Nevladna - julij 2013

More documents

Recommendations

Info

4 julij 2013 EPM odpira nova vrata mnogim nevladnim organizacijam Mateja Ferk, EPM Leto 2013 za mnoge mlade predstavlja leto priložnosti. Omogočeno jim je aktivno sodelovanje, izobrazba, druženje, nova poznanstva pa tudi zabava. Projekt, Evropska prestolnica mladih, jim praktično odpira vsa vrata; na področju kulture, družbe, politike in gospodarstva. Eden izmed ključnih ciljev EPM je vključevanje mladih, kar jim bo omogočalo razvoj lastnih potencialov in pomoč pri kasnejši zaposlitvi. Mestna občina Maribor se zaveda, da mladi predstavljajo eno najbolj ranljivih družbenih skupin, ki ji je treba nuditi posebno skrb. Prav tako predstavljajo veliko bogastvo v današnji starajoči se družbi, ter nujno gibalo razvoja današnje družbe. Zato jim je treba s konkretnimi dejanji dokazati pomembnost uspešnega razvoja mlade generacije. Potrebno jim je ponuditi čim več priložnosti za pridobivanje kakovostne izobrazbe ter konkretnih delavnih izkušenj, ki jim bodo pomagale pri iskanju zaposlitve. KRATEK OPIS PRIREDITVE Limbuško nabrežje, kjer je bil 1. oktobra 2005 prvi veliki vegetarijanski piknik v Mariboru - udežilose ga je deset tisoč ljudi - bo letos konec poletja doživel reprizo oziroma nadgradnjo. Takrat ga je solo organiziralo društvo za osvoboditev živali in njihove pravice. Zato, da bi čim več ljudem pokazali, da je mogoče dobro jesti tudi brez mesa, poleg so, resda ne kot soorganizatorji, bili tudi drugi: ekologi, mirovniki, zagovorniki miroljubnega kmetijstva, zaščitniki živali in seveda glasbeniki (Afir Bafir, Rukola, Shirlie Roden, CZD). Zdaj pa se je prirediteljska združba tudi formalno razširila: z gibanjem NO BORDER JAM, ki je najbolj poznano po glasbenem festivalu in izdajah plošč s tem imenom. Sodelovanje društva s Subkulturnim azilom, ki je organizator festivalov NO BORDER JAM (ali azila z društvom), je seveda naravno. V obeh primerih gre za udejanjanje ideje, za aktivizem (v dobrem pomenu besede), za prikaz zelo konkretnega novega, za smeri razvoja, za utiranje novih poti. In seveda za pozitivne efekte. NO BORDERJAM že 20 let daje možnost za izražanje, za širitev pogledov, za soočanje somišljenikov in ljudi, ki drugače mislijo. V obeh primerih gre za čisto konkretno dejavnost: širjenje prostorov, razbijanje stereotipov, ZA SVOBODO. Program EPM je usmerjen na reševanje mladinske problematike. Večanje zaposljivosti in zaposlenosti, reševanje stanovanjske problematike, spodbujanje prostovoljstva, medkulturno povezovanje, aktivno udeležbo mladih, priznavanje neformalnega izobraževanja, krepitev strukturiranega dialoga, spodbujanje mobilnosti mladih, ekologije, kulturnega ustvarjanja in medgeneracijskega sodelovanja. Pri soustvarjanju programa pa pomemben del predstavljajo prostovoljke in prostovoljci. »Vsak mlad človek, ki je aktiven v kateri organizaciji in sodeluje v njenih projektih ali programih, pridobiva neprecenljive izkušnje in neformalno izobrazbo, s tem pa tudi veča svoje možnosti za zaposlitev,« poudarja Martina Rauter z Urada za mladino Mestne občine Maribor. Za mlade je potrebno razviti nove programe, ki bodo dejansko zadovoljevali njihove potrebe, razviti je potrebno nove ukrepe, s katerimi se jih bo spodbujalo k aktivnejši vlogi v lokalnem okolju, predvsem pri odločanju v zadevah, ki se jih dotikajo. Pri vseh naštetih dejavnostih pa imajo veliko vlogo pomembno vlogo nevladne mladinske organizacije Podravja. V Mariboru imamo veliko mladinskih organizacij. Pestra struktura organizacij, ki izvajajo mladinske programe in projekte na področju neformalnega izobraževanj, prostovoljstva, pomoči v stiski, prostočasnih aktivnosti, mobilnosti, mednarodnega sodelovanja, kulture, omogoča mladim veliko priložnosti za neformalno izobraževanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Na Javni razpis za sofinanciranje priprave novih programov v mladinskem sektorju za Evropsko prestolnico mladih 2013 je bilo podanih 100 vlog. Od tega jih je Izbirna komisija izbrala 52. Martina Rauter, z Urada za mladino Mestne občine Maribor, zagotavlja, da so podprli tiste programe, ki so jih zasnovali mladi in iz katerih je razvidno da jih bodo mladi tudi izpeljali. Teh 52 programov bo izpeljalo 36 mladinskih organizacij, od tega jih 12 spada pod Nevladne organizacije Podravja. Te so si »izborile« 21 programov. V veliko pomoč nevladnim organizacijam v Podravju je regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja ki deluje v okviru Zavoda PIP in nudi izobraževanja, informiranje, podporne storitve in mreženje... Nevladnim organizacijam želijo razviti boljše pogoje za delo in razvoj, ter povečati vedenje o dejavnostih in pomenu nevladnega sektorja. Zavod PIP se je tudi prijavil na javni razpis za Evropsko prestolnico mladih. Pripravili so tri nove programe s katerimi bodo prispevali k aktivnemu vključevanju mladih v družbo ter razvoju mladinskega polja na lokalni ravni. Vegetarijanstvo (in veganstvo) je v krogih anarhopunk glasbenikov, ki so najpogostejši nastopajoči na festivalu, povsem običajno, prav tako je odnos do živali dober. In pri društvu za osvoboditev živali je toliko novih koristnih predlogov za to, da se ognemo uničujoče agresije do živih bitij, uničevanju okolja, pridelovanju in uživanju hrane, da to ne sme biti spregledano. V nobenem primeru pa tudi ne gre za ekskluzivnost, za zapiranje pred svetom in ljudmi, ampak za komunikacijo,dialog. »NO BORDER JAM je zgodba o civilnem družbeno angažiranem gibanju, o stalnem boju proti tistim, ki bi nas pahnili v temo suženjstva,« poudarja Dušan Hedl, začetnik NBJ. Miru ni brez sožitja med ljudmi, med vsemi živimi bitji, z naravo. »Za miroljubno sožitje lahko vsak kaj stori,« pravi Stanko Valpatič, predsednik društva za osvoboditev živali in njihove pravice. Povsem konkretno. Tako, da smo strpni do drugačnosti, da prisluhnejo boljšim možnostim, da ne trpinčimo, ubijamo ali podpiramo tega. To bodo družno povedali. Da je osvobujoča ustvarjanost, ki ponuja veliko možnosti, da je vegetarijanstvo boljša možnost, prav tako miroljubno kmetijstvo za ljudi, naravo, živali. PIKNIK, BREZMESNA HRANA, GLASBA, STOJNICE (Naročeno) lepo vreme, dogajanje ves dan, glasba, stojnice, priložnost za piknik, za druženje, za pokušino odlične brezmesne hrane in še marsikaj. To bo letošnji NO BORDER JAM. Glasba bo nevključena, kljub temu pa ne bo nič manj udaren, še poudarjena bo ustvarjalnost, še bolj se bo slišalo, kar bendi sporočajo. In zelo pomembna novost je seveda vegetarijanski piknik, ki bo ves Na razpisu so bili zelo uspešni tudi iz Društva mladinskega centra Indijanez (upravljajo Klub MC - Pekarna), saj so jim sprejeli vse štiri prijavljene programe. Spadajo med najaktivnejšima društva v Sloveniji, kajti izvedejo zavidljivo število prireditev, ki so neprofitno naravnane in tematsko pokrivajo različna področja neformalnih kulturnih praks. Poleg aktivnosti v matičnem klubu, delujejo tudi drugod po Mariboru, aktivni pa so tudi v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Njihov osnovni cilj je ohranjati pri »življenju« marginalne kulturne oblike izražanja. Kot pravi Ramiz Derlic, vodja Društva, so na mladinskem področju že domači, saj delujejo že od leta 1996. Sodelovanje na mladinskem sektorju za Evropsko prestolnico mladih pa jih je spodbudilo, da so začeli razmišljat o novih, trajnostnih programih. Sodelovanje jim pomeni nov izziv in prinaša novo možnost financiranja. Od letošnjega leta pričakujejo da se bodo programi ohranili in da se bo razvilo neko sistemsko financiranje. Mladinske organizacije so članice mnogih nacionalnih in mednarodnih mrež. Ena izmed takih mrež je Organizacija IAESTE, ki je mednarodna in neprofitna organizacija, ustanovljena 1948 v Imperial Collegu v Londonu. V njej sodeluje približno 90 držav iz vsega sveta. Slovenija pa je polnopravna članica postala leta 1993. Namen programa Društva za izmenjavo študentov tehniških smeri, IAESTE Maribor je približati njihovo delo študentom, prav tako pa jim EPM omogoča preboj kot društvu. Letos bodo prvič pripravili Karierni sejem pri nas, po vzoru Avstrijskega Teconomiya, katerega so več let pomagali prirejati v Gradcu. Leto 2013 ni leto priložnosti le za mlade, temveč nova vrata odpira tudi nevladnim organizacijam, ki se na področju dela z mladimi in za mlade, trudijo že vrsto let. Poleg tega da jim EPM 2013 prinaša možnost predstavitve izven meja naše države, jim omogoča predvsem lahek dostop do mladih ter predstavitev doma, v mestu v katerem delujejo. Vegetarijanski piknik in No border jam dan v zelenem okolju Limbuškega nabrežja ob Dravi spremljal dogajanje. Letos bo še poudarjeno tisto, kar smo vsa leta počeli. Sporočila o boljšem svetu prek nove ustvarjalčnosti, bo slišalo več ljudi. Tudi organizatorsko so se nam pridružili tisti, ki počnejo to, kar mi že dolgo prakticiramo,« je povedal Dušan Hedl. Priložnost bo za uživanju v brezmesni hrani, za piknik v naravi, za poslušanje glasbe. Ponudba živalim prijaznih zadev bo zelo široka, glasba bo noborderjamovska. Udeležba mednarodna. »Predvsem pa pričakujemo,da ga bodo sebi v prid izkoristili številni Mariborčani in okoličani!« poudari Dušan Hedl. »Vegetarijanski golaž, vegetarijanski burger, vegetarijanske jedi na žaru in druge jedi so zelo okusne, zdrave, predvsem pa niso uničujoče za živali, naravo in ljudi,« dodaja Stanko Valpatič, predsednik društva za osvoboditev živali in njihove pravice. Smisel zavzemanja za vegetarijanstvo je seveda v osvoboditvi ljudi. Samo mali klik v glavi je potreben, pa je. Brezmesna hrana, s katero bi preprečili masovno živinorejo, mučenje in pobijanje živali, miroljubno kmetijstvo, ki zares varuje naravo, ne pristajanje na tradicijo, ki škodi, je pot do boljšega počutja, bolj zdravega življenja. »Hrana brez mesa je boljša. To bomo na pikniku tudi dokazali, dišalo bo do neba,« napoveduje Valpatič. O potrebnem kliku v glavah pričajo tudi Koncentracijsko taborišče Rižarna Jernej Šumečnik, Inštitut Inovativ »Koncentracijsko taborišče Rižarna – opomin zgodovine za strpno prihodnost Evrope« je mednarodni projekt nevladnih organizacij z namenom ohranjanja spomina na žrtve nacizma oz. konkretno na žrtve koncentracijskega taborišča Rižarna v Trstu. Vodilni partner je Zavod PIP, partnerji na projektu so Inštitut INOVATIV, Radio MARŠ, Svobodni radio AGORA (Celovec) in Narodna in študijska knjižnica (Trst). Rižarna, nekdanja čistilnica riža, je bila med drugo svetovno vojno fašistično koncentracijsko taborišče, v katerem je umrlo od 3.000 do 5.000 ljudi. V glavnem slovenskih in hrvaških partizanov, italijanskih protifašistov in drugih ljudi različnih narodnosti. Rižarna je bila tudi taborišče za veliko število tržaških Judov, ki so končali v drugih uničevalnih taboriščih. S približevanjem konca vojne, ko je bil nemški poraz neizogiben, so vojaki zažgali tone dokumentov, in razstrelili dimnik, garažo in krematorij. Tako so bili konec aprila 1945 večinoma uničeni dokazi o grozotah, ki so se dogajale za zidovi Rižarne. Dokumenti o Rižarni so izginili tudi iz tržaških arhivov in uradov, saj naj bi po mnenju nekaterih dokazovali vpletenost v vojne grozote več uglednih tržaških družin. Kljub temu so pretresljive zgodbe ostale še vedno žive… Poletna šola EU Da bodo tudi mlajše generacije ohranjale spomin na absurd nacističnega režima bomo tekom projekta posneli serijo radijskih oddaj o taborišču in o Evropski uniji, izdeli 3D rekonstrukcijo taborišča kot virtualnega muzeja na interaktivni spletni platformi (Second Life), 3D model taborišča na spletnem zemljevidu Google Earth, spletno stran, 3D rekonstrukcijo porušenega krematorija v aplikaciji za pametne telefone – Layar… Vse z namenom mladim državljanom predstaviti evropske vrednote in jim približati Evropo. Prva radijska oddaja bo predvajana 9. avgusta na radiu MARŠ in AGORA, nato pa vsak prvi ponedeljek naslednjih 9 mesecev. Informacije o poteku projekta lahko spremljate preko Facebook strani z geslom »Taborišče Rižarna«. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Informacijska točka Europe Direct Murska Sobota (Zavod PIP) in Dvojezična osnovna šola I Lendava sta organizirali prvo Poletno šolo EU, v kateri so sodelovali učenci DOŠ I Lendava in OŠ Mursko Središče (Hrvaška). Učenci so imeli priložnost sodelovati v številnih aktivnostih, s pomočjo katerih so spoznali temeljne značilnosti EU. Hkrati smo z dogodkom opozorili na vstop sosednje Hrvaške v Evropsko unijo. Informacijska točka Europe Direct Murska Sobota in Dvojezična osnovna šola I Lendava sta v preteklih letih izvedli že številne aktivnosti. Še posebej velja izpostaviti medkulturno gledališko predstavo in vsakoletna predavanja o EU za učence od 7. do 9. razreda. Že v lanskem letu smo sklenili, da sodelovanje še dodatno nadgradimo. Tako smo začeli razvijati idejo o organizaciji prve Poletne šole EU, ki bi obsegala različne aktivnosti, s pomočjo katerih bi mladi spoznavali osnovne značilnosti EU, različne kulture in narode ter pomen spoštovanja in strpnosti, kot osnovna pogoja multikulturnega sobivanja. Dogodek je sovpadal z vstopom Hrvaške v EU, zato smo k sodelovanju povabili tudi Osnovno šolo Mursko Središče, ki je izkazala zelo veliko željo po udeležbi svojih učencev in strokovnih delavcev pri izvedbi aktivnosti. Konec junija se je 19 učencev iz obeh šol zbralo v Lendavi. V dveh dneh smo jim ponudili številne aktivnosti, med drugim predavanja o EU, bralne delavnice, izdelavo slovarja v treh jezikih, pravljično jogo, kuharske delavnice in kviz na temo EU. Učence je posebej navdušila izdelava slovarja v treh jezikih, saj so lahko spoznali razlike med slovenskim, hrvaškim in madžarskim jezikom. Ob koncu Poletne šole EU so učenci pripravili zaključno prireditev, kjer so staršem in ostalim gostom predstavili rezultate svojega dela. Letošnje leto je Evropska unija posvetila svojim državljanom. Pomemben vidik evropskega državljanstva predstavlja aktivno državljanstvo, zato si želimo, da bi udeleženci Poletne šole EU v prihodnje izkazali interes za sooblikovanje politik EU, saj Evropa bolj kot kdajkoli prej potrebuje mlade in njihove ideje. Glede na letošnje pozitivne izkušnje, si bodo organizatorji prizadevali, da Poletno šolo EU izvedejo tudi prihodnje leto. Dejan Bogdan, Zavod PIP Foto: Zavod PIP razmere, v kakršnih živimo, dodaja Hedl, ki - o tem priča tudi letošnji drugačni NBJ - seveda je za spremembe. »Le na boljše naj bodo.« NAMEN PRIREDITVE Zaradi prehitrega ritma življenja v današnjih časih vse pogosteje posegamo po nekvalitetni, nezdravi in nenazadnje škodljivi prehrani. Med razlogi za vse večje število ljudi, ki ne uživajo mesa, se pogosto navajajo različne bolezni, povezane z mesno prehrano, neodgovoren odnos do živalske populacije, prevelika obremenitev za okolje in pozitivni učinki na telesno in duševno zdravje. Z vegetarijanskim sejmom na čudoviti lokaciji Limbuškega zaliva izražamo svoj poziti- nadaljevanje na strani 5»
nevladna.zavodpip.si 5 nadaljevanje s 4. strani ven odnos do načina življenja, ki ugodno vpliva na zdravje in dobro počutje telesa. CILJI PRIREDITVE Osnovna ideja prireditve je sejemska prireditev, ki bo obiskovalcem predstavljala in ponujala drugačen način življenja, intenzivno povezan z naravo. Sejem je namenjen promociji zdravega načina življenja s ponujanjem kvalitetnih naravnih prehrambenih izdelkov, ki ne vključujejo mesa. Prireditev je namenjena tako vegetarijancem in veganom, ki so se za tak način življenja odločili zaradi zdravstvenih, ekoloških, verskih, etičnih ali duhovnih razlogov, kot tudi vsem ljudem, ki bodo lahko okušali vegetarijansko hrano. Nenazadnje vsak posameznik ima pravico odločitve do lastnega načina prehranjevanja, življenjskega sloga in svetovnega nazora. AKTIVNOSTI NA PRIREDITVI Sejemske aktivnosti in predstavitev razstavljalcev in ponudnikov na stojnicah bo spremljal sproščen in inovativen ustvarjalni program (delavnice, igre na prostem) za otroke in mladostnike ter kulturno-glasbeni program v sklopu tradicionalnega glasbenega festivala No Border Jam. Slednji bo prireditvi s svojo tradicionalno naredi-sam filozofijo in samorastniškostjo alternativne kulture dodal neizbrisen pečat pomembnih življenjskih vrednot, ki se morata prenašati na mlajše generacije. Te vrednote so pogoj za ustvarjalnost mladih in njihovo uspešno delovanje v kulturi in javnem življenju. Mariborski stand up Tanja Kocman, Zavod za kulturo Maribor Stand up komedija v Sloveniji že dolgo vec ni tujka. A ostaja pa eksotika, ki jo je občasno potrebno ljudem še predstaviti. To, da na odru stoji en sam človek in občinstvu razlaga svoje, občasno precej intimne zgodbe, je koncept, ki marsikoga preseneti. Nenazadnje smo narod, ki je navajen veseloiger in igranja vlog. Skrb, da bi morda med občinstvom kdaj bili izpostavljeni tudi vi, je sicer upravičena, a če razumete humor kot nekaj kar se večinoma rodi iz situacije same, boste tudi šalo na lasten račun dojeli kot dobronamerno. Kaj, o kom, kako? Smisel stand up komedije nikakor ni poniževanje kogar ali česarkoli. Smisel je izražanje stališč, ogledov, mnenj in prebliskov posameznikov, ki jih nekaj v lastnem zivljenju, državi, sistemu, svetu, odnosih in podobnem premakne do te mere, da bi radi to delili s širšo množico. Pa je vsak, ki stopi na oder in govori o tem in onem tudi stand up komik? Hja, o tem bi lahko debatirali, a je odgovor na dlani - nikakor. V Sloveniji se stand up komedija konkretno razvija že preteklih sedem let. Govorimo o stand up komediji, kjer ni prisoten režiser, ni scenarija, scenografije, ter brhkih deklet, ki bi v ozadju igrale harfo. In vsekakor boste lahko med poplavo samooklicanih stand up komikov naleteli tudi na takšne, ki se vas ne bodo dotaknili. A naj vas to ne odrvne od tega, da greste na nastop tistih, ki se s tem področjem ukvarjajo z dušo in srcem in ne zgolj z denarnico. Stand up komedija je pomemben del kulturnega dogajanja, saj preko humorja odpira tudi pereča vprašanja, ter nudi ljudem opcijo identifikacije. Nenazadnje nas najbolj nasmeje tisto, kar nam je blizu. Pa sploh to poletje kaj dogaja? Seveda! Zavod za kulturo Maribor se preteklih nekaj let aktivno trudi Slovencem približati stand up komedijo, ter ponuditi ljudem veliko dobre volje, ter sproščenega smeha z odličnimi slovenskimi stand up komiki. Dejstvo je, da naša država premore nekatere izjemne talente, ki s svojimi zgodbami in pogledi na svet, na svoje nastope vedno znova zvabijo veliko število gledalcev. USTVARJALNI PROGRAM Ustvarjalne delavnice pod okriljem Mariborskega ustvarjalnega sejma (MAUS) bodo namenjene druženju in ustvarjanju različnih starostnih skupin in bodo predstavljale dober zgled medgeneracijskega druženja in prenašanja izkušenj med sodelujočimi. Prav tako bodo namenjene tudi neformalnemu učenju in spoznavanju novih ustvarjalnih tehnik in bioloških materialov. Na sejmu bodo ustvarjalci predstavili svoja dela in izdelke, navezali stike in povečali svojo prepoznavnost. GLASBENI PROGRAM Festival No Border Jam ja v lanskem letu praznoval svojo 20. obletnico obstoja, kar se nam je zdela idealna priložnost za povzetek dosedanjega dogajanja in razmislek o prihodnosti. Glasbeni festival No Border Jam je tako lani izdal 2 CDja in strip, ki so ovekovečili 20 letno zgodovino enega prvih punk festivalov tega dela Evrope – festival, ki je postal eden najpomembnejših v regiji. No Border Jam je vedno vključeval družbeno aktivno noto, ki jo je izražal skozi glasbo in vsebino. Prav tako pomembna je bila kuhinja festivala, ki je postala del zgodbe No Border Jama. Prehrana in druženje ob njej je vedno bila pomemben del predvsem za gostujoče glasbenike, organizatorje, aktiviste, pa tudi za tiste obiskovalce, ki so priromali v zaodrje in se pridružili glasbenikom. Bila je povezovalni element, vezivo, ki je združevalo vse sloje udeležencev festivala. Na teh dveh elementih – glasbene vsebine s pomensko noto in vegetarijanska prehrana – bomo letos gradili nov No Border Jam. Skozi večletno organizacijo glasbenih prireditev ima Subkulturni azil Maribor vzpostavljeno mrežo glasbenikov in skupin, ki nastopajo (tudi) akustično in takšne glasbenike, ki punkovske glasbene vsebine prelevijo v akustično predelavo, ki ne izbriše prvotnih sporočil, ampak jih postavi v drugačne okvirje. Zavod za kulturo Maribor tako sodeluje z lepim številom komikov, ki vam lahko ponudijo material, ki sega od politične scene, družinskih komplikacij, seksualnih zapletov do aktualnih dogodkov in mnogih drugih tematik, ki vas bodo ob njihovem načinu pripovedovanja zagotovo nasmejale. Tudi to poletje imate prav v Mariboru priložnost, da se vsaj enkrat na teden konkretno sprostite. V KAVARNI TRUST se vsak četrtek pojavi vsaj eden komik, ki poskrbi za razvoj vasih trebusnih misic. Lucija Ćirović, Martina Ipša, Vid Valič, Matjaž Javšnik, Miki Bubulj, Ranko Babič, Janez Usenik, Tanja Kocman... so tista imena, ki jih boste redno srečevali v Trustu. Vstopnina za sam dogodek je minimalna, saj želijo Mariborčanom omogočiti kulturne dogodke po dostopni ceni. Odzivi do sedaj so odlični, saj se vsak četrtek zbere pisana, smeha željna, druščina ljudi. No, če pa ste skeptik in še dvomite v slovenski humor pa si le rezervirajte četrtek in se prepričajte na lastne oči in ušesa. Vsekakor Trust ni edini, ki vam to poletje ponuja urice polne smeha. Tudi na avtobusni postaji v Mariboru so tem užitkom namenili cel amfiteater – MARPROM ARENA. Sobotni večeri so pri njih rezervirani za razvajanje ob krohotanju. Če ste torej redno spremljali festival Lent, a se vmes niso pojavili tisti slovenski stand up komiki, ki bi jih radi odkljukali na svojem seznamu komikov, ki jih morate nujno videti v živo, ste izredno dobrodošli na teh dveh lokacijah. Sicer vam v Zavodu za kulturo Maribor pripravljajo še več prizorišč, kjer boste imeli priložnost slišati in videti marsikaj zanimivega, še prej pa si lahko vse podrobno ogledate na spletni strani www. standupsi.com. Torej, Slovenci humor poznamo, imamo in ga celo ustvarjamo. Zato nikar v teh dneh ne ostajajte doma otožni zaradi problemov, pasje vročine ali nizke plače. V Mariboru je poskrbljeno, da pridete do svoje doze brezskrbnega smeha in oblikovanja trebušnih mišic po nizki ceni. Vabljeni! Predstavitev slovenskega veganskega društva Milan Mrđenović, Slovensko vegansko društvo Povod za ustanovitev Slovenskega veganskega društva je bila večkrat izražena potreba, da dobimo v Sloveniji formalno organizacijo, ki bo delovala povezovalno, podajala relevantne informacije in poskrbela za sodelovanje z uradnimi državnimi ustanovami in organi. Naš namen je strokovna pomoč ter podpora veganom in tistim, ki želijo postati vegani, izobraževanje na področju pravic živali ter njihove oskrbe, strokovno izobraževanje na področju prehrane, okoljevarstva ter naravovarstva. Društvo bi rado povezovalo vse vegane in vse, ki jih zanimajo etika veganstva, zdravstveni vidiki ali zgolj veganski način prehranjevanja in drugi praktični vidiki. V društvu preko spletne strani www. vegan.si obveščamo javnost o dogodkih in novicah, povezanih z veganstvom, ter objavljamo veganske recepte. Na naši spletni strani je dostopnega že kar nekaj gradiva na temo koristi veganstva za ljudi, živali in okolje, nameravamo pa jo širiti in izpopolnjevati, tudi s prispevki članov in intervjuji. Marca 2013 smo izpeljali uspešen 30-dnevni enostaven veganski izziv, ki ga nameravamo ponavljati dvakrat letno. Junija smo izdali brošuro Veganstvo švicarskega avtorja in zdravnika Ernsta W. Henricha, 5. julija pa načrtujemo izdajo svetovne knjižne uspešnice »Hrana za mir« in gostovanje avtorja te knjige, svetovno znanega predavatelja dr. Willa Tuttla. Veganstvo je v Sloveniji vse bolj razširjeno in sprejeto, kar smo potrdili z nedavno izpeljanim 30-dnevnim enostavnim veganskim izzivom. Odziv ljudi je bil izjemno dober: prijavilo se je več kot 600 ljudi, v prijavah pa ni bilo sledu o tabujih, prav nasprotno – bili so navdušeni nad organiziranim izzivom, ki jim je dal motivacijo za prehod na ta zdrav način prehranjevanja. Od tistih, ki so izpolnili zaključni vprašalnik, jih je bilo uspešnih več kot 85 %, poročali so o zelo dobrih vplivih na svoje počutje, zdravje in energijski nivo. Zaradi tega smo se odločili, da veganski izziv v prihodnje ponovno organiziramo še večkrat in na ta način ljudem omogočimo voden prehod v veganstvo. Ta in še mnoge druge akcije, ki jih bomo izpeljali, so prava pot, s katero bomo večali razpoznavnost veganstva kot zdravega življenjskega sloga, ki je skladen z resnično človeško naravo in moralo, ter na ta način vse ljudi opogumljali k spremembi svojega načina življenja. VEGANSTVO KOT NAČIN ŽIVLJENJA KAJ SPLOH POMENI BESEDA VEGAN? Besedo »vegan« je leta 1944 prvi uporabil Donald Watson iz Veganskega društva Velike Britanije ter ob tem zapisal: »Veganstvo je način življenja, ki teži k izključitvi (kolikor je mogoče in izvedljivo) vseh oblik krutosti in izkoriščanja živali za hrano, obleke in druge namene.« Veganstvo torej po definiciji ni zgolj način prehranjevanja, ampak način življenja. Vegani se ne prehranjujejo z živalskimi proizvodi, obenem pa se tudi ne oblačijo v živalske kože in kožuhe, živali ne uporabljajo za zabavo ali v kakršnekoli druge namene. Veganstvo pomeni sočutje, zdravje in pozitiven pogled na svet. ZDRAVJE »Študije na veganih, ki so bile izvedene po vsem svetu in tudi pri nas, kažejo, da so vegani v povprečju občutno bolj zdravi kot ostalo prebivalstvo. Pogosteje imajo telesno težo, krvni pritisk, krvne maščobe in holesterol, ledvično funkcijo, kakor tudi splošno zdravstveno stanje v mejah normalnega.« Profesor dr. Claus Leitzmann MAR MI NI POTREBNO JESTI MESA, MLEČNIH IZDELKOV, JAJC IN MEDU, DA BOM ZDRAV? »Pravilno načrtovani veganski načini prehranjevanja so zdravi, prehransko ustrezni in lahko poskrbijo za zdravstvene koristi pri preprečevanju in zdravljenju določenih bolezni … primerni so za posameznike skozi vsa življenjska obdobja, tudi med nosečnostjo, dojenjem, v prvih letih življenja, otroštvu in adolescenci ter za športnike.« Ameriško prehransko združenje (ADA), knjiga 109, izdaja 7, strani 1266–1282 (julij 2009) Ne samo, da živila živalskega izvora niso potrebna za optimalno zdravje, ampak vse več nutricionistov in strokovnjakov za zdravje celo priznava, da so živila živalskega izvora našemu zdravju škodljiva – medtem ko zdrava veganska prehrana pomaga zmanjševati tveganje za nastanek srčnih bolezni, raka, debelosti in diabetesa. Knjiga Kitajska študija, katere avtor je Colin T. Campbell, je zagotovo ena najcelovitejših študij o prehrani, kar jih je bilo kdajkoli opravljenih. Campbell poda močne dokaze o povezavi med uživanjem živil živalskega izvora in boleznimi, vključujoč rak, srčne bolezni, osteoporozo, diabetes itd. MLEKO ŠKODUJE ZDRAVJU Večina ljudi je odrasla v prepričanju o zdravem mleku. Nedavne raziskave vse manj podpirajo tako mišljenje in celo opozarjajo, da mleko lahko ljudem škoduje. Raziskave kažejo, da obstajajo povezave med količino mleka, ki jo prebivalci določene države zaužijejo na leto, in številom obolenj kosti, ki jih taista država beleži na letni ravni. Države z najmanjšim vnosom mleka imajo tudi najmanjše število obolelih ljudi za osteoporozo – med njimi je tudi Kitajska. Mleko namreč znižuje raven pH. To je stanje, ki ga telo mora popraviti. Odličen nevtralizator kislosti je kalcij, ki ga telo črpa iz kosti. Kalcij, ki ga potrebujemo za čvrste kosti, v resnici porabljamo za nevtraliziranje znižane pH vrednosti, ki jo povzroča uživanje mleka. Del industrializacije prehrambene industrije se kaže tudi na kakovosti mleka. V mleku so našli rastne hormone in antibiotike, ker z njimi na farmah hranijo krave mlekarice. Rastni hormon rBGH se v želji po večjemu zaslužku dodaja k prehrani krav mlekaric zato, ker povečuje količino proizvedenega mleka. Prav ta hormon v človeškem telesu povzroča povečanje nivoja hormona IG-1. Tako stanje krvne slike znanstveniki povezujejo z rastjo rakavih celic. KAKŠNE SO ALTERNATIVE? Namesto kravjega mleka je bolje uživati rastlinske alternative. Raziskava, ki je ugotavljala povezavo med uživanjem kravjega mleka in osteoporozo, je ugotovila, da so rastlinski viri kalcija veliko boljši za človeka. Telo namreč kalcij veliko lažje absorbira iz rastlinske hrane. Poleg zelene in listnate zelenjave lahko ljubitelji mleka in mlečnih izdelkov kupijo tudi rastlinsko mleko. Na slovenskih policah je na voljo lešnikovo, kokosovo, mandljevo, sojino, riževo, ovseno in kamutovo mleko. Obstaja tudi riževa in sojina smetana za kuhanje, najdemo pa tudi sojine jogurte. V Sloveniji imamo tudi odlično ponudbo alternativnih sirov – poleg vseh vrst tofuja lahko kupimo tudi sir, ki se stopi na pici ali lazanji. JE VEGANSTVO DOBRO ZA NAŠ PLANET? »Živali je potrebno oskrbeti z več kot 900 kg žita, da 'pridelajo' dovolj mesa in drugih živil živalskega izvora za eno osebo za eno leto. Medtem ko je potrebnih samo 180 kg žita za neposredno prehrano ene osebe za eno leto. To pomeni, da bo količina neposredno zaužitega žita nahranila 5-krat toliko ljudi, kot bi jih nahranili, če bi osebe jedle to žito posredno preko drugih živil živalskega izvora …« Dr. M. E. Ensminger Rastlinska prehrana ima tudi pomembne koristi za okolje. Na primer, na malo manj kot pol hektarja zemlje (0,4 ha) lahko pridelamo približno 18.000 kg krompirja, medtem ko lahko na isti površini zemlje »pridelamo« samo 113 kg kravjega mesa. Ko hranimo živali z rastlinami z namenom, da bomo žival pojedli, potrošimo gromozansko količino hrane. Za pol kilograma kravjega mesa je potrebnih več kot 7 kilogramov rastlinske hrane in 19.000 litrov vode. Primerjajte to s 95 litri vode, ki je potrebna za pol kilograma pšenice! Živalsko kmetijstvo je z onesnaževanjem vode odgovorno tudi za največ bolezenskih epidemij, ki se prenašajo s hrano. Obenem naše izkoriščanje živali v veliki meri prispeva k emisijam toplogrednih plinov in krčenju ter uničevanju gozdov za pašnike. KAKO ZAČETI S POZITIVNIMI SPREMEMBAMI? Če ste se odločili, da spremenite svoj način življenja in postanete vegan, je spletna stran Slovenskega veganskega društva: www.vegan.si pravi naslov za iskanje potrebnih informacij. Tu boste našli vse, kar vas zanima: nasvete za zdravo življenje, okusne recepte, informacije o nakupovanju, informacije, zakaj sploh postati vegan, ki so povezane z živalmi, ljudmi in z življenjem celotnega planeta. Predlagamo vam, da se prijavite na 30-dnevni enostaven veganski izziv, ki se bo ponovno začel jeseni. Že sedaj pa lahko na spletni strani izziva najdete ogromno gradiva na temo veganstva, na primer: - osnovne napotke za načrtovanje veganskih obrokov; - vse, kar morate vedeti o prehrani; - razloge za prehod na veganstvo; - spisek 10 norih stvari, ki jih sliši vsak vegan; - seznam dodatkov v hrani, ki se jim izogibajte. V kolikor še vedno pogrešate kakšne informacije oz. potrebujete dodatno pomoč, nam lahko pišete na: info@vegan.si.
Page 1 and 2: Socialna ekonomija Slovensko vegans
Page 3: nevladna.zavodpip.si 3 nadaljevanje
Page 7 and 8: nevladna.zavodpip.si 11. festival s

Nevladna - julij 2013

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?