You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
6 <strong>julij</strong> <strong>2013</strong><br />
Ali so res mladi v Mariboru<br />
apatični in neaktivni?<br />
Na Mestnem Mladinskem svetu Maribor ugotavljamo, da je temeljna problematika<br />
mladih brezposelnost. Lani je število brezposelnih mladih v Sloveniji med EU državami<br />
najbolj naraslo, je povedala Judita Pesek v sredinih Odmevih na nacionalni televiziji.<br />
Nato je nadaljevala: “Po podatkih EUROSTATA je brez zaposlitve že 27 % ljudi, mlajših od<br />
25 let. Še večja pa je brezposelnost med mladimi od 25-29 leta”.<br />
Alja Mustar, Mladenka Bogatinovski in Barbara Bedenik, Mestni mladinski svet Maribor<br />
Mreža za starejše<br />
MATIjA se vse bolj širi<br />
Ljudje v povprečju dosegajo vse višjo povprečno starost,<br />
zato se število starejših vse bolj povečuje. Javni sistemi<br />
zaradi varčevanja in preobremenjenosti komaj še lahko<br />
stabilno zagotavljajo storitve, ustaljeni načini oskrbe<br />
starejših pa ne zadovoljujejo več vseh potreb. Nov pristop<br />
k reševanju te problematike je ponudila mreža MATIjA, ki<br />
je začela delovati decembra 2012.<br />
Igor Drakulič, Mreža MATIjA<br />
Foto: MMSM<br />
Ko smo prispevek gledali v naših prostorih,<br />
je prijateljica zapustila prostor<br />
z besedami: »Vi kar glejte to, mene ne<br />
zanima, saj me kar v trebuhu zvije, ko<br />
slišim te podatke. Za mano je težko obdobje<br />
iskanja zaposlitve.«<br />
Si mladi zatiskamo oči<br />
pred resnico?<br />
Druga prijateljica pove: »Brezposelnost<br />
kot taka ni glavni problem pri<br />
mladih, ampak je to le posledica apatičnosti<br />
mladih v času šolanja in nezainteresiranost<br />
za inovativne pristope<br />
pri iskanju službe. Mladi se premalokrat<br />
vprašamo, kaj nas zanima, kaj<br />
si želimo početi v življenju in kaj so<br />
dejansko naši potenciali in se nato aktivno<br />
udejstvujemo na teh področjih.«<br />
Smo mladi neaktivni?<br />
Na drugi strani pa je problem tudi v<br />
delodajalcih in družbi, saj se v času<br />
gospodarske krize, trudi vsak znajti<br />
po svoje. To pa na žalost najbolj občutimo<br />
mladi, ki v svojih najproduktivnejših<br />
letih ne moremo izraziti svojih<br />
potencialov in se dokazati. Dejstvo pa<br />
je, da se razmere v družbeni strukturi<br />
spreminjajo in da dobronamerni nasveti<br />
naših staršev: »Zaključi šolo in boš<br />
dobil službo.« in »Najprej šola, nato<br />
ostale dejavnosti.«, ne prinesejo več<br />
želenih rezultatov. Zato mladi postanemo<br />
apatični. Število nezaposlenih se<br />
povečuje, politiki ne ustvarjajo novih<br />
delovnih mest.<br />
Je kriv sistem?<br />
Za rešitev problema neaktivnosti mladih<br />
je MMSM v letu Evropske prestolnice<br />
mladih oblikoval projekt Učenje<br />
za življenje, v okviru katerega bomo<br />
izpeljali 3-dnevni dogodek, na področju<br />
zaposlovanja in zaposljivosti mladih,<br />
v povezavi z mladinskim delom<br />
in podjetništvom. Med drugim želimo<br />
mladim prikazati, kakšne koristi imajo<br />
mladi z vključitvijo v mladinske organizacije,<br />
saj se naučijo veliko novega,<br />
pridobijo izkušnje in sčasoma ugotovijo,<br />
kakšne službe si želijo. S tem bi<br />
dobili motivacijo in samozavest za iskanje<br />
službe, posledično bi zmanjšali<br />
brezposelnost mladih, ki so zaradi svoje<br />
nevključenosti v družbo avtomatsko<br />
mladi z manj priložnostmi, zaradi pomanjkanja<br />
izkušenj pa tudi težko zaposljiva<br />
skupina. Prav tako želimo preko<br />
inovativnih, novih načinov mladim<br />
omogočiti boljše možnosti za zaposlitev.<br />
Z novimi pristopi bomo pritegnili<br />
mlade, mladinske delavce in mladinske<br />
organizacije.<br />
Predlagamo, da lokalna oblast naredi<br />
več za nova delovna mesta v občini. Mi<br />
bomo mlade izbezali iz luknje s projektom<br />
Učenje za življenje, politike pa<br />
pozivamo, da naredijo svoj del.<br />
Problem mladih pa ni samo v brezposelnosti,<br />
ampak nas pesti tudi stanovanjska<br />
problematika. Mladinski<br />
svet Ajdovščina je leta 2010 objavil<br />
programski dokument z naslovom<br />
STANOVANJSKA PROBLEMATIKA<br />
MLADIH, v katerem ugotavljajo: Samostojno<br />
bivanje predstavlja eno ključnih<br />
točk osamosvajanja oz. doseganja<br />
avtonomije mladega posameznika.<br />
T.i. podaljšano otroštvo oz. odvisnost<br />
od staršev se v veliki meri kaže prav<br />
v stanovanjskih razmerah mladih. V<br />
Sloveniji namreč izjemno veliko mladih<br />
živi pri svojih starših – kar 67,9%<br />
mladih v starosti med 18 in 34 let, kar<br />
nas uvršča na drugo mesto med državami<br />
EU-27; po statistikah za mlade<br />
moške pa smo s 74,8% celo na prvem<br />
mestu. Posledice tega položaja pa so<br />
različne: tisti mladi, ki živijo pri starših,<br />
ne poznajo neodvisnosti in se težje<br />
ali kasneje naučijo skrbeti sami zase;<br />
tisti, ki se odselijo in živijo samostojno,<br />
pa imajo več finančnih težav, težave z<br />
najemniškim razmerjem ipd. Oboji pa<br />
si težje in kasneje ustvarjajo družine in<br />
prevzemajo druge odgovornosti v življenju.<br />
Osnovna težava je v cenovni nedostopnosti<br />
stanovanj in pomanjkanju<br />
najemniških stanovanj, saj imamo v<br />
Sloveniji ok. 90% lastniških stanovanj.<br />
Za evropske razmere neobičajna lastniška<br />
struktura je posledica sprememb v<br />
času prehoda v kapitalistični sistem,<br />
ko so v 90-ih uporabniki družbenih<br />
najemniških stanovanj lahko odkupili<br />
stanovanja po izjemno ugodni ceni;<br />
prav tako je bila v času pred spremembo<br />
družbenega sistema gradnja stanovanjskih<br />
hiš mnogo dostopnejša opcija<br />
kot je danes. Današnje generacije mladih<br />
so tako v primerjavi s prejšnjimi<br />
v mnogo slabšem položaju, saj je t.i.<br />
stanovanjsko vprašanje ena osrednji<br />
težav pri osamosvajanju. V središče<br />
stanovanjske problematike mladih<br />
zato postavljamo dostopnost stanovanj<br />
in dostojne bivalne razmere za mlade.<br />
Ob tem vsak pomisli:<br />
Stanovanj ni! Kaj bo<br />
država naredila?<br />
Mi pa smo ob razmišljanju o problematiki<br />
pomislili na to - kaj boš pa ti<br />
naredil? MMSM je oblikoval projekt<br />
v okviru Evropske prestolnice mladih<br />
z naslovom Stanovanjske kooperative.<br />
Možno rešitev stanovanjskega problema<br />
smo pred kratkim zasledili v<br />
medijih: imenuje se Stanovanjska kooperativa.<br />
Čeprav je v Evropi in drugje<br />
po svetu to že uveljavljena in priznana<br />
metoda, pa v Sloveniji še ni zaživela. V<br />
iskanju novih programov smo se zato<br />
odločili, da je dovolj inovativna za<br />
podroben pregled.<br />
Naš namen je preveriti, kakšno je dojemanje<br />
mladih in ostalih generacij ter<br />
tudi občinske politike oziroma lokalne<br />
skupnosti, saj je njihova volja ključna,<br />
za ustanavljanje stanovanjskih kooperativ<br />
v Mariboru, preko izvedenega<br />
strukturiranega dialoga v Mestni občini<br />
Maribor. S tem bi pripomogli k cilju<br />
najti dolgoročno rešitev na področju<br />
stanovanjske problematike mladih,<br />
posledično pa bi prispevali k vzpostavljanju<br />
trajnega sistema strukturiranega<br />
dialoga na ravni Mestne občine Maribor.<br />
Glede na prijavo za naziv Evropska<br />
prestolnica mladih <strong>2013</strong>, ki jo je oblikovala<br />
Mestna občina Maribor, smo<br />
prepričani, da je tema za lokalno oblast<br />
pomembna, saj se lokalna oblast<br />
zaveda, da veliko mladih po končanem<br />
šolanju zapusti Maribor ter se zaposli v<br />
glavnem mestu ali celo v tujini.<br />
S strukturiranim dialogom bomo<br />
poiskali možne rešitve stanovanjske<br />
problematike mladih in jih zapisali v<br />
brošuri, ki bo podala predloge izvajalcem<br />
ter približala temo Mariborski<br />
javnosti.<br />
Skupaj z mladimi, ki jih področje zanima,<br />
bomo raziskali področje ter izdelali<br />
simulacijo delovanja kooperative; s<br />
tem se bomo iz teoretične, abstraktne<br />
ravni spustili na praktično, konkretno<br />
raven, po kateri si posameznik lažje<br />
zapomni delovanje novega programa.<br />
Za to pa je potrebno bolj poglobljeno<br />
poznavanje delovanja.<br />
S primeri dobrih praks iz tujine bi dialog<br />
dobil mednarodno razsežnost. Ustanovljena<br />
je prva kooperativa Tovarna,<br />
po kateri se bomo pri svojem delu<br />
zgledovali.<br />
Naša ciljna skupina so mladi, ki že<br />
razmišljajo in delujejo v smeri osamosvojitve<br />
v lastnem domu, vendar so zaradi<br />
pomanjkanja finančnih sredstev,<br />
pomanjkanja stanovanj v Mariboru in<br />
drugih dejavnikov prikrajšani za to<br />
dobrino, ki pomeni prehod v odraslo<br />
dobo. To so predvsem mladi med 20 in<br />
30 letom starosti. Zavedamo se, da so<br />
mladi, ki imajo problem z osamosvojitvijo,<br />
ranljiva skupina z manj priložnostmi,<br />
zato nas problematika še posebej<br />
zanima. Še posebej pomembno<br />
je, da v času, ko bodo oči domače in<br />
Evropske javnosti uprte v naš prostor,<br />
izkoristimo moč promocije projekta<br />
Evropska prestolnica Mladih in opozarjamo<br />
na probleme, ki pestijo nas in<br />
naše vrstnike ter skupaj poiščemo možne<br />
rešitve problema.<br />
Smo mladi neaktivni? Smo apatični?<br />
Bomo kaj storili za to, da nam bo bolje?<br />
Med počitnicami imamo mladi veliko<br />
prostega časa, lahko ga izkoristimo.<br />
Pridruži se nam pri naših projektih!<br />
Prebivalstvo se vse bolj stara, ocene pa<br />
kažejo, da bo leta 2060 dvakrat več ljudi,<br />
starejših od 65 let, in trikrat več ljudi,<br />
starejših od 85 let. Slovenija bo postala v<br />
naslednjih 20 letih ena izmed petih držav<br />
v EU z najvišjim deležem starejšega prebivalstva,<br />
še posebej pa se bo povečalo<br />
število starejših od 80 let. Slovenija ima<br />
tudi slabo razvite storitve na daljavo in<br />
oskrbe v domačem okolju, zato je treba<br />
že zdaj posvetiti veliko pozornosti temu,<br />
kako starejšim zagotoviti primerne pogoje<br />
za kakovostno življenje.<br />
Tega so se zavedeli tudi snovalci platforme<br />
MATIjA in vzpostavili mrežo aktivnosti,<br />
trženja, informiranja in asistence,<br />
ki preko klicnega centra ter mreže<br />
organizacij in posameznikov omogoča<br />
dostop do informacij, storitev in pomoči<br />
predvsem za starejše. MATIjA je zasnovan<br />
kot Google za starejše, kjer dobijo vse<br />
potrebne informacije, Facebook za starejše,<br />
saj lahko preko njega sklepajo nova<br />
prijateljstva ter iščejo pomoč in poznanstva,<br />
ter eBay za starejše, saj lahko na telefonski<br />
številki 080 10 10 naročajo storitve<br />
in blago, ob tem pa dobijo informacije o<br />
tem, kako so s ponudbo storitev in blaga<br />
zadovoljni drugi uporabniki.<br />
»Z mrežo MATIjA seznanjamo predstavnike<br />
medijev in različnih organizacij<br />
civilne družbe, zavodov ter ustanov,<br />
društev in domov upokojencev, centrov<br />
za socialno delo, zdravstvenih domov, lekarn,<br />
mestnih občin ter ponudnikov storitev<br />
in blaga po vsej Sloveniji,« razlaga<br />
Iztok Polak, direktor podjetje CareDesign,<br />
ki je razvilo platformo MATIjA.<br />
Kako pa je s številom klicev na brezplačno<br />
številko 080 10 10? V juniju se<br />
je že približala številki tisoč, sporočajo<br />
iz mreže MATIjA, starejši pa največ<br />
povprašujejo po tem, kje lahko naročijo<br />
različne storitve, kot je pomoč na domu<br />
ali v gospodinjstvu. Zanima jih tudi, kje<br />
lahko oddajo prošnjo za sprejem v dom<br />
za starejše; iščejo informacije o zdravnikih,<br />
zdravilih, terapijah in negi, vse več pa<br />
je tudi prošenj po prilagoditvi bivalnega<br />
okolja.<br />
Akcija PROSTOFER<br />
V okviru mreže MATIjA bodo redno organizirali<br />
tudi različne akcije, prva pa je<br />
povezana z organizacijo prevozov. »Poimenovali<br />
smo jo PROSTOFER, kot okrajšavo<br />
besed 'prostovoljni šofer',« razlaga<br />
Iztok Polak. Za kaj gre? V okviru storitev<br />
mreže MATIjA je tudi pomoč pri organizaciji<br />
prevozov. Med starejšimi imamo<br />
osebe, ki potrebujejo prevoz, pa ne morejo<br />
ali nočejo obremenjevati sorodnikov<br />
ali uporabljati plačljive prevoze, na drugi<br />
strani pa imamo starejše, ki so še vedno<br />
aktivni vozniki in želijo pomagati.<br />
PROSTOFER povezuje starejše preko<br />
komunikacijskega centra. Starejša oseba<br />
sporoči potrebo po prevozu na 080 10<br />
10, v komunikacijskem centru pa najdejo<br />
ustrezne voznike iz seznama prijavljenih<br />
prostovoljnih voznikov. Najboljši<br />
prostofer ni samo tisti, ki zbere največ<br />
kilometrov. Sopotniki namreč ocenjujejo<br />
tudi varnost in zadovoljstvo z vožnjo<br />
ter prijaznost voznika. Prostoferje bodo s<br />
pomočjo sponzorjev tudi nagrajevali.<br />
Muca za babico<br />
Ena od aktivnosti v okviru mreže MATIjA<br />
je povezana tudi s pomočjo živalim, s<br />
katero se že več kot pet let ukvarja društvo<br />
Žverca iz Škofje Loke. Že velikokrat<br />
dokazana zdravilna, socializacijska in terapevtska<br />
moč živali je lahko v veliko pomoč<br />
in uteho tudi za starejše. Delovanje<br />
društva Žverca je večinoma povezano s<br />
pomočjo zavrženim mačkam. S pomočjo<br />
prostovoljcev iščejo možnosti začasne<br />
namestitve zavrženih živali pred prihodom<br />
v zavetišče ali namesto sprejema v<br />
zavetišče. Morda bi se več starejših ljudi<br />
odločilo za posvojitev ali namestitev živali<br />
doma, če bi imeli podporo pri dobavi<br />
materiala, potrebnega za oskrbo, predvsem<br />
pa s svetovanjem pri oskrbi živali.<br />
Preko mreže MATIjA bi imela starejša<br />
oseba dostop do vseh informacij v zvezi<br />
z oskrbo. S pomočjo prostovoljcev bi jim<br />
oskrbo še olajšali - še posebej v primerih,<br />
ko so potrebni posebni prijemi (zdravljenje,<br />
odprava zajedavcev, posebna nega živali).<br />
V mrežo bi vključevali terenske veterinarje<br />
za obiske na domu. Prostovoljci<br />
so večinoma starejši ljudje, ki imajo na<br />
tak način tudi motivacijo, da vsaj enkrat<br />
ali dvakrat dnevno zapustijo stanovanje.<br />
Sodelovanje društev in uporabnikov<br />
mreže MATIjA je namenjeno tudi podpori<br />
pri oskrbi hišnih živali v primeru<br />
odsotnosti lastnika živali.<br />
Korporativno prostovoljstvo<br />
Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja vabi vsa društva in ostale<br />
nevladne organizacije, da pristopijo in sodelujejo v akciji korporativnega<br />
prostovoljstva.<br />
Za kaj sploh gre? Korporativno prostovoljstvo, je oblika prostovoljstva kjer<br />
gospodarske družbe v ideji družbene odgovornosti ponudijo svojim zaposlenim,<br />
da ti svoje delovne ure opravijo v okviru dogovorjene akcije z nevladno<br />
organizacijo. Z vidika nevladne organizacije so ti zaposleni prostovoljci, ki<br />
jim pomagajo pri njihovi dejavnosti za ta dan, pomagajo pri kakšnem večjem<br />
dogodku, organiziranem za ta namen ali enostavno uredijo okolico ali prostore,<br />
kjer nevladna organizacija deluje in tako izboljšajo pogoje za delovanje te<br />
organizacije. Pri tem je pomembno, da z akcijo nevladni organizaciji ne smejo<br />
nastati nobeni stroški.<br />
Gospodarske družbe se na ponudbe za takšne akcije pozitivno odzivajo, žal pa<br />
se prejme premalo ponudb s strani nevladnih organizacij. V kolikor delujete<br />
v kakšnem društvu, zasebnem zavodu ali ustanovi in bi koristili večje število<br />
prostovoljcev, kontaktirajte Zavod PIP in skupaj bomo pripravili ponudbo za<br />
gospodarske družbe.<br />
Miran Vrbanić, Zavod PIP
Change language