zidar d.d. 

Sedež družbe Kolodvorska ulica 1 

6210 Sežana 

Sodišče vpisa Okrožno sodišče Koper 

Številka vpisa št. vložka 1/00190/00 

Znesek osnovnega kapitala 2.786.131,29 EUR 

Delnice 668.137 navadnih kosovnih delnic 

Predsednik nadzornega sveta mag. Dušan Blaganje 

Glavni direktor Radoš Lipanje, univ. dipl. inž. grad. 

Spletni naslov www.kraskizidar.si 

E-pošta info@kraskizidar.si 

Telefon +386 5 73 12 500 

Telefax +386 5 73 12 502 

Matiča številka 5075475 

Davčna številka 38583372 

ID za DDV SI38583372 

Osnovna dejavnost družbe 

Osnovna dejavnost družbe je »Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb« (41.200) ter: 

� organizacija izvedbe stavbnih projektov, 

� gradnja cest, 

� gradnja prometnih objektov, 

� proizvodnja gradbenega materiala, 

� cestni tovorni promet in 

� izdelava kovinskih konstrukcij za gradbene objekte in druge namene. 

Kraški zidar spada po številu zaposlenih med velika podjetja in ga v organizacijskem smislu sestavljajo štirje sektorji: 

� sektor Inženiring, 

� Ekonomsko-finančni sektor, 

� Kadrovsko-pravni sektor, 

� Tehnični sektor 

in tri enote: 

� Gradbene dejavnosti, 

� Mehanizacija in 

� Obrtniške dejavnosti. 

V podjetju je bilo 31. 12. 2009 zaposlenih 421 delavcev. 

Organi družbe 


19

20 

Načela upravljanja družbe Kraški zidar izhajajo iz veljavnih pravnih norm v Republiki Sloveniji, internih aktov družbe ter ustaljene 

dobre poslovne prakse. 

Upravljanje deluje po tako imenovanem dvotirnem sistemu, po katerem podjetje vodi uprava, njeno delovanje pa nadzira 

nadzorni svet. 

Organi družbe so: 

� uprava, 

� nadzorni svet in 

� skupščina. 

Uprava družbe 

Družbo vodi enočlanska uprava – glavni direktor, ki ga imenuje, nadzira in odpokliče nadzorni svet. Na 33. seji je nadzorni svet, 

z dnem 10. 9. 2007, imenoval g. Radoša Lipanje, univ. dipl. inž. grad., za glavnega direktorja družbe za mandatno obdobje petih 

let. Glavni direktor se pri svojem delu naslanja na strokovni kolegij, ki ga sestavljajo vodje sektorjev in enot družbe. 

Nadzorni svet 

Nadzorni svet sestavljajo trije člani, in sicer dva predstavnika delničarjev, ki sta bila izvoljena na 13. seji skupščine delničarjev 

30. 6. 2009: 

� g. Dušan Blaganje, predsednik nadzornega sveta, in 

� g. Branko Hočevar, član, 

ter en predstavnik zaposlenih, ki je bil imenovan na 17. seji sveta delavcev: 

� g. Zoran Peric. 

Skupščina 

V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev najvišji organ družbe, na kateri se neposredno 

udejanja volja delničarjev družbe. Skupščina sprejema temeljne in statutarne odločitve. Uprava družbe skliče redno skupščino 

delničarjev enkrat letno. Sklic je javno objavljen najmanj 30 dni pred zasedanjem skupščine. 

Pravico do udeležbe na skupščini in do glasovalne pravice imajo delničarji, vpisani v delniško knjigo na datum, objavljen ob 

sklicu, ter njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki ob prijavi za udeležbo na skupščini predložijo ustrezno pooblastilo. 

V letu 2009, dne 30. 6. 2009, je bila na sedežu družbe 13. seja skupščine, kjer so bili sprejeti naslednji sklepi: 

� o podelitvi razrešnice nadzornemu svetu in upravi; 

� o delitvi bilančnega dobička (izplačilo dividend v višini 1,00 EUR na delnico); 

� o imenovanju revizorja za leto 2009 (ProRevizija d.o.o.); 

� o imenovanju dveh članov nadzornega sveta, in sicer sta bila kot predstavnika delničarjev za obdobje štiriletnega mandata 

od 30. 6. 2009 dalje izvoljena mag. Dušan Blaganje in Branko Hočevar, dipl. ekon. 


Predstavitev skupine Kraški zidar 

Skupino Kraški zidar sestavljajo obvladujoča družba Kraški zidar d.d. ter naslednje odvisne in pridružene družbe: 

Odvisne družbe 

Kraški zidar d d., Gospić, Hrvaška 

Delež: 100 % 

Sedež: Ciottina 9, Rijeka 

Osnovni kapital: 20.000 HRK 

Nepremičnine Čakarun, podjetje za turizem, nepremičnine 

in storitve, d.o.o. 

Delež: 100 % 

Sedež: Ferrarska ulica 12, Koper 

Osnovni kapital: 8.763,00 EUR 

Modra naložba, svetovanje in investicije, d.o.o. 

Delež: 100 % 

Sedež: Vodovodna cesta 109, Ljubljana 


Carsia s.r.l., Gorizia 

Delež: 80 % 

Sedež: Via Malta 4, Gorizia, Italija 


Kraška družba, družba za izvedbo nepremičninskih 

projektov, d.o.o. 

Delež: 75 % 

Sedež: Vodovodna cesta 109, Ljubljana 


Tridana, svetovanje in investicije, d.o.o. 

Delež: 70 % 

Sedež: Slovenska 58, Ljubljana 


PSK Olmo, projektiranje, inženiring in gradnje, d.o.o. 

Delež: 50 % 

Sedež: Ferrarska ulica 10, Koper 


KM invest, inženiring, vodenje investicij in prodaja 

nepremičnin, d.o.o. 

Delež: 50 % 

Sedež: Ljubljanska cesta 12, Trzin 


Kraški zidar d.d. 

Pridružene družbe 

PA-KZ, družba za nepremičnine in investicije, d.o.o. 

Delež: 50 % 

Sedež: Slamnikarska cesta 1, Domžale 

Osnovni kapital: 2.840.165,00 EUR 

ALGEBRA, družba za informacijske tehnologije, d.o.o. 

Delež: 50 % 

Sedež: Partizanska cesta 63, Sežana 


CASINO SEŽANA, prirejanje posebnih iger na srečo, d.d. 

Delež: 49 % 



Orbital d.o.o., Ljubljana 

Delež: 49 % 

Sedež: Zaloška cesta 155, Ljubljana 


P.G.M. Inženiring, proizvodnja gradbenih in drugih 

materialov, d.o.o. 

Delež: 37 % 

Sedež: Kolodvorska ulica 1, Sežana 


GH HOLDING d.d. 

Delež: 33,3 % 

Sedež: Tivolska cesta 30, Ljubljana 


Urbani center, izvajanje nepremičninskih projektov, d.o.o. 

Delež: 33,3 % 

Sedež: Savska cesta 10, Ljubljana 


MONT GRAD d.o.o., družba za gradnjo 

Delež: 32,475 % 

Sedež: Cesta dveh cesarjev 172, Ljubljana 


Promoter, nepremičninski inženiring, d.o.o. 

Delež: 30 % 



Baumit Kraški, gradbeni materiali, d.o.o. 

Delež: 25,1 % 

Sedež: Kolodvorska ulica 1, Sežana 


Konstruktor VGR d.o.o. 

Delež: 24 % 

Sedež: Jadranska cesta 25 a, Maribor 



21

22 

Obvladujoča družba Kraški zidar d.d. je nosilec celotne dejavnosti. Prek družbe Kraški zidar d.d. poteka celotna proizvodnja oz. 

izvedba gradbenih del. Posamezne odvisne družbe (Kraški zidar prevladujoči lastnik) in pridružene družbe (Kraški zidar več 

kot 20-odstotni lastnik) so ustanovljene ali za pokrivanje enega samega projekta izgradnje (PSK Olmo, Tridana, Kraška družba, 

PA-KZ itd.) ali za dopolnjevanje in servisiranje osnovne dejavnosti Kraškega zidarja v določenih segmentih (npr. GH Holding za 

trženje, P.G.M. Inženiring za proizvodnjo kamnenih agregatov). 

Izjemo predstavljajo družbe: 

� Casino Sežana d.d., ki je ustanovljena skupaj z večinskim partnerjem Casino Portorož d.d. z namenom razvijanja igralniške 

dejavnosti na območju Sežane; 

� Baumit Kraški d.o.o., ki je ustanovljena skupaj z večinskim partnerjem WIETERSDORFER Baustoffe Beteiligungs GmbH, Avstrija, 

z namenom zagona proizvodnje suhih malt pod blagovno znamko Baumit na področju kamnoloma Mali Medvejk pri 

Sežani; 

� družbi Mont Grad d.o.o. in Konstruktor VGR d.o.o., ki sta že uveljavljeni samostojni gradbeni družbi, s pomočjo katerih naša 

družba krepi svoj konkurenčni položaj na gradbenem trgu v Sloveniji. 


LASTNIŠKA STRUKTURA, DELNICE IN DIVIDENDE 

Družba Kraški zidar d.d. ima izdanih 668.137 kosovnih delnic. Knjigovodska vrednost delnice je konec leta 2009 znašala 30,34 

EUR in je za 6,2 % višja kot v letu 2008 (stanje kapitala 31. 12. 2009). Dobiček na delnico je v letu 2009 znašal 2,29 EUR. 

V preteklih letih smo se v družbi Kraški zidar odločili za zmerno povečevanje višine dividend skladno z rastjo čistega dobička 

v preteklem letu. Kraški zidar izplačuje dividende enkrat na leto, v roku 60-ih dni po zasedanju redne skupščine delničarjev, na 

kateri delničarji odločajo o predlagani višini dividend za preteklo poslovno leto. Predlog uprave in nadzornega sveta družbe 

Kraški zidar za izplačilo dividend v letu 2009 bo vključen v objavo sklica redne skupščine delničarjev. 

Konec leta 2009 je imel Kraški zidar 111 delničarjev (leta 2008 pa 112). 

Lastniška struktura družbe 31. 12. 2009 

Lastnik Število delnic Delež 

OGRAD d.o.o. 511.567 76,57% 

KB1909 S.p.A. (societa finanziaria per azioni) 45.000 6,74% 

SGP POMGRAD d.d. 32.789 4,91% 

SGP POMGRAD – GM d.o.o. 25.000 3,74% 

LASTNE DELNICE 1.782 0,27% 

OSTALE PRAVNE OSEBE 249 0,04% 

FIZIČNE OSEBE 51.750 7,75% 

SKUPAJ 668.137 

Ostale pravne 

osebe 

8,69% 

Lastniška struktura na dan 31.12.2009 

KB1909 S.p.A. 

6,74% Lastne delnice 

0,27% 

7,75% 

Ograd Holding 

d.o.o. 

76,57% 


23

24 

POSLANSTVO, CILJI IN VIZIJA PODJETJA 

Poslanstvo 

Poslanstvo je temeljna vrednota vsakega podjetja. Želje kupcev in investitorjev so vodilo našega poslovanja, naša prepoznavna 

strateška prednost pa prav gotovo kakovost in doslednost pri spoštovanju rokov, v katerih predajamo objekte naročnikom in 

končnim uporabnikom. 

Z visokim strokovnim znanjem naših zaposlenih, s kakovostjo zgrajenih objektov in storitev in z individualno usmerjenostjo k 

investitorjem in kupcem zagotavljamo domišljene in celovite rešitve, ki so in bodo kupcem in nam v ponos. 

Pri uresničevanju poslanstva gojimo naslednje temeljne vrednote: 

� zadovoljstvo zaposlenih, kar zagotavljamo z varstvom njihove zaposlitve, nenehnim izobraževanjem ter možnostjo osebnega 

razvoja; 

� zadovoljstvo lastnikov zagotavljamo z nenehnim razvojem in rastjo podjetja, ob nadpovprečni donosnosti lastnega kapitala 

glede na panogo; 

� zadovoljstvo poslovnih partnerjev, ki temelji na zaupanju in korektnosti pri poslovanju; 

� zadovoljstvo investitorjev in kupcev, kar pomeni predati objekte v dogovorjenem roku ter v pričakovani kakovosti. 

Cilji 

OSNOVNI CILJI poslovanja družbe bodo v letu 2010 naslednji: 

� pridobiti čim več dela, kjer je zagotovljeno financiranje (gradnja za znanega kupca oz. investitorja); 

� pridobiti čim več dela, ki kljub zaostrenim pogojem prinaša vsaj minimalen dobiček; 

� zmanjšati zaloge dokončane proizvodnje ter skladno s terminskimi načrti, zagotovljenimi finančnimi viri in stanjem na nepremičninskem 

trgu nadaljevati z izgradnjo obstoječih projektov nedokončane proizvodnje tako, da jih lahko družba ponudi v 

prodajo; 

� finančno zadolženost povečati le v primeru dokončevanja že začetih projektov tržne gradnje; 

� izkoristiti vse tržne in materialne možnosti podjetja (uvajanje novih izdelkov in storitev); 

� izboljšati kakovost proizvodov in storitev; 

� zagotoviti ustrezne delovne razmere za vse delavce oziroma v primeru pomanjkanja dela izkoristiti vse možnosti, ki jih ponuja 

država za stroškovno razbremenitev družbe (čakanje na delo itd.); 

� zagotoviti stimulativen način nagrajevanja; 

� izboljšati v preteklosti dosežene rezultate na cestnem programu; 

� obnoviti oziroma nabaviti samo nujno potrebna osnovna sredstva oziroma tista, ki so potrebna za izvajanje določenih projektov; 

� kljub krizi in pomanjkanju dela zagotoviti lastnikom dolgoročno stabilnost podjetja in 

� nadaljevati funkcionalno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih. 

Strategija za doseganje zastavljenih ciljev bo usmerjena predvsem v: 

� ohranjanje deleža, ki ga je podjetje doseglo v zadnjih letih na področju visokih gradenj. 

� nadaljevanje projektov stanovanjske ali druge podobne gradnje, kot gradnje za trg tako v imenu Kraškega zidarja kot prek 

družb v lasti Kraškega zidarja. Pri tem je potrebno upoštevati bistveno spremenjene pogoje na nepremičninskem trgu ter 

zato še večjo pozornost usmeriti k izboru lokacije, kakovosti izgradnje, pravilni tržni usmerjenosti itd. 

� zniževanje stroškov na vseh ravneh poslovanja. 

� širitev informacijske tehnologije na vsa področja dela, s poudarkom na informacijski podpori načrtovanja, vodenja in analiziranja 

projektov gradnje. 

Vizija 

Kraški zidar se želi s svojimi odvisnimi ter pridruženimi družbami povzpeti v sam vrh ponudnikov gradbenih izdelkov in storitev. 

S celovito ponudbo, doslednim spoštovanjem rokov ter kakovostjo izdelkov in storitev bo postal eden izmed vodilnih ponudnikov 

gradbene dejavnosti tako doma kot v tujini. 


Postali bomo družba, ki bo znala najbolje zadovoljevati želje in zahteve svojih kupcev ter jim ponudila največjo vrednost za 

ustrezno ceno, hkrati pa zadovoljevala tudi potrebe svojih zaposlenih in širšega družbenega okolja. 

Načrti za leto 2010 – ocena možnosti bodočega razvoja 

Pri načrtu poslovanja za leto 2010 smo izhajali iz situacije, v kateri se nahaja slovensko gospodarstvo, slovensko gradbeništvo in 

naša družba. Leto 2009, v katerem sta slovensko gradbeništvo in naša družba močno občutila posledice svetovne finančne krize, 

smo zaključili v okviru načrtovanih vrednosti, vendar z velikim padcem v primerjavi z letom 2008. V letu 2009 smo se soočali z 

velikim pomanjkanjem ustreznih naročil javnega in zasebnega značaja ter velikanskimi ovirami pri pridobivanju potrebnih finančnih 

sredstev za projekte, ki jih gradimo za trg oziroma neznanega kupca, kar se bo po naših ocenah nadaljevalo tudi v letu 2010. 

Vsa naša prizadevanja bodo v letu 2010 usmerjena v aktiviranje vseh projektov, ki se v letu 2009 zaradi različnih razlogov niso 

začeli, ter iskanje novih projektov, ki bodo zagotavljali ohranjanje obsega del in realizacije na nivoju leta 2009. S tem bomo 

lahko omogočali, kolikor je v danih razmerah sploh mogoče, čim manj moteno poslovanje družbe. 

Veliko pozornosti bomo posvetili tudi zagotavljanju kolikor je mogoče znosne finančne likvidnosti družbe, kar bomo poskušali 

doseči: 

� s prodajo zalog stanovanj in poslovnih prostorov; 

� z izterjavo (tudi sodno) zapadlih terjatev; 

� z iskanjem projektov in investitorjev, kjer so zagotovljena finančna sredstva; 

� z omejitvijo nakupov opreme samo na primere, ko le-to narekujejo že pridobljeni projekti; 

� z dodatnimi napori pri pogajanjih z bankami za zagotovitev nadaljnjega financiranja na že začetih projektih tržne gradnje, 

kjer je bilo financiranje zaradi različnih razlogov prekinjeno; 

� s prenosom dela finančnega bremena na projektih tržne gradnje na podizvajalce in dobavitelje. 

Vse moči bomo usmerili v iskanje racionalnih rešitev pri gradnji ter maksimalni uporabi lastnih proizvodnih in kadrovskih kapacitet 

tudi pri storitvah, ki smo jih do sedaj izvajali s podizvajalci. Prav tako bomo nadaljevali s prilagajanjem in racionalizacijo 

poslovanja ter zniževanjem stroškov na vseh ravneh s ciljem prilagoditve novim tržnim razmeram in zmanjšanemu obsegu 

poslovanja, ki se bo v naslednjih letih le postopoma vračal na obsege iz let pred svetovno finančno krizo. 

Naša tradicionalna tržišča so še vedno Sežana, Ljubljana z okolico, Koper in Trst z okolico. Postopoma se bo potrebno ozreti tudi 

po drugih tržiščih, predvsem po tržiščih bivše Jugoslavije in predvsem prek GH holdinga. 

Investitorska gradnja 

Pri investicijski gradnji, ki je vezana na proračunska sredstva (javni razpisi, licitacije itd.), in pri drugih investicijskih gradnjah 

(privatni investitorji) bodo prizadevanja usmerjena v tiste projekte, kjer obstaja možnost pridobitve del pod kolikor toliko sprejemljivimi 

tržnimi pogoji in ki imajo zagotovljeno financiranje. 

Od že pridobljenih del bomo začeli z izgradnjo stanovanj za Stanovanjski sklad Republike Slovenije v Borovnici, kjer bomo v 

dveh letih zgradili cca. 190 stanovanj v skupni vrednosti cca. 20 milijonov EUR. Projekt bo v celoti izvajal Kraški zidar prek pridruženega 

podjetja Orbital d.o.o., ki je podpisnik pogodbe s Stanovanjskim skladom. 

V Ljubljani bomo nadaljevali z gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta Situla, za kar je bila ustanovljena projektna družba Tridana. 

V objektu bo cca. 230 stanovanj in cca. 10.000 m 2 poslovnih prostorov. Situla bo v letu 2010 najpomembnejši objekt, tako 

po obsegu del kot tudi po finančni zahtevnosti (lastna udeležba), investitorja oziroma izvajalca. Vrednost gradbenih, obrtniških 

in inštalacijskih del, ki jih bo v naslednjih dveh letih izvajala naša družba, je cca. 55 milijonov EUR. 

V primeru pridobitve ugodne finančne konstrukcije, zadostnega števila najemojemalcev in nizke vrednosti GOI (lastna udeležba) 

bomo v Ljubljani začeli z gradnjo poslovno-trgovskega objekta Gemini. 

Pri programu izgradnje avtocest bomo nadaljevali dela pri dokončanju odseka Koper-Izola in nadaljevali z gradnjo dela avtoceste 

in premostitvenih objektov na dolenjski avtocesti. V občini Hrpelje-Kozina bomo izvajali dela na infrastrukturi (kanalizacija, 

čistilna naprava). 


25

26 

Lastna gradnja (gradnja za trg) 

V Ljubljani bomo nadaljevali z gradnjo soseske Tribuna v Prulah, kjer bo po spremembi projekta 76 stanovanj višjega standarda 

in višjega cenovnega razreda. Kljub tehničnim težavam pri temeljenju, urejanju odnosov s sosedi in težavnemu dogovarjanju 

z banko za potrebno financiranje projekta pričakujemo, da bo gradnja predvidoma zaključena v začetku leta 2012. V letu 2010 

pričakujemo, da bo vrednost del na projektu znašala cca. 5 milijonov EUR. 

Nadaljevali bomo z izgradnjo 72-ih varovanih oziroma oskrbovanih stanovanj pri obstoječem domu upokojencev. Vrednost 

projekta, ki poleg varovanih stanovanj vključuje še vso pripadajočo infrastrukturo, znaša 6,5 milijona EUR. Projekt bo predvidoma 

gradbeno zaključen konec leta 2010, začetek prodaje oz. predaje stanovanj je predviden za začetek leta 2011. 

V Sežani bomo začeli z gradnjo/prenovo 22-ih stanovanj v objektu bivšega samskega doma Kraškega zidarja. 

Nadaljevali bomo z razvojem projekta stanovanjske soseske v Domžalah s ciljem, da se projektna dokumentacija pripravi do te 

mere, da bi z izgradnjo lahko začeli ob koncu leta 2010. 

Načrt za leto 2010 – pričakovana realizacija 

Glede na pričakovan in v predhodnem poglavju opisan obseg gradenj v letu 2010 pričakujemo, da bodo čisti prihodki iz prodaje 

in kosmati donos iz poslovanja ostali na nivoju iz leta 2009 oz. se celo nekoliko povečali. Za leto 2010 predvidevamo, da 

bodo čisti prihodki iz prodaje znašali 58,5 milijona EUR, kar je za 6,2 % več kot v letu 2009, kosmati donos iz poslovanja pa 64,7 

milijona EUR, kar je za 1,6 % več kot v letu 2009. 

Okvirni prihodki iz poslovanja bodo po pričakovanjih sledeči: 

� avtocestni program 8,0 milijonov EUR, 

� gradnja za trg 8,5 milijona EUR, 

� ostala gradnja 40,0 milijonov EUR, 

� prodaja trgovskega blaga 1,5 milijona EUR, 

� ostalo 0,5 milijona EUR. 

Omenjena realizacija je praktično v celoti že pokrita s sklenjenimi pogodbami, medtem ko bo potrebno nekatere sicer že predvidene 

projekte gradnje še dokončno pridobiti (cca. 10 milijonov EUR). 


Vlaganje in naložbe 

V letu 2009 je obseg naložb družbe Kraški zidar d.d. znašal 11.251.302 EUR, od tega: 

� 1.580 EUR v neopredmetena dolgoročna sredstva, 

� 2.991.485 EUR v opredmetena osnovna sredstva, 

� 7.739.101 EUR v naložbene nepremičnine in 

� 519.136 EUR v dolgoročne finančne naložbe. 

Vsa vlaganja v različne oblike dolgoročnih sredstev imajo za cilj zagotavljanje dolgoročne stabilnosti ter dolgoročne rasti družbe 

in skupine Kraški zidar. 

Z naložbami v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva, ki v zadnjih letih presegajo letno amortizacijo, želimo 

omogočati nadaljnji tehnološki razvoj in nemoteno izvajanje del na geografsko zelo razpršenih gradbiščih. Kljub temu je 

potrebno poudariti, da se je v letu 2009 investiralo le v osnovna sredstva, ki so bila naročena še pred letom 2009 (npr. CNC 

stroj), oz. v osnovna sredstva, ki so nujno potrebna za izvajanje del na nekaterih večjih projektih, ki jih družba trenutno izvaja 

(npr. premična betonarna, velik gradbeni žerjav itd.). Ob tem je družba v letu 2009 investirala (opredmetena osnovna sredstva) 

v nujno adaptacijo hale za tehnične preglede, širitev skladišča tehnološke opreme in ureditev odlagališča ter reciklaže 

gradbenih odpadkov. 

10.000 

8.000 

6.000 

4.000 

2.000 

0 

Vrednost naložb v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva 

2005 2006 2007 2008 2009 



Najpomembnejšo naložbo v letu 2009 je predstavljala izgradnja parkirne hiše Fornače v Piranu. Omenjena parkirna hiša je bila 

zgrajena na podlagi pridobljene stavbne pravice na zemljišču v lasti Občine Piran, s katero ima družba Kraški zidar podpisano 

tudi pismo o nameri o odkupu ali najemu parkirnih mest v parkirni hiši. Glede na to, da je garažna hiša namenjena oddaji v 

najem oz. nadaljnji prodaji, je uvrščena med naložbene nepremičnine. 

V letu 2009 družba ni imela pomembnejših finančnih naložb. Omeniti velja le nakup deleža v višini 0,4 milijona EUR v delniški 

družbi KB 1909 S.p.A., našemu partnerju v družbi Carsia S.r.L. ter pri nekaterih drugih projektih na italijanskem tržišču. 


27

28 

ANALIZA POSLOVANJA DRUŽBE KRAŠKI ZIDAR V LETU 2009 

Gospodarska gibanja in vpliv na poslovanje ter pogled v prihodnost 

Svetovna finančna kriza je v letu 2009 močno vplivala tako na slovensko gospodarstvo kot tudi oz. še bolj na slovensko gradbeništvo. 

Bruto domači proizvod se je v letu 2009 realno zmanjšal za 7,8 %, medtem ko je še v letu 2008 rast znašala 3,5 %. 

Še močnejše krčenje se je realiziralo v gradbeništvu, ki je bilo sploh ena najbolj prizadetih panog, saj je v letu 2009 vrednost 

gradbenih del upadla za 21,6 %. 

Znižanje aktivnosti v gradbeništvu je posledica tako znižanja vrednosti del na gradbenih inženirskih objektih kot tudi na področju 

gradnje stavb. Prav v segmentu gradnje stavb je prišlo do največjega znižanja ter vrnitve vrednosti opravljenih del na raven 

izpred leta 2005. V omenjenem segmentu gradnje so se v letu 2009, kot posledica finančne krize, močno zmanjšale investicije 

v vseh segmentih gradnje stavb, še posebej močno pa se je zmanjšal obseg gradnje stanovanj. 

Realni indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del, Slovenija, december 2009 – začasni podatki 


XII 09 

XI 09 

XII 09 

XII 08 

I-XII 09 

I-XII 08 

Gradbeništvo 91,9 81,2 78,4 99,9 

stavbe 86,8 73,0 76,1 87,8 

gradbeni inženirski objekti 

Vir: Statistični urad RS 

93,3 88,0 80,1 106,5 

Ob koncu leta je bilo sicer zaznati počasno okrevanje gospodarstva, a tudi vztrajanje kreditnega krča in nadaljnje poslabšanje 

razmer na trgu dela, tako v Sloveniji kot v celotnem evrskem območju. Okrevanje slovenskega gospodarstva je, podobno kot 

v EU, nestabilno in postopno. Okrevanje gospodarstva pa ni prineslo upočasnitve zmanjševanja opravljenih gradbenih del, ki 

so se na primer samo v decembru 2009 v primerjavi z novembrom 2009 zmanjšala za 8,1 %. 

Ob skorajšnjem dokončanju avtocestnega programa, močnem znižanju prometa na trgu stanovanj ter poslovnih prostorov in 

odsotnosti investicij privatnega sektorja čaka gradbeništvo v letu 2010 nadaljnje zmanjševanje obsega opravljenih del, ki naj bi 

po prvotnih optimističnih ocenah znašalo 5 %, po pesimističnih ocenah pa 15 %. 

Na domačem trgu so za gradbena podjetja priložnosti predvsem infrastrukturni projekti na področju transporta, logistike, 

energetike in družbene infrastrukture: vrtci, šole, športne dvorane, domovi za starostnike itd. Pomembno tržno priložnost bo 

predstavljala obnova stavb v smeri energetske učinkovitosti. 

Kljub temu obseg gradenj na domačem trgu ne bo zadoščal za preživetje celotnega gradbenega sektorja, tako da bodo morala 

gradbena podjetja svoje priložnosti intenzivneje iskati na tujih trgih, in sicer predvsem v državah t.i. tretjega sveta, kjer se v 

tem trenutku odvijajo večji infrastrukturni in drugi projekti (npr. Libija). 

Kljub morebitnemu prodoru na tuje trge je za slovensko gradbeništvo najpomembneje, da pride do čim hitrejšega zagona 

večjih javnih projektov, kot so posodobitev železniške infrastrukture, vključno z gradnjo drugega tira Koper-Divača, gradnja 

hitre ceste v tretji razvojni osi, posodobitev in gradnja energetske infrastrukture itd. 

Za leto 2010 je nehvaležna tudi prognoza razvoja stanja na nepremičninskem trgu. Pričakovati je, da se bo promet postopoma 

dvigoval, medtem ko bodo cene stagnirale oz. rahlo upadale. Prav tako lahko pričakujemo, da bo na nepremičninskem trgu 

prišlo do nadaljnjega večanja razhajanja med cenami starih nepremičnin in novogradenj. Pri novogradnjah, ki bodo oz. so na 

trgu, bo ključna lokacija, kakovost vgrajenih materialov, funkcionalna arhitektura in spremljajoča infrastruktura. Kupci se bodo 

zaradi velike in raznovrstne ponudbe odločali za zanesljive in preverjene investitorje. 

XII 09 

Ø 05

Poslovanje v letu 2009 

Prodaja 

Leto 2009 je bilo v slovenskem gradbeništvu leto strmega padca opravljenih del, kar je vplivalo tudi na poslovanje krovne 

družbe Kraški zidar d.d. Leto 2009 je po rekordnem letu 2008, ko je realizacija presegla 100 milijonov EUR, prineslo močan padec 

tako prihodkov kot tudi kosmatega donosa. Poslovni prihodki v letu 2009 so se tako zmanjšali na 55,0 milijonov EUR, kar 

predstavlja 45,3 % zmanjšanje v primerjavi z letom 2008; kosmati donos pa se je zmanjšal na 63,7 milijona EUR, kar predstavlja 

33,3 % zmanjšanje v primerjavi z letom 2008. 

Padec prihodkov in opravljenih del družbe Kraški zidar v letu 2009 tako precej presega padec vrednosti opravljenih gradbenih 

del v gradbeništvu. Do večjega padca prihodkov in opravljenih del v primerjavi z letom 2008 je prišlo predvsem zaradi dveh 

razlogov: 

1. Močno zmanjšanje realizacije, povezane z gradnjo za trg, kjer so se prihodki 32,5 milijona EUR v letu 2008 zmanjšali na 11,6 

milijona EUR. Omenjeno zmanjšanje je povezano tako s krizo na nepremičninskem trgu (manjša prodaja gotovih proizvodov 

od pričakovane) kot krizo na finančnem trgu, saj zaradi težav pri zapiranju finančnih konstrukcij na določenih projektih 

nismo uspeli nadaljevati nekaterih že začetih projektov tržne gradnje ter jih pripeljati do faze prodajljivosti. 

2. Velikega vpliva projekta prenove Hotela Palace v Portorožu na realizacijo v letu 2008. Družba Kraški zidar je namreč na 

projektu prenove Hotela Palace v letu 2008 ustvarila 24,8 milijona EUR prihodkov, ki pa so bili praktično v celoti vezani na 

opravljena obrtniška in inštalacijska dela različnih podizvajalcev ter s tem povezane stroške storitev. 

Delež in vrednost posameznih dejavnosti v čistih prihodkih od prodaje družbe Kraški zidar je bil v letu 2009 naslednji: 

2009 2008 

Vrednost v EUR Delež % Vrednost v EUR Delež % 

Visoka gradnja (za znanega investitorja) 26.298.766 47,8 47.342.440 47,1 

Nizka gradnja (za znanega investitorja) 11.550.234 21,0 8.554.787 8,5 

Prihodki od prodaje blaga 2.718.445 4,9 3.948.398 3,9 

Gradnja za trg (stanovanja in poslovni prostori) 11.609.010 21,1 32.487.890 32,3 

Ostalo 2.805.234 5,1 8.221.796 8,2 

SKUPAJ 54.981.689 100,0 100.555.311 100,0 

V letu 2009 je tako na ravni družbe največ čistih prihodkov prispeval odsek visokih gradenj. Delež visokih gradenj v skupni 

realizaciji se je celo nekoliko povečal kljub temu, da se je absolutna vrednost zmanjšala za 21,0 milijonov EUR. 

Edini odsek dejavnosti družbe Kraški zidar, kjer so se prihodki v primerjavi z lanskim letom povečali, je odsek nizkih gradenj, 

kjer so se realizirani prihodki povečali za 3,0 milijone EUR na 11,6 milijona EUR. Omenjeno povečanje gre na račun izgradnje 

dveh odsekov avtocestnega križa na Primorskem (HC Koper–Izola in vpadnica v Luko Koper) ter enega na Dolenjskem (AC 

Ponikve–Hrastje). Omenjeno povečanje je sicer le začasno zaustavilo trend padanja vrednosti in deleža prihodkov, realiziranih 

na odseku nizkih gradenj, ki se je v preteklih letih precej znižal. 

Do velikega padca realizacije in deleža med vsemi prihodki je prišlo na odseku gradnje za trg. Vrednost prodanih nepremičnin 

v letu 2009 je tako znašala 11,6 milijona EUR, kar predstavlja 21,1 % vse realizacije. Glede na to, da je družba v letu 2008 

zaključila z dvema velikima projektoma tržne gradnje (Viška Sončava, objekta A in B, v Ljubljani ter Rejčeva v Novi Gorici), v 

letu 2009 pa le z enim manjšim projektom (Viška Sončava, objekt C), je bil padec prihodkov pričakovan. Upoštevaje dejstvo, 

da se zaloge gotovih proizvodov (stanovanj in poslovnih prostorov) v letu 2009 niso bistveno spremenile, lahko zaključimo, 

da so se nepremičnine v lasti družbe Kraški zidar, kljub hudi krizi na nepremičninskem področju, razmeroma dobro 

prodajale. 


29

30 

Največji projekti družbe Kraški zidar d.d. v letu 2009 (neto vrednosti) 

Projekt Vrednost 

PARKIRNA HIŠA NA FORNAČAH 7.759.284 

PSO SITULA (TRIDANA D.O.O.) 5.319.861 

HOTEL IN CASINO KOZINA (GH Holding d.d. oz. HT MANAGEMENT D.O.O.) 4.979.932 

VEČSTANOVANJSKI OBJEKT, C IN D, VIČ (GRADNJA ZA TRG) 4.719.099 

AC PONIKVE–HRASTJE (DARS D.D.) 4.009.616 

ČISTILNA NAPRAVA PIRAN (SGP Pomgrad d.d.) 3.848.254 

HC KOPER–IZOLA (DARS D.D.) 3.123.026 

REZIDENCA PARK LUCIJA (PRODAJA STANOVANJ RAZLIČNIM KUPCEM) 2.531.323 

T3 TRZIN B3 (DOM ZA STAREJŠE – OBČINA TRZIN, OSKRBOVANA STANOVANJA – NEPREM. SKLAD D.O.O., 

LJUBLJANA) 2.195.020 

OBJEKT REJČEVA, NOVA GORICA (GRADNJA ZA TRG) 2.195.020 

Ena glavnih značilnosti leta 2009, poleg zmanjšanja obsega poslovanja, je tudi dejstvo, da se je vrednost in velikost posameznih 

gradbenih projektov precej zmanjšala. V letu 2008 je bila tako vrednost največjega projekta »Prenova in dozidava starega 

Hotela Palace v Portorožu« 24,7 milijona EUR, v letu 2009 pa je vrednost največjega projekta »Parkirna hiša Fornače« znašala 

več kot trikrat manj, in sicer 7,7 milijona EUR. Sledila sta mu projekta gradnje stanovanjske soseske Situla za hčerinsko družbo 

Tridana d.o.o. v višini 5,3 milijona EUR ter obnove Hotela in Casinoja Kozina v višini 5,0 milijonov EUR. 

Največji kupci – investitorji družbe Kraški zidar d.d. v letu 2009 (vrednosti z vključenim DDV-jem) 

Kupec - investitor Vrednost 

DARS D.D., CELJE 10.158.372 

GH HOLDING D.D. 6.928.275 

TRIDANA D.O.O. 6.003.172 

SGP POMGRAD D.D. 4.182.880 

GOLD CLUB D.O.O. 2.408.957 

OBČINA SEŽANA 2.044.982 

MESTNA OBČINA KOPER 1.907.338 

P.G.M. INŽENIRING D.O.O. 1.414.755 

OBČINA TRZIN 1.342.967 

GENNADY BAKHAREV (kupec štirih stanovanj) 1.243.081 

Od ostalih družb v skupini sta v letu 2009 realizirali prihodke od prodaje le še družbi PSK Olmo d.o.o. v višini 16.619 EUR ter 

družba Carsia S.r.L. v višini 1.417.000 EUR. Pri obeh družbah gre za prodajo stanovanj in parkirnih mest (gradnja za trg). 

Spremembe vrednosti zalog 

Vrednost zaloge gotovih proizvodov in nedokončane proizvodnje družbe Kraški zidar d.d. je konec leta 2009 znašala 31,4 milijona 

EUR, kar je za 1,4 milijona manj kot v letu 2008. Vrednost zaloge na ravni skupine je znašala 61,8 milijona EUR, kar je za 5,6 

milijona EUR več kot v letu 2008. 

Zaloge nedokončane proizvodnje družbe so se zmanjšale zaradi zaključka izgradnje stanovanjske soseske Viška Sončava, 

objekt C, in prenosa neprodanega dela tega objekta med zaloge gotovih proizvodov. Na drugi strani se je vrednost ostalih 

zalog nedokončane proizvodnje, ki so še v gradnji, povečala bistveno manj, kot smo načrtovali v poslovnem načrtu za leto 

2009, kjer smo predvidevali povečanje vrednosti zalog na 41,4 milijona EUR. V letu 2009 je namreč dinamika gradnje na nekaterih 

projektih (stanovanjska soseska Tribuna v Ljubljani, varovana stanovanja v Sežani itd.) zaradi težav pri zapiranju finančne 

konstrukcije ter težav pri upravnih postopkih močno zaostajala za načrtovano. Zamik pri rasti vrednosti zalog pomeni, da bodo 

ti projekti na trgu z enoletno zamudo (npr. vrednostno najpomembnejši projekt Tribuna bo tako na trgu v letu 2012 namesto 

konec leta 2011). 

Družba Kraški zidar v letu 2009 ni kupila nobenih novih zemljišč za morebitne nove projekte tržne gradnje. 


Po drugi strani so se zaloge nedokončane proizvodnje skupine povečale na račun nadaljevanja priprave projektov oz. gradnje 

na različnih hčerinskih družbah. Zaloge nedokončanih proizvodov na hčerinskih družbah so se povečale za: 

� 222.951 EUR na družbi Kraška družba d.o.o., 

� 7.355.618 EUR na družbi Tridana d.o.o. 

Vrednost zalog gotovih proizvodov družbe (gradnje za trg) je v letu 2009 znašala 10,7 milijona EUR. Zaloge gotovih proizvodov 

so se po eni strani skozi leto postopoma zniževale zaradi prodaje zalog, ki so bile dokončane pred letom 2009, konec 

leta pa so se povečale za 4,6 milijona EUR zaradi prenosa v letu 2009 zaključenih in še neprodanih stanovanj na objektu Viška 

Sončava, objekt C, med zaloge gotovih proizvodov. 

Med ostalimi družbami ima zaloge gotovih proizvodov le še družba PSK Olmo. Gre še za cca. 0,2 milijona EUR neprodanih 

parkirnih mest. Vrednost zalog gotovih proizvodov družbe PSK Olmo d.o.o. se je v letu 2009 nekoliko znižala. 

V letu 2009 se je nekoliko zmanjšala tudi vrednost zalog trgovskega blaga, katerih vrednost je v celoti vezana na družbo Kraški 

zidar. Ta vrednost je konec leta 2009 znašala 23,4 milijona EUR, poglavitno vrednost pa predstavlja vrednost zemljišča v sklopu 

Ladjedelnice Izola v višini 18,9 milijona EUR. 

Poslovni odhodki 

V letu 2009 so tako stroški iz poslovanja (poslovni odhodki) družbe Kraški zidar d.d. znašali 60,0 milijonov EUR, kar je za 34,6 % 

manj kot v letu 2008. Stroški poslovanja skupine Kraški zidar so znašali 63,1 milijona EUR, kar je za 40,9 % manj kot v letu 2008. 

Poslovni odhodki družbe in skupine Kraški zidar so se zmanjšali kot posledica močnega zmanjšanja obsega poslovanja, pri 

čemer je potrebno poudariti, da so se zmanjšali po večji stopnji kot kosmati donos iz poslovanja. 

Kot je razvidno s spodnjega grafa se je v strukturi poslovnih odhodkov v letu 2009 povečal delež stroškov dela, zmanjšal pa 

delež stroškov storitev, kar kaže, da se je v skupni realizaciji povečal obseg del, ki smo jih izvedli v lastni režiji brez podizvajalcev. 

Sicer pa se je v letu 2009 bistveno povečala vrednost postavke »prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih« 

zaradi oblikovanja popravka vrednosti na vseh terjatvah, ki jih poskušamo izterjati prek sodišča. 

V letu 2009 so se za 11,7 % na 2,8 milijona EUR povečali odhodki iz financiranja. Odhodki iz financiranja so se zvišali kljub temu, 

da se je zmanjšala tako povprečna zadolženost (povprečno stanje finančnih obveznosti konec vsakega meseca) kot tudi povprečna 

referenčna obrestna mera 3-mesečni EURIBOR. 

100% 

90% 

80% 

70% 

60% 

50% 

40% 

30% 

20% 

10% 

0% 

Primerjava strukture poslovnih odhodkov 


Stroški blaga 

Stroški storitev 

Odpisi vrednosti 

Stroški materiala 

Stroški dela 

Drugi poslovni odhodki 


31

32 

Poslovni izid 

Družba Kraški zidar Skupina Kraški zidar 

2009 2008 Spr. % 2009 2008 Spr. % 

Poslovni izid iz poslovanja 3.669.106 3.685.281 -0,4 3.313.443 3.748.888 -11,6 

Poslovni izid iz financiranja -1.954.303 -1.341.467 45,7 -2.650.695 -1.048.845 152,7 

Poslovni izid izven rednega delovanja 292.682 132.720 120,5 280.481 131.316 113,6 

Celotni dobiček 2.007.485 2.476.534 -18,9 943.229 2.831.359 -66,7 

Davek od dobička 456.043 664.191 -31,3 508.238 715.951 -29,0 

Odloženi davki 20.661 -16.779 - 20.661 -16.779 - 

ČISTI DOBIČEK 1.530.781 1.829.122 -16,3 414.330 2.132.187 -80,3 

Dobiček iz poslovanja družbe in skupine v višini 3,7 oz. 3,3 milijona EUR je za 0,4 % oz. 11,6 % nižji kot leta 2008. Glede na bistveno 

višje stopnje zmanjšanja poslovnih prihodkov in kosmatega donosa je zmanjšanje dobička iz poslovanja relativno majhno, 

kar pomeni, da se je kljub krizi uspelo povečati donosnost (povečanje deleža dobička iz poslovanja med poslovnimi prihodki 

in kosmatim donosom) prihodkov in kosmatega donosa. 

Po drugi strani se je v letu 2009 precej močneje od dobička iz poslovanja zmanjšal celotni dobiček družbe in skupine in sicer 

za 18,9 % oz. 66,7 % na 2,0 milijona EUR za družbo oz. 0,9 milijona EUR za skupino. Do močnega zmanjšanja dobička družbe 

in skupine je prišlo predvsem zaradi povečane izgube v finančnem delu izkaza poslovanja, kjer so se po eni strani povečali 

odhodki iz financiranja, po drugi pa so se zmanjšali prihodki iz financiranja. 

Pri celotnem dobičku skupine je potrebno poudariti, da so v konsolidacijo vštete predvsem projektne družbe, ki so ustanovljene 

za izvedbo posameznih nepremičninskih projektov. Na le-teh se v letu 2009 ni zaključil noben večji projekt, tako da ni 

prišlo do realizacije prihodkov. Po drugi strani so imele te družbe stroške, ki so vplivali na znižanje celotnega dobička skupine. 

Sredstva 


31. 12. 2009 Delež % 31. 12. 2008 Delež % Spr. % 31. 12. 2009 Delež % 31. 12. 2008 Delež % Spr. % 

Dolgoročna 

sredstva 35.183.689 31,7 27.467.390 24,4 28,1 34.267.728 24,8 26.548.956 19,8 29,1 

- opredmetena 

- naložbene 

13.558.976 12,2 12.978.175 11,5 4,5 13.568.819 9,8 12.978.175 9,7 4,6 

nepremičnine 8.584.318 7,7 1.050.700 0,9 717,0 8.584.318 6,2 1.050.700 0,8 717,0 

- finančne naložbe 12.726.364 11,4 13.036.917 11,6 -2,4 11.449.427 8,3 11.775.954 8,8 -2,8 

- ostalo 

Kratkoročna 

314.031 0,3 401.598 0,4 -21,8 665.164 0,5 744.127 0,6 -10,6 

sredstva 75.967.422 68,3 84.950.754 75,6 -10,6 103.968.970 75,2 107.302.541 80,2 -3,1 

- zaloge 55.939.309 50,3 59.908.791 53,3 -6,6 86.320.310 62,4 83.302.700 62,2 3,6 

- terjatve 13.703.686 12,3 17.794.624 15,8 -23,0 12.803.764 9,3 18.697.697 14,0 -31,5 

- ostalo 6.324.427 5,7 7.247.339 6,4 -12,7 4.844.896 3,5 5.302.144 4,0 -8,6 

PČR 0 0,0 0 0,0 - 0 0,0 0 0,0 - 

SKUPAJ SREDSTVA 111.151.111 100,0 112.418.144 100,0 -1,1 138.236.698 100,0 133.851.497 100,0 3,3 

Sredstva skupine Kraški zidar so 31. 12. 2009 znašala 138,2 milijona EUR in so se povečala za 3,3 %. Po drugi strani so sredstva 

družbe Kraški zidar znašala 111,1 milijona EUR, kar je za 1,1 % manj kot leto prej. 

V strukturi sredstev družbe se je v razmerju med kratkoročnimi in dolgoročnimi sredstvi v primerjavi s predhodnim letom povečal 

delež dolgoročnih sredstev, kar gre predvsem na račun povečanja naložbenih nepremičnin. Dolgoročna sredstva v višini 35,2 

milijona EUR tako predstavljajo 31,7 % sredstev družbe, dolgoročna sredstva v višini 34,3 milijona EUR pa 24,8 % sredstev skupine. 

V strukturi sredstev tako družbe kot skupine še naprej pomemben delež predstavljajo zaloge, kar gre na račun še vedno velikega 

obsega del na lastnih projektih tržne gradnje. Delež zalog v celotni vrednosti sredstev je visok predvsem v strukturi sredstev 

skupine, kjer zaloge v višini 86,3 milijona EUR predstavljajo 62,4 % vseh sredstev. 


(v EUR) 

(v EUR)

Sicer pa je v letu 2009 prišlo do močnega zmanjšanja vrednosti poslovnih terjatev, kar je posledica zmanjšanja obsega poslovanja. 

Kratkoročne terjatve družbe so se tako znižale za 23,0 % na 13,7 milijona EUR, terjatve skupine pa za 31,5 % na 12,8 

milijona EUR. 

Kapital in obveznosti 


31. 12. 2009 Delež % 31. 12. 2008 Delež % Spr. % 31. 12. 2009 Delež % 31. 12. 2008 Delež % Spr. % 

Kapital 20.272.233 18,2 19.093.746 17,0 6,2 20.235.160 14,6 20.158.319 15,1 0,4 

Rezervacije 4.322.603 3,9 5.198.800 4,6 -16,9 4.322.603 3,1 5.198.800 3,9 -16,9 

Dolgoročne obveznosti 10.915.668 9,8 9.033.522 8,0 20,8 35.196.403 25,5 26.393.369 19,7 33,4 

- finančne obveznosti 10.909.846 9,8 9.028.291 8,0 20,8 35.187.508 25,5 26.388.138 19,7 33,3 

- poslovne obveznosti 5.822 0,0 5.231 0,0 11,3 8.895 0,0 5.231 0,0 70,1 

Kratkoročne obveznosti 74.852.743 67,3 76.703.685 68,2 -2,4 77.694.668 56,2 79.712.618 59,6 -2,5 

- finančne obveznosti 50.013.332 45,0 49.099.725 43,7 1,9 51.814.774 37,5 50.785.582 37,9 2,0 

- poslovne obveznosti 24.839.411 22,3 27.603.960 24,6 -10,0 25.879.894 18,7 28.927.036 21,6 -10,5 

PČR 787.863 0,7 2.388.391 2,1 -67,0 787.863 0,6 2.388.391 1,8 -67,0 

SKUPAJ KAPITAL 

IN OBVEZNOSTI 111.151.111 100,0 112.418.144 100,0 -1,1 138.236.698 100,0 133.851.497 100,0 3,3 

V strukturi obveznosti do virov sredstev konec leta 2009 še vedno prevladujejo kratkoročne obveznosti, med njimi kratkoročne 

finančne obveznosti. Kratkoročne finančne obveznosti družbe konec leta 2009 znašajo 50,0 milijonov EUR ter predstavljajo 

45,0 % vseh virov, kratkoročne finančne obveznosti skupine pa znašajo 51,8 milijona EUR, kar predstavlja 37,9 % vseh virov. 

Večina kratkoročnih finančnih obveznosti je vezana na financiranje nepremičninskih projektov (zaloge nedokončane proizvodnje, 

proizvodov in blaga), ki so sami po sebi dolgoročni. Na žalost se z bankami ne uspemo dogovoriti, da bi se naložbe v 

nepremičninske projekte, ki trajajo 5–6 let, financiralo s krediti iste ročnosti. Sicer pa se vsi krediti za financiranje projektov tržne 

gradnje odplačujejo neposredno iz prejetih kupnin na posameznih projektih. 

Vrednost kapitala se je tako na nivoju skupine kot tudi na nivoju družbe v letu 2009 povečala. Kapital družbe tako znaša 20,3 

milijona EUR, kapital skupine pa 20,2 milijona EUR. Delež kapitala v virih družbe se je v letu 2009 povečal za 1,2 odstotni točki 

ter znaša 18,2 %. Delež kapitala na nivoju skupine se je zmanjšal za 0,5 odstotne točke na 14,6 % vseh virov zaradi povečanja 

obsega zadolženosti družbe Tridana d.o.o. 

Pomembno postavko predstavljajo tudi kratkoročne obveznosti iz poslovanja. Le-te so se v letu 2009 zaradi zmanjšanja obsega 

poslovanja zmanjšale tako na nivoju družbe kot tudi skupine. Poslovne obveznosti na nivoju družbe znašajo 24,9 milijona 

EUR, kar je za 10,0 % manj kot v letu 2008, poslovne obveznosti na nivoju skupine pa znašajo 25,9 milijona EUR, kar je 10,5 % 

manj kot v letu 2008. Pri obveznostih iz poslovanja moramo upoštevati tudi, da pomemben del poslovnih obveznosti na ravni 

družbe in skupine predstavljajo obveznosti iz naslova prejetih predujmov (predplačila kupcev stanovanj). 

(v EUR) 


33

34 

Poslovanje po dejavnostih 

Nizke gradnje 

HC Razdrto–Vipava; Rebernice, viadukt Tabor 6-9/1 desni in 6-10/1 levi ter Viadukt Boršt II 

V okviru izgradnje hitre ceste Razdrto–Vipava, ki je bila dana v promet v avgustu, je Kraški zidar zgradil dva viadukta, Tabor in 

Boršt II. Viadukt Tabor tvorita dva ločena samostojna objekta, ki premoščata dolino med predoroma Barnica in Tabor. Njuni 

dolžini znašata 358,80 m in 326,80 m, vrednost del je 4,2 milijona EUR. Viadukt Boršt II je dolg 160 metrov, temeljen je na 10-ih 

vodnjakih globine 14 do 16 metrov. Vrednost pogodbenih del je 5,4 milijona EUR. 

HC Koper–Izola 

V sklopu del na HC Koper–Izola smo izvajali dela na objektih: nadvoza 4-3 in 4-4, podvoza 3-4 in 3-5, propust 3-6, podhoda 3-1A 

in 3-1B, podporni zid, mostovi 5-1, 5-2 in 5-3 ter priključek Semedela, v vrednosti skupaj z DDV-jem 4,7 milijona EUR, in dela 

na trasi hitre ceste, kjer smo izvajali: priključek Semedela z vsemi kraki, krožišče 3, deviacije 1-5, 1-6, 1-11 in 1-11A, protihrupno 

zaščito, javno razsvetljavo, fekalno in meteorno kanalizacijo, v vrednosti skupaj z DDV-jem 3,6 milijona EUR. 

AC Karavanke–Obrežje 

V sklopu avtoceste Karavanke–Obrežje smo izvajali dela na trasi Ponikve–Hrastje s priključkom Trebnje v dolžini cca. 2,1 km, v 

vrednosti 0,8 milijona EUR in dela na objektu 4 -1, ki prek krožnega križišča vodi na hitro cesto H1, v vrednosti 4,2 milijona EUR. 

Južna ankaranska obvoznica 

Gradili smo objekt, ki povezuje Luko Koper s hitro cesto, v vrednosti 1,6 mio EUR. 

Komunalna infrastruktura Lehte 

Na področju novozgrajenega naselja Lehte in na Lipiški cesti smo zgradili komunalno infrastrukturo, ki zajema meteorno kanalizacijo 

in vodovodno, elektro ter telefonsko omrežje. 

Gradnja za trg 

Stanovanjska soseska Viška Sončava, objekta C in D 

Kot zadnji del celotne stanovanjske pozidave v soseski Viška Sončava smo zgradili in predali kupcem objekta C in D. V objektu C 

je 59 tržnih stanovanj v skupni prodajni vrednosti cca. 14 milijonov EUR. V objektu D so neprofitna stanovanja, ki smo jih zgradili 

za naročnika Stanovanjski sklad MO Ljubljana, v vrednosti 8,0 milijonov EUR. 

Poslovno-stanovanjska soseska Tribuna 

Na lokaciji Tribuna gradimo poslovno-stanovanjski objekt z 92-imi stanovanji, tlorisnega razpona med 40 m 2 do več kot 100 m 2 , 

ter 560 m 2 poslovnih prostorov, vse skupaj v ocenjeni vrednosti 33 milijonov EUR. Potem ko so v letu 2008 arheologi dokončali 

svoja dela, smo se v letu 2009 ukvarjali predvsem z zaščito gradbene jame in temeljenjem objekta ter iskanjem rešitev, ki bi 

omogočale nadaljevanje gradnje brez posledic za sosednje objekte. 

Garažna hiša Fornače (naložbena nepremičnina) 

Na Fornačah smo na osnovi stavbne pravice, ki nam jo je dodelila Občina Piran, zgradili garažno hišo z 840-imi parkirišči. Garažna 

hiša ima sedem etaž, tlorisne dimenzije so 48 x 65 m. V uporabo je bila predana v oktobru. 

Oskrbovana stanovanja Sežana 

V Sežani smo v bližini doma upokojencev začeli z izgradnjo 70-ih oskrbovanih stanovanj različnih velikosti, ki bodo zgrajena v 

letu 2011. Dom upokojencev bo za potrebe oskrbovanih stanovanj opravljal vse potrebne storitve, ki jih oskrbovana stanovanja 

potrebujejo. 


Visoka gradnja 

Objekt T3, Trzin – Objekt B3 

V Trzinu smo v okviru soseske T3 zgradili in predali kupcem ter investitorjem tretjo fazo, objekt B3. Objekt je sestavljen iz treh lamel, 

od katerih ima vsaka svojega investitorja. Lamela L1 je namenjena domu starejših občanov, naročnik je Občina Trzin. V lameli L2 

se nahajajo oskrbovana stanovanja, katerih naročnik je Nepremičninski sklad. Tretja lamela, L3, je namenjena tržnim stanovanjem. 

Čistilna naprava v Piranu 

Na mestu obstoječe čistilne naprave in v njeni bližini smo zgradili novo čistilno napravo, ki jo sestavljata biološki blok in linija 

blata. Investitor čistilne naprave je Občina Piran. Projekt se delno financira s strani Evropske skupnosti. Vrednost opravljenih del 

znaša 4,5 milijona EUR. 

Hotel & Casino Resort Admiral 

Za investitorja GT Management d.o.o. smo na Kozini obnovili in dogradili hotel z 88-imi ležišči, igralnico s površino 2.500 m 2 in 

z več kot 200 avtomati in zunanjo ureditev s 190-imi parkirnimi mesti za osebna vozila. Vrednost opravljenih del je znašala 5,5 

milijona EUR. 

Poslovno-proizvodni objekt Gold club v Sežani 

Nadaljevali smo z izgradnjo objekta, ki je namenjen poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter skladiščenju. V prvi kletni etaži 

se nahajajo poslovno-proizvodni prostori, garaža in servisni prostori; pritličje je razdeljeno na skladiščni in proizvodni del; v 

nadstropju pa se nahajajo poslovno-proizvodni prostori, kjer izdelujejo posamezne komponente igralnih aparatov. Vrednost 

del je znašala več kot 5 milijonov EUR. 

Ob Borovniščici 

V Borovnici smo začeli z izgradnjo 195-ih stanovanj za Stanovanjski sklad RS. Zgradili bomo 11 novih objektov, od tega osem 

stolpičev etažnosti K + P + 3 + M ter tri bloke K + P + 3. Tudi na tej lokaciji smo najprej začeli z arheološkimi preiskavami, ki smo 

jih ob koncu leta tudi zaključili. 

Situla (gradnja za trg v okviru družbe TRIDANA d.o.o.) 

V začetku leta smo v centru Ljubljane, na Vilharjevi cesti, začeli z gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta Situla, ki bo v prihodnjih 

dveh letih največji projekt Kraškega zidarja. Objekt bo imel 228 stanovanj, 6.000 m 2 pisarniških prostorov, trgovski center 

in 840 parkirnih mest. Tlorisne dimenzije objekta so 180 x 50 m, v višino bo meril 68 m oziroma 26 etaž. 

Ostale proizvodne in druge dejavnosti 

Znotraj družbe in skupine Kraški zidar so organizirane tudi proizvodne dejavnosti kot pomoč enoti Gradbene dejavnosti v 

različnih fazah in v različnih segmentih gradenj. 

Ena izmed njih je enota Mehanizacija, ki s svojo opremo (vozila, težka gradbena mehanizacija, žerjavi, vzdrževanje itd.) podpira 

gradnjo vseh vrst objektov v vseh fazah gradnje. V okvir enote Mehanizacija spadajo tudi tehnični pregledi. 

Znotraj družbe Kraški zidar deluje tudi enota Obrtniške dejavnosti, ki se ukvarja z različnimi obrtniškimi deli in storitvami na 

področju kovinskih dejavnosti, elektroinštalacij in zaključnih del (mizarskih in slikopleskarskih). Svoje storitve tržimo kot podizvajalec 

pri skupnih poslih v okviru podjetja ter s prodajo proizvodov in storitev zunanjim naročnikom. 

Kraški zidar razpolaga tudi z eno najsodobnejših železokrivnic v Sloveniji, kar dokazuje tudi certifikat o skladnosti. 

Zelo pomemben del predstavlja tudi proizvodnja kamenih agregatov in betona, s čimer se ukvarja hčerinska družba Kraškega 

zidarja P.G.M. Inženiring d.o.o., ki upravlja s sodobno separacijo in betonarno. Celotna proizvodnja je računalniško podprta, 

izdajanje materiala v separaciji je popolnoma avtomatizirano, kar je še dodatno skrajšalo čas izdaje materiala in povečalo kakovost 

storitev. 

Na področju kamnoloma Mali Medvejk smo v letu 2009 uredili Center za ravnanje z gradbenimi odpadki (Cergo) s ciljem 

zbiranja in predelave gradbenih odpadkov na širšem področju Krasa. Center je namenjen tudi zunanjim uporabnikom in investitorjem. 


35

36 

Poslovni rezultati odvisnih in povezanih družb 

Kraški zidar d.o.o., Gospić, Hrvaška 

Družba Kraški zidar d.o.o., Gospić, Hrvaška, je bila ustanovljena kot poskus prodora na hrvaško tržišče, vendar je družba že več 

let v mirovanju. Družba v letu 2009 ni ustvarila prihodkov iz poslovanja, izguba v višini 1.863 EUR je posledica administrativnih 

stroškov delovanja družbe. 

Nepremičnine Čakarun d.o.o. 

Družba Nepremičnine Čakarun d.o.o. je bila odkupljena v decembru leta 2006 zaradi možnosti nakupa (predkupna pravica) 

zanimivega zemljišča za izvedbo nepremičninskega projekta. Družba v letu 2009 praktično ni poslovala. Ustvarila je 9.486 EUR 

čiste izgube, ki je posledica amortizacije neopredmetenih sredstev. 

Kraška družba d.o.o. 

V sodelovanju z dolgoletnim partnerjem naše družbe na področju trženja nepremičnin, Metropolo d.o.o., smo v letu 2006 

ustanovili Kraško družbo d.o.o. za izpeljavo skupnih nepremičninskih projektov. Poslovno leto 2009 je za Kraško družbo predstavljalo 

prehodno leto pri pripravi za izvedbo nepremičninskih projektov na dveh različnih lokacijah, in sicer za stanovanjsko 

gradnjo v Sežani ter poslovno-obrtno cono v Škofljici. Družba v letu 2009 ni pridobivala prihodkov, po drugi strani pa je imela 

stroške, povezane z razvojem projektov. Družba je tako v letu 2009 poslovala z izgubo v višini 196.694 EUR, ki je povezana s 

stroški, ki ne povečujejo zalog (stroški obresti od nenamenskih kreditov). 

Sicer pa je Kraška družba d.o.o. 31. 12. 2009 imela za 9,8 milijona EUR zalog, od katerih se: 

- 2.199.082 EUR nanaša na projekt stanovanjske pozidave v Sežani in 

- 7.643.651 EUR nanaša na projekt izgradnje poslovno-obrtne cone v Škofljici. 

Oba projekta sta delno financirana s pomočjo bančnih kreditov, in sicer kredita v višini 1,75 milijona EUR za projekt v Sežani ter 

kredita v višini 5,25 milijona EUR za projekt v Škofljici. Oba kredita sta zavarovana s hipoteko na kupljenih zemljiščih in poroštvom 

obeh lastnikov družbe. Preostanek zalog družbe je financiran z lastniškim kapitalom oz. krediti družabnikov. 

PSK Olmo d.o.o. 

Družba PSK Olmo d.o.o. je bila ustanovljena skupaj s partnerjem v projektu za izgradnjo poslovno-stanovanjskega kompleksa v 

Kopru. Družba, ki je že v letu 2003 pridobila potrebno zemljišče za gradnjo, je v drugi polovici leta 2005 začela z izgradnjo stanovanjske 

soseske Lantana na lokaciji Olmo v Kopru. Projekt se je zaključil v letu 2007 z dodatno izgradnjo štirih stanovanjskih 

stolpičev za Stanovanjska sklada MO Koper in RS. 

V letu 2009 je nadaljevala s prodajo še preostalih neprodanih parkirnih mest ter realizirala prihodke v višini 16.619 EUR ter imela 

izgubo v višini 72.787 EUR. 

Tridana d.o.o. 

Tridana d.o.o. je projektna družba, ustanovljena za izvedbo nepremičninskega projekta Situla na Vilharjevi cesti v Ljubljani. 

Omenjeno družbo je Kraški zidar ustanovil skupaj s še dvema družbenikoma. 

V letu 2009 je družba dokončno pridobila vsa potrebna zemljišča ter začela z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Situla. 

Rezultat vseh omenjenih aktivnosti v letu 2009 je povečanje vrednosti zaloge nedokončane proizvodnje za 7,4 milijona EUR. 

Družba je v letu 2009 ustvarila za 505.455 EUR izgube. V projektnih družbah se sicer večino stroškov upošteva v povečanje 

vrednosti zalog, izjema so le stroški, ki niso neposredno povezani z izvedbo projekta. V primeru družbe Tridana je poleg raznih 

manjših stroškov takšne stroške predstavljala donacija Festivalu Ljubljana, zaradi česar je družba v letu 2009 poslovala z izgubo. 

Sicer pa ima družba 31. 12. 2009 za 19,0 milijonov EUR finančnih obveznosti do bank, za katere je Kraški zidar subsidarni porok 

v višini 70 % (delež v družbi) od 1/3 vrednosti odprtega kredita. Skladno s kreditno pogodbo subsidarno poroštvo Kraškega 

zidarja za kredit družbe Tridana ugasne ob uspešni prodaji 1/3 prodajne vrednosti projekta Situla. 

Modra naložba d.o.o. 

Družba Modra naložba d.o.o., v 100-odstotni lasti Kraškega zidarja, je bila ustanovljena konec leta 2007 z namenom izpeljave 

določenih finančnih naložb. V letu 2009 ni ustvarila čistih prihodkov od prodaje, na račun različnih prihodkov iz financiranja pa 

je družba ustvarila za 2.495 EUR čistega dobička. 


Carsia S.r.l., Gorizia, Italija 

Družba Carsia S.r.l., Italija, v kateri ima Kraški zidar d.d. 80-odstotni delež, predstavlja prvi korak oz. poskus prodora družbe na 

italijansko tržišče. Družba je bila ustanovljena v sodelovanju z italijanskim partnerjem z namenom izgradnje stanovanj na 

Opčinah za trg v Italiji. Izgradnja stanovanj se je začela v letu 2006 in je bila zaključena v aprilu leta 2008. Družba je v letu 2009 

prodala še vsa neprodana stanovanja ter s tem imela 1.417.000 EUR prihodkov od prodaje. Družba je poslovno leto zaključila s 

čistim dobičkom v višini 111.378 EUR. 

KM Invest d.o.o. 

KM Invest d.o.o. je še ena projektna družba, ustanovljena za izvedbo skupnega nepremičninskega projekta v Trzinu. Razen 

manjših stroškov, povezanih z administracijo družbe, v letu 2009 še ni prišlo do pomembnejših poslovnih dogodkov. Družba 

je poslovala z izgubo v višini 2.455 EUR. 

PA-KZ d.o.o. 

Solastnik družbe PA-KZ d.o.o. je Primorje d.d. iz Ajdovščine. Družba PA-KZ d.o.o. je že v letu 2003 končala z izgradnjo projekta 

Krizant, poslovno-stanovanjskega kompleksa v Domžalah, na katerem so prodana že vsa stanovanja. Na žalost je prodaja poslovnih 

prostorov na projektu nekoliko počasnejša od pričakovane, tako da jih družba še vedno postopoma prodaja. Družba je 

v letu 2009 ustvarila za 380.690 EUR čistih prihodkov od prodaje ter poslovala s čistim dobičkom v višini 61.706 EUR. 

Družba PA-KZ d.o.o. je v letu 2009 zmanjšala osnovni kapital za 931.057 EUR za kritje izgub iz preteklih let. Prav tako je družba na 

skupščini sprejela, da se osnovni kapital družbe po rednem postopku v letu 2010 zmanjša za 1,4 milijona EUR (delitev prostih 

denarnih sredstev med oba družabnika). Konec leta 2009 ima družba še za 2,0 milijona EUR sredstev, od česar 1,4 milijona EUR 

predstavljata kratkoročna kredita do lastnikov. 

Promoter d.o.o. 

Družba je bila ustanovljena v letu 2005 skupaj z dvema partnerjema z namenom skupne izvedbe nepremičninskega projekta, 

vendar zaradi težav pri pridobivanju končnih kupcev še ni zaživela. Družba tako v letu 2009 ni ustvarila prihodkov od prodaje. 

Na račun administrativnih stroškov poslovanja družbe je družba ustvarila 1.229 EUR izgube. 

Urbani center d.o.o. 

Tudi v primeru družbe Urbani center d.o.o. gre za projektno družbo, ustanovljeno skupaj s partnerji z namenom skupne izvedbe 

nepremičninskega projekta. Medtem ko je družba v letu 2006 zaključila prvo fazo projekta ter ustvarila visok dobiček, je bilo 

leto 2009 prehodno leto priprave na drugo, zaključno fazo projekta. Družba Urbani center d.o.o. je tako v letu 2009 ustvarila 

za 25.165 EUR čistih prihodkov od prodaje ter čisto izgubo v višini 322.691 EUR, ki je posledica stroškov financiranja, ki se ne 

vključujejo v zaloge (nenamenski kredit). 

Družba ima za 4,75 milijona finančnih obveznosti do bank, za katere so poroki vsi lastniki družbe. 

Orbital d.o.o. 

V primeru družbe Orbital d.o.o., ustanovljene v letu 2007, gre še za eno projektno družbo, ustanovljeno z namenom izvedbe nepremičninskega 

projekta v Borovnici. Družba je v letu 2007 pridobila zemljišče za izvedbo projekta, v septembru 2009 je družba 

podpisala pogodbo za izgradnjo stanovanj za kupca Stanovanjski sklad RS. V letu 2009 je tako družba ustvarila za 1.956.464 EUR 

prihodkov, kljub temu pa je zaradi praktično celoletnega financiranja zemljišč poslovala z izgubo v višini 126.432 EUR. 

Vse zgoraj navedene družbe so projektne družbe, ki so ustanovljene z »omejenim rokom trajanja« do zaključka projekta. Za te 

družbe je značilno, da v fazi priprave ter izgradnje projekta poslujejo z majhno izgubo, v letu zaključka projekta pa realizirajo 

dobiček (ali izgubo), ki se nanaša na celoten projekt (celotno obdobje izvajanja projekta). 

P.G.M. Inženiring d.o.o. 

V letu 2004 je družba Kraški zidar d.d. skupaj z družbo SGP Pomgrad d.d., Murska Sobota, ustanovila družbo P.G.M. Inženiring 

d.o.o. V družbo se je v letu 2006 z dokapitalizacijo vključila tudi družba Salonit d.d. Dejavnost družbe je proizvodnja ter prodaja 

kamenih agregatov in betonskih mešanic, za kar je izvedla obsežno investicijo v sodobno in okolju prijazno separacijo ter 

betonarno. 

Družba P.G.M. Inženiring d.o.o. je v letu 2009 ustvarila za 2.802.399 EUR čistih prihodkov od prodaje ter čisti dobiček v višini 

70.678 EUR. 


37

38 

Del nakupa opreme, potrebne za zagon družbe v letu 2004, je bil financiran z najetjem dolgoročnega kredita. Konec leta 2009 

ima družba še za 2,5 milijona EUR neodplačanega dolgoročnega kredita, od česar v letu 2010 zapade v plačilo 0,7 milijona EUR. 

Omenjeni kredit je poleg hipoteke na premoženju družbe zavarovan tudi s poroštvom lastnikov. Družba je imela 31. 12. 2009 

kapital v višini 4,3 milijona EUR. 

Konstruktor VGR d.o.o. 

Kraški zidar d.d. je skupaj s še tremi drugimi družbami solastnik družbe Konstruktor VGR d.o.o., katere osnovna dejavnost je 

podobna dejavnosti Kraškega zidarja d.d. Namen naložbe je postopen vstop na trg severovzhodne Slovenije, kjer do sedaj 

Kraški zidar d.d. še ni bil prisoten. 

Družba Konstruktor VGR d.o.o. je v letu 2009 ustvarila za 59.051.518 EUR čistih prihodkov od prodaje ter čisti dobiček v višini 

418.767 EUR. 

Baumit Kraški d.o.o. 

V letu 2007 je družba Kraški zidar d.d. skupaj z družbo Wietersdorfer Baustoffe Beteiligungs GmbH, Avstrija, ustanovila družbo 

Baumit Kraški d.o.o. z namenom postavitve proizvodne linije za izdelovanje gotovih malt na lokaciji kamnoloma Mali Medvejk 

v Sežani. 

Družba je zagnala proizvodnjo konec leta 2008, tako da leto 2009 predstavlja prvo leto pravega poslovanja. Na žalost je družba 

začela poslovati v obdobju največjega upada povpraševanja po gradbenih storitvah ter posledično tudi po izdelkih za gradnjo. 

Družba je tako v letu 2009 realizirala precej manj prihodkov od pričakovanih, in sicer v višini 6.172.787 EUR, ter zaradi visokih 

stalnih stroškov, ki jih znižana realizacija ni zmogla pokriti, poslovala z izgubo v višini 870.262 EUR. 

GH Holding d.d. 

V letu 2007 je družba Kraški zidar d.d. skupaj z družbama Konstruktor VGR d.o.o. in SGP Pomgrad d.d., s katerima je tudi sicer 

kapitalsko povezana (24,0-odstotni oz. 19,1-odstotni delež), ustanovila družbo GH Holding d.d. Družba je bila ustanovljena z 

namenom skupnega nastopa na večjih projektih, za katere so posamezne družbe ustanoviteljice premajhne, ter za postavitev 

skupnih nabavnih poti. 

Družba je v letu 2009 ustvarila za 13.319.533 EUR čistih prihodkov od prodaje ter čisti dobiček v višini 26.822 EUR. 

Mont Grad d.o.o. 

V letu 2008 je družba Kraški zidar d.d. skupaj z družbama Konstruktor VGR d.o.o. in SGP Pomgrad d.d. prek dokapitalizacije vstopila 

v lastniško strukturo družbe Mont Grad d.o.o. Lastniški vstop je povezan s krepitvijo tržnega položaja na področju nizkih gradenj. 

Družba je v letu 2009 ustvarila za 4.142.144 EUR čistih prihodkov od prodaje ter poslovala z izgubo v višini 296.488 EUR. Družba 

Mont Grad d.o.o. je močno obremenjena s prekritimi izgubami, ki so nastale pred vstopom naše družbe in partnerjev v družbo, 

tako da je v obdobju gospodarske krize preživetje družbe vprašljivo, saj praktično nima nobenega premoženja. 

Algebra d.o.o. 

V letu 2009 je družba Kraški zidar d.d. skupaj z dolgoletnim svetovalcem družbe za področje informatike ustanovila novo 

podjetje za informatiko. Namen ustanovitve družbe je združitev znanja ter izkoristek sinergij za izboljšanje informatike znotraj 

skupine Kraškega zidarja ter trženje le-te tudi izven skupine Kraški zidar. 

Družba je v letu 2009 ustvarila za 228.076 EUR čistih prihodkov od prodaje ter čisti dobiček v višini 4.179 EUR. 

Casino Sežana d.d. 

V letu 2008 je družba Kraški zidar d.d. skupaj s Casinojem Portorož d.d. prevzela ter dokapitalizirala družbo Mejica d.o.o. (pred 

preimenovanjem v Casino Sežana d.d.), ki ima v lasti objekt na Fernetičih v Sežani. Družba je bila prevzeta z namenom sodelovanja 

med ustanoviteljema pri razvoju igralniške dejavnosti na območju Sežane. 

Družba v letu 2009 ni ustvarila prihodkov od prodaje, poslovala pa je z 61.523 EUR izgube, ki so posledica stroškov financiranja 

nakupa objekta ter amortizacije objekta. 


Izpostavljenost in obvladovanje tveganj 

Kot postaja poslovanje podjetij vse bolj celovito, zapleteno in negotovo, postaja za poslovodstvo in lastnike podjetja vse 

težje prepoznavanje in reševanje številnih in raznovrstnih težav, s katerimi se morajo soočati pri uresničevanju začrtanih ciljev 

podjetja. To velja za vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost, vrsto dejavnosti, pravno obliko, organizacijski ali lastniški ustroj. 

Zato si v Kraškem zidarju že dlje časa prizadevamo, da v podjetju deluje učinkovit proces obvladovanja tveganj, ki se prilagaja 

potrebam in razvoju podjetja. Tak sistem nam omogoča: 

� doseganje zanesljivejše rasti zaslužkov podjetja, 

� obvladovanje/zmanjševanje stroškov podjetja, 

� večjo gotovost, da posluje podjetje v skladu s predpisi, 

� večjo gotovost, da podjetje kar najbolj učinkovito izkorišča svoja sredstva, 

� večjo gotovost, da so računovodski izkazi in druge računovodske informacije podjetja pravilne in poštene in 

� druge koristi. 

Ustrezno obvladovanje tveganj daje ključni prispevek k doseganju ali celo preseganju zastavljenih ciljev podjetja in povečevanju 

tržne vrednosti podjetja. 

Poudariti moramo, da je obvladovanje tveganj podjetja nenehen proces. Da bi v Kraškem zidarju tveganja laže obvladovali, 

smo oblikovali svoj portfelj tveganj, ki so značilna za našo dejavnost in organizacijsko strukturo ter okolje, v katerem poslujemo. 

Največ pozornosti posvečamo predvsem tveganjem, ki se najbolj odražajo na področju likvidnosti in plačilne sposobnosti 

podjetja, zato se trudimo: 

� dosegati načrtovane donose projektov z racionalizacijo in zmanjševanjem stroškov, 

� prejemati prilive v dogovorjenih rokih, 

� zmanjševati zaloge gotovih proizvodov in 

� obvladovati obrestna, valutna, plačilno–sposobnostna in ostala tržna tveganja. 

Tveganja neplačil in plačilno-sposobnostno tveganje 

O plačilno-sposobnostnem tveganju govorimo tedaj, ko podjetje naleti na težave pri zbiranju finančnih sredstev, ki jih potrebuje 

za izpolnitev finančnih obveznosti. Naši največji posamični kupci so državne institucije (DARS, DDC, ministrstva, občine 

itd.), pri katerih je nevarnost neplačila relativno majhna. 

Pri ostalih kupcih se tudi naša družba srečuje s težavami pri izterjavi zapadlih terjatev. V izredno ostrih konkurenčnih pogojih 

je praktično nemogoče pridobiti klasične instrumente zavarovanja plačila. Družba zato namenja veliko pozornost sprotnemu 

spremljanju plačilne sposobnosti posameznih kupcev in izkorišča druge možnosti zavarovanja plačila, kot so zadržanje lastninske 

pravice nad objektom do dokončnega plačila, zadrževanje predaje objekta ipd. Tveganja neplačil poskušamo obvladovati 

tudi s pomočjo naslednjih metod: 

� pred oddajo ponudbe ugotavljamo kreditno sposobnost kupca in tekočo plačilno sposobnost, 

� nastale terjatve spremljamo z vidika strukture in gibanja, 

� v primeru zamud s plačili zaračunavamo zakonske zamudne obresti, 

� za neredne plačnike določamo limite terjatev, 

� terjatve zavarujemo predvsem z menicami, 

� v kolikor ugotovimo, da kupec kljub vsem predhodnim ukrepom ne plača, se poslužujemo sodnih poti. 

Valutno tveganje 

Družba ne na nabavnem ne na prodajnem področju ne posluje z valutami, različnimi od domače valute (EUR), tako da valutno 

tveganje na tem področju ne obstaja. 

Drugi del valutnega tveganja je povezan s krediti in leasing pogodbami, ki so nominirane v tuji valuti (CHF). Slednje predstavljajo 

le 4,00-odstotni delež v vseh dolgovih iz finančnega najema in zato ne prinašajo bistvenega tveganja za družbo. 


39

40 

Obrestno tveganje 

Glede na kratkoročnost večine finančnih obveznosti obrestno tveganje ne predstavlja večje nevarnosti, saj finančne vire vedno 

znova obnavljamo po aktualnih tržnih pogojih. Pri dolgoročnih finančnih virih, kot je zavarovanje pred obrestnim tveganjem, 

uporabljamo sprejemljivo obrestno mero za posojila. 

Kreditno tveganje 

O kreditnem tveganju govorimo takrat, ko obstaja tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo 

izpolnila obveznosti in bo družbi povzročila finančno izgubo. 

Odobreni krediti drugim nepovezanim osebam ne predstavljajo pomembnejših vrednosti, dajemo pa jih kot instrument pospeševanja 

prodaje. Vse odobrene kredite zavarujemo s hipoteko, bančno garancijo za zavarovanje plačila ali bianco menico 

za zavarovanje plačila. 

Zaradi obstoječih razmer na trgu in splošne slabe likvidnosti gospodarstva v tem trenutku smo v drugi polovici leta 2008 omejili 

kreditiranje tako povezanih kot nepovezanih pravnih oseb. 


TRAJNOSTNI RAZVOJ 

Kadri 

Povprečno število zaposlenih v podjetju Kraški zidar d.d. v letu 2009 je bilo 440, kar je za 1,6 % manj kot v letu 2008, ko je 

povprečno število zaposlenih znašalo 447. Na zadnji dan leta je bilo v rednem delovnem razmerju 421 oseb, od katerih je bilo 

43 zaposlenih za določen čas. Število zaposlenih konec leta 2009 je za 4,3 % manjše od povprečnega števila zaposlenih v celotnem 

letu, kar je posledica prilagajanja družbe na zmanjšan obseg poslovanja. V zadnjih mesecih leta je tako družba zaradi 

poslovnih razlogov prekinila delovno razmerje s petimi zaposlenimi, že pred tem je družba prenehala zaposlovati in nadomeščati 

delavce, ki so zapustili družbo. Glede na napovedi nadaljnjega upadanja vrednosti gradbenih del v Sloveniji bo tudi v letu 

2010 potrebno dodatno zmanjševanje števila zaposlenih. 

V letu 2009 je število invalidov nihalo med 24 in 25 zaposlenimi invalidi, kar pomeni povprečno 5,7 % invalidov. Delež invalidov 

se v primerjavi s preteklimi leti ne spreminja bistveno. S tem krepko presegamo s strani države predpisano kvoto zaposlenih 

invalidov in iz tega naslova mesečno prejemamo nagrado za preseganje kvote in dodatne olajšave pri plačilu prispevkov za pokojninsko 

in invalidsko zavarovanje. Vsi invalidi so razporejeni na delovna mesta, ki ustrezajo njihovi preostali delovni zmožnosti. 

Tuji državljani predstavljajo 10,4 % vseh zaposlenih, delež le-teh se zadnja leta konstantno niža. 

500 

490 

480 

470 

460 

450 

440 

430 

420 

410 

Povprečno število zaposlenih 

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 

Kot posledica že omenjenih zaostrenih gospodarskih razmer ter močnega upada realizacije je bilo za kar 77 % manj zaposlovanja 

kot v preteklem letu. Število novih zaposlenih delavcev v letu 2009 je tako znašalo le 11. Stopnja fluktuacije se je posledično 

z lanskih 12,7 % znižala na 8,8 %. Poleg že omenjenega znižanja števila zaposlenih na podlagi prekinitve pogodbe zaradi 

poslovnih razlogov sta bila najpogostejša vzroka prenehanja delovnega razmerja upokojevanje ter prenehanje pogodbe za 

določen čas. Skupaj je delovno razmerje prenehalo 41-im zaposlenim. 

14% 

12% 

10% 

8% 

6% 

4% 

2% 

0% 

Fluktuacija 

2005 2006 2007 2008 2009 

Zaradi povečanega upokojevanja se je povprečna starost zaposlenih znižala za 0,4 leta in je tako znašala 42,3 let. Trend zniževanja 

povprečne starosti se bo najverjetneje nadaljeval tudi v naslednjih letih, saj se bodo v naslednjih letih upokojevali številni 

zaposleni v izredno močnem starostnem segmentu nad 55 let. 


41

42 

Izobrazbena struktura zaposlenih v podjetju se zadnja leta ne spreminja bistveno, stalnica je le upadanje deleža najniže kvalificiranih 

delavcev ter povečevanje tistih z najvišjo izobrazbo. Skoraj vsi novo zaposleni v letu 2009 imajo visoko izobrazbo. 

Funkcionalnega izobraževanja se je v letu 2009 udeležilo 34,7 % vseh zaposlenih. Posamezen delavec se je izobraževal tri pedagoške 

ure in za to porabil 10 evrov. Glavne teme izobraževanja so bile zdravje in varstvo pri delu ter strokovna usposabljanja. 

Nadaljujemo tudi z izobraževanjem ob delu ter štipendiranjem študentov. 


Starostna struktura zaposlenih 

Izobrazbena struktura 

Stopnja absentizma je znašala 5,8 %, v povprečju je bil vsak zaposlen na bolniški 14 dni. Glede na dejavnost podjetja je stopnja 

odsotnosti zaradi bolezni, kljub rahlemu povišanju v primerjavi z letom 2008, še sprejemljiva. 

Kot posledica intenzivnega izobraževanja o varstvu pri delu in kontrole izvajanja pravilnega dela se je število delovnih nesreč 

v letu 2009 znatno zmanjšalo. Odsotnost z dela zaradi nesreč pri delu predstavlja le 5 % vseh odsotnosti zaradi bolniške in je 

najnižja, odkar spremljamo ta podatek. 

16 

14 

12 

10 

8 

6 

4 

2 

0 

25% 

20% 

15% 

10% 

5% 

0% 

45% 

40% 

35% 

30% 

25% 

20% 

15% 

10% 

5% 

0% 

do 25o5od 25 

do 30 

od 30 

do 35 

od 35 

do 40 

od 40 

do 45 

Stopnja absentizma 

od 45 

do 50 

od 50 

do 55 

2005 2006 2007 2008 2009 

od 55 

do 60 

nad 60 

2005 

2006 

2007 

2008 

2009 

% bol. stal. 

odsotnost v dneh

Družbena odgovornost 

V Kraškem zidarju je tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah družbena odgovornost vpeta v vse segmente poslovanja družbe, 

zato si stalno prizadevamo poiskati načine, kako bi cilje naše družbe združili s cilji širše skupnosti in s cilji okolja, v katerem 

živimo in delamo. Stremimo k maksimalnemu izpolnjevanju zahtev na vseh področjih družbene odgovornosti. Družbena odgovornost 

postaja strateška prednost naše družbe. 

Skrb za urejeno in čisto okolje 

Gradnja in vzdrževanje objektov ter infrastrukture predstavljata velik poseg v prostor in okolje, zato si na Kraškem zidarju prizadevamo 

kar najbolj zmanjšati negativni vpliv gradbišča, ki ga imata gradnja in vzdrževanje objektov ter infrastrukture na okolje, 

ob poudarjanju pozitivnih vplivov na širšo družbo in okolje, v katerem delujemo. 

Zavedamo se pomena integriranosti sistema kakovosti in ravnanja z okoljem v celovit sistem upravljanja podjetja. Odgovornost 

do okolja in upoštevanje načel trajnostnega razvoja sta v poslovni filozofiji družbe Kraški zidar usmerjena v iskanje vedno 

boljših tehnoloških rešitev pri obvladovanju emisij in pri zbiranju in predelavi gradbenih odpadkov/materialov, kar ima za 

posledico kar najmanjši vpliv na okolje. 

Klimatske spremembe so postale velika težava današnje družbe. Zavedamo se posledic, ki jih ima dejavnost naše družbe na 

okolje. Aktivno zmanjšujemo lastne emisije, hkrati pa posvečamo veliko pozornosti projektom, ki jih načrtujemo, gradimo in 

obnavljamo. Prepričani smo, da lahko z ekološkimi rešitvami projektov aktivno vplivamo na dolgoročno zmanjšanje onesnaževanja 

in bistveno prispevamo k ohranjanju ozračja in okolja. 

V letu 2009 smo v Kraškem zidarju odprli nov center za ravnanje z gradbenimi odpadki (CERGO Mali Medvejk), ki je namenjen 

zbiranju, razvrščanju ter začasnemu in stalnemu deponiranju gradbenih odpadkov (beton, opeka, asfalt, izkopi itd.). Gradnja, 

obnova in predvsem rušenje gradbenih objektov ustvarjajo velike količine odpadnih materialov, zato v Kraškem zidarju poskušamo 

nastale odpadne gradbene materiale v čim večji možni meri reciklirati in ponovno uporabiti. S tem večkrat povečamo 

učinek, saj ne le zmanjšujemo neposredni negativni vpliv na okolje, pač pa zadovoljimo tudi povpraševanje po osnovnih gradbenih 

materialih. Z reciklažo odpadnih materialov zmanjšujemo uporabo primarnih surovin, pri novih projektih pa v največji 

meri uporabljamo materiale, ki jih lahko po končani življenjski dobi objekta v celoti recikliramo. 

V Kraškem zidarju smo začeli s projektom aktivnega upravljanja z energijo. Poleg zniževanja lastne porabe se posvečamo tudi 

in predvsem načrtovanju energetsko varčnih projektov z visoko stopnjo obnovljivih virov. Kot zanimivost naj omenimo, da ima 

stanovanjska soseska Viška Sončava v Ljubljani, objekti A, B, C in D, pridobljeno energetsko izkaznico stavbe, ki podaja računsko 

določene kazalce rabe energije v stavbi in razvršča stavbo v enega od razredov rabe energije. Stanovanjska soseska se uvršča 

v najvišji energijski razred A. 

Smo zagovorniki »zelene« gradnje. Aktivno smo vključeni v prvi »green building design« projekt v Sloveniji, ki vključuje največjo 

možno uporabo naravnih vgradnih materialov in obnovljivih energetskih virov, to je projekt Gemini v Ljubljani. Gre za 

projekt, ki ustreza vsem pogojem za pridobitev najprestižnejšega certifikata za okolju in uporabniku prijazno gradnjo »LEED«. 

Taka gradnja pa ni le atraktivna in okolju prijazna, pač pa tudi dolgoročno varčna, saj omogoča do 50 % manjšo porabo električne 

energije za razsvetljavo in ima do 40 % boljši izolacijski koeficient, poleg tega za ogrevanje in hlajenje uporablja energijo 

iz toplotne črpalke, sanitarno vodo pa nadomešča z zajemom in uporabo deževnice. 

Velik pomen posvečamo tudi ohranjanju naravnega okolja, kar pomeni, da vsak projekt načrtujemo tako, da bo čim bolj prilagojen 

okolju ter da bo imel kar najmanjši vpliv na avtohtono floro danega okolja. 

V Kraškem zidarju smo zavezani k ekološki odličnosti na vsakem koraku, saj se zavedamo, da je kakovost življenja tako posameznikov 

kot družbe in skupnosti kot celote neločljivo povezana z naravo in okoljem, ki nas obdajata. Skrb za okolje je postala 

naša stalnica, naša najvišja prioriteta. 

Humanitarna gesta 

Na Kraškem zidarju se zavedamo pomena družbene odgovornosti in svojega položaja v družbi. Zavedamo se pomena, ki ga 

ima družba na poslovanje Kraškega zidarja, in pomena, ki ga ima Kraški zidar za družbo. Družbena odgovornost ni le naša 

moralna dolžnost, temveč je tudi priložnost, saj poskušamo na ta način družbi vrniti del tega, kar nam ta ponuja za naše delo. 


43

44 

V Kraškem zidarju verjamemo v širšo družbeno odgovornost in jo z veseljem sprejemamo. Naša naloga ni le ohranjanje stabilnega 

poslovanja, pač pa aktivno dvigovanje vsesplošne kakovosti življenja. Svoje uspehe zato delimo s športniki, kulturniki in 

drugimi pomoči potrebnimi ljudmi. 

Šport postaja že tradicionalno področje podpore skupnosti. Smo eden glavnih sponzorjev košarkarskega kluba Kraški zidar, 

podpiramo tudi balinarje, jadralce, nogometaše, smučarje in druge športnike iz domačega okolja ter okolja, v katerem delujemo. 

Radi prisluhnemo in podpiramo kulturne dogodke, prireditve, razstave; s finančnim prispevkom pomagamo pri izdaji publikacij 

o Krasu in Sežani ter leposlovnih in drugih strokovnih publikacij, povezanih z dejavnostjo Kraškega zidarja. Že tradicionalno 

podpiramo kulturno društvo Vilenica, sklad arhitekta Jožeta Plečnika in dobrodelne koncerte, ki dvigujejo kakovost življenja. 

Podpiramo tudi društva, v katera se po pomoč zatekajo ljudje v stiski, in društva, v katerih delujejo naši zaposleni, znanci in 

prijatelji. 

Smo tudi aktiven podpornik lokalne skupnosti. Podpiramo občinski praznik, Krasovanje, mali kraški maraton, s kolesom po 

Krasu itd. 

V letu 2009 smo namenili cca. 100.000 EUR sponzorskih sredstev ter na ta način poskušali v družbo vrniti vsaj del tega, kar nam 

ta ponuja za naše delo, saj se zavedamo, da aktivna družbena odgovornost dviguje kakovost družbenega življenja in blagostanje, 

nam pa prinaša ugled in zaupanje širše družbe. 

Skrb za kakovostne izdelke in storitve ostaja naša strateška prednost 

Poslovanje po mednarodnih standardih in visoka kakovost izdelkov ter storitev sta eden od ključnih dejavnikov uspešnega 

poslovanja podjetja. Tega se zavedamo tudi na Kraškem zidarju. 

Leta 2001 smo uskladili svoje poslovanje s standardi obvladovanja kakovosti in pridobili certifikat po ISO 9001:1994. Leta 2003 

smo dopolnili naše poslovanje z zahtevami novega standarda in pridobili certifikat po ISO 9001:2000. Do sedaj smo uspešno 

prestali vse kontrolne in recertifikacijske presoje. 

V letu 2008 smo se odločili za prenovo sistemskih dokumentov in uvedbo integriranega sistema, ki vključuje sisteme vodenja 

kakovosti po ISO 9001, ravnanja z okoljem po ISO 14001 in vodenja varnosti te zdravja pri delu po OHSAS 18001. 

Certifikati o skladnosti 

Na tehnološkem področju se lahko Kraški zidar ponaša s še tremi certifikati, ki potrjujejo kakovost izdelkov in storitev. 

Za potrebe železokrivnice smo med prvimi v Sloveniji pridobili slovensko tehnično soglasje za proizvode, kot so rezana in krivljena 

armatura, rezane in krivljene armaturne mreže ter neobremenjeni zvarni spoji na armaturnem jeklu. 

V svoji betonarni v Dekanih se Kraški zidar prav tako lahko ponaša s pridobljenim certifikatom kontrole proizvodnje za gradbeni 

proizvod: beton za konstrukcije – transportni beton. 

V enoti Obrtniške dejavnosti smo v juniju pridobili mednarodni certifikat zagotavljanja kakovosti varilskih del ISO 3834, nivo 

2. Certifikat je podeljen za izvajanje produkcijskega standarda SIST EN 1090-2:2008 za izvedbo jeklenih in aluminijastih konstrukcij. 

S pridobitvijo tega certifikata dokazujemo usposobljenost in možnost kandidature za najzahtevnejše projekte jeklenih 

konstrukcij, kjer se taka usposobljenost zahteva (zahtevne statično in dinamično obremenjene konstrukcije – zgradbe, mostovi, 

viadukti itd.). 



45

46 


RAČUNOVODSKO POROČILO 


47

UVODNA POJASNILA K PRIPRAVI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV 

Računovodski del letnega poročila sestavljata dve vsebinsko zaokroženi poglavji in sicer: 

� računovodski izkazi in pojasnila k izkazom družbe Kraški zidar d.d. in 

� konsolidirani računovodski izkazi in pojasnila k izkazom skupine Kraški zidar d.d.. 

Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi 2006, ki jih je izdal Slovenski 

inštitut za revizijo, in upoštevajo določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Pri tem so upoštevane temeljne računovodske 

predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovna neomejenost delovanja ter upoštevanje resnične 

in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja posamičnih cen. 

Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodstva so predvsem razumljivost, ustreznost, 

zanesljivost in primerljivost. 

Revizijska družba PRO REVIZIJA d.o.o., družba za revidiranje, je revidirala vsako sklop izkazov posebej in pripravila dve ločeni 

poročili, ki sta vključeni vsako v svoje poglavje. 

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih. 


49

50 

RAČUNOVODSKI IZKAZI DRUŽBE KRAŠKI ZIDAR D. D. 

Bilanca stanja družbe Kraški zidar d.d. 

Postavka 

Tekoče leto 

31. 12. 2009 

Preteklo leto 

31. 12. 2008 

Indeks (2/3) 

1 2 3 4 

SREDSTVA 111.151.111 112.418.144 98,9 

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 35.183.689 27.467.390 128,1 

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 159.223 226.948 70,2 

1. Neopredmetena sredstva 159.223 226.948 70,2 

a) Dolgoročne premoženjske pravice 159.223 226.948 70,2 

2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 - 

II. Opredmetena osnovna sredstva 13.558.976 12.978.175 104,5 

1. Zemljišča 1.721.089 1.428.724 120,5 

2. Zgradbe 3.487.756 3.516.122 99,2 

3. Proizvajalne naprave in stroji 7.391.272 7.310.317 101,1 

4. 

Druge naprave in oprema, drobni inventar in druga opredmetena 

osnovna sredstva 

477.945 605.012 79,0 

5. Biološka sredstva 0 0 - 

6. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 480.914 0 - 

7. Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 0 118.000 0,0 

III. Naložbene nepremičnine 8.584.318 1.050.700 817,0 

IV. Dolgoročne finančne naložbe 12.726.364 13.036.917 97,6 

1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 12.491.253 12.730.094 98,1 

a) Delnice in deleži v družbah v skupini 1.931.528 2.385.792 81,0 

b) Druge delnice in deleži 10.427.382 10.254.001 101,7 

c) Druge dolgoročne finančne naložbe 132.343 90.301 146,6 

2. Dolgoročna posojila 235.111 306.823 76,6 

b) Druga dolgoročna posojila 235.111 306.823 76,6 

V. Dolgoročne poslovne terjatve 7.088 6.270 113,0 

1. Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini 0 0 - 

2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev 122 238 51,3 

3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 6.966 6.032 115,5 

VI. Odložene terjatve za davek 147.720 168.380 87,7 

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 75.967.422 84.950.754 89,4 

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0 - 

II. Zaloge 55.939.309 59.908.791 93,4 

1. Material 1.138.139 1.970.882 57,7 

2. Nedokončana proizvodnja 20.718.639 22.340.586 92,7 

3. Proizvodi 10.663.966 10.430.545 102,2 

4. Trgovsko blago 23.418.565 25.120.248 93,2 

5. Predujmi za zaloge 0 46.530 0,0 

III. Kratkoročne finančne naložbe 6.267.722 7.236.804 86,6 

1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil (042 do 044) 0 0 - 

2. Kratkoročna posojila 6.267.722 7.236.804 86,6 

a) Kratkoročna posojila družbam v skupini 1.874.996 2.154.377 87,0 

b) Druga kratkoročna posojila 4.392.726 5.082.427 86,4 

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 13.703.686 17.794.624 77,0 

1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 1.023.761 384.526 266,2 

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 12.328.389 16.920.687 72,9 

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 351.536 489.411 71,8 

V. Denarna sredstva 56.705 10.535 538,3 

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0 - 

Zabilančna sredstva 0 0 - 


(v EUR)

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 111.151.111 112.418.144 98,9 

A. KAPITAL 20.272.233 19.093.746 106,2 

I. Vpoklicani kapital 2.786.131 2.786.131 100,0 

1. Osnovni kapital 2.786.131 2.786.131 100,0 

2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 0 - 

II. Kapitalske rezerve 4.328.493 4.328.493 100,0 

III. Rezerve iz dobička 1.906.678 1.906.678 100,0 

1. Zakonske rezerve 706.239 706.239 100,0 

2. Rezeve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 25.058 25.058 100,0 

3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) -25.058 -25.058 100,0 

4. Statutarne rezerve 0 0 - 

5. Druge rezerve iz dobička 1.200.439 1.200.439 100,0 

IV. Presežek iz prevrednotenja 302.645 -546 - 

V. Preneseni čisti dobiček 9.417.505 8.268.926 113,9 

VI. Prenesena čista izguba 0 0 - 

VII. Čisti dobiček poslovnega leta 1.530.781 1.804.064 84,9 

VIII. Čista izguba poslovnega leta 0 0 - 

B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 4.322.603 5.198.800 83,1 

1. Rezervacije 4.232.319 5.138.384 82,4 

2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 90.284 60.416 149,4 

C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 10.915.668 9.033.522 120,8 

I. Dolgoročne finančne obveznosti 10.909.846 9.028.291 120,8 

1. Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini 0 0 - 

2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 3.699.153 6.613.566 55,9 

3. Druge dolgoročne finančne obveznosti 7.210.693 2.414.725 298,6 

II. Dolgoročne poslovne obveznosti 5.822 5.231 111,3 

1. Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 0 0 - 

2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 5.822 5.231 111,3 

3. Druge dolgoročne poslovne obveznosti 0 0 - 

III. Odložene obveznosti za davek 0 0 - 

Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 74.852.743 76.703.685 97,6 

I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 - 

II. Kratkoročne finančne obveznosti 50.013.332 49.099.725 101,9 

1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini 71.363 67.372 105,9 

2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 46.743.957 46.431.093 100,7 

3. Druge kratkoročne finančne obveznosti 3.198.013 2.601.260 122,9 

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 24.839.411 27.603.960 90,0 

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 11.124 0 - 

2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 18.828.782 23.133.168 81,4 

3. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 5.999.505 4.470.792 134,2 

D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 787.863 2.388.391 33,0 

Zabilančne obveznosti 0 0 - 


51

52 

Izkaz poslovnega izida družbe Kraški zidar d.d. 

Postavka I-XII. 2009 I-XII. 2008 Indeks (2/3) 

1 2 3 4 

A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 54.981.689 100.555.311 54,7 

I. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 54.674.304 98.666.408 55,4 

1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin 51.947.960 94.718.010 54,8 

2. Čisti prihodki od najemnin 7.900 0 - 

3. Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala 2.718.445 3.948.398 68,8 

II. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU 307.384 1.888.903 16,3 

1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev 307.384 1.888.903 16,3 

III. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU 0 0 - 

B. 

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE 

PROIZVODNJE 

0 0 - 

C. 

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE 

PROIZVODNJE 

1.981.295 5.733.545 34,6 

Č. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE 9.055.011 328.233 2758,7 

D. 

SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI, KOMPENZACIJE IN DRUGI 

PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI 

14.788 13.104 112,8 

E. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 1.634.177 365.857 446,7 

F. KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA 63.704.369 95.528.960 66,7 

G. POSLOVNI ODHODKI 60.035.264 91.843.679 65,4 

I. Stroški blaga, materiala in storitev 44.696.313 75.680.045 59,1 

1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 1.878.360 3.088.231 60,8 

2. Stroški porabljenega materiala 9.840.667 12.791.104 76,9 

a) stroški materiala 6.905.441 9.860.305 70,0 

b) stroški energije 1.484.564 1.624.328 91,4 

c) drugi stroški materiala 1.450.662 1.306.471 111,0 

3. Stroški storitev 32.977.286 59.800.710 55,1 

a) transportne storitve 338.340 383.033 88,3 

b) najemnine 377.923 395.834 95,5 

c) povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 40.952 34.794 117,7 

č) drugi stroški storitev 32.220.071 58.987.049 54,6 

II. Stroški dela 10.885.575 11.315.623 96,2 

1. Stroški plač 8.417.755 8.661.848 97,2 

2. Stroški pokojninskih zavarovanj 235.435 237.641 99,1 

3. Stroški drugih socialnih zavarovanj 1.285.623 1.339.023 96,0 

4. Drugi stroški dela 946.763 1.077.111 87,9 

III. Odpisi vrednosti 3.587.241 2.581.994 138,9 

1. Amortizacija 2.181.079 2.104.103 103,7 

2. 

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in 

opredmetenih osnovnih sredstvih 

124.296 447.895 27,8 

3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 1.281.866 29.996 4273,5 

IV. Drugi poslovni odhodki 866.135 2.266.017 38,2 

1. Rezervacije 515.215 1.983.696 26,0 

2. Drugi stroški 350.920 282.321 124,3 

H. DOBIČEK IZ POSLOVANJA 3.669.106 3.685.281 99,6 

J. FINANČNI PRIHODKI 871.287 1.188.539 73,3 

Finančni prihodki od obresti (upoštevano že v II. in III) 0 0 - 

I. Finančni prihodki iz deležev 467.669 394.719 118,5 

1. Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini 95.349 0 - 

3. Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 372.320 394.719 94,3 

II. Finančni prihodki iz danih posojil 369.549 751.275 49,2 

1. Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini 95.825 109.925 87,2 

2. Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 273.725 641.350 42,7 


(v EUR)

III. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 34.068 42.545 - 

1. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 18.108 99 - 

2. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 15.961 42.446 - 

K. FINANČNI ODHODKI 2.825.590 2.530.006 111,7 

Finančni odhodki za obresti (upoštevano že v II. in III.) 0 0 - 

I. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 465.529 0 - 

II. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 2.285.701 2.344.106 97,5 

1. Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 3.995 372 1073,9 

2. Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 1.997.905 2.034.059 98,2 

4. Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 283.802 309.675 91,6 

III. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 74.360 185.900 40,0 

1. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 0 0 - 

2. 

Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih 

obveznosti 

46.651 113.197 41,2 

3. Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 27.709 72.703 38,1 

L. DRUGI PRIHODKI 493.358 368.637 133,8 

I. 

Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s 

poslovnimi učinki 

0 0 - 

II. Drugi finančni prihodki in ostali prihodki 493.358 368.637 133,8 

M. DRUGI ODHODKI 200.676 235.917 85,1 

N. CELOTNI DOBIČEK 2.007.485 2.476.534 81,1 

P. DAVEK IZ DOBIČKA 456.043 664.191 68,7 

R. ODLOŽENI DAVKI 20.661 -16.779 -123,1 

S. ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 1.530.781 1.829.122 83,7 

*POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENCEV NA PODLAGI DELOVNIH UR V 

OBRAČUNSKEM OBDOBJU (na dve decimalki) 

443,84 461,24 96,2 

ŠTEVILO MESECEV POSLOVANJA 12 12 100,0 


53

54 

Izkaz denarnih tokov družbe Kraški zidar d.d. 

Postavka I-XII. 2009 I-XII. 2008 

A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU 

a) Čisti poslovni izid 1.530.781 1.829.122 

- poslovni izid pred obdavčitvijo 2.007.485 2.476.534 

- davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih prihodkih -476.704 -647.412 

b) Prilagoditve za: 4.106.458 3.749.839 

- amortizacijo 2.181.079 2.104.103 

- prevrednotovalne poslovne prihodke -112.928 -271 

- prevrednotovalne poslovne odhodke 124.296 447.895 

- finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev -837.219 -1.145.994 

- finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti 2.751.230 2.344.106 

c) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij 

ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja 

3.113.583 5.472.890 

- začetne manj končne poslovne terjatve 3.766.122 -544.084 

- začetne manj končne odložene terjatve za davek 20.660 -16.779 

- začetne manj končne zaloge 4.562.252 7.805.921 

- končni manj začetni poslovni dolgovi -2.758.727 -2.055.910 

- končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije -2.476.725 283.742 

č) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju 

B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU 

8.750.822 11.051.851 

a) Prejemki pri naložbenju 4.145.720 20.992.690 

- prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku 919.996 1.145.994 

- prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 0 1.174.955 

- prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin 183.014 9.603 

- prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 36.362 69.144 

- prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 3.006.347 18.592.994 

b) Izdatki pri naložbenju -12.702.209 -21.511.467 

- izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -1.580 -56.493 

- izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -2.510.571 -2.959.037 

- izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin -7.739.101 0 

- izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb -551.855 -4.968.165 

- izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb -1.899.101 -13.527.772 

c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju 

C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU 

-8.556.488 -518.776 

a) Prejemki pri financiranju 13.990.039 34.829.723 

- prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 10.398.040 4.467.286 

- prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 3.591.999 30.362.436 

b) Izdatki pri financiranju -14.138.203 -45.358.492 

- izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -2.278.381 -1.804.621 

- izdatki za vračila kapitala (nakup lastnih delnic) 0 -25.058 

- izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti -2.122.459 -3.386.067 

- izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti -9.072.418 -39.488.418 

- izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku -664.945 -654.329 

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju -148.164 -10.528.770 

Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 56.705 10.535 

a) Denarni izid v obdobju 46.170 4.304 

b) Začetno stanje denarnih sredstev 10.535 6.231 


(v EUR)

Izkaz gibanja kapitala družbe Kraški zidar d.d. 

(v EUR) 

SKUPAJ 

KAPITAL 

Presežek iz 

prevrednotenja 

dolg. fin. 

naložb 

Čisti 

poslovni 

izid 

poslovnega 

leta 

Preneseni 

čisti 

poslovni 

izid 

Druge 

rezerve 

iz dobička 

Lastne 

delnice 

Rezerve 

za lastne 

delnice 

Zakonske 

rezerve 

Kapitalske 

rezerve 

Osnovni 

kapital 

A. Stanje 31. 12. 2007 2.786.131 4.328.493 706.239 1.200.439 5.833.596 3.118.355 842.611 18.815.864 

B. Premiki v kapital 0 0 0 0 -25.058 0 0 1.829.122 -843.157 960.907 

d) Vnos čistega poslovnega izida poslovnega 

1.812.343 1.812.343 

leta 2008 

e) Vnos zneska presežka iz prevrednotenja -843.157 -843.157 

f) Druga povečanja - odloženi davek 16.779 16.779 

g) Nakup lastnih delnic -25.058 -25.058 

C. Premiki v kapitalu 0 0 0 25.058 0 0 3.118.355 -3.143.413 0 0 

a) Razporeditev čistega dobička kot sestavine 

3.118.355 -3.118.355 0 

kapitala po sklepu uprave in nadzornega sveta 

č) Oblikovanje rezerv za lastne delnice 25.058 -25.058 0 

Č. Premiki iz kapitala 0 0 0 0 0 0 -683.025 0 0 -683.025 

a) Izplačilo dividend za leto 2007 -668.137 -668.137 

d) Druga zmanjšanja -14.888 -14.888 

D. Stanje 31. 12. 2008 2.786.131 4.328.493 706.239 25.058 -25.058 1.200.439 8.268.926 1.804.064 -546 19.093.746 

A. Stanje 31. 12. 2008 2.786.131 4.328.493 706.239 25.058 -25.058 1.200.439 8.268.926 1.804.064 -546 19.093.746 

B. Premiki v kapital 0 0 0 0 10.870 1.551.442 310.730 1.873.042 


1.551.442 1.551.442 

leta 2009 

e) Vnos zneska presežka iz prevrednotenja 310.730 310.730 

f) Druga povečanja - odloženi davek 10.870 0 10.870 

C. Premiki v kapitalu 0 0 0 0 0 0 1.804.064 -1.804.064 0 0 


1.804.064 -1.804.064 0 


Č. Premiki iz kapitala 0 0 0 0 0 0 -666.355 -20.661 -7.539 -694.555 


d) Druga zmanjšanja -20.661 -7.539 -28.200 

D. Stanje 31. 12. 2009 2.786.131 4.328.493 706.239 25.058 -25.058 1.200.439 9.417.505 1.530.781 302.645 20.272.233 

Bilančni dobiček 2009 9.417.505 1.530.781 10.948.286 


55

56 

Dodatek k izkazu gibanja kapitala družbe Kraški zidar d.d. – bilančni dobiček 

(v EUR) 

Postavka 2009 2008 

A. ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 1.530.781 1.829.122 

B. ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA - - 

C. PRENESENI ČISTI DOBIČEK 9.417.505 8.268.926 

Č. PRENESENA ČISTA IZGUBA - - 

D. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV - - 

E. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA - - 

F. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA - 25.058 

G. BILANČNI DOBIČEK 10.948.286 10.072.990 

H. BILANČNA IZGUBA - - 


Poročilo neodvisnega revizorja za družbo Kraški zidar d.d. 


57

58 

RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE KRAŠKI ZIDAR 

Bilanca stanja skupine Kraški zidar 

Postavka 31. 12. 2009 31 .12. 2008 Indeks (2/3) 

1 2 3 4 

SREDSTVA 138.236.698 133.851.497 103,3 

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 34.267.728 26.548.956 129,1 

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 510.356 569.477 89,6 

1. Neopredmetena sredstva 510.356 569.477 89,6 

a) Dolgoročne premoženjske pravice 159.223 226.948 70,2 

b) Dobro ime 345.743 332.462 104,0 

č) Druga neopredmetena sredstva 5.389 10.067 53,5 

2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 - 

II. Opredmetena osnovna sredstva 13.568.819 12.978.175 104,6 

1. Zemljišča 1.721.089 1.428.724 120,5 

2. Zgradbe 3.487.756 3.516.122 99,2 

3. Proizvajalne naprave in stroji 7.391.272 7.310.317 101,1 

4. 

Druge naprave in oprema, drobni inventar in druga opredmetena 

osnovna sredstva 

482.889 605.012 79,8 

5. Biološka sredstva 0 0 - 

6. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 480.914 0 - 

7. Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 4.899 118.000 4,2 

III. Naložbene nepremičnine 8.584.318 1.050.700 817,0 

IV. Dolgoročne finančne naložbe 11.449.427 11.775.954 97,2 

1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 11.214.316 11.469.131 97,8 

a) Delnice in deleži v družbah v skupini 0 0 - 

b) Druge delnice in deleži 11.081.973 11.378.830 97,4 

c) Druge dolgoročne finančne naložbe 132.343 90.301 146,6 

2. Dolgoročna posojila 235.111 306.823 76,6 

a) Dolgoročna posojila družbam v skupini 0 0 - 

b) Druga dolgoročna posojila 235.111 306.823 76,6 

V. Dolgoročne poslovne terjatve 7.088 6.270 113,0 

1. Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini 0 0 - 

2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev 122 238 51,3 

3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 6.966 6.032 115,5 

VI. Odložene terjatve za davek 147.720 168.380 87,7 

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 103.968.970 107.302.541 96,9 

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0 - 

II. Zaloge 86.320.310 83.302.700 103,6 

1. Material 1.138.139 1.970.882 57,7 

2. Nedokončana proizvodnja 50.907.281 45.510.076 111,9 

3. Proizvodi 10.856.325 10.654.964 101,9 

4. Trgovsko blago 23.418.565 25.120.248 93,2 

5. Predujmi za zaloge 0 46.530 0,0 

III. Kratkoročne finančne naložbe 4.463.262 5.182.427 86,1 

1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 0 0 - 

2. Kratkoročna posojila 4.463.262 5.182.427 86,1 

a) Kratkoročna posojila družbam v skupini 0 0 - 

b) Druga kratkoročna posojila 4.463.262 5.182.427 86,1 

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 12.803.764 18.697.697 68,5 

1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 0 0 - 

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 12.329.924 18.049.236 68,3 

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 473.840 648.461 73,1 


(v EUR)

V. Denarna sredstva 381.634 119.717 318,8 

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0 - 

Zabilančna sredstva 0 0 - 

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 138.236.698 133.851.497 103,3 

A. KAPITAL 20.235.160 20.158.319 100,4 

I. Vpoklicani kapital 2.786.131 2.786.131 100,0 

1. Osnovni kapital 2.786.131 2.786.131 100,0 

2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 0 - 

II. Kapitalske rezerve 4.328.493 4.328.493 100,0 

III. Rezerve iz dobička 1.911.267 1.911.143 100,0 

1. Zakonske rezerve 710.828 710.704 100,0 

2. Rezeve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 25.058 25.058 100,0 

3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) -25.058 -25.058 100,0 

4. Statutarne rezerve 0 0 - 

5. Druge rezerve iz dobička 1.200.439 1.200.439 100,0 

IV. Presežek iz prevrednotenja 302.645 -546 - 

V. Preneseni čisti dobiček 10.141.347 8.745.631 116,0 

VI. Prenesena čista izguba 0 0 - 

VII. Čisti dobiček poslovnega leta 629.783 2.058.775 30,6 

VIII. Čista izguba poslovnega leta 0 0 - 

Kapital manjšinskih lastnikov 135.495 328.692 41,2 

B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 4.322.603 5.198.800 83,1 

1. Rezervacije 4.232.319 5.138.384 82,4 

2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 90.284 60.416 149,4 

C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 35.196.403 26.393.369 133,4 

I. Dolgoročne finančne obveznosti 35.187.508 26.388.138 133,3 

1. Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini 0 0 - 

2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 27.976.815 23.973.413 116,7 

3. Druge dolgoročne finančne obveznosti 7.210.693 2.414.725 298,6 

II. Dolgoročne poslovne obveznosti 8.895 5.231 170,1 

1. Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 0 0 - 

2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 5.822 5.231 111,3 

3. Druge dolgoročne poslovne obveznosti 3.073 0 - 

III. Odložene obveznosti za davek 0 0 - 

Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 77.694.668 79.712.618 97,5 

I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 - 

II. Kratkoročne finančne obveznosti 51.814.774 50.785.582 102,0 

1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini 0 0 - 

2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 48.493.957 48.181.093 100,6 

3. Druge kratkoročne finančne obveznosti 3.320.817 2.604.489 127,5 

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 25.879.894 28.927.036 89,5 

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 0 0 - 

2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 19.750.865 24.173.693 81,7 

3. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 6.129.028 4.753.343 128,9 

D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 787.863 2.388.391 33,0 

Zabilančne obveznosti 0 0 - 


59

60 

Izkaz poslovnega izida skupine Kraški zidar 

Postavka I-XII. 2009 I-XII. 2008 Indeks (2/3) 

1 2 3 4 

A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 51.294.630 101.391.261 50,6 

I. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 50.987.246 99.502.358 51,2 

1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin 48.260.901 94.959.996 50,8 

2. Čisti prihodki od najemnin 7.900 - 

3. Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala 2.718.445 4.542.362 59,8 

II. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU 307.384 1.888.903 16,3 

1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev 307.384 1.888.903 16,3 

III. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU 0 0 - 

B. 

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV 

IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 

7.578.569 8.382.613 90,4 

C. 

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV 

IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 

3.140.113 0 - 

Č. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE 9.055.011 328.233 2758,7 

D. 

SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI, KOMPENZACIJE IN DRUGI 

PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI 

14.788 13.104 112,9 

E. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 1.634.689 365.857 446,8 

F. KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA 66.437.575 110.481.068 60,1 

G. POSLOVNI ODHODKI 63.124.131 106.732.180 59,1 

I. Stroški blaga, materiala in storitev 47.017.541 90.344.838 52,0 

1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 1.878.360 3.666.842 51,2 

2. Stroški porabljenega materiala 9.851.960 23.292.790 42,3 

a) stroški materiala 6.916.091 9.860.827 70,1 

b) stroški energije 1.485.207 1.624.884 91,4 

c) drugi stroški materiala 1.450.662 11.807.079 12,3 

3. Stroški storitev 35.287.221 63.385.206 55,7 

a) transportne storitve 338.429 383.033 88,4 

b) najemnine 377.923 403.138 93,7 

c) povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 40.952 34.794 117,7 

č) drugi stroški storitev 34.529.917 62.564.241 55,2 

II. Stroški dela 10.885.576 11.315.623 96,2 

1. Stroški plač 8.417.755 8.661.848 97,2 

2. Stroški pokojninskih zavarovanj 235.435 237.641 99,1 

3. Stroški drugih socialnih zavarovanj 1.285.623 1.339.023 96,0 

4. Drugi stroški dela 946.763 1.077.111 87,9 

III. Odpisi vrednosti 3.595.828 2.596.440 138,5 

1. Amortizacija 2.189.666 2.118.549 103,4 

2. 

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih 

sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 

124.296 447.895 27,8 

3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 1.281.866 29.996 4273,5 

IV. Drugi poslovni odhodki 1.625.186 2.475.279 65,7 

1. Rezervacije 515.215 1.983.696 26,0 

2. Drugi stroški 1.109.971 491.583 225,8 

H. DOBIČEK IZ POSLOVANJA 3.313.443 3.748.888 88,4 

J. FINANČNI PRIHODKI 660.856 1.666.089 39,7 

Finančni prihodki od obresti (upoštevano že v II. in III) 0 0 - 

I. Finančni prihodki iz deležev 372.648 959.531 38,8 

1. Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini 0 0 - 

2. Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 0 192.990 0,0 

3. Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 372.648 394.719 94,4 

4. Finančni prihodki iz drugih naložb 0 371.822 0,0 


(v EUR)

II. Finančni prihodki iz danih posojil 272.245 663.672 41,0 

1. Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini 0 0 - 

2. Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 272.244 663.672 41,0 

III. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 15.963 42.886 37,2 

1. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 0 0 - 

2. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 15.963 42.886 37,2 

K. FINANČNI ODHODKI 3.311.552 2.714.934 122,0 

Finančni odhodki za obresti (upoštevano že v II. in III.) 0 0 - 

I. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 465.529 0 - 

II. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 2.726.211 2.522.387 108,1 

1. Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 0 0 - 

2. Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 2.094.295 2.212.712 94,6 

4. Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 631.916 309.675 204,1 

III. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 119.811 192.547 62,2 

1. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 0 0 - 

2. Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti 91.618 119.828 76,5 

3. Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 28.193 72.719 38,8 

L. DRUGI PRIHODKI 496.453 368.644 134,7 

I. 

Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s 

poslovnimi učinki 

0 - 

II. Drugi finančni prihodki in ostali prihodki 496.453 368.644 134,7 

M. DRUGI ODHODKI 215.972 237.328 91,0 

N. CELOTNI DOBIČEK 943.229 2.831.359 33,3 

P. DAVEK IZ DOBIČKA 508.238 715.951 71,0 

R. ODLOŽENI DAVKI 20.661 -16.779 -123,1 

S. ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 414.330 2.132.187 19,4 

I. Čisti dobiček/izguba skupine Kraški zidar 630.486 2.103.161 30,0 

II. Čisti dobiček/izguba manjšinskih lastnikov -216.155 29.026 -744,7 

POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENCEV NA PODLAGI DELOVNIH UR V 

OBRAČUNSKEM OBDOBJU (na dve decimalki) 

443,8 461,2 96,2 

ŠTEVILO MESECEV POSLOVANJA 12 12 100,0 


61

62 

Izkaz denarnih tokov skupine Kraški zidar 

Postavka I-XII. 2009 I-XII. 2008 

A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU 

a) Čisti poslovni izid 414.330 2.132.187 

- poslovni izid pred obdavčitvijo 943.229 2.831.359 

- davki iz dobička in drugi davki -528.899 -699.172 

b) Prilagoditve za: 4.739.294 3.465.357 

- amortizacijo 2.181.079 2.118.549 

- prevrednotovalne poslovne prihodke -112.928 -271 

- prevrednotovalne poslovne odhodke 124.296 447.895 

- finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev -644.893 -1.623.203 

- finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti 3.191.740 2.522.387 

c) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih 

terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja 

-2.031.268 -11.637.621 

- začetne manj končne poslovne terjatve 5.893.115 -190.223 

- začetne manj končne aktivne časovne razmejitve 0 1.932.551 

- začetne manj končne odložene terjatve za davek 20.660 -16.779 

- začetne manj končne zaloge -2.424.840 -8.615.919 

- končni manj začetni poslovni dolgovi -3.043.478 -5.030.993 

- končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije -2.476.725 283.742 

č) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju 

B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU 

3.122.357 -6.040.077 

a) Prejemki pri naložbenju 3.358.114 19.900.638 

- prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku 727.671 1.623.203 

- prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 0 1.174.955 

- prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin 183.014 9.603 

- prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 36.362 554.260 

- prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 2.411.066 16.538.617 

b) Izdatki pri naložbenju -12.650.014 -19.163.002 

- izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -1.580 -56.493 

- izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -2.520.414 -2.959.037 

- izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin -7.739.101 0 

- izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb -752.705 -4.316.705 

- izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb -1.636.213 -11.830.767 

c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju 

C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU 

-9.291.900 737.637 

a) Prejemki pri financiranju 21.010.173 53.939.570 

- prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 17.315.855 21.827.133 

- prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 3.694.318 32.112.436 

b) Izdatki pri financiranju -14.578.713 -48.550.759 

- izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -2.718.891 -1.982.902 

- izdatki za vračilo kapitala 0 25.058 

- izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti -2.122.459 -3.386.067 

- izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti -9.072.418 -42.552.520 

- izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku -664.945 -654.329 

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju 6.431.461 5.388.810 

Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 381.634 119.717 

a) Denarni izid v obdobju 261.917 86.369 

b) Začetno stanje denarnih sredstev 119.717 33.347 


(v EUR)

Izkaz gibanja kapitala skupine Kraški zidar 

(v EUR) 

SKUPAJ 

KAPITAL 

Kapital 

manjšinskih 

lastnikov 

Presežek iz 

prevred.dolgor. 

finančnih naložb 

Čisti PI 

poslovnega 

leta 

Preneseni čisti 

PI 

Druge rezerve 

iz dobička 

Lastne delnice 

Rezerve za 

lastne delnice 

Zakonske 

rezerve 

Kapitalske 

rezerve 

Osnovni kapital 

A. Stanje 31. 12. 2007 2.786.131 4.328.493 706.246 1.200.439 6.582.085 2.831.701 842.611 224.666 19.502.372 

B. Premiki v kapital 0 0 4.458 25.058 -25.058 0 14.870 2.058.775 -843.157 104.026 1.338.972 

a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala 75.000 75.000 


4.458 25.058 14.870 2.041.996 29.026 2.115.408 

leta 2008 

e) Vnos zneska presežka iz prevrednotenja -843.157 -843.157 

f) Druga povečanja - odloženi davek 16.779 16.779 

g) Nakup lastnih delnic -25.058 -25.058 

C. Premiki v kapitalu 0 0 0 0 0 0 2.831.701 -2.831.701 0 0 0 


2.831.701 -2.831.701 0 


Č. Premiki iz kapitala 0 0 0 0 0 0 -683.025 0 0 -683.025 


d) Druga zmanjšanja -14.888 -14.888 

D. Stanje 31. 12. 2008 2.786.131 4.328.493 710.704 25.058 -25.058 1.200.439 8.745.631 2.058.775 -546 328.692 20.158.319 

A. Stanje 31.12. 2008 2.786.131 4.328.493 710.704 25.058 -25.058 1.200.439 8.745.631 2.058.775 -546 328.692 20.158.319 

B. Premiki v kapital 0 0 125 0 0 0 11.448 650.444 310.730 -193.197 779.549 

a) Vpis osnovnega kapitala 22.958 22.958 

d) Vnos čistega PI 125 578 650.444 -216.155 434.991 

e) Vnos zneska prevrednotenj kapitala 310.730 310.730 

f) Druga povečanja 10.870 0 10.870 

C. Premiki v kapitalu 0 0 0 0 0 0 2.058.775 -2.058.775 0 0 0 


2.058.775 -2.058.775 0 


Č. Premiki iz kapitala 0 0 0 0 0 0 -674.507 -20.661 -7.539 0 -702.707 

a) Izplačilo dividend 2008 -666.355 -666.355 

d) Druga zmanjšanja 0 0 0 0 0 0 -8.152 -20.661 -7.539 0 -36.352 

- Odloženi davek -20.661 -20.661 

- Ostalo -8.152 -7.539 -15.691 

D. Stanje 31. 12. 2009 2.786.131 4.328.493 710.828 25.058 -25.058 1.200.439 10.141.347 629.783 302.645 135.495 20.235.160 

Bilančni dobiček 2009 10.141.347 629.783 10.771.130 


63

64 

Dodatek k izkazu gibanja kapitala skupine Kraški zidar– bilančni dobiček (v EUR) 


A. ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 630.486 2.103.161 

B. ČISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA - - 

C. PRENESENI ČISTI DOBIČEK 10.141.347 8.745.631 

Č. PRENESENA ČISTA IZGUBA 578 - 

D. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV - - 

E. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA (206 do 209) - - 

F. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA (211 do 214) 125 29.516 

G. BILANČNI DOBIČEK (200-201+202-203+205-210) 10.771.130 10.804.406 

H. BILANČNA IZGUBA (201-200-202+203-205+210) - - 


Poročilo neodvisnega revizorja za družbo Kraški zidar d.d.

Kraški zidar d.d., Kolodvorska ulica 1, 6210 Sežana 

Tel.: +386 5 73 12 500; fax: +386 5 73 12 502 

e-mail: info@kraskizidar.si 

www.kraskizidar.si

LETNO POROČILO 2009 - Kraški zidar dd

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?