Nevladna - julij 2013

Socialna 

ekonomija 

Slovensko 

vegansko 

društvo 

NVO mreža 

DARE 

» 3 » 5 » 7 

časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju 

Št.11, julij 2013 

naklada: 31.000 izvodov 

nevladna.zavodpip.si 

Nikoli več Pekarna?! 

Marko Brumen 

»Zapleta pa se seveda pri denarju, ki 

naj bi ga mesto namenilo ureditvi 

objekta (voda, elektrika). Po besedah 

Andreja Verliča je občina v ta namen 

že odobrila denar, zadeva pa 

se dlje od besede nikakor noče premakniti. 

Morda del krivde za »dead 

point« nosijo tudi alternativci sami, 

saj imajo zaenkrat le zamisel, ne pa 

tudi jasno začrtanega programa in 

predvsem medsebojne enotnosti, s 

katero bi pri oblasteh prav gotovo 

dosegli svoje.« 

Martina Mlakar, Večer, 29.4.94. 

Urbane, avtonomne, neodvisne, nevladne, 

samonikle (in kar je še teh označevalcev) 

kulture ter njenih produkcijskih 

načinov v tem mestu, upam, ni več potrebno 

niti utemeljevati, niti zagovarjati 

njihovega obstoja nič bolj ali manj, kot 

se nam zdijo normalni programi MKCja, 

SNG, Pokrajinskega muzeja, Plesne izbe, 

UGM, Udarnika ali Narodnega doma. 

Pojav tovrstnih kulturnih centrov ni nič 

novega; najdemo jih v skoraj vseh večjih 

evropskih mestih, saj do njihovega nastanka 

prej ali slej pripelje vrsta družbeni 

procesov, ki so značilni za Evropo in zgodovinske 

spremembe. In so mestnemu 

tkivu tudi potrebni, saj običajno nudijo 

prostore za ustvarjanje in delovanje vsem 

ustvarjalnim pobudam in emancipatornim 

gibanjem, ki ne najdejo svojega 

prostora v bolj etabliranih ali reguliranih 

lokacijah. So oaza nekomercialnih kulturnih 

oblik, ki nudijo zavetje kritičnim 

premislekom družbenih razmer in s svojim 

produkcijskim načinom generirajo 

določeno kritično maso. 

Stopnje avtonomije in samouprave se 

razlikujejo od centra do centra, saj je vsak 

produkt specifičnega okolja, potreb in v 

prvi vrsti ljudi, ki ga (so)ustvarjajo. 

A kot vsaka druga družbena tvorba so 

tudi avtonomni centri samo del okolja, 

v katerem se nahajajo in imajo samo 1 

izbiro; ali se bodo prilagajali potrebam 

okolja in časom, ali pa bodo zdrknili v 

samozadostnost in posledično v obskurnost, 

dokler jih ne bo povozil čas. 

Kaj sploh lahko novega povem(o) o(b) 

zadnjih dogajanih z ne/nadaljevanjem 

obnove kulturnega centra Pekarna? Klišejski 

»zgodovina se ponavlja« skorajda 

ne zadostuje, kako so Butalci cerkev širili 

pa tudi ne. A ob hkratnem vpogledu v 

zgodovino nastanka Pekarne in trenutnih 

notranjih razhajanj bi skorajda lahko 

veljalo – oboje hkrati. 

Napori za legalizacijo delovanja in izboljšanje 

pogojev ustvarjanja v mariborski 

Pekarna namreč potekajo pravzaprav že 

od njene zasedbe leta 1994; že vsaj od 

takrat je tudi jasno, da mesto in za kulturo 

zadolženi odločevalci nimajo niti 

vizije, še manj pa strateški načrt razvoja 

mestne kulture, ki bi nudil jasne smernice 

razvoja in kaj je Pekarnina vloga pri 

tem. 

Vstajniška pozaba in smeh vladajočih 

Bojan Krajnc, Odprto zavezništvo za Maribor 

V mestu, kjer mnogim bije srce pol zase, 

pol pa za njegove mitološke junake, se je 

pred dobrima dvema letoma zaiskrilo v 

glavah zaskrbljenih intelektualcev, da so 

spisali javni poziv, ki je bil deležen dodatnih 

263. podpisov podpore, v katerem 

so takratnemu županu modro predlagali, 

da zaradi številnih medijsko razkritih korupcijskih 

ravnanj odstopi. Tudi županu 

je srce takrat bilo pol zase in pol za mesto, 

zato tega predloga pri zdravi pameti ni 

mogel sprejeti. Tako je minilo še poldrugo 

leto, da so anonimni administratorji 

na družbenem omrežju Facebook uspeli 

pritegniti kot 40.000 všečkov in mobilizirati 

nekaj tisoč ljudi, da so se začeli udeleževati 

mariborskih vstaj. 

Potek vstaj je javnosti dobro znan, bodisi 

zaradi lastne udeležbe ali zaradi spremljanja 

medijev. V istem času je v ozadju 

potekalo povezovanje politično najbolj 

izkušenih, družbeno najbolj angažiranih 

in retorično najbolj spretnih posameznikov, 

ki so ustanavljali različne neformalne 

vstajniške skupine. Nekateri od teh posameznikov 

so se kasneje javno izpostavili, 

organizirane so bile javne tribune, pogovori 

z mediji, nekateri so celo javno spregovorili 

na vstajah, ostali pa so svoje mišljenje 

izražali na družbenih omrežjih. Ko 

je župan na zadnji dan lanskega leta tudi 

zares odstopil, so nekatere skupine začele 

iskati primernega kandidata za župana, 

kandidaturi za mestne svetnike pa so se 

odpovedale. Na koncu je edinega resnega 

kandidata predlagala prej omenjena 

skupina zaskrbljenih intelektualcev. Bil je 

pravzaprav idealen kandidat, brez formalnih 

strankarskih povezav, z dolgoletno 

tradicijo v angažiranem družbenem delovanju, 

v medijih predstavljen kot žrtev 

nerazumnega izobčenja iz organizacije, v 

kateri je bil zaposlen in znan kot moderator 

družabnih družboslovnih srečanj z 

gosti z levega političnega spektra. Od tu 

naprej ni bilo posebnih ovir za najboljšega 

vstajniškega kandidata, ki je javno 

spregovoril na eni od vstaj, ki se je v času 

pred volitvami na sestankih koordinacije 

vstajniških skupin nekajkrat pojavil v živo 

in ki je prostodušno priznal, da ne izhaja 

iz skupine ampak iz skupine posameznikov, 

ki nima svojega političnega programa, 

zato pred volitvami ne more sklepati 

nobenih koalicij z drugimi skupinami. 

Potem je neformalno koalicijo kljub vsemu 

sklenil z anonimnimi administratorji 

virtualne mobilizacije, ki so vodili in organizirali 

njegovo volilno kampanjo, ob 

pomoči sodelavcev v štabu. Na koncu je 

bil izvoljen prav on in to jim gre šteti kot 

njihov velik uspeh. 

Po volitvah je župan svojo ekipo sestavil 

hitro in brez posebnih zapletov. Pogodbe 

o zaposlitvi ali svetovanju so brez javnih 

razpisov dobili sodelavci iz volilnega štaba, 

lojalni prišepetovalci iz predvolilne 

kampanje in ostali zaslužni za volilno 

zmago. Župan trenutno krmari ladjo iz 

omar padajočih okostnjakov prejšnjega 

župana in pri tem spretno povzema to, 

kar mu svetujejo svetovalci, prebere v 

medijih ali sliši v pogovoru z ljudmi na 

mestnih ulicah. Na deset zahtev, ki so mu 

jih poslale vstajniške skupine, da bi ga 

opozorile na prve pomanjkljivosti, predvsem 

v komunikaciji, ki meji na intelektualni 

snobizem in antropozofsko moraliziranje, 

in ga spodbudila k drugačnemu in 

boljšemu delu, se njemu in njegovi ekipi 

ni zdelo vredno odgovoriti pisno, na zahteve 

je odgovoril v površnem polurnem 

monologu. V prihodnje naj bi mu ogledalo 

nastavljal vstajniški sosvet, kakšna 

bo županova podoba v njem, pa ostaja 

neodgovorjeno vprašanje za prihodnost. 

Mariborske vstajniške zgodbe pa ne gre 

jemati iz konteksta širših družbenih 

razmer. Skoraj istočasno in ne povsem 

neodvisno so se po preizkušenem mariborskem 

receptu za virtualno mobilizacijo 

namreč zvrstile vstaje tudi v ostalih 

slovenskih mestih. Ne čisto nepomembno 

sosledje dogodkov je hotelo, da smo že 

pred novim mariborskim županom dobili 

novo mandatarko. Nujno se je treba vprašati, 

ali je mariborskim in vseslovenskim 

vstajnikom šlo samo za nove obraze? Že 

bežni pregled medijskih objav razkrije 

nepregledno množico bolj tehtnih razlogov 

za vstaje, ki daleč presegajo zahteve 

po odstopu starih in ustoličenju novih 

političnih elit – izvrševanje neposredne 

oblasti ljudstva, ki ima temelj v slovenski 

ustavi, enakopravno financiranje političnih 

strank in list volivcev iz državnega 

proračuna, izenačenje pravil volilne in 

referendumske kampanje za politične 

stranke in liste volivcev, reforma volilnega 

sistema z uvedbo neposrednega vpliv 

na izbiro poslanca in možnost odpoklica 

poslancev, pa tudi možnost odpoklica 

župana in občinskih svetnikov, uvedba 

pokrajin in zmanjšanje števila občin, 

povečanje vpliva institucij, ki skrbijo za 

varstvo in uresničevanje vladavine prava, 

priprava gospodarske strategije za izhod 

Foto: Borut Wenzel 

tim, arhitekturni načrti za njeno obnovo 

obstajajo in obstaja skupek ljudi, ki ima 

vizijo razvoja. 

iz krize in trajnostni razvoj, ohranitev 

javnega zdravstva in javnega šolstva, večja 

skrb za delavske in hkrati splošne človekove 

pravice, … in mnoge druge. Nasproti 

temu stojijo prvi ukrepi vlade, ki nima 

nobene gospodarske razvojne strategije, 

niti je nimajo politiki na lokalni ravni, 

zato se zatekajo v varčevanje pri investicijah 

v javno infrastrukturo in višanje 

davčnih bremen za navadne državljane 

in velikim davčnimi odpustki za močne 

interesne politične-kapitalsko skupine. 

Spremenjena je bila ustava, ki zaostruje 

pogoje za udeležbo in veljavnost referendume 

kot sredstvo neposrednega 

odločanja ljudstva. Kozmetični popravki 

volilne zakonodaje z namenom utišanja 

vstajnikov brez sprememb zakonodaje na 

področju financiranja političnih strank 

in volilne kampanje kažejo na to, da gre 

bolj za utrjevanje na novo pridobljenih 

političnih pozicij in restavracijo politično-kapitalskih 

povezav z namenom reševanja 

kapitalsko neustreznih državnih 

bank in prezadolženih podjetij na račun 

nepravične distribucije bremen med prebivalstvom. 

Zato je prazno upanje, da bi 

lahko do potrebnih sprememb v družbi 

prišlo na način, da bi ljudstvo nadaljevalo 

zgolj s postavljanjem zahtev na protestih. 

A zgodovinski spomin v Pekarni je kratek, 

ljudje se menjujejo in le redko kdaj 

razumejo ali hočejo razumeti, da to ni in 

ne more biti njihov osebni azil in območje 

izključenosti od ponorelega sveta, ampak 

je last skupnosti tega mesta in ima do 

nje pravzaprav vsak meščan enako pravico. 

Še manj pa, da si je pravico do uporabe 

skupnostne lastnine treba izboriti 

z dejanji, namesto prositi za dovoljenje. 

Pekarna kot enotna skupnost pravzaprav 

Odličen spletni arhiv pekarna.blogspot. 

com, (ki ga vzdržuje zavod Pekarna magdalenske 

mreže) že samo skozi kronologijo 

člankov od leta 1991(!) dokazuje, 

da Maribor nikoli ni prav vedel, kaj pravzaprav 

hoče od te Pekarne, Pekarna pa 

pravzaprav nikoli ni vedela, kaj točno bi 

sama s sabo. Zdi se, da sta obe entiteti zapredeni 

v svoj kokon iluzij, idej in nesposobnosti, 

stanje stvari pa se po letih in 

letih letargije bliskovito premakne naprej 

samo, kadar je na eni ali drugi (in skoraj 

nikoli hkrati) strani zbrana močna ekipa, 

ki zasleduje svojo idejo, kako urediti 

razmere za ustvarjanje. In nato ponovno 

utone v samozadostni obstoj...do naslednjega 

tektonskega premika (proti robu 

prepada?). 

Pekarna je svoj obstoj od trenutka, ko jo 

je bivši župan Kangler hotel preseliti, gradila 

na seriji takšnih srečnih tektonskih 

premikov - območje je v ureditvenem 

načrtu namenjeno kulturnim dejavnosnadaljevanje 

na strani 2 » 

Kaj torej vstajniki na poletnih počitnicah 

pozabljamo? Četudi nismo zagrešili velikih 

napak, pozabljamo, da mariborskim 

vstajnikom ni uspelo doseči odstopa 

mariborskega mestnega sveta kot celote, 

vseslovenskim vstajnikom pa ni uspelo 

doseči predčasnih državnozborskih volitev. 

Vzroki za to so kot vedno v glavah 

ljudi, ki se lotevajo tako pomembnih stvari, 

kot so spremembe družbenih odnosov. 

Gre za kombinacijo večvrednosti, ki ima 

podlago v samovšečnosti raznoraznih 

voditeljev, vsevednosti, ki izhaja iz nekritičnega 

sprejemanja velike količine informacij 

na internetu, nekompetentnosti, 

ki izhaja iz antiintelektualizma, naivnosti, 

ki je ranljiva za manipulacije vseh vrst 

in pomanjkljive sposobnosti za uravnoteženo 

strateško in operativno politično 

mišljenje. Vse to bi namreč pripomoglo 

k sporazumnemu preseganju manjših in 

večjih, takšnih in drugačnih razlik med 

posamezniki in skupinami. Ujetost v 

lastne predstave o zveličavnosti in nepogrešljivosti 

najmanjših in nepomembnih 

podrobnosti iz fantazijskega miselnega 

sveta onemogočajo združevanje skupin 

in posameznikov v številčno večjo, idejno 

prepoznavno in organizacijsko sposobno 

politično tvorbo, ki bi lahko računala na 

uspeh na volitvah. 

Brez nadaljevanja vstaj z drugačnimi 

sredstvi bodo obrazi ljudskih množic še 

bolj mrki, nasmehi oblastnikov pa še bolj 

cinični.

2 julij 2013 

nadaljevanje s prve strani » 

nikoli ni obstajala, razen kot vzvišeni ideal; 

v vseh teh letih ji sami ni uspelo najti 

oblike samoorganiziranja, ki bi bila sposobna 

poskrbeti za osnovne stvari, kot je 

odvoz smeti ali vzdrževanje stavb. 

Funkcionalnost posameznih prostorov 

v obnovljeni Pekarni je bila zasnovana 

pred leti na osnovi projekcije potreb takratnih 

IN bodočih uporabnikov Pekarne 

ter pričakovanega kulturnega razvoja 

mesta. So potrebe danes enake? Gotovo 

ne, ampak vsakomur z vsaj nekaj domišljije 

je jasno, da je prostor je prostor je 

prostor. In da namembnost prostorov 

določajo potrebe in želje, ne napis na načrtu; 

formalno pa Programski svet, sestavljen 

iz uporabnikov Pekarne in zunanje 

strokovne javnosti. 

Je MKC kot upravitelj rigiden in ali hišni 

red v Upravni stavbi omejuje avtonomijo 

delovanja? Da, do neke mere; a hkrati 

je tudi kooperativen in sprijazniti se bo 

treba, da je pred obema stranema še veliko 

dela, da se bosta navadila sodelovati 

drug z drugim...kar je konec koncev eden 

izmed ciljev Upravnega modela. Da se 

javni zavod posveti podpori navladnim 

organizacijam in ne samo produkciji 

lastnih vsebin. 

Je takšna obnova gentrifikacija Pekarne? 

Da, do neke mere je; a to je proces, ki je 

do neke mere prej ali slej usojen vsakemu 

neodvisnemu središču, ki s svojo vitalnostjo 

ali potencialom zbuja apetite po 

več in bolje. Lahko se mu reče tudi napredek. 

Druga možnost je spiralno zapiranje 

vase in getoizacija vsebin, kar se v 

Pekarni že dogaja. 

Ob začetku obnove Pekarne se je na 

Upravni zgradbi znašel preroški grafit: 

»Ta stavba je vogelni kamen. Podri stavbo 

in našel boš Pekarno. Pekarna bo zmeraj 

že tukaj ali pa je nikoli sploh ni bilo«. 

Pekarna so ideje, odnos, vsebine, programi, 

ki polnijo zidove - katerekoli zidove, 

ampak najbolje pač pekarniške. Kdor 

jih ima, ga novih zidov in možnosti ne 

more biti strah. Kdor pa svojim idejam 

in vsebinam ne zaupa, pa...nima pravice 

ovirati drugih pri razvoju. Kajti praznih 

zapuščenih prostorov, ki rabijo nove ideje, 

je v Mariboru dovolj. 

Hiter sprehod po času ali 

poenostavljena 

zgodovina legalizacije 

Zasedba bivše vojaške pekarne ob magdalenskem 

parku v Mariboru leta 1994 

je rezultat dela in vrenja med akterji takratne 

mariborske »alter« scene, ki je za 

svoje ustvarjanje od mesta že vsaj od leta 

1991 zahtevalo ustrezne prostore. 

Malokdo pa še ve (ali prizna), da je zasedba 

bila tudi posledica razhajanj v 

mnenjih same scene; nekateri so prisegali 

na nadalnje (brezplodno) dogovarjanje z 

mestno oblastjo, nekateri pa na – direktno 

akcijo in so 19. junija zasedli prostore 

Pekarne. In nato z resnično udarniškim 

prostovoljnim delom prostore usposobili 

za delovanje; v pol leta po zasedbi je v 

Pekarni delovalo 10 skupin in več kot 50 

posameznikov, ki so usposobili prostore 

in izvedli več kot sto(!) večkjih ali manjših 

prireditev. 

Kaj še je takrat bilo aktualno v zgodbi o 

Pekarni? Zveni vse preveč znano: zmanjšanje 

sredstev v proračunu MOM, namenjenih 

investicijskemu vzdrževanju 

stavb in - presenetljivo - pobuda pekarnarjev(!), 

da upravljanje s kompleksom 

prevzame javni zavod MKC in s tem preneha 

s svojo pasivno držo. 

Leta 1996, dve leti po zasedbi, MOM izvede 

prvo in zadnje investicijsko vzdrževanje 

v Upravni stavbi ter s tem zagotovi 

osnovne pogoje za razvoj delovanja; a 

hkrati del obnovi namenenih sredstev 

prekanalizira v vzdrževalna dela za studenško 

brv. 

V naslednjih letih Pekarna doživlja svoj 

programski razcvet in si z zapisom ustave 

postavi lastna, skupnostna pravila igre ter 

s tem udejanja svojo avtonomijo delovanja. 

Ustava in njeno spoštovanje kmalu 

razpadeta, programsko pa se v Pekarni 

dogaja vedno več koncertov domačih in 

tujih skupin, razstav, festivalov in drugih 

dejavnosti. Doživi in preživi tudi izklope 

elektrike, saj občina nikakor noče urediti 

njenega statusa. Stavbe se tako obnavljajo 

in vzdržujejo v okviru možnosti, ki pa ob 

obilici dobre volje niso majhne; dvorana 

Gustaf z udarniškim in sponzorskim delom 

tako leta 2000 dobi celo talno ogrevanje 

na olje. 

Status Pekarne se spremeni šele leta 2002, 

ko takratni župan Boris Sovič podpiše 

sporazum, s katerimi lastništvo objektov 

končno preide iz notranjega ministrstva 

na mestno občino Maribor. Župan Sovič 

ob tem napove, da bo MOM sedaj končno 

lahko začela z obnovo, ki naj bi po takratnih 

cenah stala več kot – 410.000 EUR 

za 8402 m2). Urejanje pravno-formalnih 

odnosov z uporabniki (cca 35 organiziranih 

skupin), prevzame oddelek za 

družbene dejavnosti – podpisane naj bi 

bile individualne ali pa skupinska nepridobitna 

najemna pogodba. Občina tudi 

napove izdelavo prostorskega načrta, ki 

pa je pripravljen šele leta 2003 . V tem še 

vedno veljavnem urbanističnem dokumentu 

je območje Pekarne opredeljeno 

kot »mladinski kulturni center«, na katerem 

se izvajajo kulturne, izobraževalne in 

socialne dejavnosti. 

Decembra 2004 MOM skupaj Društvom 

arhitektov razpiše arhitekturni natečaj, 

katerega cilj je, da Pekarna postane 

»sodobni kulturni center z več objekti 

in s samostojno in neodvisno kulturno 

produkcijo«. Junija 2005 so v Hladilnici 

javno predstavljene prispele rešitve 

arhitekturnega natečaja za obnovo kompleksa 

Pekarne. Komisija, ki ji predseduje 

Andrej Šmid, je izbrala in odkupila dve 

rešitvi, ki bosta pri obnovi upoštevali 

kombinirano. 

Dušan Hedl, eden glavnih alter protagonistov 

v tistem času, v svojem odzivu 

na ta dogodek v Večeru jezno zapiše, da 

so rešitve žal zelo blizu estetiki nakupovalnih 

centrov in da je »še pijanemu 

punkerju jasno, da:- bi morali upoštevati 

obstoječe stanje in ga funkcionalno 

nadgraditi,- da bi morali biti razpisni 

pogoji in rešitve v korelaciji s sedanjimi 

in bodočimi uporabniki,- da bi bilo treba 

upoštevati realnost odobritve in višine financiranja 

obnove «. 

Hkrati tudi povsem jasno pove – »da bi 

tako na občini Maribor kot v sami proizvodnji 

v Pekarni morali dati poudarek 

vsebinam oziroma konceptu, kulturni 

poslovni viziji takšnega centra« in da 

»Pekarna potrebuje konkretno obnovo, 

kar pomeni kvalitetno instalirano vodo, 

elektriko, sanitarije, tehnično infrastrukturo 

za izvedbo prireditev, kar trdijo tudi 

vsi akterji. Ne potrebuje pa gradnje gradov 

v oblakih in visokolestečih brezosebnih 

dizajnov. Potrebuje tudi konkreten 

vložek v program, programsko prevrednotenje.« 

Tovrstne misli so pri »urejevalcih« na 

MOM seveda preslišane, saj župan Sovič 

par mesecev kasneje (2005) ponovi, da 

bo treba urediti še Pekarno in Umetnostno 

galerijo ter ustanoviti Fakulteto za 

umetnost, saj bo Maribor kandidiral za 

kulturno prestolnico Evrope. (Kaj od 

tega je uresničeno danes, leta 2013, raje 

ne ugotavljajmo..). 

A ob robu visokoletečih načrtov temeljni 

problem Pekarne, upravljanje, še vedno 

ostaja nerešen: 11 let po nastanku Pekarna 

še vedno nima urejenega pravnega 

statusa, niti jasnih lastnih notranjih pravil 

delovanja. Bojan Labović, predstojnik 

oddelka za kulturo v MOM, je takrat 

videl rešitev v razdelitvi funkcij na produkcijsko-tehnično 

institucijo, ki bi iskala 

vsebine na osnovi razpisov, da ne bi 

prihajalo do programskega monopola samega 

upravljalca. A to je tudi vse, saj do 

konkretnih formalnih pogovorov z uporabniki 

nikoli ne pride. Zaradi nejasnih 

razmerij trpi tudi sprotno vzdrževanje, ki 

bi ga radi izvajali uporabniki sami, a za to 

nimajo dovoljenja MOM kot lastnika. Za 

razrešitev situacije uporabniki Pekarne 

ustanovijo Skupnost uporabnikov Pekarne 

(SUP), ki pa na svoje opozorilno pismo 

nikoli ne prejme odgovora. 

Leto dni kasneje , 2006, se zgodba mrtvega 

teka ponovi oz. nadaljuje; mesto pod 

vodstvom novo izvoljenega in megalomansko 

ambicioznega župana Kanglerja 

v proračunu naenkrat »ne najde« denarja 

za pripravo gradbene dokumentacije. 

Prav tako še vedno ni jasna strategija 

delovanja kulturnega centra ali njegovo 

upravljanje; jasen je samo namen: omogočati 

delovanje dejavnikom neinstitucionalne 

kulture in prevzeti podporo 

deficitarnim kulturnim praksam . Borut 

Wenzel, takratni direktor zavoda Pekarna 

magdalenske mreže, ki je pri arhitekturnem 

razpisu sodeloval kot konzultant, 

pa je ob tem opozoril, da je vakum odločanja 

o razvoju Pekarne pravzaprav 

posledica tega, da mesto še vedno nima 

strateškega načrta razvoja kulture. (Enako 

velja še danes!). 

Leto dni po izvolitvi in predvolilnih obljubah, 

ki so napovdovale tudi obnovo 

Pekarne, župan Kangler prvič omeni 

možnost, da »bi se morda del aktivnosti 

Pekarne preselil na območje nekdanih 

zaporov«, obnovo pa postavi v obdobje 

2007-11. Decembra 2007 mestni svet 

tako potrdi Investicijski načrt obnove KC 

Pekarna, vendar se, »presenetljivo«, januarja 

2008 sredstva za obnovo Pekarne ne 

znajdejo v predlogu proračuna. 

Kanglerjanska obnova in 

obljube 

Prelomni dogodek zgodi oktobra 2008, 

ko je takratna direktorica mestne uprave 

Milica Simonič Steiner v spremstvu Nine 

Bulatovič, vodje Urada za kulturo in mladino 

ob obisku in ogledu Pekarne izjavi, 

da denarja za prenovo Pekarne ni. IN v 

imenu župana Kanglerja kot »rešitev« 

ponudi selitev v prostore bivših zaporov 

za Evroparkom. Ponudeni pogoji in okoliščine 

so več kot nesmiselni; denarja za 

obnovo Pekarne naj ne bi bilo, a hkrati 

bi naj do 2012 pridobili vso potrebno 

dokumentacijo, sredstva IN zgradili »nov 

objekt urbane kulture« na lokaciji za Karanteno. 

Temeljna vprašanja – model 

upravljanja, legalizacija delovanja, getoizacija 

neodvisnih kulturih vsebin – so 

seveda (še vedno) ostala neodgovorjena . 

Za spopad s kanglerjansko falango se je 

ustanovil Odbor za Pekarno (OzP), ki je 

na podlagi mandatne pogodbe predstavljal 

najaktivnejše in najbolj angažirane 

uporabnike Pekarne. Stališče Odbora je 

bilo jasno – v interesu Maribora in razvoja 

kulture v mestu je, da Pekarna in njene 

kulturne, športne in mladinske dejavnosti 

ostanejo na obstoječi lokaciji, ter da 

je treba nadaljevati z obnovo, za katero 

obstaja tako ureditveni načrt, kot tudi arhitekturne 

rešitve. 

Županovi argumenti za selitev so v javni 

debati dobivali nove in nove luknje 

in kmalu je postalo jasno, da je v ozadju 

županove »ponudbe« verjetno dogovor 

po prodaji zemljišč Pekarne gradbenemu 

podjetju. 

Uporabniki Pekarne in Ozp so aktivirali 

širšo kulturno javnost in sprožili podpisovanje 

peticije za ohranitev in obnovo 

Pekarne, ki je v 5 dneh nabrala več kot 

5000 podpisov posameznikv in več kot 

200 organizacij iz Slovenije in tujine. 

OzP je nato 22. oktobra 2008 organizirala 

javno tribuno, kjer so se soočili Franc 

Kangler, Nina Bulatovič, Aleš Novak kot 

direktor zavoda MKC ter Boris Vezjak, 

Gregor Kosi in Goran Rajić kot predstavniki 

javnosti oziroma OzP. Trčenje župana 

z argumenti, je bilo silovito, kulturologinji 

Nini Bulatovič kot vodji Urada za 

kulturo in mladino pa je njeno (ne)razumevanje 

urbane kulture prislužilo oboževalski 

glasbeni band Nina Bulatovix. 

Javna tribuna je bila prelomni dogodek 

v sagi o obnovi Pekarne; argumenti ZA 

ohranitev so temeljili predvsem na sprejetem 

prostorskem načrtu in obstoječih 

in plačanih načrtih za obnovo Pekarne. 

“ Hey Johnny, what are 

you rebelling against?” 

“ Whadda you got?” 

- The Wild One, 1953 

Kangler je pod težo argumentov klonil, 

menjal kožuh ter izvedel klasični politični 

salto mortale. Na koncu tribune je javno 

zatrdil, da bo Pekarno obnovil v celoti 

do konca leta 2012. Obnova bi naj potekala 

celovito in v aktivnem sodelovanju s 

predstavniki uporabnikov oz. Odbora za 

Pekarno. 

Boris Vezjak, pronicljivi analitik mariborskega 

političnega in kulturnega 

življenja, pa je ob takšni lahkosti obrata 

opozoril, da je možna tudi dvojna igra in 

da se bo »motečo« alternativno kulturo 

oz. njene predstavnike izčrpavalo z pozicijsko 

birokratsko vojno. 

In res; delovno telo v katerem so bili predstavniki 

arhitektov, uporabnikov Pekarne 

in MOM se je pod vodstvom mestnega 

arhitekta Stojana Skalickya sestalo kvečjemu 

2 krat, hkrati pa je na relaciji občina 

– uporabniki vedno znova prihaja do 

»komunikacijskih šumov«. OzP se tako 

redno namesto mestnih služb ukvarja z 

zagotavljanjem uporabnosti posameznih 

prostorov ter iskanjem ustreznih nadomestnih 

prostorov za uporabnike Upravne 

stavbe, ki se bodo morali začasno izseliti 

prvi. 

Hkrati je Kangler sredstva, ki so bila v 

proračunu zagotovljena za obnovo Pekarne, 

z obljubo »vračila v rebalansu« namenil 

za – nakup notranje opreme Kulturnega 

doma Kamnica. Odbor za Pekarno 

je tako konec leta 2008 v celoti zavrnil 

Projektno nalogo »Obnova KC Pekarna«, 

ker je ta sicer celovito obnovo razbila na 

posamezne, nepovezane sklope oz. stavbe 

in izkazovala hudo nerazumevanje 

tega, da je bistven del Pekarne vsebina in 

ne nepremičnina. 

Še več hude krvi in novo javno tribuno 

v začetku leta 2009 povzroči tudi namera 

MOM, da javnemu zavodu MKC trajno 

podeli stavbno pravico na Upravni stavbi 

pod pretvezo potrebnih pogojev za 

prijavo na razpis za financiranje obnove. 

Namera je sporna zaradi preteklega (ne) 

delovanja MKC in zaradi kršenja načela 

avtonomnosti vsebin in uporabnikov v 

kompleksu. Uporabniki v tem vidijo sovražni 

prevzem, saj se s takimi potezami 

prejudicira upraviteljstvo kompleksa – in 

to seveda brez sodelovanja ali vključevanja 

mnenja in želja uporabnikov samih. 

Vprašanje upravljanja tako ponovno (p) 

ostane bistveno vprašanje nadalnjega 

razvoja Pekarne in ob anemičnosti MK- 

Cja in MOM je postalo jasno, da mora 

alternativni model upravljanja javne infrastrukture 

ponuditi pač alternativna 

scena sama. Januarja 2010 zavod Pekarna 

magdalenske mreže tako z denarjem 

European Cultural Fundation in MOM 

ter ob podpori mednarodnih partnerjev 

(Trans Europe Halles, Institut des Villes, 

Autres Parts/Arts Factories in Alliance 

for the Center for independent culture 

and youth) organizira delavnice in mednarodno 

konferenco New Times New 

Models, s pomočjo katere bi naj nastal 

nov model upravljanja KC Pekarna. Konferenco 

odpre kulturna ministrica Majda 

Širca, kar je verjetno prvi obisk katerega 

koli slovenskega ministra v neodvisnem 

kulturnem centru takega tipa. 

Iz konference in z njo poveznih delavnic 

ter daljših pogajanj OzP z MOM 

nato nastane hibridni model upravljanja, 

ki javnemu zavodu prepušča skrb za 

vzdrževanje tehnične in prostorske infrastrukture, 

programske odločitve pa prepušča 

7 članskemu Programskemu svetu 

in s tem ohranja avtonomijo programskega 

odločanja nevladnih organizacij 

in iniciativ. Tri predstavnike PR namreč 

imenuje skupnost uporabnikov Pekarne, 

3 predstavnike kulturne javnosti imenujejo 

s konsenzom uporabnikov in MKC 

ter 1 predstavnik Programskega koordinatorja, 

ki hkrati skrbi za zapolnjenost 

terminov in aktivno sodelovanje uporabnikov 

v življenju kulturnega centra . 

Obnova Pekarne se medtem pospešeno 

– odmika. Občinska stran spreminja 

termine obnove Upravne stavbe in zavlačuje, 

hkrati pa so občinske prijave na 

sklade za financiranje obnove Hladilnice 

in Lubadarja tako slabo pripravljene, da 

kljub avtomatski prednosti 10 točk (umestitev 

v Evropsko prestolnico kulture) ne 

dobijo sredstev na razpisu Ministrstva za 

kulturo. Junija 2010 jim na ponovljenem 

razpisu končno uspe pridobiti sredstva za 

obnovo Lutkovnega gledališča in KC Pekarna 

– Hladilnica, še vedno pa ni znan 

niti izvajalec del obnove Upravne stavbe. 

Zainteresirani javnosti je predstavljena 

tudi zadnja verzija Upravnega modela, 

ki bo veljal v obnovljenih stavbah in ki 

nevladnim organizacijam omogoča enostaven 

in transparenten dostop do uporabe 

prostorov. 

Julija 2010 se obnova Upravne stavbe 

kljub vsemu končno začne., pomanjkanje 

občutka za komuniciranje na eni in 

zavlačevanje s selitvijo na drugi strani pa 

spet sproži hudo kri uporabnikov, katerih 

stvari so bile kljub najavljenemu datumu 

deložacije poškodovane ali premeščene v 

procesu praznjenja prostorov. 

Nezadovoljstvo in nesoglasja uporabnikov 

se nadaljujejo in deloma privedejo 

tudi do razpada prvotnega Odbora za 

Pekarno. Za določen čas zato pogajanja z 

MOM prevzame zavod Pekarna magdalenske 

mreže. 

Programski svet se konstituira 20.6.2011 

in od Odbora za Pekarno prevzame tudi 

kompetenco nadalnjega dopolnjevanja 

Upravnega modela. Septembra 2011 se 

v obnovljeno Upravno stavbo vseli MKC 

in začne upravljati z hostlom, programski 

svet pa razpiše interni razpis. Na otvoritev 

novih prostorov niso povabljeni niti 

bivši uporabniki Upravne stavbe, niti 

Programski svet, niti uporabniki Pekarne, 

kar simbolično napoveduje stopnjo 

(ne)razumevanja MKCja za posebnosti 

delovanja v Pekarni. 

Oktobra MKC na upravno stavbo brez 

soglasja uporabnikov ali Programskega 

sveta namesti nadzorne kamere; protesti 

in utemeljitve, da to realno in simbolno 

oža avtonomijo in prostore svobode, naletijo 

na gluha ušesa tako pri vodstvu, kot 

svetu zavoda. 

Hkrati postaja vedno bolj jasno, da občina 

nima resnih namenov zagotoviti 

svojega deleža in obnoviti tudi objektov 

Hladilnica in Lubadar, kljub temu, 

da je za te projekte že prejela odobrena 

evropska sredstva. Hitra fazna obnova, 

ki bi zagotovila, da se vsi izseljeni uporabniki 

kmalu vrnejo v Pekarno, se tako 

vedno bolj odmika. Programski svet se 

skupaj z uporabniki v Upravni stavbi 

v 2012 v okviru sprejetega Upravnega 

modela spoznavajo z radostmi sobivanja 

z javnim zavodom MKC in njihovim 

rigidnim razumevanjem predpisov ter 

poskusi birokratizacije postopkov razpisa 

za uporabo prostorov. Uporabniki ostalih 

prostorov v Pekarni pa se še naprej pretvarjajo, 

da obnove ni in je ne bo. Zadnji 

nadaljevanje na strani 3 » 

Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju • 

Izdajatelj: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38, 02 234 21 46 • E: info@nevladna.org • W: nevladna.zavodpip.si • 

Za izdajatelja: Matevž Kmetec, direktor Zavoda PIP • Uredništvo: Miha Šimon, odgovorni urednik; Bojan Golčar, član uredništva • 

Oblikovanje in priprava za tisk: Macula Lunea • Tisk: Leykam Tiskarna, d. o. o. • Naklada: 31.000 izvodov • Pripis uredništva: “Članki 

predstavljajo mnenja avtorjev, ne pa nujno tudi mnenja uredništva .” 

Časosopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja” 

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega 

socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa 

razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in 

administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje 

razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.

nevladna.zavodpip.si 3 

nadaljevanje z druge strani » 

Kanglerjev rebalans proračuna pokaže 

pravi obraz njegove administracije; kljub 

nasprotnim zagotovilom(!) so v proračunu 

sredstva na postavki Hladilnica in 

Lubadar namenjena – vračanju prejetih 

sredstev in ne prenovi. Pekarna je proti 

Kanglerju in njegovem načinu zlorabe 

oblasti vstala prva (»Vstani, mesto! 27. 

april), zato so tudi njeni akterji prvi na 

barikadah ljudstva, ki decembra zahteva 

njegov odstop. 

Pekarna 2013 in jutri 

Župana Fištravca zaznamuje bistveno 

drugačen kulturni horizont kot njegovega 

predhodnika; že kot kandidat je 

napovedal, da bo nadaljeval obnovo Pekarne, 

nenazadnje je bil tudi predsednik 

sveta zavoda MKC v času, ko se je le ta 

vselil v Upravno stavbo. Še več, tudi nekateri 

člani njegovega najožjega štaba so 

bili ključni člani Odbora a Pekarno in so 

pravzaprav zaslužni, da Pekarna še sploh 

obstaja na tej lokaciji. 

Čas, ki ga živimo nam v polni meri daje 

čutiti posledice preteklega upravljanja 

z državo, ko se je v skladu s t.i. doktrino 

šoka, tudi z angažiranjem tujih ekonomskih 

strokovnjakov (spomnimo se neoliberalca 

J. Sachsa), hitelo večino obstoječega 

kapitala skoncentrirati v (domačih) rokah 

ozkega kroga ljudi in hkrati ohranjati 

znaten politični vpliv države na gospodarstvo. 

Bodisi neposredno kot lastnice 

ali preko strankarskih povezav z novimi 

lastniki oz. tajkuni, kot se jih je potem, ko 

so od junakov (dobitniki nagrad za uspešne 

podjetnike) prešli strmo pot do bedakov, 

oprijelo poimenovanje v medijih in 

splošni javnosti. Hkrati s temi usmeritvami 

pa se je odklanjal vsak poskus razvoja 

modela zadružništva oz. socialnega podjetništva, 

kot nekaj preživetega, četudi ob 

zgovornih primerih, da sistem v okolju, ki 

smo se mu želeli približati uspešno deluje. 

Ceno za pretekla dejanja trenutno plačujemo 

vsi, četudi na obstoječe stanje nismo 

z ničemer vplivali, kar še posebej velja za 

generacijo, ki šteje približno podobna leta 

kot država v kateri so rojeni. Hkrati pa 

mnogim ob tem ostaja vse manj priložnosti 

za lasten poklicni in osebni razvoj v 

okviru lastne države. 

Pekarna danes je na usodnem razpotju; 

župan Fištravec ji je, netipično za predstavnika 

oblasti, namesto razsvetljenskega 

povabila k soodločanju, (na katerega 

se je taista skupnost sklicevala v času težnje 

po izbrisu Pekarne !) ponudil popolno 

avtonomijo in odgovornost: uporabniki 

se naj sami odločijo, ali se strinjajo z 

načrtovano prenovo ali ne. 

Ali je županovo pričakovanje, da se raznorodna 

Pekarna poenoti okrog tako kompleksnega 

vprašanja skrajno naivno ali pa 

v resnici spreten manever, niti ni(!) bistveno; 

žal je del uporabnikov Pekarne pri tem 

zrelostnem izpitu pogrnil na celi črti. 

Ugovori in zadržki, ki jih ima ta del uporabnikov 

Pekarne do nadalnje obnove, so 

večinoma legitimni, na mestu(!) in relevantni; 

a kaj, ko jih v isti sapi združujejo 

v obliki pogojev s popolnoma nerelevantnimi 

zahtevami in s tem slabijo lastne 

pogajalske pozicije? Je to tista alternativna 

družba, ki drži ogledalo obstoječemu 

sistemu? V tem primeru je ta naš sistem 

skoraj popolnoma nefunkcionalen. 

Politični vrh v nezavidljivih kriznih razmerah 

išče rešitve s katerimi bodo država 

in njene inštitucije ter gospodarstvo še 

lahko zagotavljali funkcioniranje ključnih 

sistemov v družbi ter hkrati vzpostavljali 

pogoje za novo gospodarsko rast in se 

ob tem izogniti izgubi še preostanka ekonomske 

suverenosti. V takšnih razmerah 

potekajo tudi procesi priprave razvojnih 

programov države (Strategija razvoja 

Slovenije) in posameznih (statističnih) 

regij (regionalni razvojni programi), z namenom 

začrtati usmeritve prihodnjega 

razvoja in podati konkretne rešitve, predvsem 

v smeri revitalizacije gospodarstva 

in s tem povezanega vzpostavljanja novih 

delovnih mest. O samem procesu smo v 

prejšnjih številkah Nevladne že govorili in 

ga torej, kljub zaskrbljenosti, da se ne odvija 

na način, ki bi nas navdajal z optimizmom, 

tokrat ne bomo problematizirali. V 

okviru priprave regionalnega razvojnega 

programa za Podravje je bilo na Mariborsko 

razvojno agencijo (MRA) posredovanih 

kar nekaj projektnih predlogov, 

ki so jih pripravile podravske občine, 

gospodarstvo in nevladne organizacije. 

Vpogled v vsebino podanih projektov je 

potrdil bojazen, da bodo občine razvojne 

priložnosti v regiji ponovno ozkogledno 

razumele predvsem v urejanju infrastrukture 

v okviru lastnih meja, presenetilo je 

izjemno malo število projektov s strani 

gospodarstva, ki mu bo nenazadnje namenjena 

glavnina evropskih kohezijskih 

sredstev in so morda še največ vizionarstva 

pokazali nevladniški predlogi. V 

Podravju, ki se, kot ena najmanj razvitih 

slovenskih regij, želi v prihodnje razvijati 

kot »samooskrbna regija zelenega razvoja, 

inovativnega in kreativnega gospodarstva 

ter zadovoljnih ljudi« bodo izjemnega pomena 

prav kakovostni projekti, ki bodo 

postregli s konkretnimi, predvsem pa 

izvedljivimi ukrepi, če želimo uresničiti 

zastavljeno vizijo in celotni razvojni program 

regije ob podpori, ki jo predstavljajo 

sredstva, ki jih za izvajanje kohezijske politike 

zagotavlja Evropska unija. Ne zgolj 

zaradi situacije, ki kliče po učinkovitih 

rešitvah, če želimo zagotoviti normalne 

pogoje za življenje sebi in prihodnjim generacijam, 

temveč tudi zaradi možnosti, 

da v prihodnosti, vsaj v sedanjem obsegu 

(cca. 3,3 mrd. €), Slovenija ne bo več 

deležna tovrstne podpore, je pričakovati 

maksimalno angažiranost vseh ključnih 

akterjev v družbi, da v partnerskem sodelovanju 

premislijo in osmislijo našo skupno 

prihodnost. 

Socialna ekonomija gotovo predstavlja 

v Sloveniji velik še neizkoriščen razvojni 

potencial, tako v smislu generiranja novih 

kvalitetnih delovnih mest, kot tudi v zagotavljanju 

socialne kohezije h kateri kličejo 

tako rekoč vse evropske in nacionalne razvojne 

strategije. V okviru organizacij, ki 

so dejavne na področju razvoja nevladnih 

organizacij in socialnega podjetništva je 

bil zato oblikovan in posredovan projektni 

predlog za vzpodbujanje razvoja socialnega 

podjetništva. 

Zakaj socialno 

podjetništvo 

Podravska regija je na področju gospodarskega 

in socialnega razvoja, trga dela, 

zaposlovanja in razvoja človeškega kapitala 

po številnih kazalcih pod slovenskim 

povprečjem. Nadpovprečna stopnja 

brezposelnosti v Zg. Podravju, še posebej 

v Mariboru, neugodna slika strukturne 

brezposelnosti, ki je ob nadaljnjem izgubljanju 

delovnih mest in naraščajoči 

brezposelnosti ne bo mogoče reševati le s 

spodbujanjem inovativnosti in rasti v realnem 

sektorju, narekuje, da je treba izrabiti 

razvojne in zaposlitvene potenciale in 

priložnosti, ki jih regija ima na področju 

socialne ekonomije. V Zg. Podravju so na 

področju socialne ekonomije velike priložnosti 

za zaposlovanje mladih, starejših 

ter drugih ranljivih skupin prebivalstva, 

tako v urbanih središčih kot na podeželju, 

odpirajo se priložnosti za razvoj produktov 

in storitev, ki bodo prispevali h krepitvi 

pozitivnih vrednot, večji družbeni 

koheziji, zmanjševanju revščine, trajnostnemu 

razvoju ter višji kakovosti življenja 

za vse prebivalce. 

Zastavljeni projekt želi spodbuditi razvoj 

socialnih inovacij in socialne ekonomije 

ter ustvariti pogoje za nova delovna mesta, 

ki bodo odpravljala ključni problem, ki 

ga narekuje gospodarska kriza in se kaže 

v stanju na trgu dela. Po podatkih Zavoda 

RS za zaposlovanje (marec 2013) je stopnja 

registrirane brezposelnosti januarja 

2013 v Zgornjem Podravju znašala 16,3% 

(povprečje Slovenije – 13,6%) oziroma 

je bilo registriranih 16.662 brezposelnih 

Je Pekarna z nezmožnostjo enotnega in 

jasnega odgovora končno odprla vrata 

svojemu počasnemu propadu ali pa (nezaželjeno) 

hitremu napredku, je sedaj, 

paradoksno, namesto od avtonomni uporabnikov 

samih spet odvisno od - župana. 

Se bo odločal v skladu z izjavo volje interesno 

povezane samozadovoljne manjšine, 

ki za svoje zahteve in pogoje nima 

pravih argumentov, ali pa se bo v maniri 

razsvetljenega absolutista odločil v skladu 

s strateškim interesom mesta in njegovih 

ustvarjalcev? V vsakem primeru 

pa bo Pekarna, kljub in prav zaradi svojih 

pomanjkljivosti za še enega župana preizkusni 

kamen, ki bo pokazal, iz kakšnega 

materiala je in kaj lahko pričakujemo. Ali 

pa je nikoli v resnici ni bilo. 

Avtor je član Programskega sveta 

Kulturnega centra Pekarna (v odstopu), 

bivši član Odbora za Pekarno, nekdanji 

vodja GustaFTeatra in delegat zavoda 

Pekarna magdalenske mreže v evropski 

mreži neodvisnih kulturnih centrov in 

Trans Europe Halles in vodja projekta 

New Times New Models. Njegov pogled 

na zgodovino je zato temu primerno 

skrajno subjektiven in mu ni za verjeti 

v celoti. 

Tudi socialna ekonomija je priložnost 

za razvoj Podravske regije 

Bojan Golčar, Zavod PIP 

oseb. Samo v Mariboru je bila registrirana 

stopnja brezposelnosti v tem obdobju 

kar 18,6%. Nadalje so pereči podatki po 

katerih je med brezposelnimi kar 46,4% 

dolgotrajno brezposelnih, 11,3% mladih 

in 14,4% iskalcev prve zaposlitve. Vse 

manjše je tudi število s strani delodajalcev 

prijavljenih prostih delovnih mest. 

Pripravljalci projekta smo prepričani, da 

izgubljenih delovnih mest in naraščajoče 

brezposelnosti ne bo mogoče reševati 

izključno le s spodbudami in pristopi k 

spodbujanju večje inovativnosti in rasti 

v t.i. realnem sektorju, klasične profitno 

usmerjene ekonomije, temveč je potrebno 

s socialnimi inovacijami iskati bolj 

tržne odgovore na krizo javnih storitev 

in zagotoviti njihovo večjo dostopnost in 

kvaliteto, kar je še posebej pomembno v 

času gospodarske krize, ki vpliva na večanje 

socialne izključenosti in neenakosti v 

družbi ter vpliva tudi na spremenjene demografske 

trende (staranje prebivalstva, 

izseljevanje mlade populacije ipd.) 

V Sloveniji in še bolj v Podravski regiji 

nevladni in socialno podjetniški sektor 

močno zaostajajta za povprečjem razvitosti 

v EU. Primerjava deleža zaposlenih 

v socialni ekonomiji v EU ter njihova 

primerjava s stanjem v Sloveniji kaže na 

neizkoriščene razvojne oz. zaposlitvene 

potenciale. Delež zaposlenih v socialni 

ekonomiji v EU-27 je v obdobju 2009- 

2010 znašal 6,53 % vseh zaposlenih, medtem, 

ko je bil ta delež v Sloveniji zgolj 0,73 

%. Dejstvo je, da socialno podjetništvo 

v Evropski uniji predstavlja pomemben 

del celotnega gospodarstva, ki z zagotavljanjem 

delovnih mest tudi ranljivejšim 

skupinam prebivalstva, predvsem pa z 

razvojem novih produktov in storitev, 

prispeva h krepitvi pozitivnih vrednot, 

večji družbeni koheziji, zmanjševanju 

revščine, trajnostnemu razvoju ter višji 

kakovosti življenja za vse prebivalce. Socialna 

ekonomija se torej s svojimi neizkoriščenimi 

a precejšnjimi potenciali, ki se 

nahajajo tudi v nevladnih organizacijah, 

ki so s svojo strokovnostjo, inovativnostjo, 

ustvarjalnostjo oziroma kreativnostjo in 

bližino neposrednim uporabnikom pomemben 

akter pri oblikovanju trajnostno 

naravnanih javnih politik ter dopolnitev 

in nadomestilo javnega sektorja pri izvajanju 

javnih storitev in dejavnosti na 

področjih okolja, sociale, zdravja, usposabljanja, 

kulture,…), kaže kot razvojna 

priložnost, ki je ne gre zamuditi. 

Za razmah socialnega podjetništva v 

Podravju obstajajo možnosti v turizmu, 

samooskrbi s hrano, socialnih storitvah, 

ponudbi produktov povezanih s staranjem 

prebivalstva, kulturno-umetniški 

dejavnosti, trajnostni proizvodnji in rabi 

energije, ohranjanju narave, urejanju in 

varovanju okolja, zagotavljanju socialne 

vključenosti, spodbujanju zaposlovanja 

in poklicnega usposabljanja, na področju 

športa in rekreacije idr. 

Priprave na oddajo projektnih 

konceptov na Razpis za srednje in velike 

projekte Programa za NVO finančnega 

mehanizma EGP in Norveškega 

finančnega mehanizma 

Tina Divjak, CNVOS 

Čeprav smo že dodobra zakorakali v poletje, 

upravljalca programa in nevladne 

organizacije, ki se bodo prijavile na razpis, 

ne počivajo. Namreč, 3. junija sta REC in 

CNVOS objavila razpis za srednje in velike 

projekte. Nevladne organizacije lahko prijavijo 

svoje ideje na področjih demokracije, 

človekovih pravic, socialne enakosti, 

otrok in mladine, varstva okolja in socialnih 

pravic. 

Na informativnih delavnicah, 5. in 7. junija 

v Ljubljani in Mariboru, ki se ju je udeležilo 

več kot 350 udeležencev, smo razložili 

kakšne projekte si želimo in pojasnili 

tehnične vidike razpisne dokumentacije. 

Prvi teden julija pa so po Sloveniji (Škofja 

Loka, Koper, Murska Sobota, Novo mesto 

in Ljubljana) potekale delavnice za razvoj 

projektnih idej za več kot 150 udeležencev, 

katerih namen je bil pomagati tistim 

prijaviteljem, ki že imajo neko projektno 

idejo, to nadgraditi, da bo čim bolj v skladu 

s cilji razpisa, prav tako pa smo želeli 

povezati čim več podobnih akterjev in jih 

motivirati za skupno projektno prijavo. Le 

s partnerskim sodelovanjem se namreč 

lahko gradijo sinergije in moč NVO sektorja 

kot takega. 

Ker države donatorice (Norveška, Islandija 

in Lihtenštajn) posebej spodbujajo 

partnerstvo z organizacijami iz njihovih 

držav, smo 19. junija na Gospodarskem 

razstavišču skupaj z Ministrstvom za gospodarski 

razvoj in tehnologijo organizirali 

otvoritveni dogodek vseh programov 

Obdobje 2014-2020 je torej priložnost, da 

tudi z razvojem socialnega podjetništva 

ter zadružništva prispevamo k razvoju 

regije, ki se bo odražal na ustvarjanju 

novih delovnih mest in s tem znižanjem 

brezposelnosti, trajnostnemu razvoju, 

boljši kakovosti življenja prebivalstva ter 

k pravičnejši razporeditvi kapitala med 

prebivalce. 

Glede na trenutno slabo razvitost socialnega 

podjetništva in številne ovire, ki zavirajo 

njegov razvoj, kot tudi razvoj nevladnega 

sektorja, bo mogoče premike doseči 

ob zagotoviti učinkovitega podpornega 

okolja, ki bo socialnim podjetnikom in 

podjetjem nudil podporne mehanizme 

in ukrepe za prepoznavanje, generiranje 

podjetniških idej in izzivov, razvoj inovativnih 

produktov in storitev ter zagotavljal 

strokovno podporo pri zagonu in 

delovanju socialnih podjetij. Projekt, ki 

temelji na povezovanju ključnih akterjev 

na področju podpore in razvoja socialne 

ekonomije v Podravju ter krepitve sodelovanja 

z ostalimi sektorji (javni in zasebni 

oz. gospodarski sektor), si kot poglavitni 

cilj zastavlja vzpostavitev novih socialnih 

podjetij in s tem novih delovnih mest, pri 

čemer bo ob strokovni podpori, ključnega 

pomena zagotavljanje sredstev za njihov 

zagonski kapital. 

finančnih mehanizmov pod naslovom 

»Sodelujemo za skupne cilje«. Dogodka 

so se udeležili tudi gostje iz Norveške in 

Islandije, s katerimi so lahko udeleženci 

(več kot 400 jih je bilo) izmenjali vtise, 

izkušnje in se dogovorili za morebitno sodelovanje. 

Vsa gradiva iz dogodka so dostopna 

na http://norwaygrants.si. 

Glede same prijave, upravičenosti prijaviteljev 

in izpolnjevanja razpisne dokumentacije 

dobivamo vrsto različnih vprašanj, 

ki jih redno objavljamo na http://norveski. 

nvosklad.si/. Na tej spletni strani najdete 

razpisno dokumentacijo, kakor tudi vse 

ostale informacije v zvezi z izvajanjem 

NVO programa v Sloveniji. Za kakršnakoli 

vprašanja smo dosegljivi na norveski@ 

nvosklad.si ali po telefonu. 

Za konec pa še nekaj o številkah. Na razpisu 

bo razdeljenih približno 1.2 milijona 

evrov za predvidoma 14 srednjih in 7 

velikih projektov nevladnih organizacij. 

Rok za oddajo projektnih konceptov je 6. 

september. Vseh dosedanjih dogodkov 

se je udeležilo za Slovenijo ogromno število 

ljudi. To samo po sebi priča o krizi v 

kateri so se znašle nevladne organizacije 

in o vedno večjih potrebah uporabnikov. 

Nenazadnje pa številke sporočajo tudi, da 

bo za sredstva vladala velika konkurenca. 

Zato organizacijam, ki razmišljajo o prijavi, 

svetujemo, da se povežejo z drugimi 

in resnično pripravijo dobre, partnerske, 

trajnostno naravnane projekte. 

Razpis Norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma EGP je 

zelo dobrodošel za slovenske nevladne organizacije, saj predvsem manjšim in 

srednje velikim ponuja možnost pridobitve sredstev za krepitev organizacijskih 

sposobnosti organizacij, povezovanje in prenos dobrih praks, pa tudi razpisana 

vsebinska področja pokrivajo trenutno najbolj aktualne in pereče problematike 

(demokracija, socialna enakost, otroci in mladostniki, človekove pravice, varstvo 

okolja, zagotavljanje blaginje in socialne pravice). Vzpodbudno je tud dejstvo, 

da je na voljo relativno velik znesek denarja (skoraj 1.3 milijona evrov) in da je 

omenjeni razpis na voljo zgolj nevladnim organizacijam. 

Mateja Kramberger, Ozara Slovenija 

Razpis je razdeljen na vsebinska področja, ki po mojem mnenju, pokrivajo ključna 

družbena področja na katerih delujemo nevladne organizacije v Sloveniji, in kot tak 

predstavlja pomembno podporo v delovanju nevladnega sektorja pri nas. S strani 

upravljavcev programa je organizacijam prijaviteljicam zagotovljena tudi podpora 

pri pripravi projekta in pripadajoče dokumentacije. Pozitiven je tudi dvostopenjski 

sistem prijave, kar pomeni da projekt s celotno projektno dokumentacijo oddajo 

v drugem krogu samo tiste organizacije, ki so bile s svojo projektno idejo uspešne 

v prvem krogu. Nekoliko manj spodbudna pa je informacija o višini sredstev 

in številu izbranih projektov v razmerju do števila predvidenih prijaviteljev. Na 

dogodkih ki so bili organizirani z namenom informiranja o razpisu je interes za 

sodelovanje izrazilo izredno veliko število potencialnih prijaviteljev, kar pomeni 

da so potrebe nevladnega sektorja po financiranju velike, pričakovani odstotek 

izbranih projektov pa relativno nizek. 

Sonja Markič, Zavod za Novodobno Izobraževanje 

Projekt razvoja socialnega podjetništva, 

ki sledi usmeritvam, prioritetam in ciljem 

evropskih in slovenskih razvojnih dokumentov 

in kateremu v prid pričajo tudi 

podatki, ki zgovorno govorijo o stanju na 

tem področju v razvitejših evropskih ekonomijah, 

bo morda za evropska razvojna 

sredstva moral tekmovati v konkurenci 

z nekaj kilometri asfaltiranih občinskih 

cest, ureditvami okolice zdravstvenih 

domov in podobnimi občinskimi projekti, 

za katere pa v prihodnjem obdobju 

več ne bi smela biti namenjena evropska 

sredstva. So pa lokalne samouprave in 

njihovi predstavniki (župani) še vedno 

večinski odločevalec naše skupne prihodnosti 

v regiji! 

Čas je torej, da po proslulih poskusih 

koncentracije kapitala v ozkih rokah posameznikov, 

vendarle svojo gospodarsko 

in družbeno prihodnost usmerimo k drugačnim 

poslovnim modelom kot ga predstavljajo 

zadružništvo in socialno podjetništvo 

v vseh oblikah, ki so se tudi v času 

krize izkazali veliko bolj prilagodljivi in 

stabilni in seveda tudi družbeno pravičnejši. 

Državne in regionalne strategije, ki 

bodo prezrle priložnosti na tem področju, 

bodo ponovno pokazale nezmožnost in 

pomanjkanje poguma stopiti na pot nujnih 

sprememb in bodo ostale samo prazna 

črka na papirju zamujenih priložnosti.


EPM odpira nova vrata mnogim 

nevladnim organizacijam 

Mateja Ferk, EPM 

Leto 2013 za mnoge mlade predstavlja 

leto priložnosti. Omogočeno jim je 

aktivno sodelovanje, izobrazba, druženje, 

nova poznanstva pa tudi zabava. 

Projekt, Evropska prestolnica mladih, 

jim praktično odpira vsa vrata; na področju 

kulture, družbe, politike in gospodarstva. 

Eden izmed ključnih ciljev 

EPM je vključevanje mladih, kar jim bo 

omogočalo razvoj lastnih potencialov in 

pomoč pri kasnejši zaposlitvi. Mestna 

občina Maribor se zaveda, da mladi 

predstavljajo eno najbolj ranljivih družbenih 

skupin, ki ji je treba nuditi posebno 

skrb. Prav tako predstavljajo veliko 

bogastvo v današnji starajoči se družbi, 

ter nujno gibalo razvoja današnje 

družbe. Zato jim je treba s konkretnimi 

dejanji dokazati pomembnost uspešnega 

razvoja mlade generacije. Potrebno 

jim je ponuditi čim več priložnosti za 

pridobivanje kakovostne izobrazbe ter 

konkretnih delavnih izkušenj, ki jim 

bodo pomagale pri iskanju zaposlitve. 

KRATEK OPIS PRIREDITVE 

Limbuško nabrežje, kjer je bil 1. oktobra 

2005 prvi veliki vegetarijanski piknik 

v Mariboru - udežilose ga je deset tisoč 

ljudi - bo letos konec poletja doživel reprizo 

oziroma nadgradnjo. Takrat ga je 

solo organiziralo društvo za osvoboditev 

živali in njihove pravice. Zato, da bi čim 

več ljudem pokazali, da je mogoče dobro 

jesti tudi brez mesa, poleg so, resda ne 

kot soorganizatorji, bili tudi drugi: ekologi, 

mirovniki, zagovorniki miroljubnega 

kmetijstva, zaščitniki živali in seveda 

glasbeniki (Afir Bafir, Rukola, Shirlie 

Roden, CZD). Zdaj pa se je prirediteljska 

združba tudi formalno razširila: z gibanjem 

NO BORDER JAM, ki je najbolj 

poznano po glasbenem festivalu in izdajah 

plošč s tem imenom. 

Sodelovanje društva s Subkulturnim 

azilom, ki je organizator festivalov NO 

BORDER JAM (ali azila z društvom), je 

seveda naravno. V obeh primerih gre za 

udejanjanje ideje, za aktivizem (v dobrem 

pomenu besede), za prikaz zelo konkretnega 

novega, za smeri razvoja, za utiranje 

novih poti. In seveda za pozitivne efekte. 

NO BORDERJAM že 20 let daje možnost 

za izražanje, za širitev pogledov, za 

soočanje somišljenikov in ljudi, ki drugače 

mislijo. V obeh primerih gre za čisto 

konkretno dejavnost: širjenje prostorov, 

razbijanje stereotipov, ZA SVOBODO. 

Program EPM je usmerjen na reševanje 

mladinske problematike. Večanje zaposljivosti 

in zaposlenosti, reševanje stanovanjske 

problematike, spodbujanje prostovoljstva, 

medkulturno povezovanje, 

aktivno udeležbo mladih, priznavanje 

neformalnega izobraževanja, krepitev 

strukturiranega dialoga, spodbujanje 

mobilnosti mladih, ekologije, kulturnega 

ustvarjanja in medgeneracijskega sodelovanja. 

Pri soustvarjanju programa 

pa pomemben del predstavljajo prostovoljke 

in prostovoljci. »Vsak mlad človek, 

ki je aktiven v kateri organizaciji in 

sodeluje v njenih projektih ali programih, 

pridobiva neprecenljive izkušnje 

in neformalno izobrazbo, s tem pa tudi 

veča svoje možnosti za zaposlitev,« poudarja 

Martina Rauter z Urada za mladino 

Mestne občine Maribor. Za mlade je 

potrebno razviti nove programe, ki bodo 

dejansko zadovoljevali njihove potrebe, 

razviti je potrebno nove ukrepe, s katerimi 

se jih bo spodbujalo k aktivnejši 

vlogi v lokalnem okolju, predvsem pri 

odločanju v zadevah, ki se jih dotikajo. 

Pri vseh naštetih dejavnostih pa imajo 

veliko vlogo pomembno vlogo nevladne 

mladinske organizacije Podravja. 

V Mariboru imamo veliko mladinskih 

organizacij. Pestra struktura organizacij, 

ki izvajajo mladinske programe in 

projekte na področju neformalnega izobraževanj, 

prostovoljstva, pomoči v stiski, 

prostočasnih aktivnosti, mobilnosti, 

mednarodnega sodelovanja, kulture, 

omogoča mladim veliko priložnosti za 

neformalno izobraževanje in kakovostno 

preživljanje prostega časa. 

Na Javni razpis za sofinanciranje priprave 

novih programov v mladinskem 

sektorju za Evropsko prestolnico mladih 

2013 je bilo podanih 100 vlog. Od 

tega jih je Izbirna komisija izbrala 52. 

Martina Rauter, z Urada za mladino 

Mestne občine Maribor, zagotavlja, 

da so podprli tiste programe, ki so jih 

zasnovali mladi in iz katerih je razvidno 

da jih bodo mladi tudi izpeljali. Teh 52 

programov bo izpeljalo 36 mladinskih 

organizacij, od tega jih 12 spada pod 

Nevladne organizacije Podravja. Te so si 

»izborile« 21 programov. 

V veliko pomoč nevladnim organizacijam 

v Podravju je regionalno stičišče 

nevladnih organizacij Podravja ki deluje 

v okviru Zavoda PIP in nudi izobraževanja, 

informiranje, podporne storitve 

in mreženje... Nevladnim organizacijam 

želijo razviti boljše pogoje za delo in razvoj, 

ter povečati vedenje o dejavnostih 

in pomenu nevladnega sektorja. Zavod 

PIP se je tudi prijavil na javni razpis za 

Evropsko prestolnico mladih. Pripravili 

so tri nove programe s katerimi bodo 

prispevali k aktivnemu vključevanju 

mladih v družbo ter razvoju mladinskega 

polja na lokalni ravni. 

Vegetarijanstvo (in veganstvo) je v krogih 

anarhopunk glasbenikov, ki so najpogostejši 

nastopajoči na festivalu, povsem 

običajno, prav tako je odnos do živali dober. 

In pri društvu za osvoboditev živali 

je toliko novih koristnih predlogov za to, 

da se ognemo uničujoče agresije do živih 

bitij, uničevanju okolja, pridelovanju in 

uživanju hrane, da to ne sme biti spregledano. 

V nobenem primeru pa tudi ne 

gre za ekskluzivnost, za zapiranje pred 

svetom in ljudmi, ampak za komunikacijo,dialog. 

»NO BORDER JAM je zgodba 

o civilnem družbeno angažiranem gibanju, 

o stalnem boju proti tistim, ki bi 

nas pahnili v temo suženjstva,« poudarja 

Dušan Hedl, začetnik NBJ. Miru ni brez 

sožitja med ljudmi, med vsemi živimi bitji, 

z naravo. »Za miroljubno sožitje lahko 

vsak kaj stori,« pravi Stanko Valpatič, 

predsednik društva za osvoboditev živali 

in njihove pravice. Povsem konkretno. 

Tako, da smo strpni do drugačnosti, da 

prisluhnejo boljšim možnostim, da ne 

trpinčimo, ubijamo ali podpiramo tega. 

To bodo družno povedali. Da je osvobujoča 

ustvarjanost, ki ponuja veliko možnosti, 

da je vegetarijanstvo boljša možnost, 

prav tako miroljubno kmetijstvo za 

ljudi, naravo, živali. 

PIKNIK, BREZMESNA HRANA, 

GLASBA, STOJNICE 

(Naročeno) lepo vreme, dogajanje ves 

dan, glasba, stojnice, priložnost za piknik, 

za druženje, za pokušino odlične 

brezmesne hrane in še marsikaj. To bo 

letošnji NO BORDER JAM. Glasba bo 

nevključena, kljub temu pa ne bo nič 

manj udaren, še poudarjena bo ustvarjalnost, 

še bolj se bo slišalo, kar bendi 

sporočajo. In zelo pomembna novost je 

seveda vegetarijanski piknik, ki bo ves 

Na razpisu so bili zelo uspešni tudi iz 

Društva mladinskega centra Indijanez 

(upravljajo Klub MC - Pekarna), saj 

so jim sprejeli vse štiri prijavljene programe. 

Spadajo med najaktivnejšima 

društva v Sloveniji, kajti izvedejo zavidljivo 

število prireditev, ki so neprofitno 

naravnane in tematsko pokrivajo različna 

področja neformalnih kulturnih 

praks. Poleg aktivnosti v matičnem klubu, 

delujejo tudi drugod po Mariboru, 

aktivni pa so tudi v širšem slovenskem 

in mednarodnem prostoru. Njihov 

osnovni cilj je ohranjati pri »življenju« 

marginalne kulturne oblike izražanja. 

Kot pravi Ramiz Derlic, vodja Društva, 

so na mladinskem področju že domači, 

saj delujejo že od leta 1996. Sodelovanje 

na mladinskem sektorju za Evropsko 

prestolnico mladih pa jih je spodbudilo, 

da so začeli razmišljat o novih, trajnostnih 

programih. Sodelovanje jim pomeni 

nov izziv in prinaša novo možnost 

financiranja. Od letošnjega leta pričakujejo 

da se bodo programi ohranili in da 

se bo razvilo neko sistemsko financiranje. 

Mladinske organizacije so članice mnogih 

nacionalnih in mednarodnih mrež. 

Ena izmed takih mrež je Organizacija 

IAESTE, ki je mednarodna in neprofitna 

organizacija, ustanovljena 1948 

v Imperial Collegu v Londonu. V njej 

sodeluje približno 90 držav iz vsega sveta. 

Slovenija pa je polnopravna članica 

postala leta 1993. Namen programa 

Društva za izmenjavo študentov tehniških 

smeri, IAESTE Maribor je približati 

njihovo delo študentom, prav tako pa 

jim EPM omogoča preboj kot društvu. 

Letos bodo prvič pripravili Karierni sejem 

pri nas, po vzoru Avstrijskega Teconomiya, 

katerega so več let pomagali 

prirejati v Gradcu. 

Leto 2013 ni leto priložnosti le za mlade, 

temveč nova vrata odpira tudi nevladnim 

organizacijam, ki se na področju 

dela z mladimi in za mlade, trudijo 

že vrsto let. Poleg tega da jim EPM 

2013 prinaša možnost predstavitve 

izven meja naše države, jim omogoča 

predvsem lahek dostop do mladih ter 

predstavitev doma, v mestu v katerem 

delujejo. 

Vegetarijanski piknik in No border jam 

dan v zelenem okolju Limbuškega nabrežja 

ob Dravi spremljal dogajanje. Letos 

bo še poudarjeno tisto, kar smo vsa leta 

počeli. Sporočila o boljšem svetu prek 

nove ustvarjalčnosti, bo slišalo več ljudi. 

Tudi organizatorsko so se nam pridružili 

tisti, ki počnejo to, kar mi že dolgo 

prakticiramo,« je povedal Dušan Hedl. 

Priložnost bo za uživanju v brezmesni 

hrani, za piknik v naravi, za poslušanje 

glasbe. Ponudba živalim prijaznih zadev 

bo zelo široka, glasba bo noborderjamovska. 

Udeležba mednarodna. »Predvsem 

pa pričakujemo,da ga bodo sebi v prid 

izkoristili številni Mariborčani in okoličani!« 

poudari Dušan Hedl. 

»Vegetarijanski golaž, vegetarijanski burger, 

vegetarijanske jedi na žaru in druge 

jedi so zelo okusne, zdrave, predvsem pa 

niso uničujoče za živali, naravo in ljudi,« 

dodaja Stanko Valpatič, predsednik 

društva za osvoboditev živali in njihove 

pravice. Smisel zavzemanja za vegetarijanstvo 

je seveda v osvoboditvi ljudi. 

Samo mali klik v glavi je potreben, pa je. 

Brezmesna hrana, s katero bi preprečili 

masovno živinorejo, mučenje in pobijanje 

živali, miroljubno kmetijstvo, ki zares 

varuje naravo, ne pristajanje na tradicijo, 

ki škodi, je pot do boljšega počutja, bolj 

zdravega življenja. »Hrana brez mesa je 

boljša. To bomo na pikniku tudi dokazali, 

dišalo bo do neba,« napoveduje Valpatič. 

O potrebnem kliku v glavah pričajo tudi 

Koncentracijsko 

taborišče Rižarna 

Jernej Šumečnik, Inštitut Inovativ 

»Koncentracijsko taborišče Rižarna 

– opomin zgodovine za strpno prihodnost 

Evrope« je mednarodni projekt 

nevladnih organizacij z namenom ohranjanja 

spomina na žrtve nacizma oz. 

konkretno na žrtve koncentracijskega 

taborišča Rižarna v Trstu. Vodilni partner 

je Zavod PIP, partnerji na projektu 

so Inštitut INOVATIV, Radio MARŠ, 

Svobodni radio AGORA (Celovec) in 

Narodna in študijska knjižnica (Trst). 

Rižarna, nekdanja čistilnica riža, je bila 

med drugo svetovno vojno fašistično 

koncentracijsko taborišče, v katerem je 

umrlo od 3.000 do 5.000 ljudi. V glavnem 

slovenskih in hrvaških partizanov, 

italijanskih protifašistov in drugih ljudi 

različnih narodnosti. Rižarna je bila 

tudi taborišče za veliko število tržaških 

Judov, ki so končali v drugih uničevalnih 

taboriščih. 

S približevanjem konca vojne, ko je 

bil nemški poraz neizogiben, so vojaki 

zažgali tone dokumentov, in razstrelili 

dimnik, garažo in krematorij. Tako so 

bili konec aprila 1945 večinoma uničeni 

dokazi o grozotah, ki so se dogajale za 

zidovi Rižarne. Dokumenti o Rižarni so 

izginili tudi iz tržaških arhivov in uradov, 

saj naj bi po mnenju nekaterih dokazovali 

vpletenost v vojne grozote več 

uglednih tržaških družin. Kljub temu 

so pretresljive zgodbe ostale še vedno 

žive… 

Poletna šola EU 

Da bodo tudi mlajše generacije ohranjale 

spomin na absurd nacističnega 

režima bomo tekom projekta posneli 

serijo radijskih oddaj o taborišču in o 

Evropski uniji, izdeli 3D rekonstrukcijo 

taborišča kot virtualnega muzeja na 

interaktivni spletni platformi (Second 

Life), 3D model taborišča na spletnem 

zemljevidu Google Earth, spletno stran, 

3D rekonstrukcijo porušenega krematorija 

v aplikaciji za pametne telefone – 

Layar… Vse z namenom mladim državljanom 

predstaviti evropske vrednote 

in jim približati Evropo. 

Prva radijska oddaja bo predvajana 9. 

avgusta na radiu MARŠ in AGORA, 

nato pa vsak prvi ponedeljek naslednjih 

9 mesecev. Informacije o poteku projekta 

lahko spremljate preko Facebook 

strani z geslom »Taborišče Rižarna«. 

Izvedba tega projekta je financirana s 

strani Evropske komisije. 

Vsebina publikacije (komunikacije) je 

izključno odgovornost avtorja in v nobenem 

primeru ne predstavlja stališč 

Evropske komisije. 

Informacijska točka Europe Direct Murska Sobota (Zavod PIP) in Dvojezična 

osnovna šola I Lendava sta organizirali prvo Poletno šolo EU, v kateri 

so sodelovali učenci DOŠ I Lendava in OŠ Mursko Središče (Hrvaška). 

Učenci so imeli priložnost sodelovati v številnih aktivnostih, s pomočjo 

katerih so spoznali temeljne značilnosti EU. Hkrati smo z dogodkom opozorili 

na vstop sosednje Hrvaške v Evropsko unijo. 

Informacijska točka Europe Direct Murska Sobota in Dvojezična osnovna 

šola I Lendava sta v preteklih letih izvedli že številne aktivnosti. Še posebej 

velja izpostaviti medkulturno gledališko predstavo in vsakoletna predavanja o 

EU za učence od 7. do 9. razreda. Že v lanskem letu smo sklenili, da sodelovanje 

še dodatno nadgradimo. Tako smo začeli razvijati idejo o organizaciji prve 

Poletne šole EU, ki bi obsegala različne aktivnosti, s pomočjo katerih bi mladi 

spoznavali osnovne značilnosti EU, različne kulture in narode ter pomen 

spoštovanja in strpnosti, kot osnovna pogoja multikulturnega sobivanja. Dogodek 

je sovpadal z vstopom Hrvaške v EU, zato smo k sodelovanju povabili 

tudi Osnovno šolo Mursko Središče, ki je izkazala zelo veliko željo po udeležbi 

svojih učencev in strokovnih delavcev pri izvedbi aktivnosti. 

Konec junija se je 19 učencev iz obeh šol zbralo v Lendavi. V dveh dneh smo 

jim ponudili številne aktivnosti, med drugim predavanja o EU, bralne delavnice, 

izdelavo slovarja v treh jezikih, pravljično jogo, kuharske delavnice in kviz 

na temo EU. Učence je posebej navdušila izdelava slovarja v treh jezikih, saj 

so lahko spoznali razlike med slovenskim, hrvaškim in madžarskim jezikom. 

Ob koncu Poletne šole EU so učenci pripravili zaključno prireditev, kjer so 

staršem in ostalim gostom predstavili rezultate svojega dela. Letošnje leto je 

Evropska unija posvetila svojim državljanom. Pomemben vidik evropskega 

državljanstva predstavlja aktivno državljanstvo, zato si želimo, da bi udeleženci 

Poletne šole EU v prihodnje izkazali interes za sooblikovanje politik EU, saj 

Evropa bolj kot kdajkoli prej potrebuje mlade in njihove ideje. 

Glede na letošnje pozitivne izkušnje, si bodo organizatorji prizadevali, da Poletno 

šolo EU izvedejo tudi prihodnje leto. 

Dejan Bogdan, Zavod PIP 

Foto: Zavod PIP 

razmere, v kakršnih živimo, dodaja Hedl, 

ki - o tem priča tudi letošnji drugačni 

NBJ - seveda je za spremembe. »Le na 

boljše naj bodo.« 

NAMEN PRIREDITVE 

Zaradi prehitrega ritma življenja v današnjih 

časih vse pogosteje posegamo 

po nekvalitetni, nezdravi in nenazadnje 

škodljivi prehrani. Med razlogi za vse 

večje število ljudi, ki ne uživajo mesa, se 

pogosto navajajo različne bolezni, povezane 

z mesno prehrano, neodgovoren 

odnos do živalske populacije, prevelika 

obremenitev za okolje in pozitivni učinki 

na telesno in duševno zdravje. Z vegetarijanskim 

sejmom na čudoviti lokaciji 

Limbuškega zaliva izražamo svoj poziti- 

nadaljevanje na strani 5»


5 

nadaljevanje s 4. strani 

ven odnos do načina življenja, ki ugodno 

vpliva na zdravje in dobro počutje telesa. 

CILJI PRIREDITVE 

Osnovna ideja prireditve je sejemska 

prireditev, ki bo obiskovalcem predstavljala 

in ponujala drugačen način življenja, 

intenzivno povezan z naravo. Sejem 

je namenjen promociji zdravega načina 

življenja s ponujanjem kvalitetnih naravnih 

prehrambenih izdelkov, ki ne vključujejo 

mesa. Prireditev je namenjena 

tako vegetarijancem in veganom, ki so 

se za tak način življenja odločili zaradi 

zdravstvenih, ekoloških, verskih, etičnih 

ali duhovnih razlogov, kot tudi vsem ljudem, 

ki bodo lahko okušali vegetarijansko 

hrano. Nenazadnje vsak posameznik 

ima pravico odločitve do lastnega načina 

prehranjevanja, življenjskega sloga in 

svetovnega nazora. 

AKTIVNOSTI NA PRIREDITVI 

Sejemske aktivnosti in predstavitev razstavljalcev 

in ponudnikov na stojnicah 

bo spremljal sproščen in inovativen 

ustvarjalni program (delavnice, igre na 

prostem) za otroke in mladostnike ter 

kulturno-glasbeni program v sklopu 

tradicionalnega glasbenega festivala No 

Border Jam. Slednji bo prireditvi s svojo 

tradicionalno naredi-sam filozofijo in 

samorastniškostjo alternativne kulture 

dodal neizbrisen pečat pomembnih življenjskih 

vrednot, ki se morata prenašati 

na mlajše generacije. Te vrednote so 

pogoj za ustvarjalnost mladih in njihovo 

uspešno delovanje v kulturi in javnem 

življenju. 

Mariborski stand up 

Tanja Kocman, Zavod za kulturo Maribor 

Stand up komedija v Sloveniji že dolgo 

vec ni tujka. A ostaja pa eksotika, ki jo je 

občasno potrebno ljudem še predstaviti. 

To, da na odru stoji en sam človek in 

občinstvu razlaga svoje, občasno precej 

intimne zgodbe, je koncept, ki marsikoga 

preseneti. Nenazadnje smo narod, 

ki je navajen veseloiger in igranja vlog. 

Skrb, da bi morda med občinstvom kdaj 

bili izpostavljeni tudi vi, je sicer upravičena, 

a če razumete humor kot nekaj kar 

se večinoma rodi iz situacije same, boste 

tudi šalo na lasten račun 

dojeli kot dobronamerno. 

Kaj, o kom, kako? 

Smisel stand up komedije nikakor ni 

poniževanje kogar ali česarkoli. Smisel 

je izražanje stališč, ogledov, mnenj in 

prebliskov posameznikov, ki jih nekaj v 

lastnem zivljenju, državi, sistemu, svetu, 

odnosih in podobnem premakne do te 

mere, da bi radi to delili s širšo množico. 

Pa je vsak, ki stopi na oder in govori o 

tem in onem tudi stand up komik? Hja, 

o tem bi lahko debatirali, a je odgovor 

na dlani - nikakor. V Sloveniji se stand 

up komedija konkretno razvija že preteklih 

sedem let. Govorimo o stand up 

komediji, kjer ni prisoten režiser, ni scenarija, 

scenografije, ter brhkih deklet, 

ki bi v ozadju igrale harfo. In vsekakor 

boste lahko med poplavo samooklicanih 

stand up komikov naleteli tudi na 

takšne, ki se vas ne bodo dotaknili. A 

naj vas to ne odrvne od tega, da greste 

na nastop tistih, ki se s tem področjem 

ukvarjajo z dušo in srcem in ne zgolj 

z denarnico. Stand up komedija je pomemben 

del kulturnega dogajanja, saj 

preko humorja odpira tudi pereča vprašanja, 

ter nudi ljudem opcijo identifikacije. 

Nenazadnje nas najbolj nasmeje 

tisto, kar nam je blizu. 

Pa sploh to poletje kaj 

dogaja? 

Seveda! Zavod za kulturo Maribor se 

preteklih nekaj let aktivno trudi Slovencem 

približati stand up komedijo, 

ter ponuditi ljudem veliko dobre volje, 

ter sproščenega smeha z odličnimi slovenskimi 

stand up komiki. Dejstvo je, 

da naša država premore nekatere izjemne 

talente, ki s svojimi zgodbami in 

pogledi na svet, na svoje nastope vedno 

znova zvabijo veliko število gledalcev. 

USTVARJALNI PROGRAM 

Ustvarjalne delavnice pod okriljem Mariborskega 

ustvarjalnega sejma (MAUS) 

bodo namenjene druženju in ustvarjanju 

različnih starostnih skupin in bodo 

predstavljale dober zgled medgeneracijskega 

druženja in prenašanja izkušenj 

med sodelujočimi. Prav tako bodo namenjene 

tudi neformalnemu učenju in 

spoznavanju novih ustvarjalnih tehnik 

in bioloških materialov. Na sejmu bodo 

ustvarjalci predstavili svoja dela in izdelke, 

navezali stike in povečali svojo prepoznavnost. 

GLASBENI PROGRAM 

Festival No Border Jam ja v lanskem letu 

praznoval svojo 20. obletnico obstoja, kar 

se nam je zdela idealna priložnost za povzetek 

dosedanjega dogajanja in razmislek 

o prihodnosti. Glasbeni festival No Border 

Jam je tako lani izdal 2 CDja in strip, 

ki so ovekovečili 20 letno zgodovino enega 

prvih punk festivalov tega dela Evrope 

– festival, ki je postal eden najpomembnejših 

v regiji. 

No Border Jam je vedno vključeval družbeno 

aktivno noto, ki jo je izražal skozi 

glasbo in vsebino. Prav tako pomembna 

je bila kuhinja festivala, ki je postala del 

zgodbe No Border Jama. Prehrana in 

druženje ob njej je vedno bila pomemben 

del predvsem za gostujoče glasbenike, 

organizatorje, aktiviste, pa tudi za tiste 

obiskovalce, ki so priromali v zaodrje in 

se pridružili glasbenikom. Bila je povezovalni 

element, vezivo, ki je združevalo vse 

sloje udeležencev festivala. 

Na teh dveh elementih – glasbene vsebine 

s pomensko noto in vegetarijanska 

prehrana – bomo letos gradili nov No 

Border Jam. Skozi večletno organizacijo 

glasbenih prireditev ima Subkulturni azil 

Maribor vzpostavljeno mrežo glasbenikov 

in skupin, ki nastopajo (tudi) akustično 

in takšne glasbenike, ki punkovske 

glasbene vsebine prelevijo v akustično 

predelavo, ki ne izbriše prvotnih sporočil, 

ampak jih postavi v drugačne okvirje. 

Zavod za kulturo Maribor tako sodeluje 

z lepim številom komikov, ki vam lahko 

ponudijo material, ki sega od politične 

scene, družinskih komplikacij, seksualnih 

zapletov do aktualnih dogodkov in 

mnogih drugih tematik, ki vas bodo ob 

njihovem načinu pripovedovanja zagotovo 

nasmejale. 

Tudi to poletje imate prav v Mariboru 

priložnost, da se vsaj enkrat na teden 

konkretno sprostite. V KAVARNI 

TRUST se vsak četrtek pojavi vsaj eden 

komik, ki poskrbi za razvoj vasih trebusnih 

misic. Lucija Ćirović, Martina 

Ipša, Vid Valič, Matjaž Javšnik, Miki Bubulj, 

Ranko Babič, Janez Usenik, Tanja 

Kocman... so tista imena, ki jih boste 

redno srečevali v Trustu. Vstopnina za 

sam dogodek je minimalna, saj želijo 

Mariborčanom omogočiti kulturne dogodke 

po dostopni ceni. Odzivi do sedaj 

so odlični, saj se vsak četrtek zbere pisana, 

smeha željna, druščina ljudi. No, če 

pa ste skeptik in še dvomite v slovenski 

humor pa si le rezervirajte četrtek in se 

prepričajte na lastne oči in ušesa. 

Vsekakor Trust ni edini, ki vam to poletje 

ponuja urice polne smeha. Tudi 

na avtobusni postaji v Mariboru so 

tem užitkom namenili cel amfiteater – 

MARPROM ARENA. Sobotni večeri 

so pri njih rezervirani za razvajanje ob 

krohotanju. 

Če ste torej redno spremljali festival 

Lent, a se vmes niso pojavili tisti slovenski 

stand up komiki, ki bi jih radi 

odkljukali na svojem seznamu komikov, 

ki jih morate nujno videti v živo, ste izredno 

dobrodošli na teh dveh lokacijah. 

Sicer vam v Zavodu za kulturo Maribor 

pripravljajo še več prizorišč, kjer boste 

imeli priložnost slišati in videti marsikaj 

zanimivega, še prej pa si lahko vse podrobno 

ogledate na spletni strani www. 

standupsi.com. 

Torej, Slovenci humor poznamo, imamo 

in ga celo ustvarjamo. Zato nikar v teh 

dneh ne ostajajte doma otožni zaradi 

problemov, pasje vročine ali nizke plače. 

V Mariboru je poskrbljeno, da pridete 

do svoje doze brezskrbnega smeha 

in oblikovanja trebušnih mišic po nizki 

ceni. Vabljeni! 

Predstavitev slovenskega 

veganskega društva 

Milan Mrđenović, Slovensko vegansko društvo 

Povod za ustanovitev Slovenskega veganskega 

društva je bila večkrat izražena 

potreba, da dobimo v Sloveniji 

formalno organizacijo, ki bo delovala 

povezovalno, podajala relevantne informacije 

in poskrbela za sodelovanje 

z uradnimi državnimi ustanovami in 

organi. Naš namen je strokovna pomoč 

ter podpora veganom in tistim, ki želijo 

postati vegani, izobraževanje na področju 

pravic živali ter njihove oskrbe, strokovno 

izobraževanje na področju prehrane, 

okoljevarstva ter naravovarstva. 

Društvo bi rado povezovalo vse vegane 

in vse, ki jih zanimajo etika veganstva, 

zdravstveni vidiki ali zgolj veganski način 

prehranjevanja in drugi praktični 

vidiki. 

V društvu preko spletne strani www. 

vegan.si obveščamo javnost o dogodkih 

in novicah, povezanih z veganstvom, ter 

objavljamo veganske recepte. Na naši 

spletni strani je dostopnega že kar nekaj 

gradiva na temo koristi veganstva za 

ljudi, živali in okolje, nameravamo pa jo 

širiti in izpopolnjevati, tudi s prispevki 

članov in intervjuji. Marca 2013 smo izpeljali 

uspešen 30-dnevni enostaven veganski 

izziv, ki ga nameravamo ponavljati 

dvakrat letno. Junija smo izdali brošuro 

Veganstvo švicarskega avtorja in 

zdravnika Ernsta W. Henricha, 5. julija 

pa načrtujemo izdajo svetovne knjižne 

uspešnice »Hrana za mir« in gostovanje 

avtorja te knjige, svetovno znanega predavatelja 

dr. Willa Tuttla. 

Veganstvo je v Sloveniji vse bolj razširjeno 

in sprejeto, kar smo potrdili z nedavno 

izpeljanim 30-dnevnim enostavnim 

veganskim izzivom. Odziv ljudi je bil izjemno 

dober: prijavilo se je več kot 600 

ljudi, v prijavah pa ni bilo sledu o tabujih, 

prav nasprotno – bili so navdušeni 

nad organiziranim izzivom, ki jim je dal 

motivacijo za prehod na ta zdrav način 

prehranjevanja. Od tistih, ki so izpolnili 

zaključni vprašalnik, jih je bilo uspešnih 

več kot 85 %, poročali so o zelo dobrih 

vplivih na svoje počutje, zdravje in energijski 

nivo. Zaradi tega smo se odločili, 

da veganski izziv v prihodnje ponovno 

organiziramo še večkrat in na ta način 

ljudem omogočimo voden prehod v veganstvo. 

Ta in še mnoge druge akcije, ki 

jih bomo izpeljali, so prava pot, s katero 

bomo večali razpoznavnost veganstva 

kot zdravega življenjskega sloga, ki je 

skladen z resnično človeško naravo in 

moralo, ter na ta način vse ljudi opogumljali 

k spremembi svojega načina 

življenja. 

VEGANSTVO KOT NAČIN 

ŽIVLJENJA 

KAJ SPLOH POMENI BESEDA 

VEGAN? 

Besedo »vegan« je leta 1944 prvi uporabil 

Donald Watson iz Veganskega 

društva Velike Britanije ter ob tem zapisal: 

»Veganstvo je način življenja, ki 

teži k izključitvi (kolikor je mogoče in 

izvedljivo) vseh oblik krutosti in izkoriščanja 

živali za hrano, obleke in druge 

namene.« 

Veganstvo torej po definiciji ni zgolj 

način prehranjevanja, ampak način življenja. 

Vegani se ne prehranjujejo z živalskimi 

proizvodi, obenem pa se tudi 

ne oblačijo v živalske kože in kožuhe, 

živali ne uporabljajo za zabavo ali v 

kakršnekoli druge namene. Veganstvo 

pomeni sočutje, zdravje in pozitiven 

pogled na svet. 

ZDRAVJE 

»Študije na veganih, ki so bile izvedene 

po vsem svetu in tudi pri nas, kažejo, 

da so vegani v povprečju občutno bolj 

zdravi kot ostalo prebivalstvo. Pogosteje 

imajo telesno težo, krvni pritisk, krvne 

maščobe in holesterol, ledvično funkcijo, 

kakor tudi splošno zdravstveno stanje 

v mejah normalnega.« 

Profesor dr. Claus Leitzmann 

MAR MI NI POTREBNO JESTI 

MESA, MLEČNIH IZDELKOV, 

JAJC IN MEDU, DA BOM 

ZDRAV? 

»Pravilno načrtovani veganski načini 

prehranjevanja so zdravi, prehransko 

ustrezni in lahko poskrbijo za zdravstvene 

koristi pri preprečevanju in zdravljenju 

določenih bolezni … primerni so 

za posameznike skozi vsa življenjska 

obdobja, tudi med nosečnostjo, dojenjem, 

v prvih letih življenja, otroštvu in 

adolescenci ter za športnike.« Ameriško 

prehransko združenje (ADA), knjiga 

109, izdaja 7, strani 1266–1282 (julij 

2009) 

Ne samo, da živila živalskega izvora niso 

potrebna za optimalno zdravje, ampak 

vse več nutricionistov in strokovnjakov 

za zdravje celo priznava, da so živila 

živalskega izvora našemu zdravju škodljiva 

– medtem ko zdrava veganska 

prehrana pomaga zmanjševati tveganje 

za nastanek srčnih bolezni, raka, debelosti 

in diabetesa. Knjiga Kitajska študija, 

katere avtor je Colin T. Campbell, 

je zagotovo ena najcelovitejših študij o 

prehrani, kar jih je bilo kdajkoli opravljenih. 

Campbell poda močne dokaze o 

povezavi med uživanjem živil živalskega 

izvora in boleznimi, vključujoč rak, 

srčne bolezni, osteoporozo, diabetes itd. 

MLEKO ŠKODUJE ZDRAVJU 

Večina ljudi je odrasla v prepričanju 

o zdravem mleku. Nedavne raziskave 

vse manj podpirajo tako mišljenje in 

celo opozarjajo, da mleko lahko ljudem 

škoduje. Raziskave kažejo, da obstajajo 

povezave med količino mleka, ki jo 

prebivalci določene države zaužijejo na 

leto, in številom obolenj kosti, ki jih taista 

država beleži na letni ravni. Države 

z najmanjšim vnosom mleka imajo tudi 

najmanjše število obolelih ljudi za osteoporozo 

– med njimi je tudi Kitajska. 

Mleko namreč znižuje raven pH. To je 

stanje, ki ga telo mora popraviti. Odličen 

nevtralizator kislosti je kalcij, ki ga 

telo črpa iz kosti. Kalcij, ki ga potrebujemo 

za čvrste kosti, v resnici porabljamo 

za nevtraliziranje znižane pH vrednosti, 

ki jo povzroča uživanje mleka. 

Del industrializacije prehrambene industrije 

se kaže tudi na kakovosti mleka. 

V mleku so našli rastne hormone in antibiotike, 

ker z njimi na farmah hranijo 

krave mlekarice. Rastni hormon rBGH 

se v želji po večjemu zaslužku dodaja k 

prehrani krav mlekaric zato, ker povečuje 

količino proizvedenega mleka. Prav 

ta hormon v človeškem telesu povzroča 

povečanje nivoja hormona IG-1. Tako 

stanje krvne slike znanstveniki povezujejo 

z rastjo rakavih celic. 

KAKŠNE SO ALTERNATIVE? 

Namesto kravjega mleka je bolje uživati 

rastlinske alternative. Raziskava, ki je 

ugotavljala povezavo med uživanjem 

kravjega mleka in osteoporozo, je ugotovila, 

da so rastlinski viri kalcija veliko 

boljši za človeka. Telo namreč kalcij veliko 

lažje absorbira iz rastlinske hrane. 

Poleg zelene in listnate zelenjave lahko 

ljubitelji mleka in mlečnih izdelkov kupijo 

tudi rastlinsko mleko. Na slovenskih 

policah je na voljo lešnikovo, kokosovo, 

mandljevo, sojino, riževo, ovseno 

in kamutovo mleko. Obstaja tudi riževa 

in sojina smetana za kuhanje, najdemo 

pa tudi sojine jogurte. V Sloveniji imamo 

tudi odlično ponudbo alternativnih 

sirov – poleg vseh vrst tofuja lahko kupimo 

tudi sir, ki se stopi na pici ali lazanji. 

JE VEGANSTVO DOBRO ZA NAŠ 

PLANET? 

»Živali je potrebno oskrbeti z več kot 

900 kg žita, da 'pridelajo' dovolj mesa 

in drugih živil živalskega izvora za eno 

osebo za eno leto. Medtem ko je potrebnih 

samo 180 kg žita za neposredno prehrano 

ene osebe za eno leto. To pomeni, 

da bo količina neposredno zaužitega 

žita nahranila 5-krat toliko ljudi, kot bi 

jih nahranili, če bi osebe jedle to žito 

posredno preko drugih živil živalskega 

izvora …« 

Dr. M. E. Ensminger 

Rastlinska prehrana ima tudi pomembne 

koristi za okolje. Na primer, na 

malo manj kot pol hektarja zemlje (0,4 

ha) lahko pridelamo približno 18.000 

kg krompirja, medtem ko lahko na isti 

površini zemlje »pridelamo« samo 113 

kg kravjega mesa. Ko hranimo živali z 

rastlinami z namenom, da bomo žival 

pojedli, potrošimo gromozansko količino 

hrane. Za pol kilograma kravjega 

mesa je potrebnih več kot 7 kilogramov 

rastlinske hrane in 19.000 litrov vode. 

Primerjajte to s 95 litri vode, ki je potrebna 

za pol kilograma pšenice! Živalsko 

kmetijstvo je z onesnaževanjem 

vode odgovorno tudi za največ bolezenskih 

epidemij, ki se prenašajo s hrano. 

Obenem naše izkoriščanje živali v veliki 

meri prispeva k emisijam toplogrednih 

plinov in krčenju ter uničevanju gozdov 

za pašnike. 

KAKO ZAČETI S POZITIVNIMI 

SPREMEMBAMI? 

Če ste se odločili, da spremenite svoj 

način življenja in postanete vegan, je 

spletna stran Slovenskega veganskega 

društva: www.vegan.si pravi naslov za 

iskanje potrebnih informacij. Tu boste 

našli vse, kar vas zanima: nasvete za 

zdravo življenje, okusne recepte, informacije 

o nakupovanju, informacije, zakaj 

sploh postati vegan, ki so povezane z 

živalmi, ljudmi in z življenjem celotnega 

planeta. 

Predlagamo vam, da se prijavite na 

30-dnevni enostaven veganski izziv, ki 

se bo ponovno začel jeseni. Že sedaj pa 

lahko na spletni strani izziva najdete 

ogromno gradiva na temo veganstva, na 

primer: 

- osnovne napotke za načrtovanje 

veganskih obrokov; 

- vse, kar morate vedeti o prehrani; 

- razloge za prehod na veganstvo; 

- spisek 10 norih stvari, ki jih sliši 

vsak vegan; 

- seznam dodatkov v hrani, ki se jim 

izogibajte. 

V kolikor še vedno pogrešate kakšne 

informacije oz. potrebujete dodatno pomoč, 

nam lahko pišete na: info@vegan.si.


Ali so res mladi v Mariboru 

apatični in neaktivni? 

Na Mestnem Mladinskem svetu Maribor ugotavljamo, da je temeljna problematika 

mladih brezposelnost. Lani je število brezposelnih mladih v Sloveniji med EU državami 

najbolj naraslo, je povedala Judita Pesek v sredinih Odmevih na nacionalni televiziji. 

Nato je nadaljevala: “Po podatkih EUROSTATA je brez zaposlitve že 27 % ljudi, mlajših od 

25 let. Še večja pa je brezposelnost med mladimi od 25-29 leta”. 

Alja Mustar, Mladenka Bogatinovski in Barbara Bedenik, Mestni mladinski svet Maribor 

Mreža za starejše 

MATIjA se vse bolj širi 

Ljudje v povprečju dosegajo vse višjo povprečno starost, 

zato se število starejših vse bolj povečuje. Javni sistemi 

zaradi varčevanja in preobremenjenosti komaj še lahko 

stabilno zagotavljajo storitve, ustaljeni načini oskrbe 

starejših pa ne zadovoljujejo več vseh potreb. Nov pristop 

k reševanju te problematike je ponudila mreža MATIjA, ki 

je začela delovati decembra 2012. 

Igor Drakulič, Mreža MATIjA 

Foto: MMSM 

Ko smo prispevek gledali v naših prostorih, 

je prijateljica zapustila prostor 

z besedami: »Vi kar glejte to, mene ne 

zanima, saj me kar v trebuhu zvije, ko 

slišim te podatke. Za mano je težko obdobje 

iskanja zaposlitve.« 

Si mladi zatiskamo oči 

pred resnico? 

Druga prijateljica pove: »Brezposelnost 

kot taka ni glavni problem pri 

mladih, ampak je to le posledica apatičnosti 

mladih v času šolanja in nezainteresiranost 

za inovativne pristope 

pri iskanju službe. Mladi se premalokrat 

vprašamo, kaj nas zanima, kaj 

si želimo početi v življenju in kaj so 

dejansko naši potenciali in se nato aktivno 

udejstvujemo na teh področjih.« 

Smo mladi neaktivni? 

Na drugi strani pa je problem tudi v 

delodajalcih in družbi, saj se v času 

gospodarske krize, trudi vsak znajti 

po svoje. To pa na žalost najbolj občutimo 

mladi, ki v svojih najproduktivnejših 

letih ne moremo izraziti svojih 

potencialov in se dokazati. Dejstvo pa 

je, da se razmere v družbeni strukturi 

spreminjajo in da dobronamerni nasveti 

naših staršev: »Zaključi šolo in boš 

dobil službo.« in »Najprej šola, nato 

ostale dejavnosti.«, ne prinesejo več 

želenih rezultatov. Zato mladi postanemo 

apatični. Število nezaposlenih se 

povečuje, politiki ne ustvarjajo novih 

delovnih mest. 

Je kriv sistem? 

Za rešitev problema neaktivnosti mladih 

je MMSM v letu Evropske prestolnice 

mladih oblikoval projekt Učenje 

za življenje, v okviru katerega bomo 

izpeljali 3-dnevni dogodek, na področju 

zaposlovanja in zaposljivosti mladih, 

v povezavi z mladinskim delom 

in podjetništvom. Med drugim želimo 

mladim prikazati, kakšne koristi imajo 

mladi z vključitvijo v mladinske organizacije, 

saj se naučijo veliko novega, 

pridobijo izkušnje in sčasoma ugotovijo, 

kakšne službe si želijo. S tem bi 

dobili motivacijo in samozavest za iskanje 

službe, posledično bi zmanjšali 

brezposelnost mladih, ki so zaradi svoje 

nevključenosti v družbo avtomatsko 

mladi z manj priložnostmi, zaradi pomanjkanja 

izkušenj pa tudi težko zaposljiva 

skupina. Prav tako želimo preko 

inovativnih, novih načinov mladim 

omogočiti boljše možnosti za zaposlitev. 

Z novimi pristopi bomo pritegnili 

mlade, mladinske delavce in mladinske 

organizacije. 

Predlagamo, da lokalna oblast naredi 

več za nova delovna mesta v občini. Mi 

bomo mlade izbezali iz luknje s projektom 

Učenje za življenje, politike pa 

pozivamo, da naredijo svoj del. 

Problem mladih pa ni samo v brezposelnosti, 

ampak nas pesti tudi stanovanjska 

problematika. Mladinski 

svet Ajdovščina je leta 2010 objavil 

programski dokument z naslovom 

STANOVANJSKA PROBLEMATIKA 

MLADIH, v katerem ugotavljajo: Samostojno 

bivanje predstavlja eno ključnih 

točk osamosvajanja oz. doseganja 

avtonomije mladega posameznika. 

T.i. podaljšano otroštvo oz. odvisnost 

od staršev se v veliki meri kaže prav 

v stanovanjskih razmerah mladih. V 

Sloveniji namreč izjemno veliko mladih 

živi pri svojih starših – kar 67,9% 

mladih v starosti med 18 in 34 let, kar 

nas uvršča na drugo mesto med državami 

EU-27; po statistikah za mlade 

moške pa smo s 74,8% celo na prvem 

mestu. Posledice tega položaja pa so 

različne: tisti mladi, ki živijo pri starših, 

ne poznajo neodvisnosti in se težje 

ali kasneje naučijo skrbeti sami zase; 

tisti, ki se odselijo in živijo samostojno, 

pa imajo več finančnih težav, težave z 

najemniškim razmerjem ipd. Oboji pa 

si težje in kasneje ustvarjajo družine in 

prevzemajo druge odgovornosti v življenju. 

Osnovna težava je v cenovni nedostopnosti 

stanovanj in pomanjkanju 

najemniških stanovanj, saj imamo v 

Sloveniji ok. 90% lastniških stanovanj. 

Za evropske razmere neobičajna lastniška 

struktura je posledica sprememb v 

času prehoda v kapitalistični sistem, 

ko so v 90-ih uporabniki družbenih 

najemniških stanovanj lahko odkupili 

stanovanja po izjemno ugodni ceni; 

prav tako je bila v času pred spremembo 

družbenega sistema gradnja stanovanjskih 

hiš mnogo dostopnejša opcija 

kot je danes. Današnje generacije mladih 

so tako v primerjavi s prejšnjimi 

v mnogo slabšem položaju, saj je t.i. 

stanovanjsko vprašanje ena osrednji 

težav pri osamosvajanju. V središče 

stanovanjske problematike mladih 

zato postavljamo dostopnost stanovanj 

in dostojne bivalne razmere za mlade. 

Ob tem vsak pomisli: 

Stanovanj ni! Kaj bo 

država naredila? 

Mi pa smo ob razmišljanju o problematiki 

pomislili na to - kaj boš pa ti 

naredil? MMSM je oblikoval projekt 

v okviru Evropske prestolnice mladih 

z naslovom Stanovanjske kooperative. 

Možno rešitev stanovanjskega problema 

smo pred kratkim zasledili v 

medijih: imenuje se Stanovanjska kooperativa. 

Čeprav je v Evropi in drugje 

po svetu to že uveljavljena in priznana 

metoda, pa v Sloveniji še ni zaživela. V 

iskanju novih programov smo se zato 

odločili, da je dovolj inovativna za 

podroben pregled. 

Naš namen je preveriti, kakšno je dojemanje 

mladih in ostalih generacij ter 

tudi občinske politike oziroma lokalne 

skupnosti, saj je njihova volja ključna, 

za ustanavljanje stanovanjskih kooperativ 

v Mariboru, preko izvedenega 

strukturiranega dialoga v Mestni občini 

Maribor. S tem bi pripomogli k cilju 

najti dolgoročno rešitev na področju 

stanovanjske problematike mladih, 

posledično pa bi prispevali k vzpostavljanju 

trajnega sistema strukturiranega 

dialoga na ravni Mestne občine Maribor. 

Glede na prijavo za naziv Evropska 

prestolnica mladih 2013, ki jo je oblikovala 

Mestna občina Maribor, smo 

prepričani, da je tema za lokalno oblast 

pomembna, saj se lokalna oblast 

zaveda, da veliko mladih po končanem 

šolanju zapusti Maribor ter se zaposli v 

glavnem mestu ali celo v tujini. 

S strukturiranim dialogom bomo 

poiskali možne rešitve stanovanjske 

problematike mladih in jih zapisali v 

brošuri, ki bo podala predloge izvajalcem 

ter približala temo Mariborski 

javnosti. 

Skupaj z mladimi, ki jih področje zanima, 

bomo raziskali področje ter izdelali 

simulacijo delovanja kooperative; s 

tem se bomo iz teoretične, abstraktne 

ravni spustili na praktično, konkretno 

raven, po kateri si posameznik lažje 

zapomni delovanje novega programa. 

Za to pa je potrebno bolj poglobljeno 

poznavanje delovanja. 

S primeri dobrih praks iz tujine bi dialog 

dobil mednarodno razsežnost. Ustanovljena 

je prva kooperativa Tovarna, 

po kateri se bomo pri svojem delu 

zgledovali. 

Naša ciljna skupina so mladi, ki že 

razmišljajo in delujejo v smeri osamosvojitve 

v lastnem domu, vendar so zaradi 

pomanjkanja finančnih sredstev, 

pomanjkanja stanovanj v Mariboru in 

drugih dejavnikov prikrajšani za to 

dobrino, ki pomeni prehod v odraslo 

dobo. To so predvsem mladi med 20 in 

30 letom starosti. Zavedamo se, da so 

mladi, ki imajo problem z osamosvojitvijo, 

ranljiva skupina z manj priložnostmi, 

zato nas problematika še posebej 

zanima. Še posebej pomembno 

je, da v času, ko bodo oči domače in 

Evropske javnosti uprte v naš prostor, 

izkoristimo moč promocije projekta 

Evropska prestolnica Mladih in opozarjamo 

na probleme, ki pestijo nas in 

naše vrstnike ter skupaj poiščemo možne 

rešitve problema. 

Smo mladi neaktivni? Smo apatični? 

Bomo kaj storili za to, da nam bo bolje? 

Med počitnicami imamo mladi veliko 

prostega časa, lahko ga izkoristimo. 

Pridruži se nam pri naših projektih! 

Prebivalstvo se vse bolj stara, ocene pa 

kažejo, da bo leta 2060 dvakrat več ljudi, 

starejših od 65 let, in trikrat več ljudi, 

starejših od 85 let. Slovenija bo postala v 

naslednjih 20 letih ena izmed petih držav 

v EU z najvišjim deležem starejšega prebivalstva, 

še posebej pa se bo povečalo 

število starejših od 80 let. Slovenija ima 

tudi slabo razvite storitve na daljavo in 

oskrbe v domačem okolju, zato je treba 

že zdaj posvetiti veliko pozornosti temu, 

kako starejšim zagotoviti primerne pogoje 

za kakovostno življenje. 

Tega so se zavedeli tudi snovalci platforme 

MATIjA in vzpostavili mrežo aktivnosti, 

trženja, informiranja in asistence, 

ki preko klicnega centra ter mreže 

organizacij in posameznikov omogoča 

dostop do informacij, storitev in pomoči 

predvsem za starejše. MATIjA je zasnovan 

kot Google za starejše, kjer dobijo vse 

potrebne informacije, Facebook za starejše, 

saj lahko preko njega sklepajo nova 

prijateljstva ter iščejo pomoč in poznanstva, 

ter eBay za starejše, saj lahko na telefonski 

številki 080 10 10 naročajo storitve 

in blago, ob tem pa dobijo informacije o 

tem, kako so s ponudbo storitev in blaga 

zadovoljni drugi uporabniki. 

»Z mrežo MATIjA seznanjamo predstavnike 

medijev in različnih organizacij 

civilne družbe, zavodov ter ustanov, 

društev in domov upokojencev, centrov 

za socialno delo, zdravstvenih domov, lekarn, 

mestnih občin ter ponudnikov storitev 

in blaga po vsej Sloveniji,« razlaga 

Iztok Polak, direktor podjetje CareDesign, 

ki je razvilo platformo MATIjA. 

Kako pa je s številom klicev na brezplačno 

številko 080 10 10? V juniju se 

je že približala številki tisoč, sporočajo 

iz mreže MATIjA, starejši pa največ 

povprašujejo po tem, kje lahko naročijo 

različne storitve, kot je pomoč na domu 

ali v gospodinjstvu. Zanima jih tudi, kje 

lahko oddajo prošnjo za sprejem v dom 

za starejše; iščejo informacije o zdravnikih, 

zdravilih, terapijah in negi, vse več pa 

je tudi prošenj po prilagoditvi bivalnega 

okolja. 

Akcija PROSTOFER 

V okviru mreže MATIjA bodo redno organizirali 

tudi različne akcije, prva pa je 

povezana z organizacijo prevozov. »Poimenovali 

smo jo PROSTOFER, kot okrajšavo 

besed 'prostovoljni šofer',« razlaga 

Iztok Polak. Za kaj gre? V okviru storitev 

mreže MATIjA je tudi pomoč pri organizaciji 

prevozov. Med starejšimi imamo 

osebe, ki potrebujejo prevoz, pa ne morejo 

ali nočejo obremenjevati sorodnikov 

ali uporabljati plačljive prevoze, na drugi 

strani pa imamo starejše, ki so še vedno 

aktivni vozniki in želijo pomagati. 

PROSTOFER povezuje starejše preko 

komunikacijskega centra. Starejša oseba 

sporoči potrebo po prevozu na 080 10 

10, v komunikacijskem centru pa najdejo 

ustrezne voznike iz seznama prijavljenih 

prostovoljnih voznikov. Najboljši 

prostofer ni samo tisti, ki zbere največ 

kilometrov. Sopotniki namreč ocenjujejo 

tudi varnost in zadovoljstvo z vožnjo 

ter prijaznost voznika. Prostoferje bodo s 

pomočjo sponzorjev tudi nagrajevali. 

Muca za babico 

Ena od aktivnosti v okviru mreže MATIjA 

je povezana tudi s pomočjo živalim, s 

katero se že več kot pet let ukvarja društvo 

Žverca iz Škofje Loke. Že velikokrat 

dokazana zdravilna, socializacijska in terapevtska 

moč živali je lahko v veliko pomoč 

in uteho tudi za starejše. Delovanje 

društva Žverca je večinoma povezano s 

pomočjo zavrženim mačkam. S pomočjo 

prostovoljcev iščejo možnosti začasne 

namestitve zavrženih živali pred prihodom 

v zavetišče ali namesto sprejema v 

zavetišče. Morda bi se več starejših ljudi 

odločilo za posvojitev ali namestitev živali 

doma, če bi imeli podporo pri dobavi 

materiala, potrebnega za oskrbo, predvsem 

pa s svetovanjem pri oskrbi živali. 

Preko mreže MATIjA bi imela starejša 

oseba dostop do vseh informacij v zvezi 

z oskrbo. S pomočjo prostovoljcev bi jim 

oskrbo še olajšali - še posebej v primerih, 

ko so potrebni posebni prijemi (zdravljenje, 

odprava zajedavcev, posebna nega živali). 

V mrežo bi vključevali terenske veterinarje 

za obiske na domu. Prostovoljci 

so večinoma starejši ljudje, ki imajo na 

tak način tudi motivacijo, da vsaj enkrat 

ali dvakrat dnevno zapustijo stanovanje. 

Sodelovanje društev in uporabnikov 

mreže MATIjA je namenjeno tudi podpori 

pri oskrbi hišnih živali v primeru 

odsotnosti lastnika živali. 

Korporativno prostovoljstvo 

Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja vabi vsa društva in ostale 

nevladne organizacije, da pristopijo in sodelujejo v akciji korporativnega 

prostovoljstva. 

Za kaj sploh gre? Korporativno prostovoljstvo, je oblika prostovoljstva kjer 

gospodarske družbe v ideji družbene odgovornosti ponudijo svojim zaposlenim, 

da ti svoje delovne ure opravijo v okviru dogovorjene akcije z nevladno 

organizacijo. Z vidika nevladne organizacije so ti zaposleni prostovoljci, ki 

jim pomagajo pri njihovi dejavnosti za ta dan, pomagajo pri kakšnem večjem 

dogodku, organiziranem za ta namen ali enostavno uredijo okolico ali prostore, 

kjer nevladna organizacija deluje in tako izboljšajo pogoje za delovanje te 

organizacije. Pri tem je pomembno, da z akcijo nevladni organizaciji ne smejo 

nastati nobeni stroški. 

Gospodarske družbe se na ponudbe za takšne akcije pozitivno odzivajo, žal pa 

se prejme premalo ponudb s strani nevladnih organizacij. V kolikor delujete 

v kakšnem društvu, zasebnem zavodu ali ustanovi in bi koristili večje število 

prostovoljcev, kontaktirajte Zavod PIP in skupaj bomo pripravili ponudbo za 

gospodarske družbe. 

Miran Vrbanić, Zavod PIP


11. festival sodobne umetnosti 

ART STAYS 

Jernej Forbici, KUD ART STAYS 

KUD ART STAYS je na področju sodobne 

umetnosti ena najaktivnejših 

organizacij v Sloveniji. Že od leta 2003 

poskušamo z Mednarodnim festivalom 

sodobne umetnosti Art Stays in organizacijo 

razstav in dogodkov v najstarejšem 

slovenskem mestu ustvariti živahno 

mednarodno umetniško okolje in 

platformo za izmenjavo izkušenj, idej in 

mnenj o sodobni umetnosti. 

Do danes je na Mednarodnem festivalu 

sodobne umetnosti Art Stays sodelovalo 

preko 400 umetnikov iz 58 držav. Festival, 

ki sestoji iz deset-dnevne mednarodne 

rezidenčne udeležbe za umetnike, 

strnjene vrste najrazličnejših dogodkov 

in predavanj ter mesec dni trajajočih 

razstav, je v lanskem letu obiskalo preko 

25.000 ljudi 

Letos se festival sodobne umetnosti Art 

Stays vrača enajstič in že petič v sklopu 

največjega kulturnega dogodka, poletnih 

festivalov Art Ptuj: program je poln 

novih dogodkov, od lokalnih do mednarodnih, 

od velikopoteznih do intimnih. 

Vključuje projekte, ki orisujejo trenutno 

stanje v svetu sodobne, predvsem likovne, 

umetnosti. Nalašč smo ga poimenovali 

EXPOSE / Izpostavi, saj ne želimo 

vleči »rdeče niti«, temveč pokazati raznolikost 

sodobne umetnosti sveta in 

ponuditi obiskovalcem prav vse, od slikarstva, 

fotografije, videa, kiparstva, instalacij 

do performansa in še več. Seveda 

bomo tudi letos organizirali delavnice za 

otroke in najstnike ter izpeljali kar nekaj 

pogovorov z mednarodnimi in domačimi 

umetniki. Letos bodo vse razstave 

odprte že od prvega dneva festivala, 24. 

julija. Vse do 2. avgusta pa bodo vsak 

dan potekale delavnice, performansi, 

video večeri, odprti ateljeji, pogovori 

in drugo, ne bo pa manjkal niti zajtrk v 

galeriji in celonočni performans na Turškem 

vrhu. Vsak dan ob isti uri bo tudi 

organiziran voden ogled vseh razstavišč, 

ki jih bo preko deset. Vstop na vse dogodke 

in razstave je brezplačen. 

NVO mreža DARE - nagrajeni 

primer dobre prakse v Evropi 

Elena Begant, programska direktorica CDV 

Foto: Boris B. Voglar 

Izpostavljamo live media sete projekta 

THE AREA OF BUSTLE iz Italije, performanse 

slovenskih umetnikov, kot so 

Marko Batista in Miha Ciglar, avdio performans 

projekta Transversal L.P.S, Paole 

Rossi in Erike Vicari in performans 

Graziana Meneghina ter javnih projektov 

študentov štirih evropskih likovnih 

akademij. Projekte na odru bodo vsak 

dan spremljali DJ-i in veliko drugega. 

Od razstavnih projektov, ki jih je skupno 

več kot deset, velja izpostaviti razstavo 

dveh »legend« klasične fotografije: Elia 

Colla in Stojana Kerblerja in samostojno 

razstavo velikega francoskega umetnika 

Bernarda Aubertina. 

Festival nam daje občutek skupnosti 

skozi praznovanje umetnosti in kulture, 

ljudi in krajev. Nič ni bolj razburljivega 

kot videti zbrane ljudi ob dogodkih na 

glavnem odru, ki bo tudi letos postavljen 

v prelepem okolju starega Slovenskega 

trga ali na razstavah v Miheličevi 

galeriji, Galeriji Magistrat, Galeriji 

Doma Kulture, Razstavišču Knjižnice 

Ivana Potrča Ptuj, Razstavišču FO.VI 2 v 

Mestnem gledališču, v Tovarni umetnosti 

v Majšperku, Galeriji FO.VI v Kidričevem 

ali drugih prizoriščih razpršenih 

po mestu in okolici. 

Slovenski Center za državljansko vzgojo ponosen na priznanje EU 

Festival je tukaj, da navdihuje, veseli, zabava 

in izziva. 

Predstavljamo in gostimo umetnike ki 

blestijo v svetovnih muzejih in bienalih, 

prav tako pa predstavljamo tiste, ki 

bodo blesteli v bližnji prihodnosti. Želimo 

prikazati dela, trenutno, najbolj uveljavljenih 

umetnikov, a obenem želimo 

vzpodbujati domače umetnike in domačo 

kulturno srenjo, da postane naša regija 

še pomembnejša kulturna destinacija, 

kar se kaže tudi v tem, da letos odpiramo 

razstavišča in oder mnogim slovenskim 

umetnikom in da peljemo v razstavišča 

naših tujih partnerjev slovensko umetnost. 

Zavedamo se da je kultura in turizem, 

povezan z njo, ena od pomembnih možnosti 

izhoda iz trenutne ekonomske in 

socialne krize; mesto Ptuj v zadnjih letih 

presega svoje meje in se pojavlja na 

evropskih kulturnih zemljevidih kot pomemben 

akter in ponosni smo na vlogo, 

ki jo ima festival Art Stays pri nastajanju 

te nove zgodbe, ter vas vabimo da jo doživite 

z nami. 

Več: www.artstays.si 

Center za državljansko vzgojo 

Je nevladna neprofitna organizacija s področja učenja človekovih pravic in spodbujanja 

aktivnega državljanstva. Naš cilj je razvijanje ključnih kompetenc prebivalcev 

Slovenije s poudarkom na socialnih in državljanskih kompetencah ter kritičnemu 

mišljenju in dojemanju družbenih procesov, tako šoloobveznih, kakor tudi starejših 

skozi procese aktivnega vseživljenjskega izobraževanja. 

Poseben poudarek namenjamo usposabljanju mladih pripadnikov/ic ranljivih in 

marginaliziranih skupin prebivalstva, dobro pa sodelujemo tudi s šolami, univerzami, 

Zavodom za šolstvo in Andragoškim centrom Slovenije. Pripravljamo učna 

gradiva, delavnice, seminarje , konference in strokovna usposabljanja s področja 

človekovih pravic in aktivnega državljanstva. Slovenskim in tujim NVOjem nudimo 

strokovno pomoč in svetovanje pri iskanju projektnih partnerjev iz EU ter 

pridobivanju evropskih projektnih sredstev, saj so naša referenca številni nagrajeni 

evropski in domači projekti, v katerih smo bili udeleženi kot partner ali koordinator. 

Na mednarodni ravni je Center za državljansko vzgojo v upravnem odboru evropske 

NVO mreže DARE in skozi strokovno sodelovanje že več kot 15 let aktivno 

sodeluje s Svetom Evrope, OHCHR, EIP, OVSE/ODIHR in Fundamental Rights 

Agency. 

CDV nima zaposlenih, vse delo se opravlja projektno ali voluntersko. Naša pisarna 

je že vsa leta virtualna, vsa pridobljena sredstva pa namenjamo doseganju manadata 

organizacije. 

Svet Evrope in Center za državljanksko vzgojo objavljata 

nacionalni razpis za 

USPOSABLJANJE ZA PRIDOBITEV LICENCE 

NACIONALNEGA TRENERJA/KE SVETA 

EVROPE PO PROGRAMU KOMPAS 

Razpis za 5-dnevno usposabljanja za 

pridobitev licence »nacionalni trener/ 

ka učenja človekovih pravic po programu 

Sveta Evrope KOMPAS 2013« 

je objavljen na spletnih straneh Centra 

za državljansko vzgojo http://www.eip 

-cdv.si/kompas.html 

Usposabljanje, že tretje po vrsti, bo izvedeno 

v času od 1. do 29. oktobra 2013 

v e-obliki in s praktičnim 5-dnevnim 

seminarjem v Mariboru od petka, 25. 

oktobra do torka, 29. oktobra 2013. 

Licencirani trenerji/ke bodo v letih 

2014/15 povabljeni k sodelovanju v 

nacionalnih in mednarodnih programih 

CDV ter v vseh evropskih programih 

mreže DARE in aktivnostih Mladinskih centrov Sveta Evrope v Budimpešti 

in Strasbourgu, od njih pa se pričakuje tudi aktivno delo na področju človekovih 

pravic in aktivnega državljanstva znotraj njihovih lastnih organizacij (v kolikor so 

zaposleni). 

25 izbranih udeležencev se bo usposabljanja lahko udeležilo brezplačno (štipendija 

Sveta Evrope), za ostale bo udeležba možna ob plačilu ekonomske cene izobraževanja, 

ki znaša 1.200 EUR. Kriteriji za izbiro štipendistov so sestavni del razpisa, 

kakor tudi vzorec izobraževalne pogodbe. 

Motivirane prijave sprejemamo do 1.9.2013 na info@eip-cdv.si 

Usposabljanje bo izvajali dosedanji nacionalni trenerji/ke slovenskega Centra za 

državljansko vzgojo. Projekt je strokovno in finančno podprt s strani Sveta Evrope. 

7 

Kontakt: Elena Begant, programska direktorica CDV, info@eip-cdv.si www.eip 

-cdv.si FB https://www.facebook.com/cdv.cdv.3 GSM 031 577 971 

Mreža nevladnih organizacij s področja 

učenja odraslih za človekove pravice in 

aktivno državljanstvo DARE http://www. 

dare-network.eu je bila ustanovljena 

leta 2003 kot Grundtvig mrežni projekt 

http://www.dare-network.eu/project. 

htm šestnajstih organizacij in se je od 

takrat prelevila v največjo nevladno in 

neodvisno mrežo v Evropi na tem specifičnem 

izobraževalnem področju. Zaradi 

svoje kvalitete delovanja ter trajnostnega 

samofinanciranja je letos ob svoji desetletnici 

delovanja dobila nagrado »YOU- 

Ropa. Active Citizens 2013« http://www. 

youropa-project.eu/2013/04/16/dare 

-network/ kot najboljši mrežni projekt v 

Evropi ter posebno omembo v publikaciji 

EAEA “Grundtvig Award 2013” http:// 

www.eaea.org/grundtvig . Manj znano je, 

da smo Slovenci del te zgodbe o resničnem 

uspehu vse od njenega nastanka in 

že dve leti tudi v samem vodstvu mreže 

- gre za izobraževalni zavod Center za državljansko 

vzgojo. 

Kaj nas je vodilo pri oblikovanju mreže? 

Želeli smo nasloviti predvsem tri pomanjkljivosti, 

ki smo jih takrat opažali na 

področju nevladniškega izobraževanja 

odraslih o aktivnem državljanstvu in človekovih 

pravicah v vsej Evropi, ki bolj ali 

manj edini uspešno naslavljajo to izobraževalno 

področje. 

Kot prvo smo v 2003 opažali, da je bilo 

veliko nevladnih organizacij s tega področja, 

ki so delovale brez ustreznih resursov 

in v izolaciji, kar jim je preprečevalo 

hiter in natančen dostop do potrebnih 

informacij, potencialnih evropskih partnerjev 

in do lobistov EU, kjer se dogajajo 

spremembe, ki vplivajo na nacionalno 

raven. 

Kot drugo smo želeli premostiti umetno 

ustvarjen prepad, ki je takrat v EU 

nenadoma zazijal med programi, ki so 

spodbujali izobraževanje za aktivno državljanstvo 

ter tistimi, ki so se ukvarjali 

z učenjem človekovih pravic, saj sta oba 

termina in posledično metodologije dela 

medsebojno tesno povezane, prepletene 

in neločljive. Naše tretje vodilo je bilo 

skozi učenje človekovih pravic in aktivnega 

državljanstva povezati raziskovalce, 

akademike, praktike, politologe in učitelje 

ter andragoge. 

Danes je mreža DARE aktivna po vsej 

Evropi-; povezuje 51 nevladnih organizacij 

zelo različnih profilov iz 26 evropskih 

držav http://www.dare-network.eu/ 

members.htm v skupnem delu na področju 

učenja človekovih pravic in spodbujanja 

aktivnega državljanstva med odraslimi 

učečimi. Mreža promovira medkulturno 

in mednarodno sodelovanje ter 

tako zvišuje nivo izobraževalne kvalitete 

na tem področju. Naš cilj je, da bi postala 

sprejetje, potrditev in redno zagotavljanje 

ustreznih resursov za učenje človekovih 

pravic in aktivnega državljanstva ključna 

zaveza vseh formalnih in neformalnih izobraževalnih 

sistemov v Evropi. 

Mreža DARE si prizadeva za dosego tega 

cilja na razne načine, med katerimi so 

najbolj vidni: 

izmenjava informacij, vsebin, metod,ekspertov, 

članov upravnih odborov in 

prostovoljcev med partnerskimi organizacijami 

v mreži; skupna baza podatkov 

in informacijski sistem za obveščanje članov 

in javnosti (PR) ter lobistično delo na 

evropskem nivoju. 

Mreža DARE organizira tudi skupne izobraževalne 

projekte, razvija standarde in 

modele dobrih praks, služi kot skupni vir 

za pridobivanje projektnih financ ter zagotavlja 

skupni visok standard projektnih 

izvedb ter rezultatov. 

Mreža tudi pripravlja tudi redne konference 

snovalcev izobraževalnih politik 

v EU http://www.dare-network.eu/ 

grundtvig/project_conferences.htm in 

izvaja projekte zagovorništva na visokih 

mednarodnih ter nacionalnih ravneh. 

Prav tako organizira akademije in 

fokusna tematska srečanja http://www. 

dare-network.eu/index.htm, na katerih 

se redno srečujejo eksperti partnerskih 

organizacij in posredujejo ter analizirajo 

podatke o izobraževalnih temah, razvijajo 

inovativna izobraževalna orodja in 

nudijo profesionalno podporo pri izobraževanju 

človeških virov nevladnih 

organizacij s področja učenja človekovih 

pravic in aktivnega državljanstva. 

Sinhronizirani akcijski dnevi http:// 

www.dare-network.eu/edc_hre_action_days_2011.htm 

so redna letna priložnost 

za vse organizacije v mreži, da 

lahko promovirajo in povečujejo vidnost 

evropskih izobraževalnih aktivnosti na 

t.i. »grassroot« nivoju. Vsakoletna DARE 

Spring Academy (zadnja je bila organizirana 

s strani Centra za državljansko 

vzgojo aprila letos v Mariboru http:// 

www.eip-cdv.si/dare.html ) je zmeraj 

odgovor na pereče izobraževalne teme v 

Evropi. Letošnja je bila tako posvečena 

vlogi izobraževanja odraslih pri preprečevanju 

diskriminacije ranljivih skupin, 

ob tej priložnosti pa je izšla tudi posebna 

DARE publikacija s primeri dobre 

prakse http://dare-network.blogspot. 

com/2013/06/innovative-approaches 

-to-overcome.html , tudi slovenskimi. 

Tudi sicer se izobraževanje učiteljev in 

trenerjev ter usposabljanje človeških virov 

znotraj mreže neprestano dogajata v 

odzivanju na potrebe članic mreže, prav 

tako pa se redno pripravljajo, izmenjujejo 

in preizkušajo izobraževalni moduli 

ter učni materiali. Dare redno objavlja 

rezultate svojih ugotovitev in povezane 

izobraževalne vsebine v svojih novicah e- 

DARE Newsletter in posebnih tematskih 

publikacijah. http://www.dare-network. 

eu/publications.htm . 

Tudi samo vodenje mreže DARE je 

skladno z mandatom mreže urejeno na 

transparenten in demokratičen način. Za 

mandatno obdobje dveh let jo vsakokrat 

vodijo izvoljeni predstavniki članskih organizacij. 

V mandatu 2011-2013 Upravni 

odbor mreže predstavljajo delegati nevladnih 

organizacij: Arbeitskreis deutscher 

Bildungsstätten AdB (Nemčija), HREA 

(Nizozemska), BEMIS (Združeno kraljevstvo), 

Center za državljansko vzgojo 

(Slovenija) http://www.eip-cdv.si in VIS 

(Italija). 

Kontakt: info@eip-cdv.si , 031 577 971 

Spletna stran mreže: 

http://www.dare-network.eu/index.htm 

Blog z novicami: 

http://dare-network.blogspot.com/ 

Prijava na E-DARE Novice: 

edc@dadalos.org (subscribe)


CNVOS proti obdavčitvi nepremičnin nevladnih 

organizacij v javnem interesu! 

Ljubljana, 1. 7. 2013 - CNVOS je 28. 6. Ministrstvu za finance posredoval pobudo glede davka na nepremičnine. Zavzeli 

smo se, da se davka oprosti tiste nevladne organizacije, katerih dejavnosti je država prepoznala kot splošnokoristne in jim 

zato ali s posebno odločbo ali na podlagi zakona priznala poseben status delovanja v javnem oziroma splošnem interesu 

(gasilska in športna društva, humanitarne in socialnovarstvene organizacije itd.). 

Pri predlogu se zgledujemo po ureditvi v primerljivih državah EU. Kot je razvidno iz samega predloga zakona, namreč 

takšno ali vsaj zelo podobno oprostitev poznajo tako rekoč vse države, ki jih je ministrstvo navedlo v prikazu mednarodne 

ureditve. V Avstriji so tako davka oproščene splošno koristne in dobrodelne organizacije ter športna društva, na Danskem 

in Švedskem dobrodelne in socialne ustanove, v Latviji športni objekti ter stavbe gasilcev in reševalcev. Poleg v samem 

predlogu naštetih držav so davka na nepremičnine splošnokoristne nevladne organizacije oproščene npr. tudi v Nemčiji in 

na Poljskem ter delno v Romuniji. 

Gre za organizacije, ki vsa svoja sredstva in prihodke namenjajo za doseganje splošnokoristnih ciljev, ne pa za zasebno porabo. 

Zato bi bilo prav, da se takšne organizacije oprosti predmetnega davka, saj bodo s tem sredstva, zbrana preko donacij, 

nacionalnih in evropskih javnih razpisov resnično uporabljena, za kar so bila tudi izvorno namenjena. 

Predlagana oprostitev tako po eni strani pomeni dodaten ukrep za spodbujanje tistih nevladnih organizacij, ki jim slovenski 

pravni red že sedaj priznava poseben javnokoristni položaj, po drugi strani pa je tudi povsem mednarodnopravno 

primerljiva, kar za trenutni predlog zakona žal ne velja. 

Vir: www.cnvos.si 

Poziv »Uspešno črpanje evropskih sredstev« v okviru EPM 2013 

Javni poziv za izbiro kandidatov za izobraževanje »Uspešno črpanje evropskih sredstev« v okviru s sofinanciranega 

programa uspešno črpanje evropskih sredstev za evropsko prestolnico mladih 2013 (EPM 2013) 

Zavod PIP je dne 3.7.2013 objavil Javni poziv za izbiro kandidatov za izobraževanje v okviru sofinanciranega programa 

Uspešno črpanje evropskih sredstev – UČES, ki se izvaja v okviru Evropske prestolnice mladih 2013. 

Predmet javnega poziva je zbiranje prijav mladih med 15 in 29 letom starosti in mladinskih delavcev za izbor kandidatov 

za izobraževanje v okviru sofinanciranega progama Uspešno črpanje evropskih sredstev – UČES. Identifikacija 

evropskih izzivov in politik, sposobnost samostojne priprave kompleksnih projektnih predlogov in razvrščanje 

projektnih predlogov na ustrezne evropske finančne vire, sposobnost vodenja pridobljenih evropskih projektov in 

projektnih konzorcijev… so znanja, ki jih bodo udeleženci tekom izobraževanja pridobili in so nujna za uspešno 

črpanje evropskih sredstev. 

Na osnovi prejetih prijav se bo izbralo 100 najprimernejših kandidatov, ki bodo lahko pristopili k Osnovnemu modulu 

Uspešnega črpanje evropskih sredstev. Osnovni modul bo pretežno teoretični del in sicer v obsegu 40 ur. Izvajal 

se bo v mesecu septembru. Po zaključku osnovnega modula, se bo med udeleženci, ki bodo uspešno opravili osnovni 

modul, izbralo 20 kandidatov, ki bodo lahko pristopili k Nadaljevalnemu in zaključnemu modulu, ki bosta pretežno 

praktična, pri čemer bodo udeležencem za pripravo projektne prijave na voljo mentorji Zavoda PIP. Izvajal se bo v 

obdobju september 2013 – december 2013. 

Poziv s prijavno dokumentacijo je objavljen na spretni strani www.zavodpip.si. Prijave (življenjepis in motivacijsko 

pismo) je potrebno posredovati najkasneje do 15. 08. 2013 na e-naslov: pip@zavodpip.si 

Projekt EPEKA v okviru EPM Maribor 2013 

EPEKA sodeluje v Maribor 2013 - EPM s programom Skupaj v EPM 2013. Program vsebuje različne projekte, kot so 

izvajanje evropske prostovoljne službe v Mariboru prostovoljcev iz Grčije, Turčije in Romunije, izvedba mednarodnega 

usposabljanja Ženske za planet, ki se je odvil od 1. do 8. junija pod Pohorjem in mednarodne mladinske izmenjave. 

V okviru programa smo poslali tudi prostovoljca iz Maribora v Južno Afriko, kjer opravlja delo v sirotišnici. EPM 

2013 pozitivno vpliva tudi na projekte EPEKA v tujini, kjer je naslov EPM zelo cenjen. 

Želiš postati poslanec? 

Mestni parlament mladih je program Evropske prestolnice mladih Maribor 2013, ki ga izvaja Zavod 

PIP. Program predstavlja simulacijo Evropskega parlamenta. Namen programa je spodbujati 

participacijo mladih v demokratičnih sistemih odločanja, pri čemer se bo čim več odločitev in 

aktivnosti prepustilo prav mladim. Mlade želimo seznaniti z delovanjem Evropskega parlamenta, 

jim dati možnost artikuliranja problemov in predlaganja ukrepov za rešitev le-teh. Parlament bo 

deloval po odborih, kjer se bosta obravnavali temi zaposlovanja in neposredne demokracije. Dokažite, 

da mladi niste apolitični, da imate voljo sodelovati in da vam ni vseeno za vašo prihodnost. 

Vabimo vse mlade med 19. in 29. letom starosti, da se prijavijo in postanejo eden izmed 50-ih 

mladih poslancev, ki bodo razpravljali o aktualnih lokalnih tematikah, izpostavljali probleme in 

poskušali najti rešitve zanje. Mladi poslanci se bodo tekom dela srečali z evropskimi poslanci, 

poskrbljeno bo pa tudi za družabne dogodke, kjer se bodo mladi lahko bolje spoznali. 

Simulacija se bo začela izvajati septembra 2013 in bo vključevala do 15 zasedanj. 

Vsi zainteresirani mladi naj izpolnijo prijavnico na spletni strani http://www.zavodpip.si/mladina/82 in jo skupaj s krajšim 

motivacijskim pismom pošljejo na elektronski naslov miran.vrbanic@zavodpip.si do 1. avgusta 2013. 

Potrebujete pravni nasvet v zvezi z delovanjem 

vaše nevladne organizacije? 

Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih 

predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih zagat? 

Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij 

Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje 

poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi). 

Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij računovodstva, 

prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z 

vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na 

info@nevladna.org. 

Kaj počnete? 

Povejte nam, kaj počnete in mi bomo o tem obvestili tudi druge. Z objavo v naslednji 

številki tega časopisa, preko našega spletnega portala, facebook profila ali 

elektronskih novic, bomo o vaših dejavnostih obvestili druge nevladnike in širšo 

javnost. KOntaktirajte nas na info@nevladna.org. 

Iščete stike ali ponujate partnerstvo? 

Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim 

želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri 

itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate. 

Za pomoč se obrnite na 02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org. 

Projektna pisarna Regionalnega stičišča 

nevladnih organizacij Podravja (RSNVOP) 

RSNVOP v okviru projektne pisarne zasnoval program podpore nevladnim 

organizacijam pri pripravi in izvajanju projektov (lokalnih, nacionalnih, evropskih) 

v obliki brezplačnega svetovanja in pomoči, ki obsega: 

• svetovalno podporo pri iskanju primernih razpisov, 

• pomoč pri iskanju projektnih partnerjev, 

• svetovanje pri ureditvi pogodbenih razmerij med partnerji, 

• svetovanje in pomoč pri pripravi prijave na razpis, 

• svetovanje pri oblikovanju finančnega načrta prijave, 

• svetovanje pri izvajanju in evalvaciji projektov, 

• svetovanje pri pripravi poročil za financerje. 

Nevladna 

@NevladnaOrg 

Svetovanje poteka po predhodnem dogovoru v prostorih Zavoda PIP, 

Gosposvetska 86 v Mariboru. Kontakt: 02/ 234 21 46, med 9.00 – 13.00. 

Kdo smo in kje nas najdete 

Zavod PIP »PRAVO INFORMACIJE POMOČ« je neprofiten zavod zasebnega 

prava za opravljanje dejavnosti s področja pravnega svetovanja in pravne pomoči, 

svetovanja potrošnikom, informiranja o Evropski uniji, razvoja nevladnih 

organizacij in svetovanja za mlade. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju 

svetovalnih, izobraževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti 

in neodvisnosti. Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti 

in dostojanstva. Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagotavljanje 

pomoči in informacij vsem, ki jih potrebujejo. 

• pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjem Ministrstva za 

pravosodje 

• informiranje o Evropski uniji v okviru informacijske mreže Europe Direct 

(www.evropejec.si in www.zivim.eu) 

• stičišče nevladnih organizacij Podravja (www.nevladna.org) 

• programi za mlade 

PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46, 

F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si. 

PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60, 

F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si. 

Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00. 

OD 21. 3. 2013 ŠTEJEMO, KOLIKOKRAT SO 11. VLADA IN 

NJENA MINISTRSTVA PREKRŠILA RESOLUCIJO O NORMATIVNI 

DEJAVNOSTI, KI JO JE 19. NOVEMBRA 2009 SPREJEL DZ RS: 

Ignoriranje državljanov se spreminja v rutino 

Ljubljana, 2. 7. 2013 – Vlada ignoriranje pravice državljanov, da poznamo, razumemo in komentiramo ter dopolnjujemo predloge 

zakonov in drugih predpisov, ki jih pripravljajo ministrstva, spreminja v rutino. V tednu, ki je bil zaradi praznika krajši, je 

bilo med objavljenimi predlogi predpisov spet več kot 80 % takšnih, pri katerih je bila kršena Resolucija o normativni dejavnosti. 

Zgolj v vednost: Resolucija o normativni dejavnosti je bila sprejeta zato, da bi končno začeli dobivati boljše, bolje premišljene in s 

čim širšim številom vpletenih usklajene predpise. Tudi zato naj bi tisti, ki jim bi zakoni življenja lahko postavili na glavo, imeli na 

voljo razumni rok 30 dni za komentarje, dopolnila ali pripombe. 

Od skupaj enajstih (11) objavljenih predlogov predpisov v prejšnjem tednu je bilo to določilo ignorirano pri devetih (9). Kršitelji 

so bili: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (2), Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (2), Ministrstvo za finance (1), 

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (1), Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo (1), Ministrstvo za pravosodje (1) 

in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (1). Slednje je hkrati objavilo tudi en predlog predpisa, pri 

katerem so bila v celoti upoštevana določila Resolucije o normativni dejavnosti. En predlog predpisa, pri katerem je bila resolucija 

v celoti spoštovana, je prispevalo tudi Ministrstvo za zdravje. 

SEZNAM KRŠITEV JE BIL OSVEŽEN 8.7.2013 

Vir: http://www.civilni-dialog.net/stevec/ 

Naročite se na naše elektronske informacije: 

info@nevladna.org 

Več o rezultatih: http://civilni-dialog.net/stevec/ 

Seštevek vseh kršitev Resolucije o normativni dejavnosti od imenovanja vlade pove, da ministrstva v kar treh četrtinah primerov 

pravico državljanov do sodelovanja v procesu nastajanja zakonov delno ali v celoti ignorirajo. Natančneje: skupaj je bilo objavljenih 

148 predlogov predpisov, zabeleženih pa 111 kršitev (75 %). V zadnjih tednih je delež kršitev kljub opozorilom počasi rastel. 

Vir: www.cnvos.si

Nevladna - julij 2013

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?