24 MINISTRSTVO ZA PROMET

24 

MINISTRSTVO ZA PROMET

Zaključni račun proračuna 

Republike Slovenija za leto 2010 

(1) Odhodki in drugi izdatki proračuna Republike Slovenije so bili realizirani v zneskih, kot sledi: 

Vir podatkov: Ministrstvo za finance, Direktorat za javno računovodstvo 

VLADNI PRORAČUNSKI UPORABNIKI 

Bilanca odhodkov 

24 MINISTRSTVO ZA PROMET 

v eurih 

SPU/PU/PPP/GPR/PPR 

Rebalans Veljavni 

proračuna 2010 proračun 2010 

(1) 

(2) 

Realizacija 

2010 

(3) 

RE/REB 

2010 

(4=3/1) 

RE/VP 

2010 

(5=3/2) 

2411 Ministrstvo za promet 124.171.613 121.947.334 80.435.128 64,8 66,0 

13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN 

KOMUNIKACIJE 

124.171.613 121.947.334 80.435.128 64,8 66,0 

1301 Urejanje in nadzor na področju prometa 20.614.554 18.972.794 17.287.549 83,9 91,1 

13012401 Administracija 9.934.459 9.931.423 9.498.447 95,6 95,6 

13012403 Urejanje in nadzor na področju prometa 10.680.094 9.041.372 7.789.102 72,9 86,2 

1302 Cestni promet in infrastruktura 92.722.469 92.722.469 54.918.462 59,2 59,2 

13022402 Sredstva za izgradnjo avtocest 92.722.469 92.722.469 54.918.462 59,2 59,2 

1303 Železniški promet in infrastruktura 1.915.004 1.415.004 1.270.523 66,4 89,8 

13032406 Javne službe v železniškem prometu 1.915.004 1.415.004 1.270.523 66,4 89,8 

1304 Letalski promet in infrastruktura 8.775.748 8.693.228 6.815.594 77,7 78,4 

13042404 Letališča in letališka infrastruktura 8.775.748 8.693.228 6.815.594 77,7 78,4 

1305 Vodni promet in infrastruktura 143.839 143.839 143.000 99,4 99,4 

13052404 Hidrografija in kartografija 143.839 143.839 143.000 99,4 99,4 

2412 Uprava RS za pomorstvo 4.045.795 5.548.905 2.659.612 65,7 47,9 


4.045.795 5.548.905 2.659.612 65,7 47,9 

KOMUNIKACIJE 

1305 Vodni promet in infrastruktura 4.045.795 5.548.905 2.659.612 65,7 47,9 


13052402 Nadzor in varnost pomorskega prometa 966.800 919.739 874.169 90,4 95,1 

13052403 Pristaniška infrastruktura 935.155 2.809.752 11.380 1,2 0,4 

2415 Direkcija RS za ceste 192.390.108 193.949.645 189.315.208 98,4 97,6 


192.390.108 193.949.645 189.315.208 98,4 97,6 

KOMUNIKACIJE 


13012403 Urejanje in nadzor na področju prometa 19.159.218 19.259.906 19.126.332 99,8 99,3 

1302 Cestni promet in infrastruktura 173.230.890 174.689.739 170.188.875 98,2 97,4 


13022403 Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest 89.808.875 91.249.194 90.549.605 100,8 99,2 

13022404 Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest 78.753.440 78.464.108 74.754.243 94,9 95,3 

OBRAZLOŽITEV POSEBNEGA DELA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA 

1

Vir podatkov: Ministrstvo za finance, Direktorat za javno računovodstvo 

VLADNI PRORAČUNSKI UPORABNIKI 

Bilanca odhodkov 

24 MINISTRSTVO ZA PROMET 

v eurih 

SPU/PU/PPP/GPR/PPR 

Rebalans Veljavni 

proračuna 2010 proračun 2010 

(1) 

(2) 

Realizacija 

2010 

(3) 

RE/REB 

2010 

(4=3/1) 

RE/VP 

2010 

(5=3/2) 

2418 Prometni inšpektorat RS 2.537.363 2.425.060 2.214.090 87,3 91,3 


KOMUNIKACIJE 

2.537.363 2.425.060 2.214.090 87,3 91,3 


13012402 Inšpekcijske službe 2.537.363 2.425.060 2.214.090 87,3 91,3 

2423 Direkcija za vodenje investicij JŽI 319.452.739 314.117.968 279.255.029 87,4 88,9 


319.452.739 314.117.968 279.255.029 87,4 88,9 

KOMUNIKACIJE 

1303 Železniški promet in infrastruktura 319.452.739 314.117.968 279.255.029 87,4 88,9 


13032406 Javne službe v železniškem prometu 146.217.345 148.412.474 146.799.437 100,4 98,9 

13032407 Investicijske dejavnosti na železniški infrastrukturi 171.533.599 164.065.698 131.035.688 76,4 79,9 


2

Obrazložitve zaključnega računa za leto 2010 

KAZALO 

2411 - Ministrstvo za promet 

Oris skupin proračunskih uporabnikov v okviru PFN-ja ............................................................................ 1 

Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih na nivoju področja proračunske porabe in glavnega programa 1 

Bilanca A - Bilanca odhodkov ............................................................................................................................... 1 

13 - PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE ........................................................ 1 

1301 - Urejanje in nadzor na področju prometa ......................................................................................................... 2 

1302 - Cestni promet in infrastruktura ....................................................................................................................... 3 

1303 - Železniški promet in infrastruktura ................................................................................................................. 8 

1304 - Letalski promet in infrastruktura ................................................................................................................... 11 

1305 - Vodni promet in infrastruktura ..................................................................................................................... 12 


Oris PU-ja ........................................................................................................................................................ 14 

1. Poročilo o realizaciji finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika ............................ 14 

1.1. Obrazložitev posameznih vrst izdatkov na nivoju podskupine ........................................................................... 14 

Bilanca A - Bilanca odhodkov ............................................................................................................................. 14 

1.2. Obrazložitev večjih odstopanj med sprejetim in realiziranim finančnim načrtom .............................................. 15 

1.3. Obrazložitev prenosa neporabljenih namenskih sredstev iz preteklega leta v skladu s 44. členom ZJF ............. 17 

1.4. Obrazložitev plačil neporavnanih obveznosti iz preteklih let v skladu s 46. členom ZJF ................................... 17 

1.5. Obrazložitev vključitve novih obveznosti v finančni načrt v skladu z 41. členom ZJF ...................................... 17 

1.6. Obrazložitev višine izdanih in unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov iz naslova poroštev ....... 17 

2. Poslovno poročilo ........................................................................................................................................ 18 

2.1. Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih proračunskega uporabnika ................................................................... 18 


13 - PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE ...................................................................... 18 

1301 - Urejanje in nadzor na področju prometa ............................................................................................................ 18 

13012401 - Administracija ..................................................................................................................................... 18 



13012403 - Urejanje in nadzor na področju prometa ............................................................................................. 22 


1302 - Cestni promet in infrastruktura .......................................................................................................................... 41 

13022402 - Sredstva za izgradnjo avtocest ............................................................................................................ 41 


1303 - Železniški promet in infrastruktura .................................................................................................................... 44 

13032406 - Javne službe v železniškem prometu ................................................................................................... 44 


1304 - Letalski promet in infrastruktura ....................................................................................................................... 48 

13042404 - Letališča in letališka infrastruktura ..................................................................................................... 48 


1305 - Vodni promet in infrastruktura .......................................................................................................................... 52 


MINISTRSTVO ZA PROMET 

i


13052404 - Hidrografija in kartografija ................................................................................................................. 52 

2.2. Ocena učinkov poslovanja proračunskega uporabnika na druga področja .......................................................... 54 

3. Obrazložitev podatkov iz bilance stanja ................................................................................................... 56 

3.1. Podatki o stanju sredstev na računih neposrednega proračunskega uporabnika ................................................. 56 

3.2. Podatki o terjatvah iz naslova dolgoročnih naložb in posojil .............................................................................. 56 

3.3. Podatki o povečanju ali zmanjšanju lastnih opredmetenih osnovnih sredstev .................................................... 56 

3.4. Podatki o povečanju ali zmanjšanju terjatev za sredstva dana v upravljanje ...................................................... 57 

3.5. Podatki o neplačanih terjatvah iz preteklega leta ................................................................................................ 57 

3.6. Podatki o neplačanih obveznostih iz preteklega leta ........................................................................................... 57 

IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC ...................................................... 59 

2412 - Uprava RS za pomorstvo 

Oris PU-ja ........................................................................................................................................................ 61 

















13052402 - Nadzor in varnost pomorskega prometa .............................................................................................. 66 



13052403 - Pristaniška infrastruktura .................................................................................................................... 73 

2.2. Ocena učinkov poslovanja proračunskega uporabnika na druga področja .......................................................... 76 

3. Obrazložitev podatkov iz bilance stanja ................................................................................................... 76 

3.1. Podatki o stanju sredstev na računih neposrednega proračunskega uporabnika ................................................. 76 

3.2. Podatki o terjatvah iz naslova dolgoročnih naložb in posojil .............................................................................. 77 

3.3. Podatki o povečanju ali zmanjšanju lastnih opredmetenih osnovnih sredstev .................................................... 77 

3.4. Podatki o povečanju ali zmanjšanju terjatev za sredstva dana v upravljanje ...................................................... 77 

3.5. Podatki o neplačanih terjatvah iz preteklega leta ................................................................................................ 77 

3.6. Podatki o neplačanih obveznostih iz preteklega leta ........................................................................................... 78 



ii


IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC ...................................................... 80 

2415 - Direkcija RS za ceste 

Oris PU-ja ........................................................................................................................................................ 83 














13012403 - Urejanje in nadzor na področju prometa ............................................................................................. 86 


1302 - Cestni promet in infrastruktura .......................................................................................................................... 94 


13 - PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE .................................................................... 100 

1302 - Cestni promet in infrastruktura ........................................................................................................................ 100 

13022403 - Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest .............................................................................. 100 


1302 - Cestni promet in infrastruktura ........................................................................................................................ 112 

13022404 - Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest ........................................................................... 112 

2.2. Ocena učinkov poslovanja proračunskega uporabnika na druga področja ........................................................ 223 

3. Obrazložitev podatkov iz bilance stanja ................................................................................................. 224 

3.1. Podatki o stanju sredstev na računih neposrednega proračunskega uporabnika ............................................... 224 

3.2. Podatki o terjatvah iz naslova dolgoročnih naložb in posojil ............................................................................ 224 

3.3. Podatki o povečanju ali zmanjšanju lastnih opredmetenih osnovnih sredstev .................................................. 224 

3.4. Podatki o povečanju ali zmanjšanju terjatev za sredstva dana v upravljanje .................................................... 224 

3.5. Podatki o neplačanih terjatvah iz preteklega leta .............................................................................................. 224 

3.6. Podatki o neplačanih obveznostih iz preteklega leta ......................................................................................... 224 

IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC .................................................... 226 

2418 - Prometni inšpektorat RS 

Oris PU-ja ...................................................................................................................................................... 229 

1. Poročilo o realizaciji finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika .......................... 229 

1.1. Obrazložitev posameznih vrst izdatkov na nivoju podskupine ......................................................................... 229 

Bilanca A - Bilanca odhodkov ........................................................................................................................... 229 

1.2. Obrazložitev večjih odstopanj med sprejetim in realiziranim finančnim načrtom ............................................ 231 



iii


1.3. Obrazložitev prenosa neporabljenih namenskih sredstev iz preteklega leta v skladu s 44. členom ZJF ........... 231 

1.4. Obrazložitev plačil neporavnanih obveznosti iz preteklih let v skladu s 46. členom ZJF ................................. 231 

1.5. Obrazložitev vključitve novih obveznosti v finančni načrt v skladu z 41. členom ZJF .................................... 231 

1.6. Obrazložitev višine izdanih in unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov iz naslova poroštev ..... 231 

2. Poslovno poročilo ...................................................................................................................................... 232 

2.1. Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih proračunskega uporabnika ................................................................. 232 

Bilanca A - Bilanca odhodkov ........................................................................................................................... 232 


1301 - Urejanje in nadzor na področju prometa .......................................................................................................... 232 

13012402 - Inšpekcijske službe ........................................................................................................................... 232 


3. Obrazložitev podatkov iz bilance stanja ................................................................................................. 239 

3.1. Podatki o stanju sredstev na računih neposrednega proračunskega uporabnika ............................................... 239 

3.2. Podatki o terjatvah iz naslova dolgoročnih naložb in posojil ............................................................................ 239 

3.3. Podatki o povečanju ali zmanjšanju lastnih opredmetenih osnovnih sredstev .................................................. 239 

3.4. Podatki o povečanju ali zmanjšanju terjatev za sredstva dana v upravljanje .................................................... 239 

3.5. Podatki o neplačanih terjatvah iz preteklega leta .............................................................................................. 239 

3.6. Podatki o neplačanih obveznostih iz preteklega leta ......................................................................................... 240 

IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC .................................................... 241 

2423 - Direkcija za vodenje investicij JŽI 

Oris PU-ja ...................................................................................................................................................... 244 

1. Poročilo o realizaciji finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika .......................... 244 

1.1. Obrazložitev posameznih vrst izdatkov na nivoju podskupine ......................................................................... 244 

Bilanca A - Bilanca odhodkov ........................................................................................................................... 244 

1.2. Obrazložitev večjih odstopanj med sprejetim in realiziranim finančnim načrtom ............................................ 245 

1.3. Obrazložitev prenosa neporabljenih namenskih sredstev iz preteklega leta v skladu s 44. členom ZJF ........... 245 

1.4. Obrazložitev plačil neporavnanih obveznosti iz preteklih let v skladu s 46. členom ZJF ................................. 246 

1.5. Obrazložitev vključitve novih obveznosti v finančni načrt v skladu z 41. členom ZJF .................................... 246 

1.6. Obrazložitev višine izdanih in unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov iz naslova poroštev ..... 246 

2. Poslovno poročilo ...................................................................................................................................... 246 

2.1. Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih proračunskega uporabnika ................................................................. 246 

Bilanca A - Bilanca odhodkov ........................................................................................................................... 246 

13 - PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE .................................................................... 246 

1303 - Železniški promet in infrastruktura .................................................................................................................. 246 

13032401 - Administracija ................................................................................................................................... 246 

13 - PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE .................................................................... 248 

1303 - Železniški promet in infrastruktura .................................................................................................................. 248 

13032406 - Javne službe v železniškem prometu ................................................................................................. 248 


1303 - Železniški promet in infrastruktura .................................................................................................................. 253 

13032407 - Investicijske dejavnosti na železniški infrastrukturi .......................................................................... 253 


3. Obrazložitev podatkov iz bilance stanja ................................................................................................. 280 

3.1. Podatki o terjatvah iz naslova dolgoročnih naložb in posojil ............................................................................ 280 

3.2. Podatki o povečanju ali zmanjšanju lastnih opredmetenih osnovnih sredstev .................................................. 280 



iv


3.3. Podatki o povečanju ali zmanjšanju terjatev za sredstva dana v upravljanje .................................................... 280 

3.4. Podatki o neplačanih terjatvah iz preteklega leta .............................................................................................. 280 

3.5. Podatki o neplačanih obveznostih iz preteklega leta ......................................................................................... 280 

IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC .................................................... 281 



v



Oris skupin proračunskih uporabnikov v okviru PFN-ja 

Delovna področja ministrstva so opredeljena v 38. členu Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05 s 

spremembami in dopolnitvami), in sicer opravlja ministrstvo naloge na področjih železniškega, zračnega, 

pomorskega prometa, prometa po celinskih vodah in cestnega prometa, razen nadzora varnosti cestnega 

prometa, ter naloge na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav. 

Posamezni programi s področja cestnega prometa in infrastrukture, železniškega prometa in infrastrukture, 

žičnic, zračnega prometa in infrastrukture, pomorskega prometa in infrastrukture ter urejanja in nadzora na 

področju prometa so se v letu 2010 izvajali in zagotavljali z aktivnostmi ter projekti znotraj: 

- 2411 – Ministrstva za promet, 

- 2412 – Uprave RS za pomorstvo, 

- 2415 – Direkcije RS za ceste, 

- 2418 – Prometnega inšpektorata RS in 

- 2423 – Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. 

Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih na nivoju področja 

proračunske porabe in glavnega programa 

Bilanca A - Bilanca odhodkov 

13 - PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 

Opis področja proračunske porabe 

Področje prometa in prometne infrastrukture zajema železniški, zračni, pomorski promet, promet po celinskih 

vodah in cestni promet, razen nadzora varnosti cestnega prometa, ter prometno infrastrukturo in žičniške 

naprave. 

Programi vključujejo aktivnosti za zagotavljanje usklajenega, zanesljivega in ekonomsko učinkovitega 

delovanja celotnega prometnega sistema, s poudarkom na trajnostni mobilnosti in večji prometni varnosti. 

Prometna politika daje smernice za racionalnejše in kvalitetnejše prometne storitve, z namenom povečanja 

konkurenčnosti na regionalni ravni, povezovanja obrobnih območij z osrednjo Slovenijo in boljše oskrbe 

gospodarstva. Enotnost transportnega sistema daje sinergijske učinke in optimalne rezultate le ob usklajenem 

delovanju vseh transportnih sistemov. 

Razvoj prometne infrastrukture poteka usklajeno z razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih sistemov na 

način, ki prispeva k izboljšanju stanja okolja, zlasti zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. 

Programi znotraj področja proračunske porabe so usmerjeni predvsem k doseganju splošnih ciljev Resolucije 

o prometni politiki, t.j.: 

- doseganju družbenega optimuma v delu, ki se nanaša na prometni sektor, 

- povečanju prometne varnosti in varovanja, 

- učinkoviti rabi energije in čistemu okolju, 


MINISTRSTVO ZA PROMET 1


- povečanju obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa, 

- usklajenemu delovanju celotnega transportnega sistema, 

- vzpostavljanju arhitekture inteligentnih transportnih sistemov z uveljavljanjem regionalnih, nacionalnih 

in evropskih specifičnosti, usmeritev ter interesov, 

- zagotovitvi potrebne prometne infrastrukture tako za kopenski kot tudi pomorski in zračni transport, ki bo 

sledila načelom trajnostnega in skladnega regionalnega razvoja, 

- zagotovitvi zanesljivega, varnega, cenovno konkurenčnega in okolju prijaznega transporta v tovornem in 

potniškem prometu, 

- optimalnemu izkoriščanju razpoložljivih virov, 

- vzpostavitvi delovanja učinkov tržnega gospodarstva. 

Dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja 

- Strategija razvoja Slovenije 2007–2013, 

- Državni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, 

- Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, 

- Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (Intermodalnost: čas za sinergijo), 

- Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011 (Skupaj za večjo 

varnost), 

- Resolucija o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, 

- Resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije, 

- Resolucija o nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva Republike Slovenije do leta 2020, 

- Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, 

- Nacionalni strateški referenčni okvir 2007–2013, 

- Nacionalni program razvoja Slovenske železniške infrastrukture, 

- Program reform za izvajanje Lizbonske strategije, 

- Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013. 

1301 - Urejanje in nadzor na področju prometa 

Opis glavnega programa 

Urejanje in nadzor na področju prometa zagotavlja učinkovito delovanje ministrstva in organov v sestavi. 

Program vključuje predvsem aktivnosti, ki prispevajo h kakovostnejšemu in učinkovitejšemu poslovanju 

javne uprave, normalnemu delovanju celotnega transportnega sistema, upravljanju prometne politike, 

zagotavljanju prometne varnosti in uvedbi integriranega javnega potniškega prometa. Program je usmerjen je 

k trajnostnemu razvoju mobilnosti, upravljanju celovitega prometno-logističnega modela, aktivnostim s 

področja inšpekcijskega delovanja na področju železniškega, cestnega, zračnega prometa, cest, letališč in 

obratovanja žičniških naprav ter aktivnostim s področja mednarodnih odnosov v prometu in izvajanja 

preiskovalnih nalog v letalskem in železniškem prometu. 

V tem programu se naloge Ministrstva za promet, ki posegajo na vsa področja programa, prepletajo z 

nalogami Prometnega inšpektorata RS, ki pokriva naloge s področja inšpekcijskega delovanja ter Direkcije 

RS za ceste na področju izvajanja gospodarske javne službe linijskega prevoza potnikov ter aktivnosti s 

področja družbenih vidikov prometne varnosti. 

Dolgoročni cilji glavnega programa 

Izvajanje prometne politike je učinkovito v povezavi z izvajanjem aktivnosti, ki izhajajo iz dolgoročnih 

dokumentov. Glavni cilji so povečanje prometne varnosti in varovanja ter skrb za trajnostni razvoj 

mobilnosti, povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega prometa ter razvoj prometne infrastrukture za 

usklajeno delovanje celotnega prometnega sistema. 

Za trajnostni družbeni razvoj, predvsem na področju mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva ter nanj 

vezana razvojna področja, je učinkovitost prometnega sistema vse pomembnejši dejavnik. Prometni sistem z 




zagotavljanjem transportnih in celovitih logističnih storitev posredno vpliva na učinkovitost gospodarstva in 

nanj vezana razvojna področja, kar zahteva skladno načrtovanje razvoja. 

Cilji izhajajo iz dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja, in sicer iz Strategije razvoja Slovenije 

2007–2013, Državnega razvojnega programa Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, Resolucije o 

prometni politiki Republike Slovenije (Intermodalnost: Čas za sinergijo), Resolucije o nacionalnem programu 

varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011 (Skupaj za večjo varnost), Resolucije o nacionalnem 

programu razvoja civilnega letalstva Republike Slovenije do leta 2020, Nacionalnem strateškem referenčnem 

okviru 2007–2013, Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije in Operativnega programa razvoja 

okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013. 

Delovanje v okviru glavnega programa je usmerjeno k doseganju prioritet in ciljev razvojnih programov: 

- 051 Promet in prometna infrastruktura, 

- 052 Trajnostna mobilnost, 

- 053 Urejanje sistema, podporne dejavnosti in administracija na področju prometa, 

- 121 Upravljanje sistemov javne uprave na državni in lokalni ravni, 

- 124 Urejanje sistema, podporne dejavnosti in administracija na področju upravljanja sistemov javne 

uprave, 

- 131 Pravosodje. 

Ocena uspeha pri doseganju dolgoročnih ciljev 

Z vzpostavljanjem, ohranjanjem in izboljšanjem normativnega okvira, mednarodnim sodelovanjem, 

prometnimi študijami in analizami, inšpekcijskim nadzorom in preiskovanjem nesreč, razvojem celotnega 

prometa sistema, izvajanjem aktivnosti v povezavi z vzpostavitvijo inteligentnih transportnih sistemov ter 

javnega potniškega prometa se na vseh področjih prometa sledi splošnim ciljem prometne politike in ostalih 

razvojih dokumentov. S proračunskim financiranjem se pospešujejo aktivnosti k hitrejšemu sinhronemu in 

trajnostnemu razvoju prometa. 

K dolgoročno vzdržnemu prometnemu sistemu prispeva izvajanje gospodarske javne službe v linijskem 

prometu, ki pomeni izvajanje javno linijskih prevozov potnikov v cestnem prometu in omogoča osnovno 

dostopnost prebivalstva do javnega prevoza. Hkrati k veliki meri vzdržnosti prispevajo tudi aktivnosti 

družbenih vidikov varnosti v cestnem prometu, kar dolgoročno vpliva na sinhrono delovanje celotnega 

prometnega in družbenega sistema. 

Hkrati se v okviru glavnega programa opravljajo naloge nadzora nad izvajanjem oziroma spoštovanjem 

zakonov in drugih predpisov s področja železniškega, cestnega prometa in prometne infrastrukture za te vrste 

prometa ter na področju žičniških naprav in varnosti na smučiščih. 

Na področju regulacije trga storitev v železniškem prometu je poglavitna naloga regulatornega organa 

zagotavljati pravičen in nediskriminatoren dostop do javne železniške infrastrukture ter svobodno konkurenco 

na trgu storitev v železniškem prometu. 

Uspešno preiskovanje nesreč in incidentov izboljšuje varnost v prometu in s kreiranjem varnostnih priporočil, 

preprečuje nastanek potencialnih nesreč in incidentov. K zmanjševanju števila nesreč, resnih incidentov in 

incidentov z dvigom osveščenosti odločno prispevata obseg in kvaliteta preventivnih aktivnosti. 

1302 - Cestni promet in infrastruktura 


V okviru cestnega prometa in infrastrukture se prepletata področji avtocestnega ter državnega cestnega 

omrežja ter s tem naloge Ministrstva za promet in Direkcije RS za ceste. 




Avtoceste predstavljajo steber razvoja cestnega prometa, saj omogočajo nemoteno in varno odvijanje prometa 

ter varnost udeležencev v prometu in prebivalstva ob cestah. Dokončanje avtocestnega programa po 

osnovnem in dodatnem programu izgradnje avtocest, zmanjšanje obnovitvenih del ter ohranjanje že 

zgrajenega avtocestnega omrežja implicira zagotovitev in povečanje ekonomskih učinkov ter širše 

gospodarske in družbene koristi, boljše medregijske povezave in integracijo z vseevropskimi koridorji. 

Z vlaganji v državno cestno omrežje se izboljšujeta prometna varnost in pretočnost prometa. Zagotavljanje 

prevoznosti državnega cestnega omrežja, uporabnosti tehnično skladnih vozil v prometu, racionalizacije 

delovanja in usklajevanja standardov ter učinkovitosti in uspešnosti vzdrževanja državnih cest prav tako 

omogoča nemoteno in varno odvijanje prometa ter učinkovito in uspešno varstvo državnih cest, varnost 

udeležencev v prometu in prebivalstva ob cestah. 


Cilji izhajajo iz dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja, in sicer predvsem iz Strategije razvoja 

Slovenije, Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije, Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za 

obdobje 2007–2023, Resolucije o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji in 

Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013 ter iz parcialnih zakonskih 

obveznosti. 

Avtoceste 

- Notranja povezanost države z avtocestnim omrežjem; 

- Večja varnost udeležencev v cestnem prometu; 

- Povezanost s širšim evropskim prostorom preko V. in X. vseevropskega koridorja; 

- Spodbujanje gospodarskega razvoja države preko skrajševanja potovalnih časov, zmanjšanja zastojev v 

prometu, boljše medregijske povezanosti ter navezave na glavne evropske koridorje. 

Državne ceste 

- Razvoj državnega cestnega omrežja, ki omogoča nemoteno in varno odvijanje prometa ter varnost 

udeležencev v prometu in prebivalstva ob cestah; 

- Zmanjševanje negativnih vplivov prometa na okolje. 

Delovanje v okviru glavnega programa prispeva k doseganju prioritet in ciljev razvojnih programov: 



- 121 Upravljanje sistemov javne uprave na državni in lokalni ravni, 

- 131 Pravosodje. 


Slovenija gradi avtoceste od leta 1970. Prvi avtocestni odsek, Vrhnika–Postojna, je bil zgrajen v dveh letih in 

predan prometu 29.12.1972. V 24 letih (od 1970 do 1994) je bilo nato zgrajenih skupaj 198,4 kilometrov 

štiripasovnih in dvopasovnih avtocest 

(http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Nacionalni_program_izgradnje_avtocest/Dinamika_granje_26. 

aspx). 




Z namenom zagotavljanja ustrezne notranje povezave države, izboljšanja prometne varnosti, zagotavljanja 

povezave s širšim evropskim prostorom in spodbujanja gospodarskega razvoja (strateški cilji) ter 

zagotavljanja in povečanja neposrednih ekonomskih učinkov, zmanjšanja negativnih prometnih vplivov na 

okolje, omogočanja širše gospodarske, socialne in turistične koristi in ohranjanja že izgrajenega avtocestnega 

omrežja (strukturni cilji) je Državni zbor Republike Slovenije 15.11.1995 sprejel NPIA v Republiki Sloveniji 

(Ur. l. RS, št. 13/96). Naknadno je bil nacionalni program spremenjen in dopolnjen, leta 2004 pa ga je 

nadomestila Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest. 

V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je do leta 2013 

predvidena izgradnja več kot 660 kilometrov sodobnih avtocest, hitrih cest in drugih javnih cest, od tega: 

- 538,6 km avtocest in hitrih cest, 

- 34 km navezovalnih cest na avtocestno omrežje, 

- izgradnja avtocest v območju mednarodnih mejnih prehodov, priključkov na obstoječe in bodoče 

avtocestno omrežje ter dograjevanje obstoječega cestninskega sistema. 

V obdobju od 1994 do tega trenutka je bilo zgrajenih in prometu predanih skupaj 528 kilometra avtocest, 

hitrih cest in drugih cest iz nacionalnega programa (štiripasovnih in dvopasovnih) – 

http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Nacionalni_program_izgradnje_avtocest/Avtoceste_in_hitre_ce 

ste_30.aspx. Skladno z dosedanjo usmeritvijo in nacionalnim programom gradnje avtocest se je v letu 2010 

nadaljevala izgradnja avtocestnih odsekov na X. koridorju (Pluska–Hrastje). Preostalo obstoječe omrežje 

državnih cest, kategorij glavnih in regionalnih cest, pa se je predvsem vzdrževalo in ohranjalo – v glavnem so 

se odpravljala ozka grla s ciljem povečanja propustnosti in varnosti v prometu. 

Slika 1: Avtocestni sistem v Republiki Sloveniji 

Vir: DARS d.d.. 




Tabela 1: Viri za izgradnjo avtocestnega omrežja v letih 1994–2010 (v mio EUR) 

NAMENSKA SREDSTVA 1.566,30 

KOHEZIJSKI SKLAD 202,94 

CESTNINE ZA NOVOGRADNJO 140,49 

ZADOLŽEVANJE 3.576,92 

VRAČILO DDV 426,58 

DRUGI VIRI 41,59 

Skupaj 5.954,83 

Vir: DARS, d.d.. 

Razvoj državne cestne infrastrukture je omogočil pospešen razvoj območij ob avtocestnem križu. Direkcija 

RS za ceste upravlja s 5.954 km državnih cest, is sicer 16 km hitrih, 354 km glavnih cest I. reda, 464 km 

glavnih cest II. reda, 947 km regionalnih cest I. reda, 1.356 km regionalnih cest II. reda, 2.179 km regionalnih 

cest III. reda, ter 638 km regionalnih turističnih cest. Za doseganje letnih in dolgoročnih ciljev izvaja 

Direkcija Republike Slovenije za ceste strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za 

graditev, vzdrževanje in varstvo glavnih in regionalnih cest ter dela hitrih cest, naloge, ki se nanašajo na 

prevoze v tovornem in potniškem cestnem prometu ter ugotavljanje skladnosti cestnih vozil. 

Število registriranih motornih vozil se v Sloveniji konstantno povečuje. V obdobju 2001 do 2008 se je število 

registriranih motornih vozil povečevalo v povprečju za 3,4 % letno, pri čemer pa je bila rast v letu 2008 glede 

na leto 2007 bistveno višja (4,2 %). 

Slika 2: Karta prometnih obremenitev 

Vir: Direkcija RS za ceste. 




Na omrežju se vsako leto izvaja vizualna ocena stanja voznih površin po metodologiji modificiranega 

švicarskega indeksa MSI (na polovici omrežja). Po oceni stanja iz leta 2008 in 2009 je v zelo slabem in 

slabem stanju kar 53,8 % državnega cestnega omrežja, v zelo dobrem in dobrem stanju pa le 34,4 % vozišč v 

pristojnosti DRSC. Iz spodnje tabele je razvidno, da se stanje voznih površin z leti slabša. 

Tabela 2: Stopnja izrabljenosti državnih cest 

Zelo slabo in slabo Zelo dobro in dobro 

2003 do 2004 48,1% 39,5 % 

2005 do 2006 49,9 % 37,4 % 

2007 do 2008 53,6 % 34,4 % 

2008 do 2009 53,8 % 34,3 % 


Na državnih cestah se v okviru omejitev, ki izvirajo iz zakonodaje in razpoložljivega obsega proračunskih 

sredstev izvaja redno vzdrževanje, investicije in investicijsko vzdrževanje cest ter varstvo državnih cest. 

Struktura vlaganj po letih je prikazana v nadaljevanju. 

Graf 1: Investicije, investicijsko in redno vzdrževanje na področju državnih cest v obdobju 1997–2009 





Redno vzdrževanje cestnega omrežja je dejavnost, ki omogoča osnovno uporabnost cest v vseh razmerah in 

ob ustreznem in zadostnem izvajanju lahko bistveno pripomore k zmanjševanju stroškov vlaganj v cestno 

omrežje. Redno vzdrževanje in varstvo cest zajema pregledniško službo, redno vzdrževanje prometnih 

površin, bankin, odvodnjavanja, brežin, prometne signalizacije in opreme, cestnih naprav in ureditev, 

vegetacije, zagotavljanje preglednosti, čiščenje cest, cestnih objektov, nadzor osnih obremenitev, skupnih 

mas in dimenzij vozil, intervencijske ukrepe, zimsko službo ter vzpostavitev prevoznosti po elementarnih 

dogodkih. 

Pozimi 2009 so zaradi zmrzovanja nastale številne nove poškodbe na cestah, kljub temu pa je še bilo mogoče 

v okviru rednega vzdrževanja zagotoviti prevoznost cest. V prihodnje bo potrebno vlaganja v redno 

vzdrževanje državnih cest povečevati, sicer čez nekaj let ne bo možno več zagotavljati prevoznosti 

obstoječega cestnega omrežja. 

Investicije so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države, lokalnih skupnosti in drugih vlagateljev 

v javne ceste, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti. Sestavljene so iz investicijskega vzdrževanja in gradnje 

državnih cest. V sklopu investicijskega vzdrževanja državnih cest, rekonstrukcij in obnovitvenih del na 

državni cesti, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist se izvajajo obnove cest, ukrepi za izboljšanje 

prometne varnosti ter ureditve skozi naselja, sanacije brežin, plazov in obcestja, sanacije in rekonstrukcije 

premostitvenih objektov, sanacije prepustov, sanacije opornih in podpornih konstrukcij, manjše 

rekonstrukcije (modernizacije) in preplastitve. V sklopu gradnje državnih cest se izvajajo zahtevnejši projekti, 

ki praviloma trajajo več let in obsegajo predvsem novogradnje cest, cestnih odsekov ali cestnih objektov. 

Struktura vlaganj po namenu se je v zadnjih 10 letih spremenila. Opazimo lahko znižanje deleža vlaganj v 

ukrepe za ohranjanje cest (obnove in preplastitve) ter porast predvsem ukrepov za izboljšanje prometne 

varnosti. 

Tabela 3: Struktura vlaganja v državne ceste po namenu 

1999 2004 2009 

Vlaganja v izboljšanje prometne varnosti 14 % 24 % 23 % 

Vlaganja v ohranjanje cest 29 % 18 % 16 % 

Vlaganja za izboljšanje pogojev bivanja 0 % 2 % 2 % 

Vlaganja za znižanje stroškov uporabnikov 36 % 31 % 37 % 

Vlaganja za zagotavljanje dostopnosti 20 % 25 % 22 % 

Kljub temu, da se vložki v investicije in investicijsko vzdrževanje ter redno vzdrževanje v povprečju od leta 

1997 realno povečujejo se stanje voznih površin z leti slabša. Glede na to, da je več kot polovica cest v 

slabem in zelo slabem stanju bo v naslednjih letih nujno potrebno povečati vlaganja v ohranjanje in redno 

vzdrževanje cest, sicer kmalu ne bo mogoče zagotavljati prevoznosti cest. 

1303 - Železniški promet in infrastruktura 


V okviru programa se uresničujejo naloge s področja razvoja železniškega prometa in infrastrukture za 

zagotavljanje varnega, točnega in zanesljivega železniškega prometa, večje mobilnosti prebivalstva ter 

zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. 

Področje železniškega prometa in infrastrukture vključuje aktivnosti obnove in nadgraditve javne železniške 

infrastrukture (JŽI). V okviru programa se uresničujejo naloge razvoja trajnostnega tirnega potniškega in 

tovornega prometa in s tem doseganje ciljev prometne politike ter skladnega regionalnega razvoja in 




gospodarstva Republike Slovenije. Z aktivnostmi podprograma se ustvarjajo pogoji za večjo mobilnost 

prebivalstva in blaga z uporabo železniških storitev, kar se zrcali v povečanju prometa na vseh področjih 

železniškega podsistema. 

Naloge v okviru navedenega programa izvajata Ministrstvo za promet in Direkcija za vodenje investicij JŽI. 


Gradnja in vzdrževanje železniške infrastrukture predstavlja ključen dejavnik uspeha v vse bolj odprtem, 

tržnem in konkurenčnem prostoru. Slovenija je v obdobju po osamosvojitvi uspela zgraditi le neposredno 

železniško povezavo z Madžarsko. To dejanje se je pokazalo kot izjemno pomembno po vstopu obeh držav v 

Evropski unijo, saj je ta železniška smer postala bolj konkurenčna. Na ostalih delih železniške infrastrukture 

pa se je v glavnem ohranjalo obstoječe stanje in prevoznost. 

Železnice v trenutnih okoliščinah največ tovora pridobijo prek koprskega pristanišča. Zato je pomembno 

razvijati zmogljivosti, ki bodo uvrščale železnice med pomembnejše integratorje logistike na severnem 

Jadranu in oseh V. in X. koridorja, predvsem z obvladovanjem tovornih terminalov na slovenskem področju 

in s povezavo s strateškimi partnerji na terminalih v tujini. 

Najpomembnejši cilji, ki izhajajo iz dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja so izboljšanje 

varnosti, interoperabilnosti, hitrosti in propustnosti prog ter zmanjšanje obremenitev okolja s hrupom z 

razvojem javne železniške infrastrukture na obstoječem omrežju, ki obsega 1.228,1 km glavnih in regionalnih 

prog ter gradnjo novih prog. Hkrati se želi z dvigom kakovosti storitev, namenjenih uporabnikom javnega 

železniškega potniškega prometa povečati tudi mobilnost prebivalstva. 

Prednostna strategija je zagotavljanje učinkovitega vključevanja JŽI v evropsko prometno omrežje na V. in 

X. prometnem koridorju. Hkrati je cilj za slovenski železniški sistem postati regionalni integrator različnih 

oblik potniškega prometa ter pomemben logist na V. in X. koridorju. 

Glavni poudarek pri vzpostavitvi integriranega javnega potniškega prometa je omogočiti promet s 

pogostejšimi frekvencami vlakov v primestnem prometu. V globalnemu strateškemu cilju je v ospredju razvoj 

»evropske železniške infrastrukture«, to je oživitev železniškega sistema, na podlagi zmogljive infrastrukture 

s hitrostmi do 160 km/h in več, ki bo omogočala kakovostne storitve prevoza potnikov in blaga. Tako se bo 

uresničevala strategija učinkovitega in kakovostnega izvajanja vseh storitev na območju Slovenije. 



- 052 Trajnostna mobilnost, 


- 121 Upravljanje sistemov javne uprave na državni in lokalni ravni. 


Slovenskim železnicam na trgu močno konkurirajo cestni prevozniki in obvozni železniški koridorji čez 

Avstrijo in Madžarsko. Z vključevanjem v evropske povezave so se domačim cestnim prevoznikom v večji 

meri pridružili še tuji cestni prevozniki, z liberalizacijo mednarodnega železniškega prometa pa so se 

konkurenčne razmere še zaostrile. 

Zaradi recesije na največjih izvoznih in uvoznih trgih Slovenije ter na trgih sosednjih držav so se zmanjšali 

blagovni tokovi v notranjem prometu, uvozu, izvozu in tranzitu, zaradi česar so se zmanjšala naročila in s tem 

obseg prevoza po železnici. 




Stanje javne železniške infrastrukture se zaradi nezadostnih sredstev za njen razvoj, vzdrževanje in 

posodobitev v preteklosti iz leta v leto slabša. Nacionalni program razvoja slovenske železniške 

infrastrukture, ki ga je leta 1995 sprejel slovenski parlament, je bil uresničen le okrog 30 %. Slabo stanje je 

razvidno iz številnih poškodb in napak, ki nastajajo na tirih, voznem omrežju, signalnovarnostnih napravah, 

telekomunikacijskih napravah, kretnicah, in iz uvedenih počasnih voženj ter omejenih hitrosti. Zaradi 

navedenega stanja se že sicer manj konkurenčne prevozne storitve še bolj oddaljujejo od zahtev in potreb 

uporabnikov. Trenutno neustrezna infrastruktura ne omogoča dostopnosti, povezljivosti in s tem kakovostnih 

storitev javnega potniškega prometa. Zaradi prepočasne modernizacije omrežja je čedalje večja nevarnost 

odliva tranzitnih transportnih tokov na vzporedna omrežja skozi Italijo, Avstrijo, Madžarsko ali Hrvaško. 

Povečuje se tudi nevarnost odliva tovornega pristaniškega tranzita na severnomorska pristanišča. Zaradi 

nezadostnih dopustnih osnih obremenitev so posamezni tovori že preusmerjeni na obvozne poti mimo 

Slovenije, kar pomeni izgubo tovora, oziroma se vagoni celo na določenih smereh glavnih prog Zidani Most– 

Šentilj in Pragersko–Murska Sobota nakladajo za 15 % manj, kot bi to bilo glede na njihovo nosilnost 

dopustno. Na železniških koridorjih, ki potekata prek Slovenije in sta del evropskih koridorjev Lyon– 

Budimpešta in Salzburg/Graz–Solun, na odseku proge med Zidanim Mostom in Šentiljem, ni zagotovljena 

kategorija proge D4 (z 225 KN osne obremenitve). 

Republika Slovenija pri svoji strategiji poudarja nujnost dograditve in obnove V. in X. koridorja, kar ji 

dolgoročno zagotavlja konkurenčno sposobnost. Zato je treba čim prej sprejeti nacionalni program razvoja 

javne železniške infrastrukture. Z državo je treba doseči tudi sklenitev večletnih pogodb za financiranje 

obveznih javnih gospodarskih služb, kar izhaja tudi iz predpisov Evropske unije. Tako bodo zagotovljeni 

usklajenost tehničnega in finančnega načrtovanja ter večja učinkovitost in racionalnejše poslovanje izvajalcev 

obveznih gospodarskih javnih služb. Pri tem je potrebno posebej upoštevati konkurenčno ogroženost 

železniškega prometa in njegove ekonomike, ki se lahko predvideva pri načrtovanih obvoznih železniških 

smereh prek Italije in Avstrije v smeri Budimpešte, pa tudi določene povezave v Republiki Hrvaški v smeri 

Madžarske. 

Posledice večletnega pomanjkanja vlaganj v vzdrževanje in razvoj javne železniške infrastrukture se odražajo 

v slabši funkcionalni usposobljenosti in negativnih vplivih na odvijanje železniškega prometa. Posledično se 

prav tako povečuje obseg vzdrževanja vozne mreže, svetlobno–varnostnih in telekomunikacijskih naprav ter 

elektroenergetskih objektov. 

Pri opravljanju gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem 

prometu, so bila realizirana vsa, v skladu s pogodbo načrtovana dela. V letu 2010 je upravljavec: 

- prepeljal 15,665 mio prepeljanih potnikov; 

- opravil 10,864 mio vlakovnih kilometrov v notranjem in čezmejnem regijskem potniškem prometu z 

indeksom 100,15 v primerjavi s preteklim letom, od tega opravil 9,064 mio vlakovnih kilometrov v notranjem 

potniškem prometu z indeksom 101,79 ter opravil 1,800 mio vlakovnih kilometrov v čezmejnem regijskem 

potniškem prometu z indeksom 98,01; 

- izvajal in zagotavljal učinkovit in varen potniški promet; 

- ohranjal in nadgrajeval kakovost storitev potniškega prometa. 

Glede na obseg prometa, gospodarski pomen in povezovalno vlogo železniškega prometa v prostoru se proge 

delijo na glavne in regionalne ter na enotirne in dvotirne proge. Po številu kilometrov je enotirnih 897,7 km 

ali 73,1 % (od tega petino elektrificiranih), dvotirnih pa 330,4 km. 




Slika 3: Železniško omrežje glede na vrsto prog 

Vir: Statistika SŽ. 

1304 - Letalski promet in infrastruktura 


V okviru programa se uresničujejo naloge s področja letalstva, predvsem pa se zagotavljajo pogoji za 

normalno obratovanje letališč, posodobitve in nadgradnje letališke infrastrukture ter upravljanje stvarnega 

premoženja države na področju letalstva. Naloge izvaja ministrstvo v skladu z nacionalnimi predpisi in 

pravnimi akti Evropske unije. 

Program zagotavlja pogoje za nadaljnji razvoj ter konkurenčnost slovenskih letališč. Vzpostavitev novih 

letalskih linij povečuje možnosti povečanja števila potnikov na trenutno nerentabilnih letališčih ter s tem 

njihovega praga donosnosti. Rekonstrukcije in investicijsko vzdrževanje letališke infrastrukture na slovenskih 

letališčih zagotavljajo redno in nemoteno sprejemanje ter oskrbo potnikov na način, ki bo primerljiv z 

drugimi evropskimi terminali ter bo omogočal redno in nemoteno odvijanje letaliških dejavnosti. 


Dolgoročni cilji na področju letalskega prometa in infrastrukture so povečati letalski promet v Sloveniji, 

zagotoviti maksimalno zanesljivost ter ustrezne pogoje za razvoj letalskega prometa in spremljajočih storitev. 

Najpomembnejša investicija v srednjeročnem obdobju ostaja druga faza novega potniškega terminala na 

letališču Ljubljana. Hkrati je dolgoročno pomembna tudi investicija v razvoj in posodobitev letališča Maribor 

in oskrbo ostalih slovenskih letališč. 

Cilji izhajajo iz dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s katerimi je opredeljeno tudi časovno 

obdobje njihovega uresničevanja, predvsem pa iz: 




- Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije (Intermodalnost: Čas za sinergijo), 

- Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013 in 

- Resolucije o nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva RS do leta 2020. 


- 051 Promet in prometna infrastruktura. 


Slovenija ima 16 letališč, od tega eno za vojaške namene ter preko 40 vzletišč. Med letališči so tri javna 

mednarodna letališča, in sicer Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana d.d., Letališče Edvarda Rusjana Maribor 

d.o.o. in Letališče Portorož d.o.o.. 

Republika Slovenija si prizadeva vzpostaviti možnosti za nadaljnji razvoj infrastrukture na javnih letališčih, 

kar je temeljni pogoj za nastopanje na konkurenčnem trgu. Stalno razvijanje tehnologije, metodologije in 

uvajanje novih tehnoloških rešitev ob sočasni nadgradnji infrastrukture so bistveni pogoji za višjo kakovostno 

raven obravnave potnikov in tovora ter servisiranje letalskih prevoznikov ob sočasnem nižanju stroškov. Ker 

so prostorski akti velika finančna naložba, Republika Slovenija v podporo izvajalcem civilnega letalstva 

redno preverja možnosti za financiranje iz evropskih skladov. 

Zaradi napovedanega povečanja zračnega prometa v naslednjem desetletju, je potrebno zagotoviti zadostne 

kapacitete letališč in letališča povezati z primestnim javnim prevozom, kar bo prijaznejše za uporabnike 

oziroma potnike. 

Ključno na področju letališke infrastrukture je: 

- zagotoviti zadostne kapacitete letališč in sistem za vodenje in kontrolo zračnega prometa, 

- zagotoviti visoko raven varnosti v zračnem prometu ter 

- povezati letališča s primestnim javnim prevozom. 

V preteklih letih se je posodabljala predvsem infrastruktura na mednarodnem letališču v Mariboru z 

namenom povečane stopnje varnosti, povečanja zmogljivosti letališča, možnosti uporabe letališča kot 

alternativnega ljubljanskemu ter spodbujanja nadaljnjega razvoja na območju Podravske regije. 

1305 - Vodni promet in infrastruktura 


Vodni promet in infrastruktura zajema naloge s področja urejanja in nadzora na področju vodnega prometa in 

infrastrukture, gospodarjenja s pristaniško infrastrukturo, razvoja pomorskega šolstva, skrb za varnost plovbe, 

hidrografijo in kartografijo ter mednarodno sodelovanje in zastopanje države v zadevah, vezanih na področje 

pomorstva. 

Program zagotavlja izboljšanje varnosti pomorskega prometa in preprečevanje onesnaževanja morja, 

povečanje pristaniških zmogljivosti v okviru koprskega pristanišča, razvoj lokalnega in regionalnega 

pomorskega potniškega prometa, vzdrževanje hidrografskih podatkov ter izdelavo in vzdrževanje pomorskih 

kart in dolgoročni razvoj pomorskih avtocest. Program vključuje tudi skrb za varnost plovbe ter nadzor nad 

izvajanjem reda v pristaniščih, preostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda, pristojnosti za 

vzdrževanje objektov za varnost plovbe, inšpekcijski nadzor nad varnostjo plovbe, urejanje pomorskega 

prometa in potniškega terminala. 

V okviru programa se prepletajo naloge Ministrstva za promet in Uprave RS za pomorstvo, in sicer se naloge 

Ministrstva za promet neposredno nanašajo na hidrografijo in kartografijo, preostale naloge pa izvaja Uprava 

RS za pomorstvo. 





Dolgoročni cilji na področju vodnega prometa in infrastrukture so: 

- izboljšanje varnosti pomorskega prometa in preprečevanje onesnaževanja morja, 

- razvoj znanstveno–izobraževalnega dela v zvezi z morjem in pomorskimi dejavnostmi, 

- povečanje pristaniških zmogljivosti v okviru koprskega pristanišča ter razvoj lokalnega in regionalnega 

pomorskega potniškega prometa. 

Cilji izhajajo iz dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja, in sicer predvsem iz Resolucije o 

prometni politiki Republike Slovenije (Intermodalnost: Čas za sinergijo), Resolucije o pomorski usmeritvi 

Republike Slovenije in Resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije. 


- 041 Formalno izobraževanje in usposabljanje, 



- 121 Upravljanje sistemov javne uprave na državni in lokalni ravni. 


Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je pristanišče Koper pridobilo status evropskega pristanišča in tako 

sedaj enakovredno in povsem konkurenčno ponuja svoje storitve na svetovnem trgu. Če želi koprsko 

pristanišče obdržati korak s konkurenco, potrebuje nove zmogljivosti, predvsem nove operativne obale, ki 

bodo omogočale sprejem velikih sodobnih ladij. 

Vlada Republike Slovenije je julija 2008 sprejela Uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, 

opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje 

določene pristaniške infrastrukture v tem pristanišču, ki ureja način upravljanja in vodenja koprskega 

tovornega pristanišča ter pogoje in način opravljanja pristaniške dejavnosti na pristaniškem območju. Med 

Republiko Slovenijo in Luko Koper d.d. je bila podpisana Koncesijska pogodba za opravljanje pristaniških 

dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega 

pristanišča. V skladu s to uredbo in koncesijsko pogodbo se izvajajo aktivnosti med Luko Koper d.d., 

Ministrstvom za promet in Upravo RS za pomorstvo. 

V letu 2008 je začel veljati Zakon o davku na tonažo (Ur. l. RS, št. 61/07), ki prinaša davčne ugodnosti pri 

obdavčitvi dohodkov ladjarjev. Te ugodnosti je koristil tudi edini slovenski ladjar Splošna plovba d.o.o.. 

V letu 2010 so se nadaljevale aktivnosti v povezavi s pridobitvijo državnega prostorskega načrta za koprsko 

pristanišče, ki ga bo Vlada RS predvidoma v kratkem potrdila, srednjeročno pa se načrtuje izgradnja nove 

stavbe potniškega terminala. 

Na področju hidrografije in kartografije se konstantno zagotavlja ažuriranje baze hidrografskih podatkov ter 

vnos popravkov na že obstoječe pomorske karte, ki jih uporabniki lahko dobijo pri različnih distributerjih, s 

katerimi ima Ministrstvo za promet sklenjene pogodbe. Periodično v skladu s priporočili in standardi IHO in 

IMO se obnavljajo meritve morja, kar vse prispeva k večji varnosti plovbe in s tem varovanju človeškega 

življenja na morju ter zmanjševanju verjetnosti nesreč na morju. 





Oris PU-ja 

Ožje Ministrstvo za promet zagotavlja proračunska sredstva za aktivnosti na področju urejanja in nadzora na 

področju prometa, vključujoč spodbujanje trajnostnega razvoja prometa in izvajanje nalog Javne agencije za 

varnost prometa, za izgradnjo avtocestnih odsekov, ki so sofinancirani s sredstvi EU, izvajanje nalog Javne 

agencije za železniški promet, letališkega prometa in infrastrukture ter za aktivnosti iz področja hidrografije 

in kartografije. 

V okviru ministrstva samostojno delujejo Sektor za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, Sektor za 

preiskovanje železniških nesreč in incidentov ter Sektor za izvajanje nalog regulatornega organa. 

1. Poročilo o realizaciji finančnega načrta neposrednega 

proračunskega uporabnika 

1.1. Obrazložitev posameznih vrst izdatkov na nivoju podskupine 


400 - Plače in drugi izdatki zaposlenim 

Delež izdatkov za plače in druge izdatke zaposlenim je predstavljal 55,2 % vseh tekočih odhodkov in 7,4 % 

vseh realiziranih odhodkov proračuna MZP v letu 2010. Glede na veljavni proračun so bili izdatki za plače in 

druge izdatke zaposlenim realizirani 98 %, glede na zadnji sprejeti proračun pa 96,6 %. V primerjavi z letom 

2009 je bila realizacija nižja za 0,3 %. 

Izdatki na podskupini 400 so predstavljali 62,7 % vseh izdatkov na podprogramu Administracija in 0,2 % 

vseh izdatkov na podprogramu Urejanje in nadzor na področju prometa. 

401 - Prispevki delodajalcev za socialno varnost 

Delež izdatkov za prispevke delodajalcev za socialno varnost je predstavljal 8,8 % vseh tekočih odhodkov in 

1,2 % vseh realiziranih odhodkov proračuna MZP v letu 2010. Glede na veljavni proračun so bili izdatki za 

prispevke delodajalcev za socialno varnost realizirani 93,2 %, glede na zadnji sprejeti proračun pa 96,1 %. V 

primerjavi z letom 2009 je bila realizacija nižja za 1,2 %. 

Izdatki na podskupini 401 so predstavljali 10 % vseh izdatkov na podprogramu Administracija in 0,03 % 

vseh izdatkov na podprogramu Urejanje in nadzor na področju prometa. 

402 - Izdatki za blago in storitve 

Delež izdatkov za blago in storitve je predstavljal 35,9 % vseh tekočih odhodkov in 4,8 % vseh realiziranih 

odhodkov iz proračuna MZP v letu 2010. Glede na veljavni proračun so bili izdatki za blago in storitve 

realizirani 84,5 %, glede na zadnji sprejeti proračun pa 61,2 %. V primerjavi z letom 2009 je bila realizacija 

nižja za 11,8 %. 

Izdatki na podskupini 402 so predstavljali 25,2 % vseh izdatkov na podprogramu Administracija, 17,2 % vseh 

izdatkov na podprogramu Urejanje in nadzor na področju prometa, 0,2 % vseh izdatkov na podprogramu 

Letališča in letališka infrastruktura ter 100 % na podprogramu Hidrografija in kartografija. 




413 - Drugi tekoči domači transferi 

Delež izdatkov za druge tekoče domače transfere je predstavljal 99,9 % vseh tekočih transferov in 4,4 % vseh 

realiziranih odhodkov iz proračuna MZP v letu 2010. Glede na veljavni proračun so bili izdatki za druge 

tekoče domače transfere realizirani 89,2 %, glede na zadnji sprejeti proračun pa za 4,5 odstotne točke manj. V 

primerjavi z letom 2009 je bila realizacija drugih tekočih domačih transferjev višja za 39,9 %. 

Izdatki na podskupini 413 so predstavljali 26,7 % vseh izdatkov na podprogramu Urejanje in nadzor na 

področju prometa, 100 % vseh izdatkov na podprogramu Javne službe v železniškem prometu in 3,3 % vseh 

izdatkov podprogramu Letališča in letališka infrastruktura. 

414 - Tekoči transferi v tujino 

Delež izdatkov za tekoče transfere v tujino je predstavljal 0,08 % vseh tekočih transferov in 0,004 % vseh 

realiziranih odhodkov iz proračuna MZP v letu 2010. Glede na veljavni proračun so bili izdatki za druge 

tekoče domače transfere realizirani 19,5 %, glede na zadnji sprejeti proračun pa 100 %. V primerjavi s 

predhodnim letom so bili tekoči transferi v tujino nižji za 68 %. 


področju prometa. 

420 - Nakup in gradnja osnovnih sredstev 

Delež izdatkov za nakup in gradnjo osnovnih sredstev je predstavljal 100 % vseh investicijskih odhodkov in 9 

% vseh realiziranih odhodkov iz proračuna MZP v letu 2010. Glede na veljavni proračun so bili izdatki za 

investicijske odhodke realizirani 81,2 %, glede na zadnji sprejeti proračun pa 78,4. V primerjavi z letom 2009 

je bila realizacija višja za kar 23,2 krat. 

Izdatki na podskupini 420 so predstavljali 2,2 % vseh izdatkov na podprogramu Administracija, 6,2 % na 

podprogramu Urejanje in nadzor na področju prometa in 96,4 % vseh izdatkov na podprogramu Letališča in 

letališka infrastruktura. 

431 - Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski 

uporabniki 

Delež izdatkov za investicijske transfere pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki je 

predstavljal 100 % vseh investicijskih transferov in 73,1 % vseh realiziranih odhodkov iz proračuna MZP v 

letu 2010. Glede na zadnji sprejeti proračun so bili izdatki za investicijske transfere pravnim in fizičnim 

osebam realizirani 60,5 %, v primerjavi z letom 2009 pa je bila realizacija nižja za 12,6 %. 


področju prometa in 100 % izdatkov na podprogramu Sredstva za izgradnjo avtocest. 

1.2. Obrazložitev večjih odstopanj med sprejetim in realiziranim finančnim načrtom 

Finančni načrt Ministrstva za promet za leto 2010 je bil sprejet v višini 157.819.948 EUR (Uradni list RS, št. 

99/2009). V letu 2010 je bilo potrebno zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in makroekonomskih 

napovedi državni proračun rebalansirati. Z zadnjim sprejetim proračunom za leto 2010 (Uradni list RS, št. 

56/2010) se je ožjemu ministrstvu višina sredstev zmanjšala za 21,3 % in znašala 124.171.613 EUR. Do 

konca leta 2010 se je višina finančnega načrta ožjega ministrstva s prerazporeditvami še zmanjšala, in sicer za 

2.224.279 EUR oz. 1,8 % rebalansa proračuna za leto 2010. Tako je veljavni proračun za leto 2010 znašal 

121.947.334 EUR, končna realizacija pa je bila evidentirana v višini 80.435.128 EUR oz. 66 % veljavnega 

proračuna. Za odstotno točko nižja je bila realizacija finančnega načrta v primerjavi z zadnjim sprejetim 

proračunom za leto 2010. 




Razlogi za odstopanje so sledeči: 

- realizacija manjših investicij ministrstva je bila za 12,4 % nižja od veljavnega proračuna za leto 2010, 

razlog za odstopanje pa je v nižji realizaciji iz naslova nakupa strojne računalniške in druge opreme ter 

investicij v novo opremo in vzdrževanja obstoječe v skladu z varčevalnimi ukrepi; v primerjavi z 

rebalansom proračuna pa je bila realizacija še nekoliko nižja, in sicer je odstopanje posledica 

prerazporeditve pravic porabe za potrebe pravilnega evidentiranja tekočih stroškov ministrstva; 

- sredstva predvidena za izplačilo plač in drugih izdatkov zaposlenim so bila za 2 % nižja od veljavnega 

proračuna za leto 2010. Za odstotno točko nižja je realizacija v primerjavi z zadnjim sprejetim 

proračunom za leto 2010, kar je posledica racionalizacije stroškov dela; 

- realizacija materialnih stroškov je bila evidentirana v višini 94,2 % veljavnega proračuna za leto 2010, 

medtem ko je bila realizacija v primerjavi s sprejetim proračunom skoraj 100 %. Sredstva so zagotavljala 

izvrševanje tekočih odhodkov in vzdrževanja, poslovnih najemnin, stroškov službenih potovanj, 

strokovnega izobraževanja ter drugih operativnih odhodkov znotraj finančnega načrta ožjega ministrstva. 

Manjša odstopanja so posledica racionalizacije službenih potovanj in izobraževanj ter operativnih 

stroškov ministrstva; 

- v letu 2010 so se za izvajanje tehnične pomoči pri izvajanju projektov kohezijske politike zagotovila 

dodatna sredstva skladno s potrjeno spremembo projekta. Sicer je bila realizacija za 11,6 % nižja od 

zadnjega sprejetega proračuna za leto 2010 oz. 18,5 % od veljavnega proračuna, in sicer predvsem zaradi 

manj zaposlitev od prvotno predvidenih; 

- ministrstvo je v letu 2010 poravnalo obveznosti iz naslova članstva v mednarodnih organizacijah, s tem 

da je bila realizacija za 13 % nižja od načrtovanih sredstev zaradi tega, ker je ministrstvo v sprejetem 

proračunu načrtovalo sredstva za poravnavo večjega obsega članarin, med drugim tudi za JAA – Joint 

Aviation Authorities; 

- v letu 2010 so se zagotovila dodatna sredstva za izplačilo odškodnin zaradi sodnih postopkov, in sicer za 

poravnavo stroškov tožbe družbe Itinera proti Republiki Sloveniji in Družbi RS za avtoceste, d.d.; 

- preiskovalni organ v letalskem prometu je v letu 2010 realiziral polovico veljavnega plana, medtem ko je 

bila realizacija v primerjavi s sprejetim proračunom 16,7 %. Poleg racionalizacije razpoložljivih sredstev 

so razlog predvsem varčevalni ukrepi, saj največje odstopanje izhaja iz pridobitve ustreznega službenega 

vozila in opreme ter racionalizacije službenih potovanj; 

- po opravljeni kontroli upravičenih izdatkov na projektu TEMPO–uvajanje inteligentnih transportnih 

sistemov je bilo v letu 2010 izvršeno zadnje povračilo evropskih sredstev končnemu upravičencu DARS, 

d.d., in sicer tako za študije kot implementacijo. Razlika do celotnega plana izhaja predvsem iz nižjih 

stroškov faze III od načrtovanih; 

- razlogi za manjšo realizacijo od načrtovanih sredstev za preiskovalni organ v železniškem prometu so v 

dejstvu, da preiskovalni postopki vseh šestih vpeljanih preiskav v letu 2010 še potekajo in hkrati v letu 

2010 ni bilo železniške nesreče takšnega obsega, ki bi za preiskovalni postopek zahtevala obsežnejša 

finančna sredstva; 

- sredstva v okviru postavke za razvoj in urejanje prometa so bila realizirana za 15 % manj kot predvideno 

v veljavnem proračunu ter 34,3 % glede na sprejeto v okviru rebalansa finančnega načrta sredi leta 2010. 

Nižja realizacija je posledica evidentiranih prihrankov, ki so se konec leta prerazporedili v tekočo 

proračunsko rezervacijo in zagotavljanja sredstev za poravnavo stroškov odškodnin iz naslova sodnih 

postopkov. Ministrstvo je hkrati z varčevalnimi ukrepi racionaliziralo porabo načrtovanih svetovalnih 

storitev; 

- sredstva za izvzete lete zrakoplovov so bila realizirana v višini 85 % sprejetih pravic porabe za leto 2010. 

Razlog je v manjšemu številu zahtevkov s strani Kontrole zračnega prometa Slovenije od prvotno 

načrtovanih; 

- v letu 2010 so se pripravljale podlage za uvedbo integriranega javnega potniškega prometa, ki so bile 

izvedene v manjšem obsegu, kot je bilo to predvideno z rebalansom proračuna za leto 2010. Razlika se je 

skladno z evidentiranimi prihranki prerazporedila v tekočo proračunsko rezervacijo, dinamika 

financiranja projekta pa se uskladila s planom prihodnjih let; 

- sredstva sklada TEN (vseevropsko prometno omrežje) za obdobje 2004–2006 so bila porabljena skladno 

s kontrolo upravičenosti izdatkov, t.j. predvsem za pripravo masterplana na letališču Ljubljana. Za nastale 

stroške na projektu je bila certificirana velika večina zahtevkov za nakazilo, razlika za stroške Aerodroma 

Ljubljana ter storitve izbrane projektne pisarne, pa se je zamaknila v leto 2011; 




- v okviru načrtovanih sredstev TEN-T 2007–2013 je ministrstvo izvršilo izplačila za prvo in drugo fazo 

projekta EasyWay–inteligentni transportni sistemi, in sicer je bila realizacija za prvo fazo glede na 

certificirano upravičenost izdatkov nižja od načrtovane; 

- v okviru programa Cilj 3 (teritorialno sodelovanje) so bile načrtovane aktivnosti v okviru dveh projektov: 

»SEETAC–Jugovzhodna Evropa« in Transalpine Transport Architects–TRANSITECTS. Prvi je bil 

izvršen v višini 53 %, slednji pa v obsegu četrtine sprejetega plana. Razlogi za odstopanja so predvsem v 

postopkih za začetek priprave projektnih nalog; 

- za avtocestne projekte, ki se sofinancirajo s sredstvi kohezijske politike 2007–2013, je bila v letu 2010 

evidentirana realizacija v višini 59,2 % sprejetega plana. Odstopanja do načrtovanih pravic porabe 

izhajajo iz nižjih zahtevkov za povračila evropskega dela upravičenih stroškov; 

- Javne službe v železniškem prometu so bile realizirane v višini 66,4 % sprejetega oz. 89,8 % veljavnega 

proračuna za leto 2010. Razlika se je skladno z evidentiranimi prihranki prerazporedila v tekočo 

proračunsko rezervacijo; 

- sredstva v okviru evropskega projekta posodobitve letališča Maribor so bila realizirana v višini 79,8 % 

sprejetega plana. Gospodarska kriza je pustila posledice v gradbeništvu, to pa je posledično povzročilo 

težave z izvajalcem gradbenih del obnove in razširitve potniškega terminala. Zaradi tega so gradbena dela 

zamaknjena v leto 2011, kar je povzročilo tudi zamik financiranja posodobitve letališke infrastrukture na 

letališču Maribor; 

- v letu 2010 je bila za spodbujanje razvoja letalskega prometa v Portorožu sklenjena pogodba o izvedbi 

aktivnosti podpore razvoja in trženja letalske destinacije Portorož. Odstopanje od predvidenih pravic 

porabe v letu 2010 je posledica zamika dinamike financiranja projekta. 

1.3. Obrazložitev prenosa neporabljenih namenskih sredstev iz preteklega leta v skladu s 

44. členom ZJF 

Na podlagi 44. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 77/99 z dopolnitvami in spremembami) so 

se v leto 2010 prenesla neporabljena namenska sredstva na postavkah Osnovna sredstva–sredstva od prodaje 

stvarnega premoženja, Stvarno premoženje MZP – sredstva najemnine Luke Koper in Letališka 

infrastruktura–sredstva stavbnih in služnostnih pravic. V letu 2010 ministrstvo razpoložljivih sredstev, 

načrtovanih za nakup avtomobilov, odkup zemljišč na območju koprskega pristanišča in vzdrževanje 

poslovnih objektov na letališču Maribor, ni porabilo predvsem zaradi varčevalnih ukrepov in upoštevanja 

določil veljavnega zakona o izvrševanju proračuna. Neporabljena sredstva so se prenesla v leto 2011. 

1.4. Obrazložitev plačil neporavnanih obveznosti iz preteklih let v skladu s 46. členom 

ZJF 

Skladno s podaljšanjem Odločbe EK za izdelavo glavnega načrta letališča Ljubljana vključno z železniško 

povezavo z Ljubljano in Kranjem (nova železniška povezava Ljubljana–Jesenice) ob upoštevanju zakonodaje 

Evropske unije zlasti na področju varnosti je Vlada RS s sklepom odobrila podaljšanje izvajanja projekta in 

dodatna sredstva za financiranje nalog iz naslova zagotovljenih sredstev na posebnem podračunu Ministrstva 

za promet. 

1.5. Obrazložitev vključitve novih obveznosti v finančni načrt v skladu z 41. členom ZJF 

Po sprejemu Rebalansa proračuna RS za leto 2010 v finančni načrt Ministrstva za promet ni bilo vključenih 

novih obveznosti iz naslova sprejema novih zakonov. 

1.6. Obrazložitev višine izdanih in unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov 

iz naslova poroštev 

Ministrstvo za promet v letu 2010 ni imelo tovrstni aktivnosti. 




2. Poslovno poročilo 

2.1. Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih proračunskega uporabnika 




13012401 - Administracija 

Opis podprograma 

V okviru podprograma se zagotavljajo predvsem sredstva za logistično podporo izvajanju nalog ministrstva. 

Z namenom učinkovitega dela na področju prometa opredeljujeta kadrovska politika in politika 

organiziranosti poslovanja organa predvsem stroške plač in strokovnega izobraževanja zaposlenih, 

sodelovanja in zastopanja Slovenije v mednarodnih organizacijah in institucijah EU, pripravo različnih 

strokovnih podlag, koordinacijo dela organov v sestavi, reševanje upravnih postopkov, odnose z javnostjo ter 

vodenje sistema kakovosti. 

Poleg navedenega so za normalno delovanje organa potrebna tudi sredstva za pisarniški in splošni material ter 

storitve, stroške energije, vode, komunalnih storitev in komunikacij, prevozne stroške in storitve, tekoče 

vzdrževanje, zavarovanje poslovnih prostorov in opreme, najemnine, naročnine na revije in strokovne 

literature ter druge materialne odhodke. 

V skladu s pravili gospodarnega ravnanja s stvarnim premoženjem se na podprogramu zagotavljajo tudi 

sredstva za: 

- obnovo, adaptacijo in vzdrževanje poslovnih prostorov, 

- nakup in vzdrževanje informacijske, programske in telekomunikacijske opreme ter napeljav, 

- obnovo in vzdrževanje voznega parka, 

- nakup nematerialnega premoženja in 

- nakup ostale opreme, kot na primer pisarniškega pohištva in avdiovizualne opreme. 

Na podlagi potrjenega projekta tehnične pomoči v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in 

prometne infrastrukture je podprogram vključeval tudi evropska sredstva in sredstva lastne udeležbe za 

izvajanje logistične podpore kohezijski politiki za obdobje od leta 2007 do leta 2015. 

Zakonske in druge pravne podlage 

- Zakon o državni upravi, 

- Zakon o javnih uslužbencih, 

- Zakon o delavcih v državnih organih, 

- Zakon o delovnih razmerjih, 

- Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, 

- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, 

- Kolektivna pogodba za javni sektor, 

- Kolektivna pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih 

skupnosti, 

- Zakon o interventnih ukrepih, 

- Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev, 

- Zakon o splošnem upravnem postopku, 

- Zakon o upravnih taksah, 

- Zakon o javnih financah, 

- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011, 




- Zakon o letalstvu, 

- Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, 

- Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. 

Dolgoročni cilji podprograma 

Dolgoročni cilji podprograma so zagotavljanje pogojev za izvajanje strokovnih, upravnih, inšpekcijskih in 

nadzorstvenih nalog ministrstva, zastopanje Slovenije v mednarodnih in meddržavnih organizacijah ter 

delovnih skupinah s področja prometa, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih z namenom učinkovitega 

dela na področju prometa, vzpostavitev normativnega okvira za delovanje prometnega sektorja in 

koordinacija dela organov v sestavi. 

Ocena uspeha pri doseganju dolgoročnih ciljev podprograma 

Ministrstvo izvaja aktivnosti v okviru podprograma skladno z zakonskimi obveznostmi in programskimi 

dokumenti, ki določajo pravice in obveznosti Ministrstva za promet. Dolgoročni cilji so bili realizirani glede 

na pravne in finančne okvirje, ki so urejali splošno in upravno poslovanje državnih organov. Uspešno lahko 

ocenimo aktivno udeležbo v vseh oblikah bilateralnih in multilateralnih srečanj na ministrski ravni, 

konferencah ter srečanjih pod ministrsko ravnjo, usklajevanje v odnosu do drugih institucij EU, držav članic 

in v mednarodnih organizacijah. 

V skladu s potrditvijo projekta »Tehnična pomoč–Ministrstvo za promet–Operativni program razvoja 

okoljske in prometne infrastrukture–2007–2013« in njegovimi spremembami ministrstvo prispeva tudi k večji 

učinkovitosti, razvoju človeških virov in nemotenemu poslovanju na področju kohezijske politike. 

Letni cilji podprograma 

- uspešno izvajanje upravnih nalog ministrstva, 

- zastopanje Slovenije v mednarodnih organizacijah s področja prometa, 

- uspešna koordinacija dela organov v sestavi, 

- priprava različnih pravnih in drugih strokovnih podlag za delovanje prometnega področja, 

- informatizacija ministrstva, 

- pridobivanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem organa, 

- izvajanje tehnične pomoči v okviru kohezijske politike in 

- izvedba načrta izobraževanja. 

Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih letnih ciljev z oceno gospodarnosti in učinkovitosti 

V okviru podprograma so se v letu 2010 zagotavljali pogoji za normalno poslovanje ministrstva ter hkrati 

doseganje rezultatov podprograma Urejanje in nadzor na področju prometa (vzpostavljanje in izboljšanje 

normativnega, mednarodnega, administrativnega okvirja) ter ostalih programov na področju prometa. 

Realizirana sredstva podprograma Administracija so bila za 4 % nižja tako od zadnjega sprejetega proračuna 

kot veljavnega proračuna za leto 2010. 

V okviru sistema kakovosti ISO 9001:2008 je bil v letu 2010 pripravljen in izdan nov Poslovnik kakovosti, 

sprejeto je bilo poročilo o opravljeni notranji presoji na Ministrstvu za promet v letu 2009, pripravljen pa je 

bil tudi Načrt preventivnih ukrepov po notranji presoji 2009. Na podlagi načrta notranje presoje za leto 2010 

se je izvedla notranja presoja sistema vodenja kakovosti v IV. kvartalu 2010. Poleg tega je bila izvedena 

redna (zunanja) presoja sistema kakovosti ISO 9001:2008, prav tako pa je bilo v skladu s poslovnikom 

kakovosti pripravljeno poročilo za celovit vodstveni pregled. Zaradi sprememb procesov in postopkov je v 

letu 2010 potekalo tudi tekoče urejanje operativne dokumentacije. 




V letu 2010 so bile izvedene tudi aktivnosti v zvezi z upravljanjem, čiščenjem in varovanjem stavb, in sicer: 

- izbira izvajalca za čiščenje in varovanje poslovnih prostorov, 

- priprave na izbiro upravljavca in sklenitev krovne pogodbe za izvajanje storitev upravljanja, obratovanja 

in vzdrževanja objektov, garaž, vgrajenih sistemov in naprav ter urejanje in čiščenje skupnih prostorov, 

funkcionalnih zemljišč in garaž v objektih za potrebe državnih organov v Ljubljani za Upravni center 

Tržaška cesta 19, 19a in Langusova ulica 4, 

- vzpostavitev novega arhivskega prostora v K2 objekta Langusova 4 ter 

- delno beljenje in adaptacija dveh prostorov. 

V okviru načrta informatizacije za leto 2010 so se zamenjale dotrajane delovne postaje s terminali ter kupile 

nove strežniške infrastrukture, ki omogočajo učinkovito delo s terminali. Nadgradilo se je obstoječo omrežje 

z optično hrbtenico ter optično povezalo glavno komunikacijsko vozlišče s primarnim strežniškim 

prostorom. Za izboljšanje učinkovitosti osnovnih sredstev se je vpeljala virtualizacija strežniškega okolja, ki 

mogoča prihranek pri prostoru, energiji in vzdrževanju strežnikov. Vpeljane so bile tudi različne programske 

rešitve za večjo preglednost in nadzor dostopa do različnih podatkov. V skladu z revizijskimi priporočili se je 

v letu 2010 nadaljevala implementacija zahtev po ognjeno varnih strežniških prostorih ter ustreznem 

varnostnem nadzoru le–teh. 

Glavnina sredstev podprograma je bila namenjena za uresničevanje kadrovske politike. 

Na podlagi skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave za leti 2009 in 2010 je bilo ministrstvu na 

dan 31.12.2010 prvotno dovoljenih 393 zaposlitev, kar je 1 % znižanje glede na kadrovski načrt za leto 2009. 

Med letom so bile nato sprejete spremembe skupnega kadrovskega načrta, tako da je bilo na dan 31.12.2010 

ministrstvu dovoljenih 385 zaposlitev. Konec leta je ministrstvo realiziralo 375, od navedenega je bilo na 

ožjem ministrstvom zaposlenih 180 oseb, poleg tega 19 izven kadrovskega načrta. Slednje vključuje 6 zaradi 

nadomeščanja uslužbencev na porodniškem dopustu, daljši bolniški odsotnosti oz. starševskem dopustu, 3 v 

okviru akcijskega programa za invalide, 1 za popolnitev delovnega časa invalida, 8 na projektu 'Tehnična 

pomoč – Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013' in 1 na projektu 

SEETAC – Jugovzhodna Evropa. 

Iz realizacije kadrovskega načrta na dan 31.12.2010 izhaja, da ministrstvo kadrovskega načrta za leto 2010 ni 

preseglo. Od navedenih zaposlitev v okviru ožjega ministrstva ima največ zaposlenih univerzitetno izobrazbo 

(50 %), sledijo visoka strokovna izobrazba in magisterij, malo manj kot sedmina pa jih ima srednjo 

izobrazbo. Več kot polovica zaposlenih je žensk, povprečna starost zaposlenih pa je 41,3 let. 

Poraba sredstev za plače po posameznih mesecih je bila odvisna predvsem od števila zaposlenih in njihovih 

plač, prisotnosti uslužbencev, izplačil nadomestil, odpravnin, regresa (meseca maja), napredovanj in drugih 

prejemkov. Razlog za nižjo realizacijo od načrtovane je predvsem v varčevalnih ukrepih (neizplačevanju 

redne delovne uspešnosti in omejenem obsegu dovoljena poraba sredstev za izplačilo delovne uspešnosti iz 

naslova povečanega obsega). 

Na realizacijo podprograma v letu 2010 so vplivali tudi stroški izobraževanja, usposabljanja in 

izpopolnjevanja zaposlenih z namenom učinkovitega dela na področju prometa. Sredstva namenjena za 

programe izobraževanja so se izvrševala v skladu z načrtom izobraževanja za leto 2010, namenjena pa so bila 

predvsem izobraževanju na področjih javnih naročil in letalstva, novostim zaradi nove zakonodaje, 

računalništva, protokola in odnosov z javnostjo, strokovnih izpitov, tujih jezikov, pridobivanju višje stopnje 

izobrazbe, izobraževanju vodilnih ter drugih vsebinskih sklopov. Celotna realizacija načrta izobraževanj v 

letu 2010 je bila 69,9 %. 

Ministrstvo za promet je v letu 2010 upoštevalo varčevalne ukrepe, kar je posledično vplivalo na zmanjšanje 

udeležb na usposabljanjih oziroma izobraževanjih. Javni uslužbenci so se udeležili le najnujnejših konferenc, 

kongresov posvetov, usposabljanj oziroma izobraževanj. Poleg navedenega je Ministrstvo za promet z 

dodatnimi ukrepi zmanjšalo stroške zunanjih izvajalcev in za izvedbo nalog zagotovilo lastne kadre. 




Sredstva na podprogramu so bila namenjena tudi zagotavljanju materialnih pogojev za delovanje organa, in 

sicer pisarniškemu, splošnemu in posebnemu materialu ter storitvam, stroškom energije, vode, komunalnih 

storitev in komunikacij, prevozim stroškom in storitvam, izdatkom za službena potovanja, tekočemu 

vzdrževanju ter zavarovanju poslovnih prostorov in opreme, poslovnim najemninam in zakupninam ter 

drugim operativnim odhodkom. Ministrstvo je podobno kot pri stroških izobraževanj skladno z varčevalnimi 

ukrepi vplivalo na višino izvršenih službenih poti in drugih tekočih stroškov. Izdatki v okviru podprograma 

administracije so bili v primerjavi z letom 2009 nižji za 17 % pri potnih stroških in za kar 22 % na drugih 

operativnih odhodkih. 

Ministrstvo je v letu 2010 prejelo 84 pritožb v upravnem postopku, od tega jih je rešilo 74, datum zapadlosti 

ostalih pa je bil skladno z roki za obravnavo le–teh zamaknjen v leto 2011. 

Izhajajoč iz potrjene spremembe projekta je bila realizacija sredstev za izvajanje tehnične pomoči 

Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013 za 12 % nižja od zadnjega 

sprejetega proračuna za leto 2010 oz. 19 % od veljavnega proračuna, in sicer predvsem zaradi manj 

zaposlitev od prvotno predvidenih (novembra 2010 je bilo namreč na ministrstvu zaposlenih 9 oseb). Poleg 

tega ministrstvo še ni izvedlo nakupa strojne računalniške opreme. 

Ministrstvo za promet je z Aerodromom Ljubljana, d.d. in Kontrolo zračnega prometa, d.o.o. dne 21.9.2010 

sklenilo dogovor o doniranju sredstev nekaterih slovenskih družb za izvedbo aktivnosti pri kandidaturi RS v 

svet mednarodne organizacije civilnega letalstva. Sredstva so bila med drugim namenjena izvedbi aktivnosti, 

kot so tiskovine, promocijska darila, letalski prevozi. 

Izvajanje projektov v okviru podprograma 

Projekt 2411-10-0006 - Upravna in tehnična infrastruktura MZP 2010-2011 

Opis projekta z opredelitvijo namena in ciljev projekta ter trajanja projekta 

Projekt zajema izvajanje manjših investicij in nabavo različne opreme v okviru Načrta pridobivanja 

državnega stvarnega premoženja (Načrtov pridobivanja motornih vozil in drugih osnovnih sredstev ter Načrta 

informatizacije) Ministrstva za promet za leti 2010 in 2011. Podnačrti zajemajo predvideno nabavo vseh 

osnovnih sredstev in opreme potrebne za delovanje organa oziroma posameznih organizacijskih enot znotraj 

organa, ki za svoje delovanje potrebujejo določeno specifično opremo (osnovna sredstva, strojno in 

programsko opremo ter ostalo opremo). V okviru Načrtov pridobivanja motornih vozil in drugih osnovnih 

sredstev se bo izvajala nabava pisarniške opreme in pohištva, telekomunikacijske opreme, vzdrževanje in 

obnova voznega parka, investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov, nabava opreme, ki jo za izvajanje 

svojih nalog potrebujeta preiskovalna organa v letalskem in železniškem prometu ter vsa ostala potrebna 

oprema za normalno delovanje MZP. V okviru Načrta informatizacije se bo izvajala nabava računalniške 

strojne in programske opreme, vzdrževanje licenc programske opreme in ostalo potrebno vzdrževanje in 

nabava informacijske opreme. Vključena je tudi nabava specifične strojne in programske opreme, ki jo za 

svoje delovanje potrebujejo določene NOE znotraj MZP. Cilj projekta je pravočasna in smotrna nabava 

osnovnih sredstev in investicij 

Dosežen razvoj / napredek na projektu v letu 2010 z vidika doseganja ciljev in izpolnjevanja načrta 

financiranja projekta ter stanja projekta 

Ministrstvo za promet je v letu 2010 na podlagi načrta pridobivanja državnega stvarnega premoženja izvajalo 

manjša investicijska in vzdrževalna dela ter kupovalo različno opremo potrebno za delovanje organa oziroma 

posameznih organizacijskih enot, med drugim tudi za neodvisna sektorja za preiskovanje letalskih ter 

železniških nesreč in incidentov. V zadnjem letu je ministrstvo kupilo pisarniško, strojno računalniško, 

telekomunikacijsko, avdiovizualno, licenčno ter drugo programsko in tehnično opremo za lažje in 

učinkovitejšo opravljanje delovnih nalog uslužbencev MZP. Zaradi varčevalnih ukrepov v času gospodarske 

in finančne krize sredstva niso bila namenjena nakupu službenih avtomobilov ter večjemu investicijskemu 

vzdrževanju, rekonstrukcijam in adaptacijam. Odstopanje od plana je prav tako posledica omejitve nakupov 

strojne opreme (zaslonov, tiskalnikov, prenosnih računalnikov itd.). 




V okviru načrta informatizacije za leto 2010 so se zamenjale dotrajane delovne postaje s terminali ter kupile 

nove strežniške infrastrukture, ki omogočajo učinkovito delo s terminali. Nadgradilo se je obstoječo omrežje 

z optično hrbtenico ter optično povezalo glavno komunikacijsko vozlišče s primarnim strežniškim 

prostorom. Za izboljšanje učinkovitosti osnovnih sredstev se je vpeljala virtualizacijo strežniškega okolja, ki 

mogoča prihranek pri prostoru, energiji in vzdrževanju strežnikov. Vpeljane so bile tudi različne programske 

rešitve, ker so bile potrebe po večji preglednosti in nadzoru dostopa do različnih podatkov. V skladu z 

revizijskimi priporočili se je v letu 2010 nadaljevala implementacija zahtev po ognjeno varnih strežniških 

prostorih ter ustreznem varnostnem nadzoru le–teh. 



13012403 - Urejanje in nadzor na področju prometa 


Ključne naloge ministrstva pri urejanju in nadzoru na področju prometa se nanašajo predvsem na izvajanje 

ukrepov s področja prometne varnosti in varovanja, javnega potniškega prometa ter spodbujanja razvoja 

trajnostne mobilnosti. Sicer pa se na podprogramu zagotavljajo tudi sredstva za pripravo podlag za zakonske 

in podzakonske akte, strateške in razvojne dokumente uresničevanja ukrepov prometne politike, mednarodno 

sodelovanje v okviru delovnega področja ministrstva, aktivnosti in projekte razvoja prometne infrastrukture 

in zagotavljanja delovanja celotnega transportnega sistema (zračnega, pomorskega, železniškega in cestnega) 

ter aktivnosti preiskovanja nesreč in poravnav finančnih obveznosti na podlagi izvedenih sodnih postopkov. 


Okvir aktivnosti in projektov podprograma določajo sledeči dokumenti: 

- Resolucija o prometni politiki, 

- Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011 (Skupaj za večjo 

varnost), 

- Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, 



- Zakon o varnosti cestnega prometa, 

- Zakon o prevozih v cestnem prometu, 

- Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, 

- Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih 

prevozih, 

- Zakon o cestah, 

- Zakon o javnih agencijah, 

- Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, 

- Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb, 

- Zakon o železniškem prometu, 

- Zakon o varnosti v železniškem prometu, 

- Zakon o varnosti na smučiščih, 

- Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, 

- Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu, 


- Zakon o motornih vozilih, 

- Zakon o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu, 

- Pravilnik o potrdilu o poravnani letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu, 

- Uredba o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, 

- Uredba o cestnini in cestninskih cestah, 

- Uredba o preiskovanju letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov, 

- Uredba (EU) št. 996/2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu, 




- Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. 3. 2004 o izvajanju navigacijskih 

služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb), 

- Uredba Komisije (ES) št. 1794/2006 z dne 6. 12. 2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za 

navigacijske službe zračnega prometa, 

- Uredba o terminalni pristojbini za storitve navigacijskih služb zračnega prometa, 

- Direktiva Sveta 94/56/ES o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem 

letalstvu, 

- Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. april 2004 o varnosti na železnicah 

Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem 

prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi 

uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o 

varnosti na železnici), 

- Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu in Priloga 13 k tej konvenciji in z njima povezanimi 

dokumenti ICAO, 

- Priročnik o preiskovanju letalskih nesreč in incidentov mednarodne organizacije civilnega letalstva 

(ICAO), 

- Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013, 

- Odločba št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za 

razvoj vseevropskega prometnega omrežja, 

- Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi 

koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje določene pristaniške infrastrukture v tem 

pristanišču, 

- Uredba o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu, 

- Pravilnik o logistični podpori preiskovalnemu organu. 

- Obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za leti 2010 in 2011. 


Dolgoročni cilji podprograma, na katerih temeljijo aktivnosti so: 

- prepoloviti število mrtvih v prometnih nesrečah na cestah do leta 2011 v primerjavi z izhodiščnim letom 

2001, s čimer bi do leta 2011 obvarovali približno 600 življenj, 

- zmanjšati število letalskih in železniških nesreč in incidentov, katerih vzroki so sistemske narave, 

- zmanjšati število nesreč na morju, 

- vzpostaviti integrirani sistem javnega železniškega in cestnega potniškega prometa, 

- uresničiti ukrepe za vzpodbujanje trajnostnega razvoja mobilnosti, 

- zagotoviti prometno infrastrukturo za usklajeno delovanje celotnega prometnega sistema, 

- na področju žičniške dejavnosti do 2017 v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in 

Ministrstvom za gospodarstvo opredeliti skupne temeljne procesne faze trajnostnega razvoja za gorske 

turistične destinacije, ki vključujejo okoljsko in prostorsko presojo. Ob tem bo treba posebno pozornost 

posvetiti žičniškim napravam, ki javni prevoz potnikov opravljajo celo leto. 


Z normativnim in administrativnim okvirjem, mednarodnim sodelovanjem, prometnimi strokovno–tehničnimi 

študijami in analizami, sodelovanjem javnega in zasebnega sektorja, preiskovanjem nesreč in incidentov ter 

vključevanjem v evropske in mednarodne programe na področju prometa se sledi ciljem prometne politike o 

zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, večji varnosti, optimalni dostopnosti in mobilnosti, ustrezni 

kakovosti prometnih storitev in vzpodbujanju cestnemu prometu alternativnih rešitev. 


Skladno z usmeritvami na področju urejanja in razvoja prometa, opredeljenimi z dokumenti dolgoročnega 

načrtovanja se v okviru podprograma za uresničevanje dolgoročnih ciljev izvajajo predvsem aktivnosti za 

izboljšanje varnosti v prometu, zlasti osveščanje udeležencev v prometu, aktivnosti za uvedbo integriranega 

javnega potniškega prometa, strokovne analize in izhodišča za uresničevanje trajnostnega razvoja mobilnosti. 




Poleg tega se v okviru podprograma zagotavljajo sredstva za pripravo strokovnih podlag, študij ter izmenjavo 

in razširjanje informacij za razvoj in osveščanje na vseh področjih prometa in prometne infrastrukture. Za 

zagotovitev zakonitega delovanja organa so aktivnosti povezane tudi s pripravo podlag za zakonodajo s 

področja prometa in prometne infrastrukture, nadzorom, strokovnimi ekspertizami, evalvacijami ter 

urejanjem premoženjsko pravnih razmerij za uresničevanje infrastrukturnih projektov s področja prometa, 

strokovnimi podlagami za umeščanje infrastrukturnih projektov v prostor ter aktivnostmi spodbujanja 

integracije področja prometa v celotni ekonomski in družben sistem. 

Cilji na področju zagotavljanja varnosti v prometu so predvsem: 

- koordinacija nalog ministrstva za promet z drugimi resorji in civilno družbo za ohranitev trenda 

izboljšanja varnosti iz leta 2008, 

- evalvacija ukrepov in raziskovalna dejavnosti na področju varnosti cestnega prometa, 

- izvedba preventivnih akcij na področju hitrosti, alkohola, varnosti pešcev, varnosti na nivojskih prehodih 

ceste čez železniško progo, uporabe varnostnih pasov in varnosti motoristov, 

- izvedba vseh projektov iz Obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2010 in 

2011 (sektorsko merjenje hitrosti, posodobitev dela avtošol, izboljšanje nujne medicinske pomoči, 

krepitev prometne vzgoje, odprava črnih točk in oživitev občinskih svetov za preventivo in vzgojo v 

cestnem prometu), 

- izvajanje ciljno raziskovalnih projektov »Konkurenčnost Slovenije 2006–2013«, 

- izmenjava in razširjanje varnostnih in drugih informacij s področja prometa itd.. 

V podprogram so vključene tudi naloge, ki jih izvaja organizacija za varnost cestnega prometa, in sicer: 

- izvajanje strokovnih nalog s področij vozil in voznikov, 

- izvajanje preventivnih in vzgojnih aktivnosti in kampanj, 

- izvajanje raziskovalnega in analitskega dela, 

- izvajala neodvisne preiskave prometnih nesreč IV kategorije, 

- ustrezno vključenost strokovnih združenj, nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti v sistem varnosti 

cestnega prometa v Sloveniji. 

Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v cestnem prometu prenosom upravnih 

nalog se je izvajanje nalog s področja varnosti cestnega prometa preneslo na Javno agencijo za varnost 

prometa, ki je naloge prevzela 1. septembra 2010. Organiziranost obstoječega nacionalnega sistema varnosti 

cestnega prometa je bila pred spremembo porazdeljena med številna ministrstva in obstoječa koordinacija 

dela ni zagotavljala sinergijskih učinkov in želenih rezultatov na področju varnosti cestnega prometa. 

Na podlagi izvajanja evropskega projekta integriranega javnega potniškega prometa so ključne naloge 

ministrstva: 

- izdelava ekonometričnega modela za določanje cen vozovnic, 

- poenotenje voznih redov na ravni avtobusnega in železniškega prometa, 

- oblikovanje standarda za enotno elektronsko vozovnico, 

- izobraževanje, informiranje in osveščanje javnosti o pomenu javnega potniškega prometa, 

- izdelava enotnega daljinarja, 

- vzpostavitev službe za upravljanje IJPP, 

- izdelava nacionalnega voznega reda, 

- sistema avtorizacije, razčiščevanja (kliringa) in poravnave, 

- izdelava modela za določanje cen vozovnic glede na strukturo uporabnikov, 

- izdelava mestnih prometnih načrtov, 

- izdelava pilotnega projekta »Ljubljana–Zagorje«, 

- izdelava pilotnega projekta »Maribor–Slovenske Konjice«, 

- izdelava pilotnega projekta, 

- promocijske dejavnosti ob vzpostavitvi sistema IJPP. 


MINISTRSTVO ZA PROMET 24


Prav tako se v okviru podprograma zagotavljajo sredstva za upravljanje varnosti zračnega prometa. Poleg 

izvajanja nadzornih nalog so predvidene tudi aktivnosti za pripravo predlogov predpisov, izdelavo varnostnih 

študij, analiz, programov za razvoj in vzpodbujanje varnosti letenja in drugih aktov, sistem poročanja o 

dogodkih, pripravo ukrepov za izboljšanje varnosti, itd.. Cilj je zagotoviti zahtevano raven varnosti civilnega 

letalstva v Republiki Sloveniji, ki se opredeljuje z razvojnimi, varnostnimi in podobnimi programi, ki se 

uporabljajo v Republiki Sloveniji. 

Ministrstvo za promet v okviru svojih pristojnosti na podlagi mednarodnih sporazumov in pogodb ter 

članstva sodeluje v naslednjih mednarodnih organizacijah s področja prometa: 

- TEM – Trans-European Motorways (UNECE), 

- TER – Trans-European Rail Projects (UNECE), 

- CEMT – European Conference of Ministers of Transport (ECMT) (The Joint OECD-ECMT Transport 

Research Centre), 

- OTIF – The Intergovernmental Organisation for International Carriage by Rail, 

- ICAO – International Civil Aviation Organization, 

- ECAC – European Civil Aviation Conference, 

- JAA – Joint Aviation Authorities, 

- IHO – The International Hydrographic Organization, 

- IMO – International Maritime Organization, 

- Paris MOU – Paris MOU on Port State Control, 

- ERTICO – ITS EUROPE Intelligent Transport Systems and Services, 

- EU LRIT – Long Range Identification and Tracking Systems, 

- IOPCF – International oil pollution compensation Found, 

- EUCARIS – EUropean CAR and driving licence Information System. 

Poleg članstva ministrstvo izvaja naloge vodenja in koordinacije ter administrativne in logistične podpore v 

okviru mednarodnih organizacij oz. predstavništev s področja prometa. Na tak način ministrstvo soustvarja 

njihove politike in usmeritve ter s tem pomembno utrjuje mednarodni položaj Slovenije na področju prometa. 

V okviru podprograma so letni cilji povezani tudi s pravočasno in pravično poravnavo morebitnih finančnih 

obveznosti Ministrstva za promet iz naslova pravnomočnih sodnih odločb oz. sodb. 

Na področju preiskovanja letalskih in železniških nesreč se z namenom preprečevanja morebitnih nesreč ter 

zagotavljanja hitrega in podrobnega preiskovanja v primeru nesreč v okviru podprograma zagotavljajo 

sredstva za izvajanje predvsem aktivnosti s področja preventive ter izobraževanja preiskovalcev. Za 

učinkovito opravljanje dela se v sodelovanju z drugimi institucijami ter v skladu z letnim načrtom zagotavlja 

tudi pridobivanje in vzdrževanje opreme za preiskovanje nesreč ter seznanjanje javnosti. 

Republika Slovenija priznava in uveljavlja oprostitev od plačila storitev navigacijskih služb zračnega prometa 

za določene kategorije zrakoplovov in za določene posamezne lete s posebnim namenom, t.i. izvzete lete. 

Skladno z navedenim se v okviru podprograma zagotavljajo tudi potrebna proračunska sredstva za pokrivanje 

stroškov za vodenje zračnega prometa za izvzete lete, ki jih opravlja izvajalec navigacijskih služb zračnega 

prometa v Republiki Sloveniji, Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.. 

Trenutna ureditev stroškovne baze za terminalno pristojbino, na podlagi katere se izračuna cena za enoto 

storitve terminalne kontrole zračnega prometa, temelji na stroških letaliških in priletnih kontrol zračnega 

prometa Ljubljana. Ker stroški daleč presegajo zmožnosti poplačila iz naslova opravljenih storitev, se ti 

stroški pokrivajo tudi iz prihodkov storitev, ki so zaradi tega ustrezno višji. Z uvedbo delnega nadomestila bi 

se še naprej zadržala enotna terminalna pristojbina, vendar bi ta bila nekoliko nižja. Letalski prevozniki bi bili 

s tem delno finančno razbremenjeni, letališča pa bi pridobila želeni letalski promet. 

Vlada RS je dne 19.07.2007 sprejela Akcijski načrt za uvajanje elektronskega cestninskega sistema v prostem 

prometnem toku (ECS v PPT), v katerem sta kot nosilca posameznih aktivnosti navedena tako MZP kot 

DARS d.d.. Tako se v okviru podprograma zagotavljajo sredstva za financiranje strokovno-tehničnih in 




ostalih svetovalnih storitev ter drugih aktivnosti pri uvajanju novega elektronskega cestninskega sistema v 

prostem prometnem toku. 

Na podlagi odločb Evropske komisije o sofinanciranju projektov so se v okviru podprograma zagotavljala 

evropska sredstva: 

- finančnega instrumenta za vseevropsko prometno omrežje (Trans-European Network–Transport oz. 

TEN-T) znotraj finančne perspektive 2007–2013 k projektu EASYWAY–Uvajanje vseevropskih 

inteligentnih transportnih sistemov v Sloveniji z namenom razvoja in uvajanja novih sistemov in storitev 

ITS na evropskem cestnem omrežju TERN (Trans-European Road Network), paralelnih cestnih 

povezavah in mejnih prehodih, kot logičnega nadaljevanja projekta TEMPO, programa za harmonizirano 

uvajanje ITS storitev na TEN-T omrežju (v 2010 je bila končana prva faza programa in bila izdana 

Odločba EK za EASYWAY – faza II); 

- finančnega instrumenta za vseevropsko prometno omrežje TEN-T znotraj finančne perspektive 2004– 

2006 za projekta »Izdelava globalnega načrta za pomorske avtoceste v vzhodnem Sredozemlju (Odločba 

Evropske komisije št. K(2006)6456, z dne 5.12.2006) in »Glavna rešitev letališča Ljubljana vključno z 

železniško povezavo z Ljubljano in Kranjem« (Odločba Evropske komisije št. K(2007)3544, z dne 

18.7.2007). 

Glavni cilj kohezijske politike Evropske unije je povečanje ekonomske in socialne kohezije držav članic z 

namenom spodbujanja skladnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja Skupnosti ob hkratnem 

zmanjševanju gospodarskih, socialnih in teritorialnih neskladij. Evropska komisija je v svojih smernicah za 

teritorialno sodelovanje v finančni perspektivi 2007–2013 izpostavila teritorialno kohezijo, ki ima skupaj z 

ekonomsko in socialno kohezijo pomembno vlogo pri doseganju ciljev lizbonske strategije. Nova kohezijska 

politika kot svoj tretji cilj opredeljuje Evropsko teritorialno sodelovanje (ETS), ki je usmerjeno v krepitev 

čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja. 


Višina podprograma se je sredi leta 2010 z rebalansom proračuna znižala, kar je pomenilo racionalizacijo 

izvajanja aktivnosti in zamik dinamike financiranja v prihodnja leta. Navedeno je bilo izvedljivo predvsem 

zaradi postopkov javnega naročanja, terminskega zamika aktivnosti, ki služijo kot podlaga za nadaljevanje v 

sprejetem proračunu že načrtovanih aktivnosti in novih informacij o intenzivnosti izvajanja aktivnosti za 

spodbujanje razvoja trajnostne mobilnosti. 

V okviru navedenega je evidenten zamik začetka priprave in financiranja državnih prostorskih načrtov, saj je 

ministrstvo pričakovalo glavna načrta nadaljnjega razvoja letališč Ljubljana in Maribor, ki služita kot 

strokovni podlagi za nadaljevanje postopkov, konec leta 2010. Prav tako so se v okviru podprograma zaradi 

postopkov javnega naročanja, predvsem vloženih revizijskih zahtevkov, znižala predvidena sredstva za 

pripravo študij za področje železniškega sistema. Hkrati so se iz podobnih razlogov na podprogramu znižala 

sredstva za elektronski sistem cestninjenja, medtem ko so se predvsem aktivnosti za nakup osnovnih sredstev 

preiskovalnih organov v letalstvu in železnicah zamaknila skladno z varčevalnimi ukrepi ministrstva. 

Ministrstvo je pri zagotavljanju normativnih, mednarodnih in administrativnih pogojev za izvajanje 

podprograma poslovalo gospodarno ob upoštevanju pravil javnega naročanja, finančnega poslovanja 

proračunskih uporabnikov, pravil, ki urejajo sofinanciranje evropskih in drugih mednarodnih projektov ter 

sistema kakovosti ISO. 

Finančna realizacija podprograma je bila v primerjavi z veljavnim proračunom 86 %, glede na zadnji sprejeti 

proračun pa je bila razlika še nekoliko večja, in sicer za 13 odstotnih točk. Razlog za približno četrtino nižjo 

realizacijo od načrtovane je predvsem v varčevalnih ukrepih in dinamiki izvajanja evropskih projektov, 

predvsem Masterplana na letališču Ljubljana, obeh faz programa EasyWay – inteligentni transportni sistemi, 

Integriranega javnega potniškega prometa ter projektov SEETAC–Jugovzhodna Evropa in Transalpine 

Transport Architects- TRANSITECTS, ki se izvajata v okviru programa Cilj 3 – evropsko teritorialno 

sodelovanje. 




Na področju sofinanciranja Skupnosti so se izvajale aktivnosti za črpanje sredstev iz programov/skladov 

EU (Kohezijski sklad 04–06 in 07–13, Evropski sklad za regionalni razvoj 04–06 in 07–13, finančni 

instrument za razvoj vseevropskega prometnega omrežja TEN-T, Cilj 3) ter pripravo oz. novelacijo 

izvedbenih dokumentov (opisa postopkov za koriščenje sredstev TEN-T, sistema upravljanja in nadzora za 

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) 2007–2013 ter postopkov za 

porabo sredstev Cilja 3), kot tudi novelacijo OP ROPI 2007–2013, kot programskega dokumenta za področje 

kohezijske politike 2007–2013. 

Poleg izvajanja postopkov za porabo sredstev na projektih v teku ter uspešne kontrole upravičenosti izdatkov 

projektov pretekle in tekoče finančne perspektive Skupnosti ter izvajanja povračil evropskih sredstev v 

državni proračun so se v okviru črpanja evropskih sredstev izvedle sledeče pomembnejše aktivnosti: 

- uspešno so se zaključili trije projekti, izdani pa sta bili dve novi Odločbi Evropske komisije o odobritvi 

sofinanciranja v okviru črpanja sredstev TEN-T; 

- v okviru izvajanja kohezijske politike skladno z OP ROPI 2007–2013 je bilo za sofinanciranje skupno 

potrjenih 5 projektov, od tega trije s strani Evropske komisije in dva s strani Organa upravljanja, med tem 

ko so se dela zaključila na skupno šestih projektih; 

- intenzivirale so se aktivnosti pri pripravi dokumentacije za izdelavo vlog za dodelitev sredstev ter njihovo 

usklajevanje s pristojnimi institucijami v okviru izvajana kohezijske politike 2007–2013; 

- v okviru izvajanja kohezijske politike 2004–2006 se je uspešno zaključila izvedba še zadnjih treh 

projektov, hkrati pa se je intenzivirala priprava končnih poročil za Evropsko komisijo. 

V okviru programa TEMPO se je formalno zaključilo z aktivnostmi načrtovanja in uvajanja inteligentnih 

transportnih sistemov in storitev ITS v Sloveniji z namenom izboljšanja kakovosti cestnega prevoza (npr. 

skozi prometne informacije http://www.promet.si/?lang=1), varnosti v cestnem prometu, učinkovitosti 

zaračunavanja prevoza in zmanjšanja škodljivih vplivov na okolje. Upravičeno obdobje za izvedbo faze III se 

je sicer po spremembi Odločbe EK v letu 2008 podaljšalo do 31.3.2009, v letu 2010 pa je bil poudarek 

namenjen učinkovitemu zaključku projekta v skladu s predvidenimi cilji. 

Uvajanje inteligentnih transportnih sistemov pomeni povečanje varnosti na cestnem omrežju, mobilnosti 

omrežja, okolju prijaznejše trajnostno naravnane rešitve ter uvajanje vseevropskih rešitev preko izvedbenih 

smernic izdelanih v ekspertnih skupinah in evropskih študijah. Ministrstvo za promet je v letu 2010 

vzpostavilo projektno pisarno v okviru projekta EasyWay, tako da so aktivnosti v okviru projekta potekale 

nemoteno. 

V letu 2010 se je skladno z Odločbo EK vsebinsko zaključil projekt »Glavni načrt letališča Ljubljana 

vključno z železniško povezavo z Ljubljano in Kranjem (nova železniška povezava Ljubljana–Jesenice) ob 

upoštevanju zakonodaje Evropske Unije zlasti s področja varnosti«. V okviru projekta je bila izdelana študija 

upravičenosti za novo elektrificirano progo za mešani promet Ljubljana–Kranj–Jesenice z navezavo na 

letališče Jože Pučnik Ljubljana ter glavni načrt Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, ki nakazuje razvoj 

letališča do leta 2040. Izdelani študiji predstavljata strokovno osnovo pri vseh nadaljnjih postopkih umeščanja 

infrastrukture v prostor. 

Na podlagi pogodbe za izdelavo globalnega načrta za pomorske avtoceste v vzhodnem Sredozemlju ter 

tehnične pomoči v okviru istega projekta so bili v letu 2010 stroški povezani s sestanki in konferencami, 

predvsem pa z delovanjem nadzornega odbora ter z izdelavo elaborata o pomorskih avtocestah. 

Na projektu uvedbe integriranega javnega potniškega prometa v okviru Evropskega sklada za regionalni 

razvoj so bile v letu 2010 izvedene naslednje aktivnosti: 

- izdelava celostne grafične podobe integriranega JPP, 

- izdelava analize in recenzije študijskih programov z vidika javnega potniškega prometa, 

- prva faza vrednotenja trajnostne mobilnosti v slovenskih občinah, 

- CBA študija za vlogo za EU sredstva. 




Učinki celotnega sistema se bodo glede na sedanjo situacijo pričeli pojavljati šele postopoma (80 % potnikov 

je šolajoče se mladine in upokojencev). Poleg integriranega javnega potniškega prometa so potrebni sistemski 

ukrepi na področju davčne, finančne, okoljske, zdravstvene in izobraževalne politike. Le tako se bo odnos 

družbe lahko spremenil v smer trajnostnega razvoja mobilnosti. 

V okviru programa Cilj 3 – Evropsko teritorialno sodelovanje je cilj okrepiti sodelovanje na čezmejnem, 

transnacionalnem in regionalnem nivoju. Ministrstvo za promet sodeluje finančno v programu od leta 2010, 

in sicer s projektoma SEETAC–Jugovzhodna Evropa in Transalpine Transport Architects–TRANSITECTS. 

Skladno z Odločbo EK št. C (2007) 6590 je glavni cilj projekta SEETAC promocija sodelovanja med 

sekretariati prometnih evropskih koridorjev in državami članicami. Gre za zagotovitev večje transparentnosti 

delovanja, pretoka informacij in doseganje skupnih standardov na celotnem evropskem ozemlju. V okviru 

projekta koordinira ministrstvo 4. delovno področje Razvoj trajnostnih, multimodalnih prometnih scenarijev z 

monitoringom. Takšen pristop je bil predlagan zaradi iniciativ Republike Slovenije v času predsedovanja in 

za uveljavitev slovenskega prometnega gospodarstva v regiji. Glavni cilj projekta TRANSITECTS je 

ugotoviti možnosti preusmeritve tovornega prometa s cest na železnico in zasnovati osnovne rešitve za 

vzpostavitev privlačnejšega železniškega omrežja in posledično spodbujanje železniške dostopnosti in 

funkcionalnosti za logistični trg. Izdelava študije bo vključevala tudi razvoj inovativnih železniških storitev, 

prispevala pa bo k ublažitvi negativnih učinkov tovornega prometa in spodbujanju dostopnosti po železnici, 

analizo koridorjev in ozkih grl, oceno vplivov na okolje z vidika občutljivosti alpskega prostora. Z 

razvijanjem alternativnih prometnih povezav naj bi študija v okviru delovnih paketov 4 in 5 prispevala k 

zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in spodbujala dostopnost intermodalnosti. 

Z namenom uresničevanja prometne politike so bili v letu 2010 pripravljeni predlogi področnih strateških 

dokumentov ter številni zakonski in podzakonski akti v okviru normativnega programa Vlade RS. Potrditev 

teh dokumentov je odvisna od javnih razprav, medresorske uskladitve ter potrditve na Vladi RS in v 

Državnem zboru RS. Veljavni predpisi, ki urejajo področje prometa pa so dosegljivi tudi na spletni strani 

Ministrstva za promet ( http://www.mzp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/). 

Z namenom ureditve področja investicij smo na prometnem ministrstvu v lanskem letu sprejeli pomembne 

zakone, ki posegajo v organiziranost investicij na področju cest in železnic. To je paket nove železniške 

zakonodaje (http://www.mzp.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12016/6565/), ki predvideva ukinitev 

direkcije in ustanovitev gospodarske družbe v stoodstotni lasti države Republike Slovenije za vodenje 

investicij v javno železniško infrastrukturo, ter novi Zakon o Darsu 

(http://www.mzp.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12016/6499/), ki družbo Dars spreminja v pravega 

koncesionarja in omogoča fleksibilnejše delovanje družbe, s čimer se njeno poslovanje približa položaju 

drugih gospodarskih družb zasebnega prava. 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti v železniškem prometu natančneje določa verifikacijo 

in izjavo o verifikaciji železniških podsistemov, s katerim se določa ali je podsistem interoperabilen in 

skladen z določili zakona in predpisi Evropske unije. Prav tako zakon predpisuje postopek pridobitve 

obratovalnega dovoljena, ki ga izda varnostni organ. Na področju zagotavljanja varnosti pri obratovanju 

železniških vozil pa so bila sprejeta določila, ki definirajo prvo obratovalno dovoljenje za tirna vozila, 

dodatno obratovalno dovoljenje in obratovalno dovoljenje za vozila, ki niso skladna s tehničnimi 

specifikacijami za interoperabilnost. 

Pri pripravi novega Zakona o cestah je bila v slovenski pravni red implementirana direktiva Evropskega 

parlamenta in Sveta 2008/96 ES o varni cestni infrastrukturi, ki zagotavlja varno cestno infrastrukturo v vseh 

fazah njenega načrtovanja in obratovanja. 

V letu 2008 je začel veljati Zakon o davku na tonažo (Ur. l. RS, št. 61/07), ki ga je pripravilo Ministrstvo za 

finance v sodelovanju z Ministrstvom za promet, le–ta pa prinaša davčne ugodnosti pri obdavčitvi dohodkov 

ladjarjev. Edini slovenski ladjar Splošna plovba d.o.o. je te ugodnosti koristil tudi v letu 2010. 

S sprejetjem uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, 

podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje določene pristaniške infrastrukture v 

tem pristanišču in koncesijske pogodbe je dokončno urejeno pravno razmerje med Republiko Slovenijo in 




Luko Koper d.d., ki je bil eden od prioritetnih ciljev Ministrstva za promet na področju pomorstva. V skladu 

s koncesijsko pogodbo investicije v pristaniško infrastrukturo financira in izvaja Luka Koper d.d.. Luka 

Koper d.d. plačuje Republiki Sloveniji koncesijsko dajatev v višini 3,5 % ustvarjenega letnega poslovnega 

prihodka zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristojbine. 

V letu 2010 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije. 

Resolucija je strateški dokument, ki z opredelitvijo stanja, ciljev in ukrepov zagotavlja možnosti za trajnostni 

in celostni razvoj pomorskega prometa v Republiki Sloveniji, posredno pa vpliva tudi na druge dokumente 

razvojnega načrtovanja. 

Na področju razvoja in urejanja prometa so skozi pripravo ustreznih strokovnih podlag, zasnov in izvedbe 

preventivnih akcij ter pripravo predpisov in strokovne literature lansko leto potekale predvsem aktivnosti 

vzpostavitve in izboljšanja pogojev za večjo varnost in trajnostno mobilnost v prometu. 

S ciljem izvajanja prometne politike ter krepitve analitične podlage za uveljavljanje trajnostne mobilnosti ter 

uveljavljanja primerjalne prednosti domačih raziskovalnih potencialov v raziskovalnem prostoru EU je 

ministrstvo sodelovalo v okviru raziskovalnih projektov za večjo konkurenčnost Slovenije. 

V letu 2010 je ministrstvo med drugim financiralo izdelavo kataloga vprašanj in odgovorov ter izpitnih pol za 

preizkuse znanja pridobitev temeljnih kvalifikacij za voznike motornih vozil v cestnem prometu, priprava 

strokovnih podlag projekta Cable@Tras, grafično oblikovanje in vnos zaščit v izkaznico o vozniških 

kvalifikacijah, sodelovanje pri pripravi strokovno-tehničnih podlag za podzakonske akte, izdelavo študije 

»Zbiranje podatkov o čezalpskem tovornem prometu«, prometno varnostni priročnik »Dober voznik bom«, 

pripravo osnov akcijskega načrta obnovljivih virov energije za področje prometa, obdelavo podatkov meritve 

pretočnih časov na mejnem prehodu Obrežje–Bregana, izdelavo kreativnih zasnov za preventivno akcijo o 

uporabi varnostnih pasov, vključitev ureditve splavnice v območje DPN za HE Brežice, študijo oprtnega 

prevoza v RS. 

Ministrstvo za promet je v letu 2010 naročilo izdelavo strokovno razvojne naloge »Analiza možnosti in 

potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji« z namenom izdelave makroekonomske 

analize obstoječega stanja, napovedi bodočih prometnih tokov, definiranja potrebnih infrastrukturnih 

kapacitet in analizo upravičenosti predlaganih infrastrukturnih projektov. Študija bo osnova za izdelavo 

nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture. 

V letu 2010 se je pričelo s postopki izdelave državnih prostorskih načrtov (DPN) za letališči Portorož in 

Jožeta Pučnika Ljubljana. V okviru DPN Portorož so bile izdelane geodetske podlage, pripravljen pa je bil 

tudi osnutek pobude in izbran inženiring. V okviru DPN Jožeta Pučnika Ljubljana so se pripravljale podlage 

za izdelavo osnutka pobude. 

V letu 2010 so aktivno potekale tudi dejavnosti v zvezi s pridobitvijo državnega prostorskega načrta za 

koprsko pristanišče, ki ga bo Vlada RS, predvidoma potrdila v mesecu juliju 2011. Aktivno potekajo še 

dejavnosti v zvezi z vzpostavitvijo potniškega terminala v koprskem pristanišču. 

V letu 2010 je bilo na področju žičnic izdanih 31 pooblastil za vodje oz. namestnike vodje obratovanja 

žičniških naprav, 99 dovoljenj za obratovanje žičniških naprav, 57 dovoljenj za obratovanje smučišč, 

podeljena je bila 1 koncesija za gradnjo nove žičniške naprave in 3 koncesije za obstoječe žičniške naprave. 

Z mednarodnimi in evropskimi aktivnostmi je Ministrstvo za promet uveljavljalo in zastopalo interese 

Slovenije v različnih mednarodnih organizacijah in konferencah ter meddržavnih komisijah. Uveljavljanje 

slovenskih interesov v Evropski uniji in širši mednarodni skupnosti ocenjujemo kot uspešno. Izvedene so bile 

aktivnosti v zvezi s sodelovanjem z institucijami EU in mednarodnimi organizacijami, kot na primer 

koordinacija pri pripravi stališč k aktom EU in sodelovanje v delovnih telesih EU povezanih s politiko TEN- 

T. V letu 2010 je bilo pripravljenih 137 stališč, sicer pa je bilo ministrstvo aktivno udeleženo v pripravah 

vseh oblik bilateralnih in multilateralnih srečanj na ministrski ravni, konferencah ter srečanjih pod ministrsko 

ravnjo. 




Ministrstvo za promet je na podlagi številnih dvostranskih in večstranskih mednarodnih pogodb, sporazumov 

in članskih dokumentov s področja prometa in z njim povezanimi področji poravnalo članarine za: 

- OECD – Organisation for Economic Co-operation and Development (članarina ECMT), 

- ICAO – International Civil Aviation Organization, 

- ECAC – European Civil Aviation Conference, 

- IMO – International Maritime Organization, 

- IHO – The International Hydrographic Organization, 

- Pariški memorandum (področje pomorskega prometa), 

- ERTICO ITS – Intelligent Transport System and Services, 

- UNECE – United Nations Economic Commission for Europe (TEM – Trans-European Motorways and 

TER – Trans-European Rail Projects), 

- EReg – Association of European Vehicle and Driver Registration Authorities. 

Sredstva za članarine so bila v letu 2010 realizirana v višini 87 % veljavnega proračuna in zadnjega 

sprejetega proračuna za leto 2010. Odstopanje je posledica tega, da je ministrstvo v sprejetem proračunu 

načrtovalo sredstva za poravnavo več članarin, med drugim tudi za JAA – Joint Aviation Authorities, za 

katero v letu 2010 ni bilo potrebno poravnati članarine. 

V upravnih, strokovnih in nadzorstvenih nalog na področjih letališč in letališke infrastrukture, 

navigacijskih služb zračnega prometa, varovanja, iskanja in reševanja ter prevoza nevarnega blaga, plovnosti, 

certificiranja in registriranja zrakoplovov, letalske medicine, licenciranja osebja in prevoznikov ter inšpekcije 

letalskega: 

- je bilo rešenih 7700 upravnih zadev, kar je 8,4 % več kot v letu 2009. Nerešenih je ostalo 988 zadev, 

sicer pa je bilo vseh upravnih zadev 8688, kar je 13,8 % več kot v letu 2009; 

- so bile izvedene parcelacije na letališčih, mejne obravnave, ocenitve objektov, ocenitev zemljišč zaradi 

ustanavljanja stavbnih pravic, ocenitev sredstev, evidentiranje objektov na letališču, stavbne pravice in 

služnostne pravice; 

- je bilo izdanih in pripravljenih 19 predpisov in drugih aktov, od tega je bilo izdanih 16 aktov (1 

resolucija, 1 zakon, 1 uredba vlade, 1 letalski varnostni program za RS, 1 sklep vlade, 6 pravilnikov, 5 

sklepov), pripravljena pa sta bila 2 zakona in 1 uredba; 

- so se v skladu s programom dela intenzivno izvajale parcelacije zemljišč na območju letališča Jožeta 

Pučnika Ljubljana in letališča Edvarda Rusjana Maribor in urejala zemljiškoknjižna stanja. Na podlagi 

izvedenih parcelacij je bilo sklenjenih več pogodb o stavbni pravici, brisanju zakupnih in stavbnih pravic 

in različnih služnostih z Aerodrom Ljubljana, d.d., Adrio Airways, d.d., Kontrolo zračnega prometa 

Slovenije, d.o.o. in Aerodromom Maribor, d.o.o.; 

- je mednarodno sodelovanje zajemalo sodelovanje pri delu organov EU, ECAC-a, ICAO, Centralno 

evropske rotacijske skupine – CERG ter Jadransko-Jonske pobude; 

- je bila uspešno izvedena kandidatura za članstvo v Svetu ICAO (izvolitev z odprtjem Predstavništva RS v 

Svetu ICAO za obdobje 2010–2013 ter prevzem predsedovanja CERG skupini); 

- se je izvajal sistem izdaje, začasnega odvzema in/ali preklica operativnih licenc podjetjem s sedežem v 

Skupnosti za opravljanje zračnega prevoza potnikov, pošte in/ali tovora proti plačilu in/ali najemnini; 

- so se vodili postopki vezani na izvajanje logistične podpore preiskovalcem letalskih nesreč (urejanje 

prevozov in opreme za nakladanje in razkladanje razbitin, urejanje skladiščenj in odstranjevanje razbitin 

in posledic letalskih nesreč, vleke do prevoznih sredstev, ipd.); 

- so se izvajale naloge s področja prevoza nevarnega blaga v civilnem letalstvu; 

- so se zbirali, vrednotili, obdelovali, shranjevali in razširjali podatki o dogodkih v civilnem letalstvu. 

Na podlagi pogodbe o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa za določene lete zrakoplovov 

med Republiko Slovenijo, katero je zastopalo Ministrstvo za promet, in Kontrolo zračnega prometa Slovenije, 

d.o.o. so bili v letu 2010 na podlagi zahtevkov poravnana vsa potrebna nadomestila za izvzete lete. 

Sektor za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov je v poročevalskem obdobju zaključil preiskave 

osmih letalskih nesreč, ki so se pripetile v Republiki Sloveniji v zadnjih treh letih. Poleg navedenih preiskav 

letalskih nesreč so bile zaključene tudi preiskave treh incidentov. Na podlagi ugotovitev vzrokov letalskih 




nesreč so bila izdana varnostna priporočila Direktoratu za civilno letalstvo Ministrstva za promet, Kontroli 

zračnega prometa d.o.o. in subjektom, ki so bili neposredno vpleteni v nesreče ali resni incident. 

Upoštevaje fizične, finančne in opisne kazalce, določene v obrazložitvi predloga finančnega načrta, skupno 

ocenjujemo kot uspešne. Sektor je z razporejenimi finančnimi sredstvi ravnal gospodarno in racionalno. 

Strokovno izobraževanje preiskovalcev je bilo realizirano v obliki aktivnega sodelovanja na skupni vaji 

»letalska nesreča na morju« v organizaciji in sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve na Debelem 

Rtiču in »Zlomljeno krilo 2010«, ki je bila organizirana s strani stalne komisije za preiskovanje letalskih 

nesreč vojaških zrakoplovov pri Ministrstvu za obrambo. 

Sektor je v letu 2010 sodeloval v mednarodnih organizacijah, organih in njihovih delovnih telesih. Na 

področju mednarodnega sodelovanja se je vodja sektorja udeležil sestanka skupine strokovnjakov za 

preiskovanje letalskih nesreč, ki jih organizira Evropska konferenca civilnega letalstva (ECAC/ACC), in vseh 

sestankov sveta CEASIA, sedaj NETWORK. Poleg udeležbe je bilo tudi aktivno sodelovanje na področju 

nove ureditve preiskovanja letalskih nesreč v EU. 

Izvedene preiskave letalskih nesreč in incidentov prispevajo k večji varnosti uporabnikov tehnologije 

zračnega prevoza. S preventivnimi aktivnostmi v obliki predavanj pri letalskih subjektih, letalskih šolah, 

prevoznikih se je tako izpolnjeval temeljni cilj, ki ga opredeljuje preventiva. 

Sektor za preiskovanje železniških nesreč in incidentov je v letu 2010 vpeljal preiskovalni postopek za 

preiskavo štirih nesreč in dveh incidentov, kar je primerljivo v primerjavi z letom 2009, ko je bila vpeljana 

preiskava šestih nesreč in enega incidenta. Ostale nesreče in incidente so v letu 2010 preiskali preiskovalci 

upravljavca nacionalne železniške infrastrukture in nacionalnega prevoznika Slovenske železnice, d.o.o., 

nekatere med njimi pa tudi skupaj z drugimi registriranimi operaterji. Po preiskavi preiskanih nesreč in 

incidentov v letu 2010 je glavni preiskovalec izdal 1 priporočilo za izboljšanje varnosti v železniškem 

prometu, medtem ko jih je v letu 2009 izdal 17. Izdanih priporočil je bilo občutno manj, ker še vseh 6 

vpeljanih preiskovalnih postopkov v letu 2010 ni zaključenih. 

Sektor vse od pričetka delovanja na podlagi preiskanih nesreč in incidentov spremlja stanje na področju 

varnosti v železniškem prometu Slovenije ter na osnovi preiskav analizira varnost. Sektor za preiskovanje 

železniških nesreč je v letu 2010 prejel povratne informacije, da je bilo v letu 2010, od skupno 18 izdanih 

priporočil v letih 2008 in 2009, realiziranih 9, kar je polovičen izkupiček, ostale so v teku. Z zaključnimi 

poročili preiskav ter letnim poročilom o vpeljanih preiskavah preiskovalni organ poroča Evropski železniški 

agenciji, Javni agenciji za železniški promet, ministru za promet in upravljavcu železniške infrastrukture ter 

vsem registriranim prevoznikom. 

O vpeljanih in zaključenih preiskavah nesreč in incidentov je preiskovalni organ z vnosi podatkov in prenosi 

poročil preko baze podatkov Evropske železniške agencije (European Railway Agency Database of 

Interoperability and Safety – ERADIS) poročal Evropski železniški agenciji – ERA. 

V letu 2010 je preiskovalni organ v železniškem prometu izvedel izobraževanje operativnih delavcev 

slovenskih železnic, v Sekciji za vodenje prometa Maribor ter na sedežu prevoznika RCA (Rail Cargo 

Austria), o delovanju Sektorja za preiskovanje železniških nesreč in incidentov ter o vzrokih in posledicah 

preiskanih železniških nesreč in incidentov. Izobraževanje delavcev operativnih služb v sistemu slovenskih 

železnic je preventivne narave v smislu preprečevanja podobnih nesreč in incidentov v prihodnje. 

Sektor za izvajanje nalog regulatornega organa je v letu 2010 uresničil večino v programu dela 

zastavljenih nalog. Po uradni dolžnosti je redno mesečno spremljal realizacijo dodeljenih vlakovnih poti ter 

periodično pripravljal analizo vzrokov za njihovo odpoved. Prav tako je redno spremljal zaračunavanje 

uporabnine. Spremljanje dogajanja na trgu storitev v železniškem prometu se je izvajalo z organiziranjem 

sestankov s posameznimi prevozniki v železniškem tovornem prometu, upravljavcem javne železniške 

infrastrukture in ponudniki drugih storitev ter pisnim pridobivanjem informacij od vseh deležnikov na tem 

trgu. Upravljavcu javne železniške infrastrukture so bile posredovane pobude za izboljšanje vsebine 

programa omrežja ter posredovane pripombe na njihove predloge za spremembe tega programa. V zvezi z 




odprtjem železniškega trga za prevoz potnikov v mednarodnem železniškem prevozu je regulatorni organ 

izdelal in objavil Smernice za presojo gospodarskega ravnotežja izvajanja OGJS prevoza potnikov v 

notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. 

V postopkih reševanja pritožb prevoznikov v tovornem železniškem prometu zoper odločitve ali dejanja 

upravljavca javne železniške infrastrukture, je bilo v letu 2010 izdanih 5 odločb. V dveh odločitvah je 

regulatorni organ prevozniku delno priznal upravičenost reklamacije računa za uporabnino, v eni odločitvi je 

bilo upravljavcu naloženo, da mora vsem prevoznikom zagotoviti enakopravnem dostop do dodatnih storitev 

(zavorni preizkus), zavržena je bila pritožba prevoznika zoper odločbo o določitvi uporabnine. V eni odločitvi 

je bilo upravljavcu naloženo, da prevozniku omogoči enakopravno izvajanje dodatne storitve (ranžiranje) na 

tovorni železniški postaji. Regulatorni organ je po nadzorstveni pravici razveljavil odločbo Javne agencije za 

železniški promet Republike Slovenije o določitvi uporabnine. V novembru 2010 je regulatorni organ po 

uradni dolžnosti uvedel dva postopka ugotavljanja morebitnih nepravilnosti v ravnanju upravljavca 

(plačevanje odškodnin za zamude v tovornem železniškem prometu ter izdajanje dovoljenj za izredni prevoz 

vlakov). 

Na zakonodajnem področju je regulatorni organ sodeloval pri pripravi sprememb Zakona o železniškem 

prometu in pri oblikovanju stališč RS pri pripravi nove Direktive EU o ustanovitvi enotnega evropskega 

železniškega trga (prenova prvega železniškega paketa). 

Na področju mednarodnega sodelovanja je bilo v letu 2010 med drugim organizirano bilateralno srečanje s 

predstavniki regulatornega organa Republike Avstrije in Republike Hrvaške. 

Javna agencija RS za varnost prometa je kot osrednja institucija za varnost prometa začela opravljati 

pomembne naloge na področju varnosti prometa s 1. septembrom 2010. Glavni cilj delovanja agencije je 

zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč, predvsem smrtnih žrtev in huje telesno poškodovanih. 

Agencija opravlja regulatorne, razvojne, strokovne in druge naloge s področja voznikov in vozil, analitsko– 

raziskovalne naloge, preventivne naloge, naloge vzgoje in usposabljanja v cestnem prometu ter druge 

strokovne naloge. 

Ključna prednost agencije je v združevanju strokovnjakov v skupnem organu, ki lahko z znanjem in 

izkušnjami pomembno vplivajo na zagotavljanje varnosti v prometu. Hkrati je s tem na enem mestu 

zagotovljena večja odgovornost in preglednost delovanja. Kot novost agencija zagotavlja organizacijo in 

izvajanje raziskovalno analitskega dela na področju varnosti prometa, predvsem načrtno povezovanje in 

analiziranje različnih zbirk podatkov. Pomembno je izpostaviti tudi vlogo agencije pri medijskih kampanjah v 

okviru preventivnih akcij. 

Pomembna naloga in tudi cilj delovanja agencije je povezovanje univerz, društev, zavodov in drugih 

organizacij civilne družbe, pa tudi povezovanje in koordinacija z drugimi državnimi organi v skupnem 

uresničevanju zastavljenih ciljev za zmanjšanje posledic prometnih nesreč. Agencija skrbi za uresničevanje 

ciljev Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa in obdobnih načrtov ter pripravlja nov Nacionalni 

program varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2011 do 2021. 

V obdobju pričetka delovanja Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa od 1.9.2010 so bile 

izvedene predvsem naslednje aktivnosti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: 

- stalna akcija in druge aktivnosti ob Začetku šolskega leta s pozivom za pregled varnih šolskih poti, 

dobavo in zagotavljanjem plakatov in letakov Šolska pot, knjižic Prvi koraki v svetu prometa, dodatnih 

rumenih rutic in kresničk, medijsko podporo aktivnostim z zunanjim oglaševanjem ter sodelovanjem z 

mediji; 

- izvajanje različnih aktivnosti za izvedbo projekta Pasavček po šolah in vrtcih z zagotavljanjem in 

distribucijo številnih pestrih gradiv (pobarvanke, šolski koledarji, metri, obešanke za vrata idr.), 

povabilom za sodelovanje v projektu (v šolskem letu 2010/11 je prijavljenih 1.193 oddelkov in vrtčevskih 

skupin), izvedba elektronske prijave in vodenja baze podatkov sodelujočih, organizacija in izvedba dveh 

dvodnevnih izobraževanj za vzgojitelje in učitelje za izvajanje projektnih aktivnosti (udeleženih preko 




150 učiteljev, vzgojiteljev), zagotovitev demonstracijskih sedežev ter kompleta otroških sedežev za demo 

dogodke; 

- izvajanje aktivnosti po porodnišnicah v okviru akcije Prva vožnja, varna vožnja ter predavanji za starše v 

sodelovanju s Porodnišnico Ljubljana ter ZD Domžale v obdobju od septembra do decembra 2010; 

- spodbujanje kolesarjenja in večje varnosti kolesarjev ob tednu mobilnosti in dnevu brez avtomobila ter 

poziv promociji območij umirjenega prometa v okviru akcije Ulice otrokom z aktivnostmi za otroke; 

- organizacija in izvedba ter koordinacija akcije za večjo varnost Pešce v obdobju od 1.–22. oktobra 2010, 

s poudarkom na varnosti mladih pešcev; 

- obeležitev Evropskega dneva prometne varnosti 13. oktobra 2010 z organizacijo osrednje prireditve in 

snemanjem preventivnega spota v sodelovanju z RTV Slovenija ter medijskimi aktivnostmi; 

- sodelovanje v akciji Alkohol v novembru in decembru 2010 z zagotavljanjem zunanjega oglaševanja ter 

oglaševanja na LPP mestnih avtobusih, sodelovanjem na različnih prireditvah na lokalni ravni ter sejmih 

za osveščanje glede nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola; 

- izvajanje prometnih delavnic po srednjih šolah s poudarkom na varnosti pešcev in osveščanjem glede 

vožnje pod vplivom alkohola. 

Za potrebe izvajanja preventivnih dogodkov na lokalni ravni je bil nabavljen tudi kombinirano transportno 

vozilo za prevoz potrebne opreme (demonstracijske naprave, gradiva itd.). 

V letu 2010 je bilo v okviru agencije izvedenih 4309 upravnih postopkov s področja opravljanja nalog 

sektorja za vozila. Na področju tipskih homologacij je bilo opravljeno 1645 homologacij tipov vozil. V zvezi 

s tem je bilo v centralni register vozil vnesenih približno 80.000 novih izvedenk, katerih podatki so se v 

nadaljnjem delu uporabljali za izdajanje potrdil o skladnosti. Povprečni čas reševanja posamezne tipske 

homologacije je bil 5,03 dni. Na področju posamičnih odobritev vozil je bilo izdanih 1744 certifikatov o 

posamični odobritvi vozil. Na tem delu je agencija izdala 83 homologacijskih certifikatov slovenskim in 

tujim proizvajalcem opreme. Povprečni čas reševanja zadeve je bil 3,86 dni. 

Od ustanovitve agencije so potekale tudi aktivnosti priprave osnutka besedila Nacionalnega programa 

varnosti cestnega prometa za obdobje 2012–2021 in akcijskega načrta sekcijskega in stacionarnega merjenja 

hitrosti na državnem cestnem omrežju, aktivnosti v zvezi s teoretičnim delom vozniškega izpita (prenova, 

dopolnitev in preureditev kataloga vprašanj in priprava predloga za odkup vprašanj za teoretični del 

vozniškega izpita na trgu), aktivnosti priprave pravilnikov in organizacijskih predpisov ter tarife o 

nadomestilu stroškov in plačilu storitev, nadgradnje spletne strani, vzdrževanja in zagotavljanja delovanja 

računalniških aplikacij in informacijskega sistema, izdelave virtualnih strežnikov, vzpostavljen pa je bil 

informacijski sistem. 

V zadnjih štirih mesecih so bile ključne aktivnosti usmerjene tudi na področje sprejemanja Zakona o voznikih 

in pripravi nekaterih podzakonskih predpisov (Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o 

vozniških dovoljenjih, Uredbe o določitvi cene vadbe varne vožnje in skupinske delavnice o varnosti 

cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa, Tarife o nadomestilu stroškov 

in plačilu storitev Javne agencije RS za varnost prometa). 

V letu 2010 je agencija izvedla tudi programe izobraževanj in usposabljanj: 

- »Module Close-to« za uveljavitev družbeno koristnega dela (socialnega dela), kot možne sankcije pri 

povzročitvi prometne nesreče s hudo poškodovanimi ali mrtvimi udeleženci cestnega prometa; 

- »pogoji za varno vožnjo« je bil namenjen avtošolskim učiteljem, ki s prenosom znanja pozitivno vplivajo 

na stališče novih voznikov do prometne varnosti; 

- »Program vožnja odličnosti« za redno obnavljanje in dopolnjevanje znanja avtošolskih učiteljev za leto 

2010; 

- »Ocenjevanje na vozniškem izpitu (filozofija in kriterij)« za redno usposabljanje članov izpitnih komisij 

za leto 2010. 

Skladno z izvedenimi aktivnostmi se je število mrtvih na slovenskih cestah v primerjavi z letom 2009 

zmanjšalo za 19 %, in sicer iz 171 na 138. Po statističnih podatkih je bilo v letu 2010 za 17 % manj hudo 




telesno poškodovanih ter 16 % manj lahko telesno poškodovanih udeležencev prometnih nesreč kot v letu 

2009. 

V letu 2010 je ministrstvo sodelovalo z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije, in sicer pri pripravi 

stališč za odgovore na tožbe in pripravo pripravljalnih vlog v pravdnih zadevah. V letu 2010 je bilo zoper 

Republiko Slovenijo vloženih 5 tožbenih zahtevkov, kar je v primerjavi s preteklimi leti precej manj. 

Navedene tožbe so povezane odškodninami in to predvsem zaradi emisij (hrup, vibracije itd.) iz naslova 

povečanega tovornega prometa na državnem cestnem omrežju. 

V letu 2010 je bila zaključena ena pravdna zadeva, ki je že pravnomočna. Prav tako sta bila v letu 2010 dva 

postopka pri Upravnem sodišču Republike Slovenije. 

Zaradi navedenih pravdnih postopkov, ki so v teku v Republiki Sloveniji, so nastali stroški za izvedbo 

dokazov (zaslišanje priče, predujem za stroške izvedenca) in za v tujini za zastopanje po odvetniku. Sklenjena 

je bila tudi ena izvedensodna poravnava. 

Pojasnila na področjih, kjer planirani cilji niso bili doseženi 

Skladno z Akcijskim načrtom za uvajanje elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku je 

glavni nosilec za izvedbo aktivnosti določena družba DARS, d.d.. Sredstva za financiranje večine strokovno– 

tehničnih in ostalih svetovalnih storitev ter drugih aktivnosti pri uvajanju novega elektronskega cestninskega 

sistema v prostem prometnem toku so tako zagotovljena v okviru družbe DARS, d.d., ki ima skladno z 

določili novega Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 97/10) status gospodarske 

družbe in izvaja gradnjo avtocest in ostalih aktivnosti povezanih s tem v svojem imenu in za svoj račun. 

Ministrstvo za promet bo pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema vključeno s pripravo področne 

zakonodaje in vseh pripadajočih podzakonskih predpisov. 

Namenska sredstva iz naslova koncesijske dajatve Luke Koper, ki pripada Republiki Sloveniji, so bila v letu 

2010 predvidena za odkup zemljišč v koprskem tovornem pristanišču. V skladu z Uredbo in koncesijsko 

pogodbo sklenjeno med Republiko Slovenijo in Luko Koper d.d. naj bi vsa zemljišča v koprskem pristanišču 

prešla v last Republike Slovenije. V ta namen je bila opravljena cenitev nepremičnin v lasti Hidra Koper d.d., 

ki jo je naročilo Ministrstvo za promet, svojo cenitev pa podjetje RB Nekretine d.o.o., ki s tem premoženjem 

trenutno razpolaga. Cenitvi sta se bistveno razlikovali, sporazumna rešitev pa ni bila mogoča, tako da odkup 

še ni bil izvršen. 


Projekt 2411-05-0002 - TEMPO-Uvajanje inteligentnih transportnih sistemov 


Uvajanje inteligentnih transportnih sistemov (ITS) v Sloveniji, z namenom razvoja in uvajanja novih 

sistemov in storitev na evropskem cestnem omrežju TERN (Trans-European Road Network), paralelnih 

cestnih povezavah in mejnih prehodih. Glavna področja aktivnosti programa TEMPO/CONNECT se izvajajo 

po posameznih fazah v sledečih sklopih: - Oprema za nadzor prometa; - Mreža nadzornih centrov; - Nadzor 

in upravljanje prometa; - Prometne informacije; - Skupne zadeve partnerjev; - Projektno upravljanje. 

Strateško sodelovanje med Ministrstvom za promet in DARS d.d. je v javnem interesu in prinaša sinergijske 

učinke. Prikaz izvedbenih del na področju ITS, ki jih DARS d.d. implementira in pridobivanje nepovratnih 

evropskih sredstev je v skladu z nacionalnimi strateškimi cilji. Namen programa TEMPO je namreč 

načrtovanje in uvajanje ITS sistemov in storitev v Sloveniji ter povezovanje ključnih akterjev na 

transportnem področju. 



V okviru programa TEMPO se je formalno zaključilo z aktivnostmi načrtovanja in uvajanja inteligentnih 

transportnih sistemov in storitev ITS v Sloveniji z namenom izboljšanja kakovosti cestnega prevoza (npr. 

skozi prometne informacije http://www.promet.si/?lang=1), varnosti v cestnem prometu, učinkovitega 




zaračunavanja prevoza in zmanjšanja škodljivih vplivov na okolje. Upravičeno obdobje za izvedbo faze III se 

je sicer po spremembi Odločbe EK v letu 2008 podaljšalo do 31.3.2009, v letu 2010 pa je bil poudarek 

namenjen učinkovitemu zaključku projekta v skladu s predvidenimi cilji. S strani Evropske komisije (TEN-T 

EA) je Ministrstvo za promet dne 14.12.2010 prejelo obvestilo, da je bila izvedena ocena končnega poročila 

in izjav o stroških. Komisija je s tem začela postopek končnega plačila evropskih sredstev in ga tudi izvršila. 

V okviru preteklih aktivnosti je bilo izvedeno predvsem sledeče: 

- identifikacija ukrepov za preprečevanje prometnih nesreč na visokorizičnih področjih in črnih točkah na 

slovenskih cestah, 

- aktivnosti mednarodne podpore programske pisarne, 

- nadzor prometa s sledljivostjo mobilnih naprav, 

- idejna zasnova sledljivosti vozil in tovora, 

- idejni projekti sledenje vozil nevarnim tovorom, 

- zamenjave in postavitve novih video kamer po avtocestni trasi, 

- postavitve in posodobitve povezav cestno vremenskih postaj, 

- nadgradnja centrov za nadzor s kontinuiranimi aktivnostmi na področju implementacij ITS, 

- izvedba in nadgradnja elektro in strojnih varnostnih naprav, 

- posodobitev varnostnih naprav, 

- vzdrževanje in nadgrajevanje programske opreme cestninskega sistema in dobava računalniške in 

strežniške opreme za cestnino, 

- podpora in vzdrževanje spletnega portala DARS, 

- raziskava trga pri izvedbi električnih inštalacij v predorih in primerjalne študije med klasično izvedbo in 

inštalacijo s ploščatimi kabli, 

- opis delovanja sistema GSM, analiza izdelanih raziskav in kakovosti pridobljenih podatkov, 

- tekstovno in regionalno napoved v okviru cestno vremenskega informacijskega sistema, 

- priprave celostne podobe varnosti v predorih, upravljanje prometa v predorih, ocenjevanje morebitnih 

incidentov. 

Projekt 2411-07-0014 - Integrirani javni potniški promet 


Namen projekta je poenostavitev uporabe javnega prevoza in cenovna dostopnost storitev javnega potniškega 

prometa. Cilji projekta so: - izboljšanje ponudbe javnega potniškega prometa;- zmanjšanje uporabe osebnega 

vozila (predvsem v dnevni migraciji);- zagotovitev možnosti potniku proste izbire prometnega sredstva;- 

povezanost avtobusnega in železniškega prometa (optimalna dostopnost kraja); - cenovna sprejemljivost oz. 

primernost. 



Na projektu uvedbe integriranega javnega prometa v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj so bile v 

letu 2010 izvedene naslednje aktivnosti: 

- priprava celostne podobe integriranega JPP, 

- analiza študijskih programov z vidika javnega potniškega prometa, 

- recenzija naloge »Analiza študijskih programov z vidika javnega potniškega prometa«, 

- CBA študija za vlogo za EU sredstva, 

- akcija osveščanja v času tedna mobilnosti 2010. 

Učinki celotnega sistema se bodo glede na sedanjo situacijo pričeli pojavljati šele postopoma (80 % potnikov 

je šolajoče se mladine in upokojencev). Poleg integriranega javnega potniškega prometa so potrebni sistemski 

ukrepi na področju davčne, finančne, okoljske, zdravstvene in izobraževalne politike. Le tako se bo odnos 

družbe lahko spremenil v smer trajnostnega razvoja mobilnosti. 




Projekt 2411-08-0003 - MOS-Pomorske avtoceste 


Namen projekta: Izdelava globalnega načrta za pomorske avtoceste v vzhodnem Sredozemlju je identifikacija 

potencialnih pomorskih avtocest na območju vzhodnega Sredozemlja ter proučitev pogojev za njihovo 

vzpostavitev, tako s tehničnega vidika, z vidika varovanja in varnosti, kot tudi z ekonomskega in časovnega 

vidika. Cilj projekta je priprava globalnega načrta za pomorske avtoceste v vzhodnem Sredozemlju, ki bo 

vključeval opis morebitnih scenarijev za omrežje pomorskih avtocest na območju, oceno njihovih socialnoekonomskih 

vplivov, ocena vplivov ter priporočila o možnih pilotskih projektih. Predviden zaključek 

izvajanja projekta je 31.12.2009. 



Ministrstvo za promet je skladno z Odločbo EK K(2006)6456 z dne 5.12.2006 sodelovalo pri projektu 

»Izdelava globalnega načrta pomorskih avtocest v vzhodnem Sredozemlju«. V okviru projekta se je 

identificiralo potencialne pomorske avtoceste na območju vzhodnega Sredozemlja ter proučilo pogoje za 

njihovo vzpostavitev, tako s tehničnega vidika, z vidika varovanja in varnosti, kot tudi z ekonomskega in 

časovnega vidika. Pripravljen je bil globalni načrt za pomorske avtoceste v vzhodnem Sredozemlju, ter 

izdelana spletna stran http://www.eastmed-mos.eu/, na kateri se nahajajo vse informacije v zvezi s projektom. 

V projekt so bili poleg Slovenije vključene še Grčija, Italija, Ciper in Malta. 

Na podlagi pogodbe za izdelavo globalnega načrta za pomorske avtoceste v vzhodnem Sredozemlju ter 

tehnične pomoči v okviru istega projekta so bili v letu 2010 na postavki evidentirani stroški povezani 

s sestanki in konferencami, predvsem pa z delovanjem nadzornega odbora ter z izdelavo elaborata o 

pomorskih avtocestah. 

Projekt 2411-08-0004 - MASTERPLAN na letališču Ljubljana 


Glavni cilj študije je izdelava glavnega načrta za razvoj letališča z železniško povezavo med Ljubljano in 

Jesenicami s povezavo na letališče. Namen projekta je pridobiti optimalno traso nove visoko zmogljivostne 

proge Ljubljana-Jesenice in optimalne navezave Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana z vidika umeščanja v 

prostor ter odgovoriti na vprašanje, kaj storiti z obstoječo enotirno progo med Kranjem in Jesenicami. Cilj 

projekta je izdelati študijo upravičenosti za novo elektrificirano progo za mešani promet za hitrost 160 km/h 

na relaciji Ljubljana - Kranj - Jesenice z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, upoštevajoč potrebno 

rekonstrukcijo obstoječe proge Ljubljana Jesenice. Izdelana študija bo predstavljala osnovo za vse nadaljnje 

postopke, ki so potrebni za gradnjo nove elektrificirane proge na relaciji Ljubljana - Kranj - Jesenice z 

navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. 



V letu 2010 se je skladno z Odločbo EK vsebinsko zaključil projekt »Glavni načrt letališča Ljubljana 

vključno z železniško povezavo z Ljubljano in Kranjem (nova železniška povezava Ljubljana–Jesenice) ob 

upoštevanju zakonodaje Evropske Unije zlasti s področja varnosti«. S strani izbrane projektne pisarne se 

pripravlja skupno končno poročilo za Evropsko komisijo. 

V okviru projekta je bila izdelana študija upravičenosti za novo elektrificirano progo za mešani promet 

Ljubljana–Kranj–Jesenice z navezavo na letališče Jože Pučnik Ljubljana ter glavni načrt Letališča Jožeta 

Pučnika Ljubljana, ki nakazuje razvoj letališča do leta 2040. Izdelani študiji predstavljata strokovno osnovo 

pri vseh nadaljnjih postopkih umeščanja infrastrukture v prostor. 

Študija upravičenosti za novo elektrificirano progo za mešani promet Ljubljana–Kranj–Jesenice z navezavo 

na letališče Jože Pučnik Ljubljana je bila izdelana skladno z razpisnimi pogoji in sklenjeno pogodbo ter 

sprejeta in potrjena s strani projektnega sveta. Študija predstavlja osnovo za investicijsko namero gradnje II. 




tira Ljubljana–Kranj–Jesenice s potrebnimi podatki za odločitev o bodoči investiciji. Predvsem bo študija 

služila kot vhodni podatek za izdelavo državnega prostorskega načrta. 

Študija bo osnova za odločitev za gradnjo nove proge, ki bo imela pozitiven vpliv predvsem na gospodarstvo 

(večja zmogljivost in propustnost proge), socialo (uvedene bodo nove potniške povezave) in varstvo okolja 

(preusmeritev tovora s cest na železnico). 

Projekt 2411-09-0001 - EasyWay-inteligentni transportni sistemi - faza I. 


Program EasyWay-a je razdeljen na naslednja delovna področja: - izmenjava informacij (prometnih), - nadzor 

infrastrukture, - usluge za tovorna vozila, - prometne informacije v realnem času, - varnost na kritičnih 

cestnih odsekih, - meddržavno informiranje o mednarodnih prometnih tokovih. Cilji vseevropskega programa 

EasyWay so: - zmanjšanje zastojev na cestah - izboljšanje prometne varnosti posebno v urbanih območjih 

reduciranje izpušnih plinov oz. emisij CO2. Poudarek je na vseevropskih, regijskih in čezmejnih aktivnostih 

za izboljšanje cestno-prometne infrastrukture in storitev na področju potovalnih informacij, upravljanju 

prometa in povezane infrastrukture, vključno na področju tovora in logistike. Člani euroregionalnih projektov 

so določili obseg projekta EasyWay, da bi se nadaljevalo uspešno sodelovanje, ki je potekalo v okviru 

programa TEMPO, ki se je izvajal od leta 2001 do leta 2006. Projekt EasyWay združuje osem euroregij 

(CENTRICO, STREETWISE, ITHACA, SERTI, ARTS, CORVETTE, CONNECT in VIKING), pri čemer se 

omogoča vključevanje vseh novih držav članic. Z zagotavljanjem novega celostnega okvira z jasnimi cilji in 

metodami poročanja se krepi sodelovanje med obstoječimi sodelujočimi državami. Projekt EasyWay bo 

združil vse partnerje iz euroregionalnih projektov in dodatne partnerje iz novih držav članic. 



Odločba o dodelitvi finančne pomoči Skupnosti za projekte splošnega interesa EasyWay 2007-EU-50010-P 

na področju vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T) je bila izdana 19.12.2008 za upravičeno obdobje 

1.1.2007–31.12.2009. DARS, d.d. in MZP sta septembra 2009 podpisala sporazum o nadzoru nad izvajanjem 

in prenosu izvajanja projekta na DARS d.d., razen aktivnosti, ki jih po odločbi izvaja MZP. DARS, d.d. je 

tako upravičen do dela finančnih sredstev iz področja investicij v ITS sisteme in ostalo infrastrukturo ter 

storitve določene z Odločbo Evropske komisije. 

V letu 2010 so bile izvedene predvsem aktivnosti povezane s poročanjem in evalvacijo izvedenih nalog v 

obdobju 2007–2009. 

Sicer je bil v obdobju izvajanja največji obseg aktivnosti realiziran na področju povezane informacijsko– 

komunikacijsko infrastrukture z implementacijo SNVP (sistem za nadzor in vodenje prometa) na zahodni 

ljubljanski obvoznici in nadgradnje oz. prestavitve RNC (regionalnega nadzornega centra) Grič v Dragomelj 

z vzpostavitvijo varnostnih elementov za zagotovitev neprekinjene funkcionalnosti, ki je postal center za 

nadzor in vodenje celotnega slovenskega dela X. koridorja ter osnova za nacionalno centralno nadziranje in 

vodenje prometa ter informiranje udeležencev. Odseki pokriti s SNVP povezani v nadzorne centre omogočajo 

nadzor prometa in obcestno informiranje uporabnikov ter s tem nadzor prometa z dokazanimi pozitivnimi 

učinki na varnost (manj nesreč) in umirjanje prometnih tokov (zagotavljanje mobilnosti) ter s tem posledično 

prispevajo tudi k zmanjšanju okoljskih vplivov, zagotavljajo pa tudi hitro detekcijo izrednih dogodkov ter 

hitro in ustrezno posredovanje ter hitrejšo sanacijo izrednih razmer. 

V okviru področja »Potovalne informacije in opozarjanje« so bile izvedene aktivnosti dobave samostoječih 

tabel s spremenljivo prometno–informativno siganalizacijo, postavitev cestno–vremenskih postaj in 

implementacija posredovanja video zapisov z obcestnih kamer na internet. Sofinancirana je bila tudi izdelava 

slovenskega dela »EuroRap Risk Map«. Aktivnosti so osnova za boljše in pravočasno informiranje 

uporabnikov in nadzornikov infrastrukture kar zagotavlja večjo varnost za udeležence prometa na koridorjih. 

Na področju »Nadzora in upravljanje prometa« so bile izvedene aktivnosti nadgradnje varnostnih naprav v 

galeriji Moste, postavitev števcev prometa, zamenjave merilnikov CO in vidljivosti v predorih ter nadgradnje 




in sanacije naprav za klic v sili. Izvedena je bila tudi študija primerjave brezkontaktnih senzorjev temperature 

in stanja cestišča glede na dejanske razmere ter dokončana analiza tveganj s predlogi potrebnih ukrepov za 

predore na slovenskih AC. 

Vse navedene aktivnosti so osnova za bodoče vseevropske interoperabilne storitve ter so delno ali v celoti 

prispevale k zastavljenim ciljem povečane varnosti in zagotavljanja mobilnosti ter posredno k zmanjšanju 

vpliva prometa na okolje. 

Zbirno zaključno poročilo je bilo s strani mednarodne programske pisarne oddano Evropski komisiji 

15.02.2010. 

Na podlagi izvedene kontrole upravičenosti izdatkov je ministrstvo v letu 2010 izvršilo povračilo evropskega 

dela upravičenih stroškov DARS, d.d. in plačilo storitvenih aktivnosti projektne pisarne. 

Projekt 2411-09-0003 - Razvoj modelov za upravljanje prometnih tokov 


Na podlagi sprejete Resolucija o prometni politiki RS (Intermodalnost, čas za sinergijo) je namen projekta 

spremljanje in analiziranje podatkov o prometnih tokovih prebivalstva in blaga v RS. Cilj je razvoj modelov, 

opredeljenih v resoluciji o prometni politiki, in sicer izdelava celovitega prometnega modela z ustreznim 

izračunom virov in intermodalnosti povezav in virov. Model zbiranja podatkov o prometnih tokovih za 

učinkovito spremljanje in usmerjanje migracijskih tokov prebivalstva bo vzpostavljen v vseh transportnih 

sistemih. 



V letu 2010 so bile pridobljene pravice do uporabe sistema TRANSTOOLS, za katerega so izvajalci ocenili, 

da je najprimernejše orodje za samostojno preigravanje prometno-političnih odločitev (spreminjanje tistega 

dela modela, na katerega ima RS neposredni vpliv) ter uporabo podatkov, ki jih potrebuje slovenski cestnoprometni 

model za boljši opis dogajanja okoli Slovenije. Hkrati so bile skrbno pregledane ponujene 

podatkovne baze, ki vsebujejo predvsem tiste podatke in prognoze, za katere je bilo ugotovljeno, da t.i. 

»klasična« statistika ni najboljša podlaga. Model je bil zainteresirani javnosti v okviru projekta TRANSSLO- 

PLUS predstavljen v 17.12.2010. 

V okviru segmenta 'povpraševanje' je bil pripravljen model, ki ozemlje Evrope in deloma sosednje Azije 

opisuje z več kot 1200 conami (vezanimi na NUTS nomenklaturo – NUTS3 in NUTS2). Seznami con so 

kodirani in dovolj diskretizirani, da v popolnosti omogočajo opisovanje dogajanja na območju, ki potencialno 

kreira prometne tokove skozi Slovenijo. Preverjeni so bili tudi tovorni prometni tokovi, kjer je tovor po 

NTSR klasifikaciji razdeljen na 10 skupin (surova nafta, kmetijski pridelki itd.) v enoti tone za 2005, kakor 

tudi napovedi (z opisanimi metodami) za 2020 in 2030. Podatkovna baza vsebuje delitev prometnih tokov po 

modalitetah (cesta, železnica itd.). Cestno in železniško omrežje sta podana »znotraj« opisanega orodja 

TRANSTOOLSA. 

Projekt 2411-09-0004 - Razvoj slo. potenc. na področju raziskav v prometu 


Vzpostavitev mreže akterjev slovenskega raziskovanja na področju prometa s ciljem uveljavljanja 

primerjalne prednosti domačih raziskovalnih potencialov v raziskovalnem prostoru EU. 



Aktivnosti projekta TransSLO-PLUS so v letu 2010 nadaljevale z nalogami, ki so bile opredeljene v planu 

dela, s posebnim poudarkom na ažuriranju podatkovne baze raziskovalcev, projektov in razpisov, 

organiziranju strokovnih konferenc in letnega dogodka. 




V letu 2010 je projekt RECODRIVE dokazal, da bi bilo mogoče zmanjšati porabo goriva od 4-6 %, če bi se v 

praksi upoštevala spoznanja ekonomične vožnje. Pomemben dosežek delavnice je tudi spoznanje in 

opozorilo, da kaže v Sloveniji uskladiti učne vsebine avtošol, tako za voznike amaterje, kot tudi poklicne 

voznike. Učne vsebine bi kazalo nemudoma dopolniti s teoretičnimi in praktičnimi znanji iz področja varčne 

vožnje. 

V letu 2010 so bili izvedeni tudi številni obiski podjetij, katerih namen je bil predstaviti spletno stran projekta 

TransSLO-PLUS ter povabiti podjetja k vpisu v bazo raziskovalcev. Projekt je bil predstavljen tudi na 

dogodku 'Informativni dnevi & projektne borze«, in sicer v okviru tematskega področja 'Promet' 

(http://www.sbra.be/public_slo/dogodki_sgrz.wlgt?Id=3776). 

Konec leta je bila izvedena še osrednja delavnica projekta z naslovom 'Raziskave v transportu danes in jutri«, 

ki je združila predstavnike raziskovalnih organizacij, raznih ministrstev in državnih organov ter gospodarstva 

z namenom odprtega dialoga o izvajanju in financiranju razvojno raziskovalnih projektov na področju 

transporta v Sloveniji. Posebna pozornost je bila posvečena projektu »Razvoj modelov za podporo 

načrtovanja prometa in mobilnosti«. 

Projekt 2411-09-0005 - Dejavniki varnosti cestnega prometa 


Na podlagi vzorca obnašanja ljudi v prometu se bodo opredelile rizične skupine - žrtev, storilcev, se bodo s 

ciljem izboljšanja stanja na področju varnosti v cestnem prometu in zmanjševanja števila prometnih nesreč z 

najhujšimi posledicami izbrale ustrezne strategije za zaščito potencialnih žrtev, ustrezno ravnanje s storilci, 

prilagodila pa se bo tudi zakonodaja. 



Projekt je bil v letu 2010 v celoti zaključen. Prometna varnost na slovenskih cestah se je v zadnjih treh letih 

bistveno izboljšala, vendar so nujno dodatni ukrepi za zagotavljanje varnosti najbolj ogroženih skupin 

udeležencev. 

Sicer so vse analize in rezultati na voljo na spletni strani Ministrstva za promet 

(http://www.mzp.gov.si/si/delovna_podrocja/promet/prometna_politika/varnost_v_cestnem_prometu/). 

Podatki o dejavnikih varnosti so podlaga za pripravo novega Nacionalnega programa varnosti cestnega 

prometa 2012–2021 ter za pripravo obdobnih načrtov, da bi se vsa razpoložljiva sredstva, ter kadrovski in 

organizacijski viri usmerili na ključne dejavnike. 

Projekt 2411-10-0004 - SEETAC-Jugovzhodna Evropa 


Razvoj in dokončanje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) z navezavo na osnovno prometno 

omrežje sosednjih držav jugovzhodne Evrope bo izboljšal položaj in pospešil popolno integracijo regij z 

ostalo Evropo. Boljše prostorsko povezovanje in prometne povezave pomenijo velike naložbe, okrepitev 

gospodarstva, večjo zaposlenost in večje možnosti za državljane. Zato so pan-evropski koridorji vključeni v 

jugovzhodno prometno os kot pomemben del programa TEN-T in izpolnjujejo tako dopolnilno kot 

prednostno nalogo prometnega omrežja zunaj ozemlja EU. Projekt bo prispeval h krepitvi gospodarstva z 

odpravo prometnih zamaškov ter s tem k zmanjševanju vplivov na okolje. 



V okviru projekta koordinira ministrstvo 4. delovno področje Razvoj trajnostnih, multimodalnih prometnih 

scenarijev z monitoringom. Čeprav se je projekt začel z zamudo, trenutno aktivnosti potekajo primerljivo s 

planom. 




Izvedene aktivnosti v letu 2010: 

- udeležba na sestanku projektnih partnerjev v Sofiji, Bolgarija in Tirani, Albanija; 

- udeležba na tehničnem sestanku v Trstu; 

- izvedba postopka za izbor zunanjega strokovnjaka/projektne skupine za pripravo projektne naloge z 

naslovom: Strokovne podlage za vrednotenje trajnostnega prometnega sistema z oceno in naborom 

podatkov o slovenskem cestnem omrežju za potrebe projekta SEETAC; 

- izbor zunanjega izvajalca za izdelavo projektne naloge; 

- predstavitev projekta na delavnici Promet in okolje v Portorožu. 

Po prvostopenjski kontroli sta bili v letu 2010 certificirani dve poročili o izvajanju projekta. 

Projekt 2411-10-0005 - Transalpine Transport Architects- TRANSITECTS 


Namen projekta je ugotoviti možnosti prusmeritve tovornega prometa s cest na železnico. Cilji projekta so 

pripraviti konkretne predloge transportnih alternativ za posamezne regije: intermodalnost, časovna 

učinkovitost, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, prilagoditev tržnim potrebam - predstavitev severno 

jadranskih pristanišč kot alternativo severnim pristaniščem, pospeševanje tržne preglednosti pristaniškega 

področja in alpskega prostora, analiza koridorjev in ozkih grl in izboljšave kapacitet infrastrukture, ocena 

vplivov na okolje z vidika občutljivosti alpskega prostora. 



V letu 2010 je bila izdelana razpisna dokumentacija za izdelavo Študije o možnostih izboljšave 

intermodalnega transporta, prav tako pa se je aktivno sodelovalo na delovnem srečanju za oblikovanje 

metodoloških izhodišč za vzpostavitev novih intermodalnih rešitev na področju čezalpskega transporta in 

vrednotenje učinkov projektnih partnerjev. V letu 2010 se je skladno z navodili vodilnega partnerja izvajala 

še promocija projekta v Sloveniji. 

V skladu s podpoglavjem 6.6. Common Transnational Activities iz implementacijskega priročnika Alpine 

Space Programme: European Territorial Cooperation 2007-2013 je ministrstvo izvršilo plačilo za skupne 

stroške transnacionalnih aktivnosti na projektu, in sicer za drugo in tretje obdobje poročanja. 

Projekt 2411-10-0007 - EasyWay-inteligentni transportni sistemi-faza II. 


EasyWay – projekt za razvoj evropskih inteligentnih transportnih sistemov na področju vseevropskih 

prometnih omrežij TEN-T pomeni vsebinsko nadaljevanje programa TEMPO CONNECT v okviru finančne 

perspektive 2007-2013. Večletni indikativni program se izvaja v obdobju 2007-2013, in sicer v treh fazah. 

Namen in cilji projekta so identični v vseh treh fazah, kar pomeni da se bo v okviru izvajanja aktivnosti v 

okviru faze II sledilo predvsem naslednjim splošnim ciljem: - izboljšati varnost v cestnem prometu, - 

zmanjšati zastoje, - spodbujati potovanja in mobilnosti ljudi in blaga, - učinkovito zaračunavati prevoz, - 

zmanjšati vplive na okolje. Druga faza EasyWay programa uvajanja inteligentnih transportnih sistemov in 

storitev na obstoječem cestnem omrežju na TEN-T V. in X. koridorju v Republiki Sloveniji pomeni 

nadaljevanje aktivnosti na področjih: - vseevropska storitev obveščanja potnikov (načrtovana je DARS-ovega 

sistema za obveščanje 'Kažipot'), - vseevropske storitve upravljanja prometa (na kritičnih odsekih se bodo 

med drugim izvajali pilotski projekti opozarjanja ne nepravilno smer vožnje), - tovorne in logistične storitve 

(načrtuje se izdelava projektne dokumentacije sistema informiranja in vodenja voznikov 'SPIS'na večjih 

avtocestnih parkiriščih), - povezana infrastruktura IKT (vzpostavitev dodatnih sistemov za nadzor in vodenje 

prometa), - evropske študije in - upravljanje, ocenjevanje in razširjanje projekta (projektno vodenje). 






Odločba o dodelitvi finančne pomoči Skupnosti za projekte splošnega interesa »EasyWay, Phase II« številka 

2009-EU-50000-M na področju vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T) je bila izdana 22.12.2010. V 

okviru druge faze programa EasyWay se nadaljuje sodelovanje med Ministrstvom za promet in DARS d.d., ki 

je upravičen do dela finančnih sredstev iz področja investicij v ITS sisteme in ostalo infrastrukturo ter storitve 

določene z Odločbo Evropske komisije. 

Nadaljevanje uvajanja inteligentnih sistemov v programu EasyWay faze II je deklarirano preko doseganja 

splošni ciljev povečanja varnosti na cestnem omrežju, povečanja mobilnosti omrežja in okolju prijaznejšo 

trajnostno naravnane rešitve ter uvajanja vseevropskih rešitev preko izvedbenih smernic izdelanih v prvi fazi 

v ekspertnih skupinah in evropskih študijah za osnovno informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo, 

prometno-informacijske storitve, upravljanje prometa, storitve s področja tovora in logistike, uvajanja 

spremenljive prometno-informacijske signalizacije ter izmenjave podatkov po standardu DATEX II (standard 

za izmenjavo informacij med centri za upravljanje prometa ter obveščanja in uporabniki). 

V 2010 so potekale aktivnosti usklajenega načrtovanja druge faze programa, slovenski predstavnik pa je eno 

leto vodil celoten program EasyWay (EasyWay Steering Committee) pri pogajanjih z Evropsko komisijo do 

uspešne izdaje odločbe, ki jo je EK pogojevala z reorganizacijo programa in posodobitvijo načrtov za drugo 

fazo programa EasyWay v skladu z evalvacijskimi rezultati prve faze. 

Načrtovane aktivnosti na V. in X. koridorju so nadgradnja prometno-informacijskih storitev, načrtovanje 

uvajanje razpoložljivosti in varnosti parkirišč, glavnina načrtovanih izvedbenih aktivnosti pa so pokritost 

novih odsekov na ljubljanski in mariborski obvoznici sistemom za nadzor in vodenje prometa ter nadgradnja 

regionalnega nadzornega centra. 



13022402 - Sredstva za izgradnjo avtocest 


Program gradnje avtocest in drugih cest je določen z Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest 

v Republiki Sloveniji. Poleg gradnje avtocest in drugih cest (hitrih cest, navezovalnih cest na avtocestno 

omrežje in drugih cest) se izvajajo tudi obnove in naložbe v obstoječe avtoceste ter druge investicije skladno 

s potrjenim letnim programom razvoja in obnavljanja avtocest za tekoče leto. Med drugim se izvajajo in 

pripravljajo: 

- predhodna dela, investicijski programi ter projektne dokumentacije, odkupi zemljišč, gradnja, predaja 

prometu, izvajanje zaključnih del, 

- obnavljanja vozišč in objektov, naložbe v objekte in opremo avtocestnega omrežja ter obnove in naložbe 

v varovanje okolja, 

- upravljanje avtocest: pobiranje cestnine, povračil in drugih prilivov ter 

- sofinanciranje velikih infrastrukturnih projektov skupaj s sredstvi skupnih evropskih politik. 


- Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., 

- Resolucija o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, 

- Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest (za tekoče leto), 

- Strategija razvoja Slovenije 2007–2013, 







- Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. 


Dolgoročna cilja izhajata iz Resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji 

(ReNPIA) ter Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (ReNRP): 

- izgradnja avtocestnih povezav skladno z osnovnim programom gradnje avtocest, 

- izgradnja avtocestnih povezav skladno z dodatnim programom gradnje avtocest. 


V Sloveniji gradimo avtoceste od leta 1970. Do konca leta 1993 je bilo zgrajenih in prometu predanih skupaj 

198,4 km dvopasovnih in štiripasovnih avtocest ali v povprečju 8,6 kilometrov letno. Z letom 1994 je 

Slovenija začela z uresničevanjem Nacionalnega programa izgradnje avtocest (NPIA), ki predvideva 

izgradnjo avtocestnih povezav v smeri vzhod–zahod, od Šentilja do Kopra z odcepi do meje z Madžarsko in 

Italijo in izgradnjo avtocestnih povezav v smeri sever–jug, od predora Karavanke na meji z Avstrijo do 

Obrežja na meji s Hrvaško ter še številnih drugih cestnih povezav. 

Od leta 1994 do sedaj je bilo zgrajenih v okviru NPIA skupno 528 km avtocest, hitrih cest in drugih cest. V 

letu 2010 sta bila zgrajena avtocestna odseka Pluska–Ponikve in Ponikve–Hrastje v skupni dolžini 14,8 km. 

V letu 2010 je bil pripravljen in sprejet nov Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, na podlagi 

katerega je družba DARS v celoti prevzela financiranje gradnje in obnov avtocest ter hitrih cest. Izvajanje 

gradenj in obnov je vezano na pridobitev koncesije in na finančne možnosti družbe DARS, d.d. v okviru 

zakonsko opredeljenih virov financiranja. Za leto 2011 in v bodoče tudi ni več predvidena priprava in 

sprejem letnega programa razvoja in obnavljanja avtocest, saj so te naloge v celoti prenesene na DARS. d.d.. 


V skladu z letnim planom je bilo za leto 2010 predvideno, da bodo prometu predani odseki Pluska–Ponikve, 

Ponikve–Hrastje in 1. faza navezave na Luko Koper, v skupni dolžini 16,3 km. 

Projekti skupnih evropskih politik se izvajajo in financirajo na podlagi posameznih odločb oz. sklepov 

Evropske komisije o odobritvi in sofinanciranju projektov. Sredstva se zato na podprogramu načrtujejo v 

skladu s predvidenimi postopki priprave dokumentacije za izvršitev povračila evropskega dela certificiranih 

upravičenih stroškov na projektih. 


Izgradnja avtocestnega omrežja se je v letu 2010 preko proračuna financirala le z evropskimi sredstvi. 

Zaradi izpada proračunskih sredstev se je nekoliko zmanjšal finančni obseg Letnega plana razvoja in 

obnavljanja avtocest za leto 2010, kljub temu pa je bilo potrebno povečati predviden obseg zadolževanja in s 

tem tudi poroštva države. 

Dejansko sta bila v letu 2010 prometu predana avtocestna odseka Pluska–Ponikve in Ponikve–Hrastje v 

skupni dolžini 14,8 km. 

Avtocestni odsek Slivnica–Gruškovje: Slivnica–Draženci je bil predan prometu 16. julija 2009, v letu 2010 

pa so bila izvedena še manjša dela izven trase avtoceste ter monitoringi po končani gradnji. 

Na projektih iz Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013 so bili v letu 

2010 izstavljeni zahtevki za izplačila v nižji vrednosti kot je bilo to načrtovano ob pripravi rebalansa 

proračuna, tako da je bilo tudi črpanje evropskih sredstev nižje od prvotno načrtovanega. 




Na podlagi sklenjene pogodbe o prenosu izvedbe in izvajanju nadzora nad izvedbo in porabo sredstev za 

projekt »Tehnična dokumentacija za gradnjo AC odseka Slivnica–Ptuj–Draženci« družbo DARS d.d. je 

ministrstvo izvedlo kontrolo upravičenosti izdatkov po 4. zahtevku za povračilo evropskih sredstev in v višini 

certificiranih upravičenih stroškov izvršilo plačilo končnemu upravičencu, t.j. DARS d.d.. V okviru projekta 

so zaključene vse štiri aktivnosti. 


Projekt 2411-07-0019 - TEN-T Dokumentacija-AC odsek Slivnica-Gruškovje 


Dopolnitev tehnične dokumentacije in pridobitev posebne in tehnične dokumentacije za AC odsek Slivnica- 

Ptuj-Gruškovje-del Phyrnske avtoceste. 



Projekt je obsegal 4 aktivnosti (1. PGD, PZR, PZI dokumentacija za odsek Slivnica-Ptuj (Draženci), 2. 

Strokovne podlage za izdelavo DPN za odsek Slivnica-Ptuj (Draženci)-Gruškovje, 3. PVO za odsek Ptuj 

(Draženci)-Gruškovje, 4. DPN za odsek Ptuj (Draženci)-Gruškovje. 

V okviru projekta so zaključene vse štiri aktivnosti. 

Na podlagi sklenjene pogodbe o prenosu izvedbe in izvajanju nadzora nad izvedbo in porabo sredstev za 

projekt »Tehnična dokumentacija za gradnjo AC odseka Slivnica–Ptuj–Draženci« družbo DARS d.d. je 

ministrstvo izvedlo kontrolo upravičenosti izdatkov po 4. zahtevku za povračilo evropskih sredstev in v višini 

certificiranih upravičenih stroškov izvršilo plačilo končnemu upravičencu, t.j. DARS d.d.. 

Projekt 2411-08-0006 - Izgradnja AC odseka Slivnica-Draženci 


Cilj investicije je bila izgradnja štiripasovne avtoceste Slivnica - Draženci v dolžini 19,8 km, skladno s cilji 

OP ROPI - razvojna prioriteta Cestna in pomorska infrastruktura - Kohezijski sklad. Namen je izgradnja 

zagotovitev zmogljive cestne infrastrukture v smeri ki skozi Slovenijo poteka od meje z Avstrijo pri Šentilju, 

preko Pesnice in Slivnice do Gruškovja na meji s Hrvaško. S tem se bodo stroški transporta zaradi prihranka 

na času zmanjšali za 13,6 mio EUR letno. Poleg prihrankov iz naslova manjše porabe časa, bo izvedba 

projekta vplivala na večjo prometno varnost. 



AC odsek Slivnica–Draženci je bila predana prometu julija 2009. Investicija je vključevala izgradnjo dveh 

razcepov, štirih priključkov, več premostitvenih objektov (1 viadukt, 5 mostov, 5 podvozov, prepust), 

obojestransko počivališče, avtocestno bazo, deviacije ter prestavitve komunalnih vodov. 

V letu 2010 so bila izvedena še manjša dela izven trase avtoceste ter monitoringi po končani gradnji. Sicer pa 

je bilo v letu 2010 na podlagi zahtevka izvršeno povračilo evropskih sredstev končnemu upravičencu DARS 

d.d.. 

Projekt 2411-08-0008 - Izgradnja AC odseka Pluska-Ponikve 


Cilj investicije je izgradnja štiripasovne avtoceste Pluska - Ponikve v dolžini 7,6 km, skladno s cilji OP ROPI 

- razvojna prioriteta Cestna in pomorska infrastruktura - Kohezijski sklad. Namen je zagotovitev zmogljive 

cestne povezave na dolenjskem avtocestnem kraku, ki povezuje Ljubljano z mejnim prehodom Obrežje in je 




del TEN-T omrežja. S tem se bodo stroški transporta zaradi prihranka na času zmanjšali za 9,5 mio EUR 

letno. Poleg tega bo izvedba projekta vplivala na večjo prometno varnost. 



Investicija v avtocestni odsek Bič–Hrastje: Pluska–Ponikve je bila končana in odsek je bil 30.6.2010 predan 

prometu. 

Evropska komisija je dne 17.6.2010 izdala sklep o odobritvi projekta za odsek Pluska–Ponikve, s katerim je 

odobrila kohezijska sredstva za navedeni projekt v višini 53,2 mio EUR. V letu 2010 je ministrstvo na 

podlagi dveh zahtevkov izvršilo izplačilo evropskega dela certificiranih upravičenih stroškov DARS, d.d.. 

Projekt 2411-08-0009 - Izgradnja AC odseka Ponikve-Hrastje 


Cilj investicije je izgradnja štiripasovne avtoceste Ponikve - Hrastje v dolžini 7,2 km, skladno s cilji OP ROPI 

- razvojna prioriteta Cestna in pomorska infrastruktura - Kohezijski sklad. Namen je zagotovitev zmogljive 

cestne povezave na dolenjskem avtocestnem kraku, ki povezuje Ljubljano z mejnim prehodom Obrežje in je 

del TEN-T omrežja. S tem se bodo stroški transporta zaradi prihranka na času zmanjšali za 8,9 mio EUR 

letno. Izvedba projekta bo, poleg časovnih prihrankov, prispevala k večji prometni varnosti. 



Investicija v avtocestni odsek Bič–Hrastje: Ponikve–Hrastje je bila končana in odsek je bil 30.6.2010 predan 

prometu. 

Evropska komisija je dne 18.11.2010 izdala sklep o odobritvi projekta za odsek Ponikve–Hrastje, s katerim je 

odobrila kohezijska sredstva za navedeni projekt v višini 34 mio EUR. V letu 2010 je ministrstvo na podlagi 

zahtevka izvršilo izplačilo evropskega dela certificiranih upravičenih stroškov DARS, d.d.. 



13032406 - Javne službe v železniškem prometu 


V okviru podprograma so sredstva namenjena delovanju Javne agencije za železniški promet RS (v 

nadaljevanju AŽP), ki zagotavlja učinkovitost mednarodnih vlakovnih poti in konkurenčnost mednarodnega 

tovornega prometa. AŽP skrbi in zagotavlja na osnovi Zakona o železniškem prometu z izvajanjem nalog na 

področju železniškega prometa v Republiki Sloveniji za nediskriminatorni dostop do javne železniške 

infrastrukture. Na področju določanja, zaračunavanja in pobiranja uporabnine za uporabo javne železniške 

infrastrukture, sprejemanjem voznega reda omrežja in dodeljevanja vlakovnih poti AŽP izvaja naloge 

dodeljevalnega organa. Z izdajanjem licenc in varnostnih pooblastil ter varnostnih spričeval na področju 

razvoja varnostnega regulativnega okvirja, vključno s sistemom nacionalnih predpisov, pa AŽP izvaja naloge 

varnostnega organa. 


- Zakon o železniškem prometu, 

- Zakon o varnosti v železniškem prometu, 

- Zakon o javnih agencijah, 

- Uredba o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi, 




- Uredba o postopku za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo licence za opravljanje prevoznih 

storitev v železniškem prometu, njen odvzem ali podaljšanje in postopek obveščanja tujih licenčnih 

organov, 

- Uredba komisije (ES) št. 653/2007 z dne 13. junija 2007 o uporabi enotne evropske oblike za varnostna 

spričevala in dokumentacijo za vloge v skladu s členom 10 Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta 

in Sveta in o veljavnosti varnostnih spričeval, izdanih na podlagi Direktive 2001/14/ES Evropskega 

parlamenta in Sveta, 

- Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v AŽP, 

- Sklep o ustanovitvi Javne agencije za železniški promet. 


Cilj izvajanje nalog AŽP je stalno izboljševanje varnosti na javni železniški infrastrukturi, dolgoročno 

zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti in konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa. 


Omogočanje nediskriminatorne pravice do dostopa in uporabe javne železniške infrastrukture različnim 

nacionalnim ali tujim prevoznikom za opravljanje storitev tovornega in od leta 2010 tudi mednarodnega 

potniškega prometa zagotavlja večjo konkurenčnost v prometnem sektorju Evropske unije. S tem bo 

zagotovljena tudi višja kakovost storitev prometnega sektorja ob upoštevanju že omenjenega trajnostnega 

razvoja, učinkovite rabe energije ter še posebej poudarjene varnosti v prometu. 

V vlogi dodeljevalnega organa je AŽP članica mednarodnega združenja upravljavcev infrastrukture in 

dodeljevalnih organov – Rail Net Europe (RNE). V letu 2010 je bil vzpostavljen novi RNE koridor C 11 (ob 

že obstoječih C 7 in C 8 v poteku preko Slovenije) pod koordinacijo AŽP, ki povezuje Južno Nemčijo preko 

Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Srbije z Bolgarijo v poteku proti Istanbulu. 

Dolgoročno si AŽP v okviru pooblastil prizadeva k stimuliranju kakovostnega in preglednega dela na 

področju varnosti železniškega prometa in učinkovite rabe železniške infrastrukture. 

S pravilnim in strokovnim izvajanjem nalog se v največji možni meri spodbuja kakovosten in varen promet 

na javni železniški infrastrukturi v Republiki Sloveniji v zadovoljstvo vseh strank in končnih uporabnikov 

železniških storitev. 


Letni cilji: 

- dodeljevanje vlakovnih poti, 

- določanje in zaračunavanje uporabnine, 

- izvajanje nadzora nad veljavnosti licenc, odobrenih vlakovnih poti in izpolnjevanjem pogojev v zvezi s 

tem, 

- pripravljanje in sprejemanje voznega reda omrežja in v zvezi s tem sodelovanje z dodeljevalnimi organi 

in upravljavci železniških omrežij drugih držav, 

- opravljanje nalog varnostnega organa, kot jih določa zakonodaja, 

- pripravljanje delovnih gradiv za podzakonske predpise na podlagi zakona, ki ureja varnost v železniškem 

prometu, 

- izvajanje ukrepov v zvezi z uporabo TSI (tehnične specifikacije interoperabilnosti), 

- izvajanje drugih nalog, določenih s predpisi. 


Zakon o železniškem prometu določa, da AŽP opravlja naloge varnostnega organa, dodeljuje vlakovne poti, 

določa,zaračunava in pobira uporabnino, zagotavlja učinkovitost mednarodnih vlakovnih poti, zagotavlja 




konkurenčnost mednarodnega tovornega prometa, dodeljuje, preklicuje in začasno odvzema licence 

železniškim prevoznikom, izvaja nadzor nad veljavnostjo in izpolnjevanjem pogojev za izdajo licenc, 

varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil, izvaja nadzor nad realizacijo plačila uporabnine in realizacijo 

odobrenih vlakovnih poti, sprejema vozni red omrežja, izvaja ukrepe v zvezi z uporabo tehničnih specifikacij 

interoperabilnosti (v nadaljevanju: TSI), ter izvaja druge naloge s področja železniškega prometa, kot jih 

določajo predpisi. 

V skladu z Zakonom o železniškem prometu je AŽP izvajala upravne postopke za pridobitev varnostnih 

spričeval prevoznikom v železniškem prometu, vodenje registra železniških vozil in strokovno-tehnične 

presoje delavnic za vzdrževanje železniških vozil in/ali njihovih komponent. Izdana so sledeča varnostna 

spričevala: 

- RCA – Rail Cargo Austria AG – izdaja varnostnega spričevala del B z dne 23.12.2010, 

- ADT - Adria Transport d.o.o., dopolnitev varnostnega spričevala del B z dne 17.11.2010. 

V letu 2010 je AŽP na področju izvajanja nalog varnostnega organa izdala naslednje upravne akte oz. izvršila 

upravni nadzor, kot sledi: 

- prva obratovalna dovoljenja za vlečna vozila za 1 vozilo 

- prva obratovalna dovoljenja za vlečena vozila za 25 vozil 

- dodatna obratovalna dovoljenja za vlečna vozila za 60 vozil 

- dodatna obratovalna dovoljenja za vlečena vozila za 433 vozil 

- podaljšanje obratovalnih dovoljen za vlečna in vlečena vozila za 45 vozil 

- strokovno tehnična presoja delavnic za SŽ Centralne delavnice Ljubljana d.o.o. Acroni Jesenice 

(vzdrževanje za lastne potrebe). 

V letu 2010 je bil izveden tudi upravni nadzor nad izpolnjevanjem pogojev varnega izvajanja železniškega 

prometa pri upravljavcu javne železniške infrastrukture na področju vključitve pogodbenih partnerjev v 

sistem varnega upravljanja upravljavca. 

AŽP je v letu 2010 opravljala vse predpisane naloge v javnem interesu, katerih rezultati so predvsem 

naslednji: 

- za vse popolne vloge vlagateljev na podlagi Zakona o železniškem prometu in Zakona o varnosti v 

železniškem prometu (161 oz. 120) je pristojni organ izdal upravne odločbe, 

- od zgoraj navedenih 564 popolnih vlog in izdanih odločb varnostnega organa ni bilo evidentiranih 

pritožb na drugostopenjski organ, 

- od 1268 popolnih vlog za dodelitev vlakovne poti so bile v enaki višini dodeljene vlakovne poti, 

- od navedenih popolnih vlog za dodelitev vlakovne poti ni bilo pritožbe vlagateljev na drugostopenjski 

organ, 

- pri dveh popolnih vlogah za varnostno spričevalo so bile v enaki višini izdane odločbe dvema 

prevoznikoma v letu 2010, na katere ni bilo pritožb na drugostopenjski organ, 

- zaradi dolgih postopkov izvedbe del je izdanih približno 2/3 dovoljenj za začetek obratovanja strukturnih 

podsistemov; v skladu z izdanimi odločbami ni bilo pritožb vlagateljev na drugostopenjski organ. 

AŽP je izdelala predloge besedil sledečih podzakonskih aktov s področja varnosti v železniškem prometu: 

- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o opremljenosti železniških postaj in postajališč (Ur. l. 

RS, št. 72/10), 

- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Signalnega pravilnika, ki je bil konec leta 2010 posredovan v 

nadaljnje medresorsko usklajevanje, 

- Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev, ki je bil v začetku leta 2011 

posredovan v nadaljnje medresorsko usklajevanje. 




V letu 2010 je AŽP zaključila javno naročilo priprave podzakonskih predpisov, za katere nima zaposlenega 

ustreznega kadra. Izbrani izvajalec je pripravil predloge besedil treh podzakonskih predpisov ter sodeloval pri 

njihovem medresorskem usklajevanju. 

V letu 2010 so sprejeti sledeči podzakonski predpisi: 

- Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Ur. l. RS, 

št. 92/10), 

- Pravilnik železniških signalnovarnostnih napravah (Ur. l. RS, št. 85/10) , 

- Pravilnik o železniškem telekomunikacijskem omrežju (Ur. l. RS, št. 59/10), 

V skladu z Zakonom o železniškem prometu in določili Uredbe o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini 

na javni železniški infrastrukturi (Ur. l. RS, št. 113/2009) je AŽP v letu 2010, s strani prosilcev – 

prevoznikov, v skladu z dogovorjenimi časovnimi termini prejela redna naročila za voznoredne vlakovne 

poti, sodelovala na voznorednih konferencah pri pripravi novega voznega reda omrežja, posredovala izdelane 

osnutke voznih redov posameznim prevoznikom – prosilcem ter v mesecu novembru na osnovi izdelanega 

osnutka voznega reda omrežja, za katerega je bilo predhodno pridobljeno soglasje posameznih prosilcev – 

prevoznikov, izdala odločbe o dodelitvi vlakovnih poti sledečim prosilcem – prevoznikom: 

- Slovenske železnice, d.o.o. – 734 vlakovnih poti v potniškem prometu, 323 vlakovnih poti v tovornem 

prometu, 6 vlakovnih poti za potrebe vzdrževanja JŽI za voznoredno obdobje 2010/2011 ter spremembe 

532 vlakovnih poti v potniškem in tovornem prometu in Ad-hoc naročila za voznoredno obdobje 

2009/2010; 

- Rail Cargo Austria AG (RCA) – 7 vlakovnih poti v tovornem prometu za voznoredno obdobje 2010/2011 

ter spremembe 36 vlakovnih poti v tovornem prometu in Ad-hoc naročila za voznoredno obdobje 

2009/2010; 

- Adria Transport, d.o.o. - 2 vlakovne poti v tovornem prometu za voznoredno obdobje 2010/2011 ter 

spremembe 4 vlakovnih poti v tovornem prometu in Ad-hoc naročila za voznoredno obdobje 2009/2010. 

V letu 2010 je bilo izdanih tudi: 

- 76 odločb o dodelitvi vlakovnih poti za voznoredno obdobje 2009/2010, 

- 4 odločb o dodelitvi vlakovnih poti za voznoredno obdobje 2010/2011 (do 31.12.2010), 

- 71 sklepov o plačilu upravnih taks za obdobje 2009/2010, 

- 4 sklepov o plačilu upravnih taks od 1.1.2010 do 31.12.2010. 

V skladu z določili ZZelP je AŽP sprejela v izvajanje tudi vozni red omrežja za voznoredno obdobje 

2010/2011. 

AŽP je v letu 2010 financirala aktivnosti v skladu s Pogodbo o izvajanju financiranja programov iz sredstev 

proračuna RS in nadzoru izvajanja financiranja Javne agencije za železniški promet RS v letu 2010 med 

Ministrstvom za promet in AŽP. K osnovni pogodbi sta bila tekom leta podpisan dva aneksa. Prvi aneks je 

bila posledica rebalansa proračuna RS v letu 2010, drugi aneks pa je bil sklenjen zaradi manjše porabe 

sredstev in spremembe dinamike financiranja nalog na projektu SEETAC. 

V okviru delovanja strokovnih služb Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije so bila v letu 

2010 realizirana sredstva v višini 68,7 % sredstev veljavnega proračuna. 




Graf 2: Realizacija finančnega načrta AŽP za leto 2010 in primerjava z letom 2009 

Vir: AŽP. 


Javna agencija za železniški promet je v programu dela in finančnem načrtu za leti 2010 in 2011 načrtovala 

višje število novih zaposlitev, kot je bilo to dejansko realizirano. Hkrati pa je zaradi dolgotrajnih postopkov 

izbire nastal zamik pri zaposlovanju novih delavcev, kar je vplivalo na manjšo porabo sredstev. 

V povezavi z navedenim v letu 2010 ni bil pripravljen Pravilnik o pogojih in postopkih za začetek izvajanje 

in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist. Omenjeni pravilnik 

je planiran v PDV za leto 2011. 


1304 - Letalski promet in infrastruktura 

13042404 - Letališča in letališka infrastruktura 


Vse večja mednarodna gospodarska in trgovinska konkurenčnost, globalizacija, iskanje novih trgov in mnogi 

drugi faktorji narekujejo razvoj zračnega prometa, kot oblike hitrega premeščanja ljudi in tovora v času in 

prostoru. Zaradi tega je v prihodnosti pričakovati povečevanja zračnega prometa tudi v Sloveniji. Podatki iz 




preteklih let izkazujejo vedno večjo potrebo po posodobitvi in nadgradnji ter razširitvi obstoječih letaliških 

infrastruktur na letališčih v Sloveniji, istočasno pa k upoštevanju predpisov Evropska unije, posebej tistih ki 

omogočajo izvajanje Schengenskega sporazuma. Na razvoj vplivajo tudi gospodarski trendi vezani na 

izvajanje zračnega prometa in poslovne logistične procese, ki omogočajo izvedbo priprave in samo zračno 

obratovanje. Če hočejo letalski prevozniki, ki so s svojimi prevoznimi sredstvi vključeni v zračni prostor, 

uspešno izvajati prevoze, se morajo prilagajati zahtevam koristnikov prevoza in vse večji konkurenci. Nova 

tehnologija, novi vgradni materiali omogočajo izdelavo primerno varnih in lažjih zračnih sredstev, kar 

omogoča nakupe cenejših letal in s tem tudi cenejše prevoze. V praksi se že pojavljajo prevozniki, ki se 

imenujejo nizko cenovni prevozi in omogočajo potovanje širšemu krogu koristnikov. Do leta 2015 se ravno 

zaradi pojava teh nizko cenovnih letalskih prevoznikov in padca cen zračnih prevozov pričakuje štirikratno 

povečanje števila potnikov in s tem potreba po podvojitvi letalskih kapacitet. Ta oblika zračnega prevoza je 

zagotovo zanimiva in bo privabila večje število potnikov, prav tako pa se bo znatno povečal čarterski promet. 

Na področju letališč in letališke infrastrukture ima Ministrstvo za promet pravice in obveznosti, ki so 

opredeljene z zakonom in določene v nacionalnih razvojnih programih države. Ključne naloge Ministrstva za 

promet se nanašajo na investicijski in tehnološki razvoj letališč in letališke infrastrukture, nakup opreme, 

zagotovitev pogojev za ustrezno obratovanje letališč ter ureditev premoženjsko pravnih razmerij in ureditev 

stvarnega premoženja za dolgoročno zagotavljanje delovanja letališč. 


Primarna pravna podlaga, ki ureja področje zračnega prometa in pravno formalno zagotavlja varnost v 

zračnem prometu, so zakoni, mednarodne konvencije in uredbe. Razvojna podlaga pa so tudi nacionalni 

programi in strateški okviri. V Republiki Sloveniji med drugim upoštevamo naslednje: 


- Resolucija o Nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva Republike Slovenije do leta 2020, 




- Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, 

- Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za oblikovanje enotnega 

evropskega neba (okvirna uredba), 

- Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o organiziranosti in uporabi zračnega prostora 

na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru), 

- Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih 

prevozov v Skupnosti. 


Razvojni cilji so vedno določeni ali vsaj določljivi in omogočajo razvojno usmeritev posamezne gospodarske, 

trgovske, ekonomske ali druge politike razvoja. 

V Resoluciji o nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva do leta 2020 (Ur. l. RS, št. 9/2010) so 

določeni naslednji temelji razvoja civilnega letalstva: 

- varnost in zmanjšanje tveganj v civilnem letalstvu, 

- trajnostni razvoj, 

- konkurenčnost. 


Čeprav je Republike Slovenija ozemeljsko relativno majhna država je v njenem nacionalnem interesu 

sodelovati v mednarodnih tokovih razvoja gospodarstva, trgovine, transporta in zaradi tega zagotavljati 

ustrezne zmogljivosti tudi na področju zračnega prometa. Večino zračnega potniškega in tovornega prometa 




se odvija preko letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, vendar mora Republike Slovenija skrbeti, da ima vedno in 

ob vsakem času ustrezno nadomestno lokacijo, ki omogoča nemoteno izvajanje zračnega prometa, če bi prišlo 

do naravnih ali drugih motenj. Z izvajanjem projekta Posodobitve letališke infrastrukture na letališču Edvarda 

Rusjana Maribor in projekta Izgradnje novega potniškega terminala T-2 letališča Jožeta Pučnika Ljubljana 

Republika Slovenija sledi svojim dolgoročnim ciljem kot tudi ključnim nalogam Ministrstva za promet na 

področju letališč in letališke infrastrukture. 


Letni cilji zajemajo vzdrževalne, obnovitvene in izboljševalne posege na območju posameznega letališča, 

končni cilj pa je zagotoviti ustrezne strokovne in materialne podlage ter možnosti izvajanja del in nalog na 

letališčih. Ti cilji so: 

- obnova in dograditev potniškega terminala, obnova letaliških objektov, izdelava glavnega letališkega 

načrta in nabava določene letališke opreme na letališču Edvarda Rusjana Maribor, 

- vzdrževanje letališke infrastrukture in nakup določenega dela potniškega terminala s pripadajočim 

zemljiščem na letališču Edvarda Rusjana Maribor, 

- izgradnja novega potniškega terminala T–2 na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, 

- odpiranje novih letalskih linij z letališč, ki ne dosegajo zadostnega prometa (letališče Edvarda Rusjana 

Maribor in letališče Portorož), 

- ureditev zemljiškoknjižnih stanj in parcelacij zemljišč v lasti Republike Slovenije in sklenitev 

dolgoročnih pogodb (najem letališke infrastrukture, parcelacije, namembnost ipd.). 


Ministrstvo za promet je izvajalo aktivnosti v okviru zastavljenega podprograma skladno z letnimi cilji in 

programskimi dokumenti. 

Rezultat aktivnosti podprograma so bili: 

- nova letališka infrastruktura na letališčih posodabljanje obstoječe, 

- parcelacije in evidentiranje nepremičnin na letališčih Edvarda Rusjana Maribor in Jožeta Pučnika 

Ljubljana zaradi ureditve stanja v uradnih evidencah (katastru in zemljiški knjigi) in 

- večja atraktivnost destinacije Portorož, ob podpori razvoja in trženja te destinacije. 

Republika Slovenija skrbi skozi nacionalne programe razvoja za sprotni razvoj objektov, opreme in letališke 

infrastrukture. V ta namen črpa tudi sredstva iz proračuna Evropske unije. 

Za posodobitev letališke infrastrukture na letališču Edvarda Rusjana Maribora so bila v letu 2010 izvršena 

izplačila gradbenemu podjetju oziroma gospodarski družbi in nadzornemu inženirju pri obnovi in dogradnji 

potniškega terminala na letališču. V letu 2010 so bile izvedene aktivnosti povezane z obnovo in razširitvijo 

potniškega terminala ter aktivnosti povezane z izvedbo glavnega načrta razvoja letališča Edvarda Rusjana 

Maribor (Master Plan). 

Krizno stanje in težave v gradbeništvu so povzročile težave z izvajalcem gradbenih del obnove in razširitve 

potniškega terminala, zato je bila izvedba del in njihovo financiranje zamaknjena v prihodnja leta. 

V letu 2010 so se sredstva na podprogramu namenila tudi nakupu deleža potniškega terminala s pripadajočim 

zemljiščem. 

Ob pripravi rebalansa proračuna za leto 2010 je ministrstvo zamaknilo dinamiko sofinanciranja izgradnje 

potniškega terminala na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana z evropskimi sredstvi. Ministrstvo je ob pripravi 

proračunov za leti 2010 in 2011 namreč načrtovalo evropska sredstva v okviru evidenčnega projekta, vendar 

se zaradi priprave sprememb Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, katerim 




sledi še priprava in usklajevanje podlag za sofinanciranje aktivnosti s sredstvi EU, dinamika zamika v 

prihodnja leta. 

Ministrstvo za promet je v skladu z Zakonom o izvrševanju proračunov RS za leti 2010 in 2011 med letom v 

finančni načrt uvrstilo prihodke od obremenitve s stavbno in služnostno pravico stvarnega premoženja na 

letališki infrastrukturi, ki se namensko uporabljajo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče 

vzdrževanje nepremičnin v lasti države. Predvsem zaradi upoštevanja določil veljavnega zakona o 

izvrševanju proračuna sredstva v letu 2010 niso bila realizirana in so se prenesla v leto 2011. 

Republika Slovenija zagotavlja popolno spoštovanje načel preglednosti, nediskriminatornosti in 

sorazmernosti ter preprečuje nelojalno konkurenco. V ta namen so bila v proračunu Republike Slovenije 

zagotovljena ustrezna sredstva za spodbujanje razvoja letalskega prometa na letališču Portorož, ki je že daljše 

obdobje brez rednega zračnega prometa, občasni čarterski in zasebni leti pa ne zagotavljajo dovolj prihodkov 

za normalno obratovanje letališča. Republika Slovenija namreč mora skrbeti, da izpad prometa ne povzroča 

izgube, ki bi posledično pomenile stečaj obratovalca letališča, saj bi to povzročilo zaprtje letališča za daljše 

obdobje. 

Realizacija aktivnosti je bila glede na omejitve, ki izhajajo iz Smernic skupnosti o financiranju letališč in 

zagonskih pomoči letalskim družbam z odhodi z regionalnih letališč (Ur. l. Evropske unije, C 312/1), vezana 

na spodbujanje letalske destinacije Portorož. Aktivnosti podpore in razvoja tržnega komuniciranja v srednji in 

južni Italiji so zajemale predvsem »PR aktivnosti«, predstavitev turistične ponudbe v tujini, oglaševanje v 

medijih in na drugih površinah in e-oglaševanje turistične ponudbe. 


V preteklem letu je Ministrstvo za promet vodilo številne pogovore in aktivnosti za spodbujanje razvoja 

letalskega prometa na letališču Edvarda Rusjana Maribor, vendar v letu 2010 iz tega naslova stroški niso 

nastali. Dinamika financiranja projekta se je zato zamaknila v prihodnja leta. 


Projekt 2411-07-0003 - Letališka infrastruktura na letališču MB 07-13 


Namen investicije je rekonstrukcija obstoječega potniškega terminala in izgradnja novega dela, priprava 

glavnega letališkega načrta in nabava določene terminalne opreme. Cilj investicije je zagotovitev obratovanja 

letališča glede na zmogljivosti vzletnopristajalne steze, izpolnjevanje zahtev glede zunanje meje EU 

(schengenska pravila) ter izboljšanje varnosti in pretočnosti potnikov in oddane prtljage. 



V letu 2010 so bile v okviru projekta izvedene aktivnosti povezane z obnovo in razširitvijo potniškega 

terminala ter aktivnosti povezane z izvedbo glavnega načrta razvoja letališča Edvarda Rusjana Maribor 

(Master Plan). Krizno stanje in težave v gradbeništvu so povzročile težave z izvajalcem gradbenih del obnove 

in razširitve potniškega terminala, zato so bila gradbena dela zamaknjena v leto 2011. Navedeno je 

povzročilo tudi zamik financiranja posodobitve letališke infrastrukture na letališču Maribor. 

Projekt 2411-10-0002 - Spodbujanje razvoja let.prometa na let.Portorož 


Namen projekta je zagotovitev pogojev za odpiraje nove letalske povezave letališča Portorož z letališči v 

drugih državah (npr. Portorož - Rim), kjer je identificiran potniški potencial za letališče Portorož (turisti, 

poslovni gostje, hitra pošta, tovor itd.), letalski prevozniki pa v pogojih recesije in ekonomske krize ne 

morejo sprejeti vseh poslovnih tveganj. Cilj projekta je vzpostavitev ene ali več rednih linij, ki bodo 

zagotavljale ustrezne letalske povezave za letalske turiste za obalne občine in širše zaledje. 






Letališče Portorož ima, čeprav je majhno in umeščeno v obmejno področje, močno vlogo pri razvoju turizma 

in športa v Sloveniji. Zaradi tega ima Republika Slovenija močan interes ohraniti delovanje tega letališča in 

zagotavljati njegov nadaljnji razvoj. 

Za izvedbo ciljev je bila z namenom spodbujanja letalske destinacije Portorož sklenjena pogodba o izvedbi 

aktivnosti podpore razvoja in trženja letalske destinacije, s katero se je pospeševalo prodajo z raznimi 

oglaševalskimi aktivnostmi v srednji in južni Italiji. 

Sicer so aktivnosti povezane z predvidenimi aktivnosti za razširitev letališča. V pripravi je Državni prostorski 

načrt, ki bo omogočil nadaljnji razvoj in prilagoditev letališča tudi za uporabo večjih letal. 

Projekt 2411-10-0003 - Investicije in inv. vzdrževanje let. MB 


Namen investicije je vzdrževanje objektov letališke infrastrukture in letališke opreme v funkcionalnem stanju 

ter nakup dela potniškega terminala s pripadajočim zemljiščem. Cilj investicije je zagotovitev obratovanja 

letališča Edvarda Rusjana Maribor. 



Izvedene aktivnosti za nakup zemljišč na letališču Edvarda Rusjana Maribor so omogočile sklenitev pogodb 

za nakup preostalega deleža potniškega terminala s pripadajočim zemljiščem. Z navedenim se je zagotovilo 

enotno lastništvo na nepremičninah v kompleksu letališča. 

V letu 2011 je predviden postopek širitve letališča in sprejem Državnega prostorskega načrta, ki bo zahteval 

nove odkupe in nove cilje. 



13052404 - Hidrografija in kartografija 


Ključne naloge Ministrstva za promet na podprogramu se nanašajo na izvajanje projektov in aktivnosti 

hidrografskih meritev, vzdrževanja hidrografskih podatkov ter izdelave in vzdrževanja pomorskih kart. Cilj 

izvajanja hidrografskih meritev in izdelave ter vzdrževanja kartografskih podatkov, kart in publikacij je 

povečati varnost v pomorskem prometu. 


- Pomorski zakonik in podzakonski akti, sprejeti na osnovi Pomorskega zakonika, 

- Zakon o plovbi po celinskih vodah, 



- Standardi in konvencije Mednarodne hidrografske organizacije (International Hydrographic Organization– 

IHO) in Mednarodne pomorske organizacije (International Maritime Organisation–IMO). 





Cilj je precizna navigacija in s tem povečanje varnosti v pomorskem prometu, ki se dosega preko izvajanja 

hidrografskih meritev in izdelave ter vzdrževanja kartografskih podatkov. 


Na področju hidrografije in kartografije se konstantno zagotavlja ažuriranje baze hidrografskih podatkov ter 

vnos popravkov na že obstoječe pomorske karte, ki jih uporabniki lahko dobijo pri različnih distributerjih, s 

katerimi ima Ministrstvo za promet sklenjene pogodbe. Periodično se v skladu s priporočili in standardi IHO 

in IMO obnavljajo meritve morja, kar vse prispeva k večji varnosti plovbe in s tem varovanju človeškega 

življenja na morju ter zmanjševanju verjetnosti nesreč na morju. 

Izvajanje nalog ter sprejemanje ustreznih zakonov in podzakonskih aktov vpliva na doseganje dolgoročnih 

ciljev in preprečevanje onesnaževanja morja, razvoj koprskega pristanišča, razvoj lokalnega in regionalnega 

pomorskega potniškega prometa. Pokazatelj razvoja koprskega pristanišča je konstanten porast pretovora v 

pristanišču. 


1) Tehnična pomoč in svetovanje Ministrstvu za promet, Direktoratu za pomorstvo (dvoletna pogodba): 

permanentni projekt v izvedbi Geodetskega inštituta Slovenije vsako leto obsega strokovno-tehnično in 

razvojno podporo pri stikih z domačimi institucijami, ki uporabljajo hidrografske podatke in karte, 

Mednarodno hidrografsko organizacijo (IHO), ki izhajajo iz članstva Slovenije v tej organizaciji, 

posameznimi hidrografskimi uradi (HO) drugih držav ter pri sodelovanju in izmenjavi podatkov s tremi 

Regional Electronical Navigation Chart centri (RENC Primar, RENC IC–ENC in VRENC IIM). 

2) Vzdrževanje hidrografskih baz in kart ter distribucija uporabnikom (dvoletna pogodba): projekt v izvedbi 

Geodetskega inštituta Slovenije vsako leto obsega vzdrževanje pomorskih kart in publikacij, dopolnjevanje 

digitalne baze hidrografskih meritev z novimi meritvami, vodenje tehničnih postopkov pri pridobivanju novih 

ter distribuciji obstoječih hidrografskih podatkov drugim uporabnikom za potrebe različnih operativnih in 

znanstvenih projektov, izmenjavo hidrografskih podatkov in informacij ter pomorskih kart s tujimi 

hidrografskimi uradi in vodenje arhiva kartografskih in hidrografskih podatkov. 

3) Navtični vodnik slovenskega morja in obale – spletna verzija: navtični vodnik je osnovna publikacija za 

pomorščake, ki opisuje državni akvatorij in obalo. Obsega izdelavo redakcijskega načrta, ureditev 

kartografskega, slikovnega in pisnega gradiva, izračun koordinat navtično pomembnih objektov in krajev, 

grafično oblikovanje spletne strani in vsebine, pripravo in organizacijo spletnega strežnika. Obstoječi podatki 

iz izdelane slovenske verzije se ustrezno predelajo za uporabo v spletni verziji, dopolnijo in ažurirajo. Na 

vseh vsebinah se pripravijo ustrezne spletne povezave, povezave na aktualne inštitucije pomembne za varnost 

plovbe (URSP, Policija itd.). 

4) Standardizacija hidrografije za potrebe pomorskega prometa v slovenskem morju: povečana aktivnost na 

področju hidrografije se je pričela v letu 1997. Od takrat je bilo izvedenih več hidrografskih izmer, izdelane 

so bile pomorske karte itd. Kljub temu pa IHO in IMO še vedno poudarjata varnost plovbe, stimulirata 

izdelavo pomorskih kart in elektronskih navigacijskih kart, uvajata elektronski kartografski informacijski 

sistem na ladje, pomen izmer z večsnopnim sonarjem in uporabo GPS. Za izvajanje del po standardih IHO pa 

zaenkrat še ni celovite pravno-tehnične ureditve področja hidrografije in pomorske kartografije. 

5) (Meta)podatkovni sistem hidrografskih baz in kart: za slovensko morje se je v preteklih letih zbrala 

množica različnih podatkov v različnih formatih, medijih, grafičnih izvedbah, geografskih območjih. Na 

podlagi teh pa je potrebno izdelati metapodatkovni sistem vseh obstoječih produktov. Metapodatki so 

»podatki o podatkih«, ki opišejo lastnosti vsake hidrografske baze, datoteke, karte ali publikacije. Omogočajo 

digitalno katalogiziranje digitalnih in analognih produktov. Internetni metapodatkovni sistem služi 

upravljavcem, izvajalcem in uporabnikom kot sistematični vpogled v stanje kartiranja in izmer. Uporablja se 




ga lahko tudi pri poročanju mednarodnim organizacijam o stanju naših izmer in kartiranja, predvsem za 

potrebe IHO. 


Ministrstvo za promet sodeluje pri izvedbi nalog s področja hidrografije in kartografije pogodbeno z 

Geodetskim inštitutom Slovenije. Geodetski inštitut Slovenije opravlja naloge kot sestavni del Programa dela 

državne geodetske službe, katerega letno potrdi Vlada RS. 

Naloge na področju hidrografije in kartografije so bile v letu 2010, tako kot pretekla leta, realizirane v skladu 

s podpisanimi pogodbami. Z navedenim je bil dosežen splošni namen nalog. V skladu s standardi IMO in 

IHO je bilo zagotovljeno vzdrževanje pomorskih kart in publikacij, dograjevanje obstoječe baze 

hidrografskih podatkov ter sodelovanje pristojnega Direktorata za pomorstvo z domačimi in tujimi 

institucijami na področju hidrografske in kartografske dejavnosti. Poleg navedenega je bila izdelana ENC 

karta pristanišča Koper, spletna verzija Navtičnega vodnika slovenskega morja in obale ter zaključena naloga 

iz leta 2009 »Pregled in validacija podatkov ter izdelava hidrografskih originalov«. V letu 2010 sta bili 

dokončno realizirani tudi nalogi iz plana 2009, in sicer »Pregled in validacija podatkov ter izdelava 

hidrografskih originalov« ter »Izdelava ENC (Electronic Navigational Chart)«. Naloga pregleda in validacije 

podatkov ter izdelave hidrografskih originalov v letu 2009 ni bila realizirana zaradi težav s pridobivanjem 

hidrografskih podatkov. V letu 2010 je bil zato podpisan aneks k pogodbi in pregled in validacija prejetih 

hidrografskih podatkov, predelava prejetih hidrografskih podatkov, transformacija hidrografskih podatkov, 

izdelava hidrografskih originalov, kartografsko oblikovanje hidrografskih originalov, izris hidrografskih 

originalov ter arhiviranje hidrografskih originalov so bila v letu 2010 zaključena. Predmet »Izdelave ENC 

(Electronic Navigational Chart)« je obsegal posodobitev podatkov karte Pristanišče Koper 04, pridobitev 

dodatnih podatkov za ENC, izdelavo ENC Pristanišče Koper, validacijo in kontrolo izdelave ENC, pripravo 

ENC za distribucijo. 


V letu 2010 sta zaradi varčevalnih ukrepov ostali nerealizirani nalogi Standardizacija hidrografije za potrebe 

pomorskega prometa v slovenskem morju in (Meta)podatkovni sistem hidrografskih baz in kart. 

2.2. Ocena učinkov poslovanja proračunskega uporabnika na druga področja 

Prometni sistem predstavlja pomemben del ekonomskega razvoja države. Mobilnost je osnovna in pomembna 

karakteristika ekonomske aktivnosti, ki zagotavlja osnovno potrebo po spreminjanju lokacije, tako potnikov, 

kot tudi tovora in informacij. Vsa gospodarstva ne omogočajo enake stopnje mobilnosti. Gospodarstva z višjo 

stopnjo mobilnosti so tista, ki imajo boljše ekonomske in socialne možnosti za razvoj prometnih tehnologij in 

infrastrukture. 

Vplive prometa na ekonomske procese lahko kategoriziramo kot: 

- geografsko specializacijo: izboljšave v prometu in komunikacijah podpirajo procese geografske 

specializacije, ki povečujejo produktivnost in prostorske povezave. Bistvo ekonomskih procesov je 

proizvajati blago in storitve z najboljšo kombinacijo kapitala, dela in surovin. Geografska specializacija 

podprta z učinkovitim prometnim sistemom povišuje produktivnost procesom, kar za pomeni za podjetje 

konkurenčno prednost; 

- večji obseg proizvodnje: učinkovit prometni sistem omogoča podjetjem doseganje večjih tržnih deležev; 

- izboljšanje konkurenčnega položaja: s povečanjem učinkovitosti prometa se povečujejo potencialni trgi s 

tem pa tudi konkurenca na določenem trgu; 

- povečanje vrednosti zemljišč: zemljišče z učinkovitim in urejenim prometnim sistemom ima višjo ceno 

na trgu. 




Promet kot motor ekonomije posredno vpliva na gospodarsko rast v teh državah. Neposredno pa vpliva 

promet na osebno blaginjo ljudi, saj povečuje mobilnost prebivalstva ob tem pa ponuja različne vrste 

zaposlitev, ki so povezane s cestnim prometom. 

V prometnem sektorju ima cestni promet največji tržni delež, ki se z leti povečuje. Prednosti, ki jih cestni 

promet ponuja, pomenijo odvisnost ekonomskega sistema od cestnega prometa. Tovornjaki prevažajo 

približno 80 % vsega blaga v industrializiranih državah, hkrati pa plačajo v Evropi okrog 40 milijard davkov 

na leto. 

Izgradnja nove ceste praviloma vpliva na znižanje splošnih stroškov uporabnikov cestnega omrežja oziroma 

na njihovo odločanje glede izbora poti, vrste prometnega sredstva, časa potovanja, cilja potovanja in na 

generacijo novih potovanj. 

Izgradnja V. in X. koridorja na slovenskem ozemlju predstavlja uresničitev osrednjega strateškega cilja 

Republike Slovenije v smislu zagotavljanja integriranega prometnega sistema, v katerem bodo med seboj 

povezana regionalna središča opravljala vlogo prometnih vozlišč. To bo omogočilo tako nadaljnji razvoj 

učinkovite gospodarske infrastrukture, kot razvoj države v okviru njenega članstva v Evropski uniji. Hkrati se 

zaradi prometnih obremenitev na obstoječih glavnih in regionalnih cestah v smereh bodočih avtocest in hitrih 

cest izboljšuje in povečuje nivo prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu, zagotavljajo ustrezne 

notranje in zunanje povezave države. 

Na kratke razdalje, kjer ni alternativnega načina prevoza blaga, prilagojenega potrebam gospodarstva, je 

prevoz s tovornjaki nenadomestljiv. Razvejanost slovenskega cestnega omrežja in geografske značilnosti naše 

države še dodatno pogojujejo potrebo po prevozih s tovornjaki do glavnih prometnih žil oziroma vsaj do 

terminalov. Kljub pozitivnim vplivom pa se cestni promet predvsem zaradi okoljskih vplivov ne bi smel več 

bistveno povečevati. Nove oziroma dodatne zahteve mednarodnega okolja po prevozih blaga naj bi v bodoče 

prevzemala železnica. 

Železnica predstavlja kljub trenutnim negativnim svetovnim trendom in stagnaciji v zadnjih letih velik 

potencial. Z javnimi službami in investicijskimi dejavnostmi se povečuje stopnja varnosti železniškega 

prometa, izboljšujejo se parametri eksploatacijske sposobnosti prog, znižujejo se stroški poslovanja, povečuje 

se učinkovitost dela, zagotavlja se zadovoljstvo uporabnikov, zmanjšujejo se vplivi na okolje. Z zmanjšanjem 

potovalnih časov in znižanjem stroškov transporta se povečuje konkurenčnost gospodarstva, izboljšuje se 

dostopnost do posameznih regij, kar omogoča enakomernejšo porazdelitev ekonomskih koristi razvoja 

Slovenije. Končno se izboljšuje tudi dosežena raven prometne varnosti. 

Razvoj železniškega sistema v Sloveniji je zato potrebno čimprejšnje usmeriti v prestrukturiranje in pripravo 

na odprti trg, saj bo le tako mogoče zadostiti novim, mednarodnim potrebam po blagovnih prevozih. 

Nenehen porast letalskega prometa in razvoj tehnoloških parkov zahteva optimalne pogoje za razvoj 

spremljajočih storitev. Cilj prometne politike je zagotoviti konkurenčen trg zračnega tovornega prometa, kjer 

bodo lahko uporabniki izbirali med čim večjim številom različnih ponudnikov z raznovrstno ponudbo. 

Storitve pomorskega prometa so ključ za razvoj gospodarstva EU. Makroekonomski pomen pomorskega 

prometa je viden predvsem ohranjanju strateškega položaja za zagotavljanje visokega nivoja mednarodne 

trgovine. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je pristanišče Koper pridobilo status evropskega pristanišča 

in tako sedaj enakovredno in povsem konkurenčno ponuja svoje storitve na svetovnem trgu. Pristanišče ne 

prinaša samo novih operativnih obal in sodobne opreme, ampak vzpodbuja tudi razvoj mesta in države 

Slovenije kot celote. Pristaniška dejavnost omogoča razmah mnogih drugih dejavnosti in gradnjo splošno 

pomembne infrastrukture. 

Poleg številnih pozitivnih gospodarskih učinkov ima razvoj prometa tudi nekatere nezaželene učinke na 

posameznike in družbo: 

- zastoje – z vse večjo rabo prometnih sistemov je na številnih delih omrežja presežena njihova 

zmogljivost. Rezultat takšne situacije so prometni zastoji, kar je povezano s stroški, zamudami in porabo 




energije. Še posebno občutljivi na zastoje so distribucijski sistemi, ki temeljijo na časovno točnih 

dostavah; 

- prometne nesreče – nesreče so sorazmerne povezane z obsegom uporabe prometne infrastrukture. Stopnja 

varnosti je odvisna od prevoznega načina in hitrosti, pri kateri se nesreča zgodi, vsekakor pa ni noben 

prevozni način popolnoma varen; 

- vplive na okolje – številne emisije vplivajo na kakovost zraka, hrup (vpliv na človekovo zdravje in 

najbolj pogosto na kakovost bivanja), kakovost voda in izkoriščanje prostora. 

3. Obrazložitev podatkov iz bilance stanja 

3.1. Podatki o stanju sredstev na računih neposrednega proračunskega uporabnika 

Na dan 31.12.2010 je bilo stanje sredstev na računih Ministrstva za promet 0 EUR. 

3.2. Podatki o terjatvah iz naslova dolgoročnih naložb in posojil 

Dolgoročne finančne naložbe države v podjetjih s področja prometa so na dan 31.12.2010 izkazane v skupni 

višini 2.621.916.960,13 EUR od tega: 

- DDC svetovanje inženiring, d.o.o. 15.858.965,00 EUR 

- Slovenske železnice, d.o.o. 75.320.080,55 EUR 

- Aerodrom Ljubljana, d.d. 36.168.436,40 EUR 

- Luka Koper, d.d. 127.020.600,00 EUR 

- DARS, d.d. 2.363.946.237,67 EUR 

- Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o. 3.602.640,51 EUR 

Terjatve iz naslova dolgoročnih naložb in posojil na dan 31.12.2010 so se glede na 31.12.2009 povečale za 

2.253.004.330 EUR. Razlog je uskladitev vrednosti kapitalskega vložka Republike Slovenije v DARS, d.d. in 

prenos dela sredstev v upravljanju Kontrole zračnega prometa Slovenije, d.o.o. med osnovna sredstva 

Ministrstva za promet. 

3.3. Podatki o povečanju ali zmanjšanju lastnih opredmetenih osnovnih sredstev 

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva na dan 31.12.2010: 

Leto 2010 2009 

Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva 1.298.755 1.370.515 

Nepremičnine 488.649.675 48.230.099 

Neopredmetena dolgoročna sredstva 395.662 340.522 

Oprema in opredmetena osnovna sredstva so se v letu 2010 glede na leto prej zmanjšala, neopredmetena 

dolgoročna sredstva nekoliko povečala, medtem ko se je vrednost nepremičnin zelo povečala (440.419.576 

EUR), kar je predvsem razlog v prenosu zemljišč, ki so bila leta 2009 evidentirana pod sredstva v upravljanju 

DARS, d.d. med osnovna sredstva Ministrstva za promet. 




3.4. Podatki o povečanju ali zmanjšanju terjatev za sredstva dana v upravljanje 

Terjatve za sredstva dana v upravljanje so na dan 31.12.2009 izkazane v skupni višini 68.739.368,20 EUR, in 

sicer: 

Cestno podjetje Ljubljana d.d. 

VOC Celje d.d. 

Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o. 

DARS d.d. 

Javna agencija za železniški promet RS 

76.938,61 EUR 

252.493,06 EUR 

4.386.313,24 EUR 

63.765.627,49 EUR 

257.995,80 EUR 

Terjatve za sredstva dana v upravljanje na dan 31.12.2010 so se glede na 31.12.2009 zmanjšale za 

2.661.056.303 EUR. Razlogi so predvsem v prenosu sredstev danih v upravljanje DARS, d.d. med kapitalske 

naložbe in prenosom zemljišč DARS, d.d. med osnovna sredstva Ministrstva za promet ter prenosu sredstev 

danih v upravljanje Kontrole zračnega prometa Slovenije, d.o.o. med osnovna sredstva Ministrstva za promet 

(sklep VRS 47600-3/2011/6 z dne 17.2.2011). 

3.5. Podatki o neplačanih terjatvah iz preteklega leta 

1. Ministrstvo za promet je imelo na dan 31.12.2009 kratkoročne terjatve do kupcev v višini 50.723,10 EUR 

in druge kratkoročne terjatve v višini 56.784,90 EUR, od tega: 

- terjatve do ZZZS – boleznina, nega v višini 14.608,68 EUR 

- druge kratkoročne terjatve v višini 344,45 EUR 

- akontacije za službena potovanja v tujini v višini 12.016,81 EUR 

- terjatve do delavcev iz naslova preveč obračunanih in izplačanih plač v višini 7.776,85 EUR 

- terjatve do zavezancev na nedavčne prihodke v višini 22.038,11 EUR 

2. Ministrstvo za promet je imelo na dan 31.12.2010 kratkoročne terjatve do kupcev v višini 140.203,97 EUR 

in druge kratkoročne terjatve v višini 46.139,04 EUR, od tega: 

- terjatve do ZZZS – boleznina, nega v višini 16.372,69 EUR 

- akontacije za službena potovanja v tujini v višini 5.803,16 EUR 

- terjatve do delavcev iz naslova preveč obračunanih in izplačanih plač v višini 4.542,27 EUR 

- terjatve do zavezancev na nedavčne prihodke v višini 19.294,92 EUR 

- druge kratkoročne terjatve v višini 126,00 EUR 

Obračunane terjatve bodo poravnane v letu 2011. Prav tako bodo v letu 2011 kot vračilo evidentirane odprte 

akontacije, ki so posledica višjih akontacij od obračunanih sredstev. 

3.6. Podatki o neplačanih obveznostih iz preteklega leta 

1. Stanje obveznosti na dan 31.12.2009 je bilo 1.150.504 EUR. 

Skladno s Pravilnikom o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za leto 2009 (Ur. l. RS, št. 

81/09 in 88/09) je bil rok za predložitev odredb za plačilo – nakazilo do vključno 7.12.2009. Neporavnane 

obveznosti nastale v letu 2009 in zapadle po 31.12.2009 so bile poravnane v letu 2010 iz sredstev proračuna 

2010: 

- za čiste plače in nadomestila plač v višini 273.900,29 EUR (konto 210) 

- za prispevke iz kosmatih plač in nadomestil plač v višini 98.562,09 EUR (konto 212) 

- za davke iz kosmatih plač in nadomestil plač v višini 73.019,52 EUR (konto 213) 




- za druge kratkoročne obveznosti do zaposlenih v višini 43.910,49 EUR (konto 214) 

- za kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi v višini 446.860,25 EUR (konto 220) 

- za kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini v višini 32.751,96 EUR (konto 221) 

- za druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja v višini 176.597,62 EUR (skupina 23) 

- za kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega 

kontnega načrta (neposredni in posredni uporabniki 

proračuna države oz. občin) v višini 4.901,93 EUR (skupina 24) 

2. Stanje obveznosti na dan 31.12.2010 je bilo 2.470.510 EUR. 


81/10 in 83/10) je bil rok za predložitev odredb za plačilo – nakazilo do vključno 7.12.2010. Neporavnane 

obveznosti nastale v letu 2010 in zapadle po 31.12.2010 bodo predvidoma poravnane v letu 2011 iz sredstev 

proračuna 2011. 

- za čiste plače in nadomestila plač v višini 278.978,97 EUR (konto 210) 

- za prispevke iz kosmatih plač in nadomestil plač v višini 99.998,24 EUR (konto 212) 

- za davke iz kosmatih plač in nadomestil plač v višini 73.310,59 EUR (konto 213) 

- za druge kratkoročne obveznosti do zaposlenih v višini 38.520,04 EUR (konto 214) 

- za kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi v višini 1.765.431,09 EUR (konto 220) 

- za kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini v višini 21.845,00 EUR (konto 221) 

- za druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja v višini 142.965,67 EUR (skupina 23) 

- za kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega 

kontnega načrta (neposredni in posredni uporabniki 

proračuna države oz. občin) v višini 49.460,16 EUR (skupina 24) 




IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC 

v/na 

Ministrstvo za promet 

Spodaj podpisani se zavedam odgovornosti za vzpostavitev in stalno izboljševanje sistema finančnega 

poslovodenja in notranjih kontrol ter notranjega revidiranja v skladu s 100. členom Zakona o javnih financah 

z namenom, da obvladujem tveganja in zagotavljam doseganje ciljev poslovanja in uresničevanje proračuna. 

Sistem notranjega nadzora javnih financ je zasnovan tako, da se tveganja, da splošni in posebni cilji 

poslovanja ne bodo doseženi, obvladujejo na še sprejemljivi ravni ter daje razumno, ne pa tudi absolutnega 

zagotovila o uspešnosti poslovanja in o doseganju ciljev. Temelji na nepretrganem procesu, ki omogoča, da 

se opredelijo ključna tveganja, verjetnost nastanka in vpliv določenega tveganja na doseganje ciljev in 

pomaga, da se tveganja obvladuje uspešno, učinkovito in gospodarno. 

Ta ocena predstavlja stanje na področju uvajanja procesov in postopkov notranjega nadzora javnih financ 

v/na: 


Oceno podajam na podlagi: 

- ocene notranje revizijske službe za področja: 

- samoocenitev vodij organizacijskih enot za področja: X 

- ugotovitev (Računskega sodišča RS, proračunske inšpekcije, Urada RS za nadzor proračuna, nadzornih 

organov EU,…) za področja: 

V/Na 


je vzpostavljen(o): 

1. Primerno kontrolno okolje: 

a) na celotnem poslovanju, 

b) na pretežnem delu poslovanja, 

c) na posameznih področjih poslovanja, 

d) še ni vzpostavljeno, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, 

e) še ni vzpostavljeno, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi. 

2. Upravljanje s tveganji 

2.1. Cilji so realni in merljivi, to pomeni, da so določeni indikatorji za merjenje doseganja 

ciljev 




d) še niso opredeljeni, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, 

e) še niso opredeljeni, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi; 

2.2. Tveganja, da se cilji ne bodo uresničili, so opredeljena in ovrednotena, določen je način 

ravnanja z njimi 




d) še niso opredeljena, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, 

e) še niso opredeljena, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi. 

3. Na obvladovanju tveganj temelječ sistem notranjega kontroliranja in kontrolne 

aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo raven 







d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, 

e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi. 

4. Ustrezen sistem informiranja in komuniciranja 






5. Ustrezen sistem nadziranja, ki vključuje tudi primerno (lastno, skupno, pogodbeno) 

notranje revizijsko službo 






6. Notranje revidiranje zagotavljam v skladu s Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno 

delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ 

a) z lastno notranjerevizijsko službo, 

b) s skupno notranjerevizijsko službo, 

c) z zunanjim izvajalcem notranjega revidiranja, 

d) nisem zagotovil notranjega revidiranja. 

ad b) Podatki za skupno notranjerevizijsko službo: 

naziv: 

sedež: 

matična št: 

ad c) Podatki za zunanjega izvajalca notranjega revidiranja: 

naziv: 

sedež: 

matična št: 

Sprejeti finančni načrt (proračun), za leto na katerega se Izjava nanaša, NE PRESEGA 2,086 mio EUR. 

Datum zadnjega revizijskega poročila zunanjega izvajalca notranjega revidiranja je: . 

ad d) Notranjega revidiranja nisem zagotovil ker: 

V letu 2010 sem na področju notranjega nadzora izvedel naslednje pomembne izboljšave: 

- Za povečanje nadzora nad postopki javnih naročil je bila ustanovljena Služba za sistem rabe javnih 

sredstev. 

Kljub izvedenim izboljšavam ugotavljam, da obstajajo naslednja pomembna tveganja, ki jih še 

ne obvladujem v zadostni meri: 

- Nezadostno število strokovnih kadrov za nadzor civilnega letalstva v Direktoratu za civilno letalstvo. V 

letu 2011 bo vzpostavljena nova Javna agencija za civilno letalstvo. 

Ime in priimek predstojnika proračunskega uporabnika: 

dr. Patrick Vlačič 

Datum podpisa predstojnika: 

10.02.2011 

Podpisano izjavo hranijo proračunski uporabniki. 




2412 - Uprava RS za pomorstvo 

Oris PU-ja 

Temeljna naloga na področju pomorskega prometa je zagotavljanje varnosti plovbe in s tem posledično 

ohranitev človeškega življenja, morskega okolja in preprečevanje onesnaževanja. Po morju se namreč še 

vedno izvaja največji delež svetovne trgovine in je zato potreba po zagotavljanju varnosti plovbe na 

najvišjem nivoju še večjega pomena. Najboljši način zagotavljanja in izboljšanja varnosti na morju je v 

preventivi, to pomeni v oblikovanju in sprejemanju mednarodnih in nacionalnih predpisov ter na podlagi teh 

izvajanju potrebnih ukrepov. Varnost plovbe ima pomembno vlogo za gospodarstvo Republike Slovenije, 

priobalne lokalne skupnosti, kakor tudi za ljudi na in ob morju, saj bi opustitev oziroma nazadovanje tega 

pomembnega dejavnika imela katastrofalne posledice. 

Delovanje Uprave RS za pomorstvo se nanaša na urejanje in nadzor na področju vodnega prometa in 

infrastrukture. Gre za opravljanje aktivnosti, ki se nanašajo na varnost plovbe na morju, rekah in jezerih, na 

gospodarjenje s pristaniško infrastrukturo in na razvoj pomorskega šolstva ter mednarodno sodelovanje in 

zastopanje države v zadevah, vezanih na področje pomorstva. 

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v skladu z zakoni ter podzakonskimi akti: 

- izvaja nadzor nad varnostjo plovbe, izvajanjem reda v pristaniščih ter preostalih delih teritorialnega morja 

in notranjih morskih voda, 

- sodeluje s koordinacijskimi centri za reševanje iz sosednjih držav, 

- sodeluje pri izvajanju nalog na področju civilno kriznega načrtovanja v RS, v zvezi z vključenostjo RS v 

NATO - North Atlantic Treaty Organization, 

- izvaja naloge za potrebe obrambnega načrtovanja in načrtov reševanja, zaščite in pomoči, 

- izdaja dovoljenja za obratovanje pristanišč in prireditev na vodi, 

- izdaja soglasja za gradnjo in obnovo objektov na obali ali v morju z vidika varnosti plovbe, 

- vodi ladijski register in vpisnik morskih čolnov, 

- ugotavlja usposobljenost oseb za upravljanje s čolnom in izdaja ustrezne listine, 

- izvaja strokovne izpite za pridobitev naziva člana ladijske posadke v trgovski mornarici ter izdaja 

pomorske knjižice in pooblastila, 

- kot prekrškovni organ odloča o prekrških, 

- odreja obvezno pilotažo ter vleko plovil v pristanišče, 

- izdaja pilotske izkaznice in vodi registre pilotov, 

- izvaja strokovni nadzor nad rednim vzdrževanjem objektov za varnost plovbe in plovnih poti, 

- vrši inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonskih določb ter predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ki 

urejajo varnost plovbe na morju in celinskih vodah, 

- v imenu RS sklepa bilateralne sporazume o medsebojnem priznavanju pooblastil pomorščakov skladno s 

pravilom I/10 konvencije STCW - International Convention on Standards of Training, Certification and 

Watchkeeping for Seafarers (Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, pooblastilih in 

opravljanju straže pomorščakov), 

- opravlja druge upravne in strokovne naloge s področja vodnega prometa in pristaniške infrastrukture. 









Delež izdatkov za plače in druge izdatke zaposlenim je predstavljal 57,2 % vseh tekočih odhodkov, 47,7 % 

vseh izdatkov proračuna Uprave RS za pomorstvo in so bili glede na veljavni proračun realizirani 100 %. 

Realizacija v letu 2010 je bila v primerjavi z letom 2009 za 36,6 % manjša. S ciljem varčevanja proračunskih 

sredstev in doseganja čim večjih prihrankov pri trošenju denarja davkoplačevalcev namreč ni bila realizirana 

ena nadomestna zaposlitev, pri čemer so bile naloge razporejene med ostale zaposlene. 

Izdatki na podskupini 400 so predstavljali 71,5 % vseh izdatkov na podprogramu 13052401- Administracija. 


Delež izdatkov za prispevke delodajalcev za socialno varnost je predstavljal 9,3 % vseh tekočih odhodkov 7,7 

% vseh izdatkov proračuna Uprave RS za pomorstvo in so bili glede na veljavni proračun realizirani 100 %. 

Realizacija v letu 2010 je bila v primerjavi z letom 2009 za 4,3 % manjša. Zmanjšanje porabe napram 

preteklemu letu je posledica racionalne rabe proračunskih sredstev. 

Izdatki na podskupini 401 so predstavljali 11,6 % vseh izdatkov na podprogramu 13052401- Administracija. 


Delež izdatkov za blago in storitve je predstavljal 33,5 % vseh tekočih odhodkov, 27,9 % vseh izdatkov 

proračuna Uprave RS za pomorstvo in so bili glede na veljavni proračun realizirani 91,1 %. Realizacija v letu 

2010 je bila v primerjavi z letom 2009 za 5,1 % večja. 

Izdatki iz podskupine 402 se nahajajo v dveh podprogramih, in sicer 13052401 - Administracija in 13052402 

- Nadzor in varnost pomorskega prometa. Ti izdatki so predstavljali 41,8% vseh izdatkov na podprogramu 

13052401 - Administracija in 84,9 % na podprogramu 13052402 - Nadzor in varnost pomorskega prometa. 


Izdatki podskupine 420 za nakup in gradnjo osnovnih sredstev so bili celotni investicijski odhodki. 

Predstavljali so 16,7 % vseh izdatkov proračuna Uprave RS za pomorstvo in so bili glede na veljavni 

proračun realizirani 13,6 %. Realizacija v letu 2010 je bila za 563,6 % večja v primerjavi z letom 2009. 

Povečanje investicijskih odhodkov izhaja predvsem iz realizacije I. faze projekta nabave ekološkega plovila. 

Izdatki iz podskupine 420 se nahajajo v treh podprogramih, in sicer 13052401 - Administracija, 13052402 - 

Nadzor in varnost pomorskega prometa in 13052403 - Pristaniška infrastruktura. Izdatki na podskupini 420 

so predstavljali 25 % vseh izdatkov na podprogramu 13052401 - Administracija, 50,7 % na podprogramu 

13052402 - Nadzor in varnost pomorskega prometa in 100 % izdatkov na podprogramu 13052403 - 

Pristaniška infrastruktura. 


S rebalansom sprejetega proračuna za leto 2010 je bilo Upravi RS za pomorstvo zagotovljeno 4.045.795 

EUR. Veljavni proračun je večji od sprejetega predvsem zaradi prenosa neporabljenih namenskih sredstev iz 




leta 2009. Povišanja sredstev na proračunskih postavkah, na katerih se zbirajo namenska sredstva, so bila 

sledeča: 

- 46,48 EUR na proračunski postavki Nakup opreme – sredstva odškodnine, 

- 1.874.596 EUR na proračunski postavki Pomorska in pristaniška infrastruktura – sredstva najemnin. 

Upoštevajoč navedena povišanja sprejetega proračuna in znižanja sprejetega proračuna zaradi varčevalnih 

ukrepov in prerazporeditev prihrankov v višini 371.753 EUR na postavke proračunske rezerve, se je sprejeti 

proračun v skupnem povečal za 1.503.110,17 EUR (za 37 %), tako da je veljavni proračun na dan 31.12.2010 

znašal 5.548.905,17 EUR. Finančni načrt je bil realiziran v višini 2.659.611, 74 EUR oz. 47,9 % veljavnega 

proračuna. 

Odstopanja med sprejetim in veljavnim proračunom na nivoju podprogramov: 

- na podprogramu 13052401 – Administracija je bil sprejeti proračun večji od veljavnega za 17,8 % 

- na podprogramu 13052402 – Nadzor in varnost pomorskega prometa je bil sprejeti proračun večji od 

veljavnega, in sicer za 5,1 % 

- na podprogramu 13052403 – Pristaniška infrastruktura je bil sprejeti proračun manjši od veljavnega za 3 

krat, zaradi povišanja sprejetega proračuna na namenski proračunski postavki Pomorska in pristaniška 

infrastruktura. 

Med veljavnim in realiziranim finančnim načrtom odstopanja izhajajo tako iz prerazporeditev prihrankov 

sredstev na postavke proračunske rezerve kot iz sredstev nerealizirane porabe sredstev na namenskih 

proračunskih postavkah, predvsem na proračunski postavki Pomorska in pristaniška infrastruktura in Stvarno 

premoženje URSP - sredstva najemnine Luke Koper in katerih ostanek sredstev je prenesen v leto 2011. 



Na postavko Uprave RS za pomorstvo, ki se nanaša na prodajo državnega premoženja so bila v leto 2010 

prenesena sredstva v višini 6.830 EUR. Na proračunsko postavko odškodnin iz naslova zavarovalnin so bila v 

leto 2010 prenesena sredstva v višini 10.446 EUR, na proračunsko postavko iz naslova najemnin sredstva v 

višini 2.474.596,12 EUR, prenesena namenska sredstva iz naslova koncesnin pa so v letu 2010 znašala 

335.155 EUR. 


ZJF 

V proračunskem letu 2010 Uprava RS za pomorstvo ni imela tovrstnih neporavnanih obveznosti. 


V finančni načrt leta 2010 Uprave RS za pomorstvo ni bilo vključenih novih obveznosti iz naslova sprejema 

novih zakonov. 



Uprava RS za pomorstvo ni imela izdanih ali unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov iz 

naslova poroštev. 











Znotraj podprograma se zagotavljajo sredstva za izvrševanje upravnih in administrativnih nalog. Zajema 

stroške dela, materialne stroške ter stroške investicij in investicijskega vzdrževanja organa, ki so spremljajoči 

dejavnik poslovanja organa. Vse aktivnosti so usmerjene k vzpostavljanju materialnih pogojev za učinkovito 

in strokovno delovanje organa na vseh področjih v okviru njegovih pristojnosti, vključujoč sodelovanje z 

mednarodnimi institucijami. V okviru podprograma so zajeta tudi sredstva, s katerimi Uprava Republike 

Slovenije za pomorstvo zagotavlja javnost dela in omogoča vsem državljanom dostop do informacij javnega 

značaja. 


- Zakon o Vladi RS 

- Zakon o javnih uslužbencih 

- Zakon o državni upravi 

- Zakon o splošnem upravnem postopku 

- Zakon o izvrševanju proračuna RS 

- Zakon o upravnih taksah 

- Zakon o stvarnem premoženju države 

- Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem 

- Strategija razvoja e-uprave 


Zagotavljati kadrovske ter materialne pogoje za učinkovito in strokovno delovanje organa na vseh področjih 

v okviru njegovih pristojnosti in zastopanje RS v mednarodnih organizacijah in institucijah EU v zadevah s 

področja pomorstva. Skladno z načelom gospodarnosti pravočasno zagotavljati razpoložljivost cenovno 

najugodnejših virov. 


Uprava Republike Slovenije za pomorstvo je v procesu poslovanja izvajala aktivnosti skladno z zakonskimi 

obveznostmi in mednarodnimi zahtevami. Zaradi sistemskih sprememb in novih smernic o delovanju javne 

uprave mora tudi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo nuditi tudi čedalje višji nivo storitev ob čim 

manjših stroških poslovanja oziroma v okviru razpoložljivih sredstev proračuna., kar se v praksi dejansko tudi 

uresničuje. 

Cilji so bili uspešno realizirani glede na zakonske in druge finančne okvirje, ki so urejali splošno in upravno 

poslovanje državnih organov, saj so bili dejanski učinki in rezultati poslovanja v glavnem enaki načrtovanim. 


Letni cilj na nivoju podprograma je zagotavljanje pogojev za tekoče, nemoteno delo organa ter ustreznega 

nivoja naših storitev. 

Pomembnejši letni cilji so bili: 

- pravočasno in racionalno zagotoviti vire, potrebne za doseganje izidov in rezultatov, 

- učinkovito se odzivati na zahteve in pričakovanja strank in optimizirati upravne postopke, 




- odpraviti administrativne ovire, 

- pravočasno in korektno reševati vse upravne zadeve, 

- povečati znanje in sposobnosti zaposlenih - realizirati načrt izobraževanja, 

- dvigniti nivo informacijske opremljenosti - dograjevati informacijsko infrastrukturo in komunikacijsko 

tehnologijo, 

- dobaviti potrebno pisarniško opremo in pohištvo, posodobiti vozni park. 


V okviru podprograma Administracija so bila sredstva namenjena zagotavljanju optimalnih pogojev 

poslovanja za delo organa. Ob tem je bilo posredno omogočeno doseganje ciljev in rezultatov, prikazanih v 

okviru podprogramov Nadzor in varnost pomorskega prometa in Pristaniška infrastruktura. Načrtovani cilji in 

aktivnosti so bili v glavnem doseženi v planiranem obsegu (poslovanje je bilo uspešno) ob maksimalnem 

upoštevanju načela gospodarnosti (potrebni viri so bili zagotovljeni ekonomično in pravočasno). Upoštevajoč 

razmerje med uporabljenimi vložki in doseženimi rezultati (sredstva za izplačilo plač in drugih osebnih 

prejemkov ter sredstva za materialne stroške so bila nižja glede na preteklo leto, izveden pa je bil enak ali v 

določenih segmentih poslovanja večji obseg nalog), so bili zastavljeni letni cilji realizirani učinkovito v 

okviru razpoložljivih sredstev, tudi s pomočjo optimiziranja delovnih procesov. 

Nabava storitev in opreme, namenjene opravljanju upravnih, strokovnih, nadzorstvenih in razvojnih nalog 

Uprave RS za pomorstvo je bila izvedena gospodarno, saj so vse aktivnosti potekale na podlagi zakonodaje s 

področja javnega naročanja ter pravnih podlag, ki urejajo zaposlovanje in sistem plač v državni upravi. 

Med drugim je bila uspešno izvedena organizacija slovesnosti ob Dnevu pomorstva ter v okviru mednarodnih 

aktivnosti sodelovanje v evropskih odborih kot so: MARSEC - Maritime Security Committee (EU) (Komite 

za pomorsko varnost), COSS - Committee on Safe Seas and the Prevention of Pollution from Ships (EU) 

(Komite za varnost na morju in preprečevanje onesnaženja z ladij) in NATO - North Atlantic Treaty 

Organization. Omogočili smo obvezno delovno prakso petim študentom iz dveh različnih srednješolskih in 

visokošolskih zavodov. Cilji izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja so bili realizirani. Skladno s 

sprejetim načrtom so se javni uslužbenci v letu 2010 udeležili usposabljanj in seminarjev s področja 

pisarniškega poslovanja, javnih naročil, plačnega sistema in politike zaposlovanja, prekrškovnega prava, 

upravnega postopka, informacij javnega značaja, dokumentarnega in arhivskega gradiva, varstva osebnih 

podatkov ter s področja informatike. Javni uslužbenci so se na tematiko pomorske stroke udeležili tudi 

strokovnih seminarjev v tujini (ladje za prevoz razsutih in nevarnih tovorov, delovni in bivalni pogoji 

pomorščakov, nadzor varnosti plovbe, nov inšpekcijski režim ladij in izboljšanje varnosti pomorskega 

prometa idr.). Pet javnih uslužbencev je opravilo strokovni izpit iz upravnega postopka, štirje preizkus znanja 

za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku, dva javna uslužbenca pa strokovni izpit za inšpektorja. 

Načrt informatizacije je bil realiziran v sledečem obsegu: vzpostavljena je bila INFO točka za potrebe 

državljanov, vzpostavitev aplikacije KVIZ preverjanja znanja za izpit za voditelja čolna na spletni strani 

uprave, omogočen optični zajem dokumentov za vse zaposlene, prenovljena strežniška infrastruktura 

(zamenjan domenski strežnik, postavljen domenski replikacijski strežnik, virtualni SQL strežnik in uvedena 

tehnologija Remote applications), dobava nujno potrebne druge strojne opreme. 

Podprogram Administracija je bil v letu 2010 realiziran 97,5 % glede na veljavni finančni načrt, glede na 

preteklo leto je bila realizacija za 2,8 % nižja. 


Zaradi varčevalnih ukrepov v času gospodarske in finančne krize, ni bil v celoti realiziran načrt 

informatizacije, prav tako sredstva niso bila namenjena posodabljanju voznega parka službenih avtomobilov. 

V navedenih segmentih doseženi rezultati niso bili enaki načrtovanim, kar pomeni, da poslovanje v tem delu 

ni bilo povsem uspešno. 





Projekt 2412-08-0001 - Tehnična infrastruktura URSP 2008-2013 


Zagotavljanje osnovnih pogojev za nemoteno poslovanje organa in varnost v pomorskem prometu: prostorski 

pogoji za delo, ustrezna opremljenost in postavitev delovnih mest, vzdrževanje in obnova voznega parka, 

izgradnja in dograjevanje informacijske infrastrukture in komunikacijske tehnologije, oprema za povečanje 

varnosti v pomorskem prometu, zagotavljanje storitev elektronskega poslovanja. 



Na projektu je bila v letu 2010 nabavljena le nujno potrebna pisarniška in informacijska oprema. Doseženi so 

bili sledeči rezultati: vzpostavitev INFO točke za potrebe državljanov, vzpostavitev aplikacije KVIZ 

preverjanja znanja za izpit za voditelja čolna na spletni strani uprave, omogočen optični zajem dokumentov 

za vse zaposlene, prenovljena strežniška infrastruktura (zamenjan domenski strežnik, postavljen domenski 

replikacijski strežnik, virtualni SQL strežnik in uvedena tehnologija Remote applications), dobava nujno 

potrebne druge strojne opreme. 

Zaradi spoštovanja in izvrševanja varčevalnih ukrepov, ki naj bi pripomogli k vzdržnosti javnih financ, ni bil 

realizirana nabava druge programske in strojne opreme ter nabava nadomestnega službenega avtomobila, 

katerega financiranje je bilo predvideno iz namenskih sredstev proračuna. 

Zastavljeni cilji so bili delno doseženi tako z vidika izpolnjevanja načrta financiranja kot z vidika stanja 

projekta. 



13052402 - Nadzor in varnost pomorskega prometa 


Podprogram zajema urejanje in nadzor na področju vodnega prometa in infrastrukture, aktivno sodelovanje v 

mednarodnih organizacijah, pripravo strokovnih podlag za sprejem zakonskih in podzakonskih aktov. Gre za 

opravljanje zadev, ki se nanašajo na varnost plovbe na morju, rekah in jezerih (vključujoč tudi nadzor nad 

izvajanjem določb Zakona o morskem ribištvu), na razvoj pomorskega šolstva, vpisovanje ladij in čolnov in 

ugotavljanje njihove sposobnosti za plovbo, izvajanje strokovnih izpitov za pridobitev naziva člana posadke v 

trgovski mornarici, izpitov za upravljanje z VHF GMDSS postajo in izpitov za voditelja čolna ter preizkusov 

znanja o usposobljenosti za upravljanje s čolnom in druge pomembne naloge. 

Ena izmed pomembnih nalog je kontinuirano spremljanje pomorskega prometa, kar omogoča lažjo 

koordinacijo morebitnega iskanja in reševanja na morju, upravljanje separacijske cone plovbe in obvezne 

smeri plovbe ter pomaga pri iskanju povzročitelja onesnaženja morja. Uprava Republike Slovenije za 

pomorstvo je skupaj z drugimi organi, ki delujejo na morju, odgovorna za reševanje z morjem povezane 

problematike. S ciljem obveščanja in informiranja uporabnikov storitev o delovnem področju ter za pomoč 

uporabnikom ima Uprava Republike Slovenije za pomorstvo spletne strani na naslovu: www.up.gov.si. 


- Pomorski zakonik 

- Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah 

- Pravilnik o upravljanju s čolni 

- Pravilnik o pomorskih knjižicah 




- Pravilnik o nazivih in pooblastilih pomorščakov 

- Uredba o inšpekcijskem nadzoru varnosti plovbe 

- Pravilnik o nadzoru pomorskega prometa 

- Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati pomorski agent 

- Zakon o morskem ribištvu in Uredba o varnosti ribiških ladij 

- Zakon o prevozu nevarnega blaga 

- Pravilnik o pomorski pilotaži 

- Pravilnik o pogojih za opravljanje pomorskega prometa 

- Odredba o plačilu stroškov pregleda, ki jih mora plačati ladja, ki ji je pomorski inšpektor prepovedal 

izplutje 

- Pravilnik o ugotavljanju in oceni zdravstvene zmožnosti članov posadke 

- Zakon o varstvu pred utopitvami 

- Zakon o prekrških 

- Pravilnik o varnem nakladanju in razkladanju ladij za prevoz razsutega tovora 

- Pravilnik o obveznih pregledih za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in hitrimi potniškimi 

plovili 

- Pravilnik o posebnih stabilnostnih zahtevah za ro-ro potniške ladje 

- Uredba o izvajanju zaščitnih ukrepov na ladjah in v pristaniščih 

- Pravilnik o inšpekcijskem nadzoru delovnega časa pomorščakov 

- Pravilnik o pomorski opremi 

- Pravilnik o potniških ladjah 

- Pravilnik o kategorijah plovbe morskih ladij 

- Pravilnik o obvezni vleki ladij 

- Pravilnik o največjem dovoljenem ugrezu ladij za plovbo v III. bazenu koprskega pristanišča 

- Zakon o plovbi po celinskih vodah 

- Zakon o morskem ribištvu 

- Odredba o pristojbini za uporabo objektov za varnost plovbe na pomorskih plovnih poteh 

- Uredba o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost 

plovbe 

- Pomorske konvencije - SOLAS - International Convention for the Safety of Life at Sea (Mednarodna 

konvencija o varnosti življenj na morju), STCW - International Convention on Standards of Training, 

Certification and Watchkeeping for Seafarers (Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, 

pooblastilih in opravljanju straže pomorščakov), MARPOL - International Convention for the Prevention 

of Pollution from Ships (Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaženja s ladij), LL - International 

Convention on Load Lines (Mednarodna konvencija o tovorni črti), ILO - International Labour 

Organization (Mednarodna organizacija dela) 

- Konvencija o iskanju in reševanju (SAR - Search and Rescue) in druge konvencije 

- Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 

- Zakon o ratifikaciji memoranduma o soglasju med vlado Republike Slovenije, vlado Republike Hrvaške in 

vlado italijanske republike o sodelovanju pri akcijah iskanja in reševanja v severnem Jadranskem morju 

(Ur. l. št. 96/2000) 

- Zakon o ratifikaciji memoranduma o soglasju med vlado Republike Slovenije, vlado Republike Hrvaške 

in vlado italijanske republike o sistemu obveznega javljanja ladij v Jadranskem morju (Adriatic Traffic) 




- Sklep Vlade RS o ustanovitvi Koordinacije služb na morju 

- Resolucija o pomorski usmeritvi Republike Slovenije 

- Resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije 


Proračunska sredstva podprograma so namenjena zagotavljanju varnosti človeškega življenja na morju, 

plovnih objektov in plovnih poti. S preprečevanjem onesnaževanja morja je potrebno skrbeti za varstvo 

morskih voda. Delovanje službe za stalno nadziranje morja ter sodelovanje s sosednjima državama Hrvaško 

in Italijo omogoča varnejšo plovbo v Jadranskem morju. 

Upoštevajoč določilo Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, da bo Republika Slovenija 

spodbujala razvoj pomorskega in prometnega šolstva in podpirala razvoj znanstveno - raziskovalnega dela v 

zvezi z morjem in pomorskimi dejavnostmi, je za šolanje bodočih pomorščakov z mednarodno priznanimi 

spričevali, bistvenega pomena zagotovitev potrebne opreme. Določila STCW konvencije - International 

Convention on Standards of Training, Certification and Watchkeeping for Seafarers (Mednarodna konvencija 

o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov), ki jih predpisuje 

IMO - International Maritime Organization (Mednarodna pomorska organizacija), določajo, da je potrebno 

šole, ki usposabljajo bodoče pomorščake opremiti s predpisano učno opremo. Zagotavljati je potrebno, da so 

izobraževalni programi in programi usposabljanja kakovostni in skladni z zahtevami STCW konvencije - 

International Convention on Standards of Training, Certification and Watchkeeping for Seafarers 

(Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje 

pomorščakov), spodbujati je potrebno zanimanje za pomorske poklice med mladimi in povečati število 

slovenskih pomorščakov, zaposlenih na ladjah. 

Ker k povečanju varnosti plovbe prispeva dobro sodelovanje državnih organov, združenih v Koordinacijo 

služb na morju, je potrebna čimprejšnja vzpostavitev enotnega pomorskega informacijskega sistema. Namen 

delovanja in uporabe enotnega pomorskega informacijskega sistema je med drugim tudi v podpori 

Koordinaciji služb na morju pri izvajanju njenih nalog. Vzpostavitev enotnega pomorskega informacijskega 

sistema predstavlja vključitev podatkov iz sistemov nadzora drugih organov, vključenih v Koordinacijo služb 

na morju, v enoten pomorski informacijski sistem. 

Pomembnejši dolgoročni cilji so tudi: 

- z učinkovitim izvajanjem vseh upravnih in drugih aktivnosti zagotavljati varnost plovbe in človeškega 

življenja na morju, 

- preprečevati onesnaženja na morju in obalah, notranjih morskih vodah ter celinskih vodah, posledično 

temu zagotoviti čisto ter vsem živim bitjem prijazno vodno okolje, 

- usposabljati kvaliteten kader pomorske stroke in zagotoviti večjo zaposljivost tega kadra (skladno z 

določilom Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, da bo Republika Slovenija spodbujala 

razvoj pomorskega šolstva), 

- posredno vplivati na povečanje potniškega in tovornega prometa v Tržaškem zalivu. 


Realizacija ciljev je bila uspešna, saj so bili dejanski učinki in rezultati skladni s planiranimi. 


Pomembnejši letni cilji so bili: 

- zagotavljati nemoteno in učinkovito izvajanje vseh nalog s področja pomorstva; 

- opravljati kontinuiran nadzor nad prometom in prireditvami na morju; 

- izvajati nadzor nad zasidranjem plovil brez dovoljenja izven območij pristanišč in sankcionirati kršitelje; 




- pravočasno in korektno reševati vse upravne zadeve; 

- zagotavljati brezhibno delovanje vseh objektov in naprav v teritorialnem morju in notranjih morskih 

vodah; 

- izvajati izpite za upravljanje z VHF GMDSS postajo, izpite in preizkuse znanja za upravljanje s čolnom 

ter strokovne izpite za pridobitev nazivov članov posadke v trgovski mornarici - preverjati usposobljenost 

bodočih udeležencev v pomorskem prometu; 

- izvajati nadzor nad izvrševanjem zakonov in uredb s področja pomorstva, s katerimi so določeni prekrški 

in odločati o prekrških skladno z veljavno zakonodajo; 

- zastopati RS in sodelovati z raznimi mednarodnimi organizacijami in ustanovami na področju pomorstva: 

IMO - International Maritime Organization (Mednarodna pomorska organizacija), EMSA - European 

Maritime Safety Agency (Evropska agencija za pomorsko varnost), REMPEC - Regional Marine Pollution 

Emergency Response Centre for the Mediterranean Sea (Regionalni center za ukrepanje pri onesnaženju 

morja za Mediteran); 

- dobaviti potrebno opremo in naprave za povečanje varnosti v pomorskem prometu; 

- nadgraditi informacijski sistem za spremljanje in nadzor pomorskega prometa, in sicer: 

- . vzpostaviti funkcionalnosti programske opreme za pošiljanje sporočil PortPlus, vzpostaviti referenčne 

povezave med posamičnimi sporočili (ShipCallId), prilagoditi programsko opremo verziji 2.0 in 

nadgraditi sporočila vrste Incident Report (ob vzpostavitvi upoštevati zahteve Direktiv ESA2009/17, 

2009/16, XML Reference Guide 2.03 in ostalo tehnično gradivo Evropske agencije za pomorsko varnost), 

- . vzpostaviti funkcionalnosti za podporo postopka turistične vožnje (storitev je namenjena spremljanju 

prometa čolnov in ladij, ki prevažajo potnike in bo zagotovila dostopnost podatkov in obdelavo v realnem 

času); 

- voditi ladijski register in vpisnik čolnov ter register pomorskih pilotov; 

- sofinancirati nakup ekološkega plovila s ciljem hitrega ukrepanja ob nenadnem onesnaženju morja; 

- zagotoviti ustrezno opremo za šolanje bodočih pomorščakov - financirati nakup simulatorskega centra za 

potrebe Pomorskega tehniškega izobraževalnega centra Portorož in Fakultete za pomorstvo in promet, s 

čimer bo izboljšana kvaliteta usposabljanja kadrov za področje pomorstva. 


Aktivnosti, izvedene s ciljem nadzora nad vsemi elementi, ki lahko vplivajo na varnost človeškega življenja 

na morju in plovnih objektov, ladijskih tovorov in drugih dobrin, objektov za varnost plovbe in plovnih poti 

ter na varstvo okolja in morskih voda, so bile uspešno izpeljane. Letni cilji so bili doseženi z izvajanjem 

upravnih aktivnosti in projektov ob maksimalnem upoštevanju načela gospodarnosti in učinkovitosti. 

Potrebni viri so bili ob upoštevanju načela racionalnosti (z najnižjimi možnimi stroški) pravočasno 

zagotovljeni. 

Upoštevajoč razmerje med uporabljenimi vložki in doseženimi izidi ter rezultati je bilo doseganje 

zastavljenih ciljev učinkovito. Naj navedemo kot primer: Razmerje med upravnimi zadevami, ki so prispele v 

reševanje in bile v letu 2010 tudi rešene, je bilo ugodnejše kot v letu 2009, ob tem da se vložki (med drugim 

tudi materialni stroški) niso povečali. V letu 2010 je uprava evidentirala skupno 21.774 upravnih zadev, od 

tega jih je bilo rešenih 21.883, od tega jih je bilo 109 prenesenih kot nerešenih iz leta 2009. Med 

najpomembnejšimi nalogami je tudi reševanje človeškega življenja na morju - v letu 2010 je bilo 112 uspešno 

izvedenih intervencij, med katerimi je bilo 6 reševalnih akcij na morju. 

Z namenom dviga nivoja varnosti plovbe in s tem zmanjšanja možnosti nesreč na morju so bili izvajani 

različni ukrepi, med drugim tudi ukrepi s področja preventive in vzgoje v pomorskem prometu. V 

sodelovanju s POP TV, Radiom Koper, Radiom Center ter Primorskimi novicami so bile javnosti 

posredovane javnosti koristne informacije in napotki, namenjene predvsem upravljavcem čolnov in 

kopalcem (v obdobju junij-september gostovanje v oddaji 24ur na POP TV, v obdobju maj-september pa 

članki v Primorskih novicah, gostovanja na Radiu Koper in Radiu Center). 




Med rezultati poslovanja lahko navedemo tudi sledeča upravna dejanja, ki smo jih opravljali v skladu s 

splošnim upravnim postopkom: 

- Izbris čolnov / 341, 

- Vpis čolnov / 829, 

- Podaljšanje veljavnosti za plovbo / 1830, 

- Postopek za opravljanje izpita in izdaja potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna / 3444, 

- Postopek za opravljanje izpita in izdaja potrdila o usposobljenosti za upravljanje VHF GMDSS postajo / 

927, 

- Izdaja potrdila o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna / 68, 

- Izdaja pomorskih knjižic / 109, 

- Izdaja pooblastil za člane posadke ladij / 1107, 

- Izdaja dovoljenja za prost promet z obalo / 2846, 

- Izdaja dovoljenja za odhod ladje iz pristanišča / 2839, 

- Izdaja dovoljenja za izvajanje prireditev na morju / 174, 

- Izdaja dovoljenja za dnevno izposojo plovil / 19, 

- Potrditev podatkov o vkrcanju in izkrcanju / 16, 

- Izdaja dovoljenja za privez tankerjev s kemikalijami ali gorivom / 100, 

- Izdaja dovoljenja za pretovor pogonskega goriva z ladij / 214, 

- Izdaja dovoljenja za vplutje ladij z ugrezom večjim od 16,7m / 24, 

- Izdaja dovoljenja za privez-odvez ladij z nevarnim tovorom / 1016, 

- Izdaja pooblastila organizatorjem za izvajanje tečajev za voditelja čolna / 26, 

- Obravnava pomorskih nezgod / 27, 

- Obravnava pomorskih prekrškov / 124, 

- Izdaja odločb za podvodna dela (potapljanje) v pristaniščih / 15, 

- Spremembe podatkov v vpisnikih čolnov (lastništvo, ...) / 2230. 

Konec leta je bilo v vpisniku morskih čolnov Uprave RS za pomorstvo vpisanih 13.399 čolnov, od tega v 

Kopru 5.507 čolnov, na izpostavi v Izoli 3.799, na izpostavi v Piranu pa 4.093 čolnov. V slovenskem 

ladijskem registru so bile konec leta vpisane 3 potniške ladje, 2 ribiški ladji, 5 vlačilcev, 2 maoni, 1 dok, 1 

motorna ladja in 1 ladja v gradnji. 




V okviru inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonskih določb, ki urejajo varnost plovbe na morju in 

celinskih vodah ter predpisov, izdanih na njihovi podlagi, je v letu 2010 inšpekcijski nadzor zajemal kontrolo: 

- ladijskih listin in knjig (266 ladij), 

- števila strokovno usposobljenih članov posadke, ki so potrebni za varno plovbo ladje (266 ladij), 

- ladijskih vitlov in vrvi (209 ladij), 

- vodotesnosti ladij (266 ladij), 

- sistema kakovosti na ladjah (176 ladij), 

- delovanje navigacijske opreme (266 ladij), 

- stanja alarmnih naprav (11 ladij), 

- sredstev za optično in akustično signalizacijo (266 ladij), 

- izvajanja vaj zapuščanja ladje in vaj za obrambo pred požarom (141 ladij), 

- delovanja in vzdrževanja glavnega pogonskega stroja, vseh pomožnih strojev (266 ladij), 

- stanje ladijskih konstrukcij, plovnosti in stabilnosti ladij (266 ladij), 

- ladij z vidika preprečevanja onesnaževanja morja (266 ladij), 

- ladij z vidika zaščite pred terorističnimi dejanji (266 ladij), 

- higienskih in bivalnih razmer na ladji (266 ladij), 

- protipožarne opreme (266 ladij), 

- radijskih komunikacijskih naprav (266 ladij), 

- delovanje motorja v rešilnih čolnih (220 ladij), 

- stanja obvezne reševalne opreme (266 ladij), 

- vzdrževanja reševalnih čolnov in pnevmatskih splavov (266 ladij), 

- kontrolni pregledi zadržanih ladij (30 ladij), 

- nakladanje ladij s posebnimi tovori (15 ladij), 

- inšpekcijski nadzor slovenskih ladij (7 ladij). 

Pariški memorandum priporoča, da služba pomorske inšpekcije letno pregleda 25 % ladij, ki vplujejo v 

pristanišče. V letu 2010 so pomorski inšpektorji Uprave RS za pomorstvo pregledali 266 ladij od 753 

prispelih, kar predstavlja 35,2 % vseh ladij, ki so vplule v koprsko pristanišče. Iz navedenega rezultata izhaja, 

da je bil letni izvedbeni cilj dosežen in je bilo izvrševanje inšpekcijskih nalog uspešno. Skladno z navodili 

Sekretariata Pariškega memoranduma so bile za vse pomorske inšpekcije na območju EU od septembra do 

novembra 2010 organizirane in izvajane tako imenovane koncentrirane inšpekcijske kampanje, katerih cilj je 

bila kontrola stanja rezervne stabilnosti na tankerjih. V Republiki Sloveniji so bile ob tem pregledane 4 ladje. 




V letu 2010 so bili izvedeni tudi pregledi akvatorija in obal, in sicer: 

- kontrola vseh objektov za varnost plovbe (7x), 

- pregled obal v koprskem pristanišču (10x), 

- pregled drugih delov obale (5x), 

- pregled terminala za razsute tovore v koprskem pristanišču (1x). 

Na področju nadzora celinskih voda je bil opravljeno 12 pregledov po celinskih vodah, izvedene so bile razne 

aktivnosti v okviru uresničevanja Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu, kakor tudi aktivno sodelovanje 

na sestankih strokovnjakov v Stalni strokovni skupini pristojni za navigacijo po celinskih plovnih poteh pri 

mednarodni komisiji za Savski bazen. 

S ciljem kvalitetnejšega šolanja bodočih pomorščakov, katerih spričevala so mednarodno priznanima, je bil v 

letu 2010 financiran nakup opreme za nadgradnjo simulatorskega centra, s čimer je bil letni izvedbeni cilj 

dosežen v planiranem obsegu in je bilo poslovanje tudi v tem segmentu uspešno. 

Skladno s planom so bila sredstva podprogramu porabljena tudi za vzpostavitev vseh v letnih ciljih navedenih 

dodatnih funkcionalnosti informacijskega sistema za spremljanje in nadzor pomorskega prometa, za nabavo 

druge opreme za zagotavljanje varnosti v pomorskem prometu ter za sofinanciranje nakupa ekološkega 

plovila s ciljem hitrega ukrepanja ob nenadnem onesnaženju morja. Nabava ekološkega plovila je skupen 

projekt treh ministrstev, in sicer Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za 

obrambo. V Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 

2015 je namreč določena ustanovitev službe za posredovanje ob nenadnem onesnaženju morja, s katero bi se 

nadgradila obstoječa organizacija izvajanja državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in 

priobalnih zemljišč morja. Z realizacijo nakupa ekološkega plovila bodo zagotovljene ključne zmogljivosti te 

službe. 


Aktivnosti in naloge podprograma so bile skladno z letnimi izvedbenimi cilji uspešno izvedene, saj so bili 

dejanski izidi in rezultati najmanj enaki načrtovanim. 


Projekt 2412-02-4460 - Investicije v razvoj pomorskega šolstva 


Usposabljanje kadra za področje pomorstva. 



Načrt financiranja je bil realiziran skladno s planom. Izvedena je bila nadgradnja simulacijskega centra, kar 

dodatno izboljšuje kvaliteto izobraževanja, saj se tako dijaki tudi praktično (s simulacijo) usposabljajo za delo 

na ladji. 

Zastavljeni cilji so bili doseženi v planiranem obsegu tako z vidika izpolnjevanja načrta financiranja kot z 

vidika stanja projekta. 

Projekt 2412-07-0003 - SafeSeaNet 


Informacijski sistem ima kot temelj distribuirano podatkovno bazo držav članic EU, uvaja elektronsko 

poslovanje med subjekti pomorskega prometa in omogoča sledljivost nevarnih tovorov in gibanja ladij ter 




posledično hitrejše ukrepanje ob pomorskih nezgodah in učinkovitejše izvajanje preventivnih ukrepov. Cilj 

investicije je torej vzpostavitev sodobnega integriranega informacijskega sistema za spremljanje in nadzor 

pomorskega prometa. Sodoben informacijski sistem predstavlja osnovo za delovanje Uprave RS za 

pomorstvo na področju nadzora pomorskega prometa. Tak sistem sprejema podatke o tovorih in prometu ladij 

neposredno od pomorskih agentov/ladjarjev, podpira delo Uprave RS za pomorstvo in zagotavlja 

funkcionalno povezljivost z distribuirano bazo podatkov SafeSeaNet, ki je osnovno orodje nadzora, ki ga 

upravlja EMSA. 



V letu 2009 so bile realizirane sledeče funkcionalnosti: samodejno zavračanje najav ladij, ki imajo predvideni 

trenutek prihoda dve uri pred trenutnim časom, vpeljava dodatnih statusov ob prihodu ladje - prihod z 

nepopolno najavo, onemogočanje evidentiranja klasičnih najav za potniške ladje, samodejna deaktivacija 

uporabnika po šestmesečni neaktivnosti, vgraditev postopka lokalni promet, ki je postopek, namenjen 

evidentiranju prometa ladij med slovenskimi pristanišči, pregled aktivnosti posameznega uporabnika na 

sistemu glede na izbrane aktivnosti, ločitev pregledovanja AIS - Automatic Identification System 

(Avtomatski identifikacijski sistem za ladje) obvestil od ostalih SSN - SafeSeaNet EIS - European Index 

Server - Evropski Index Strežnik obvestil, možnost dopolnitve podatkov prihoda ali odhoda za ladje, ki so že 

odplule, preverjanje IMO - International Maritime Organization (Mednarodna pomorska organizacija) in 

MMSI številk v skladu s pravili za njihovo sestavo, samodejno pošiljanje SHIP/AIS sporočil, na EIS 

(EMSA), pričetek uporabe sistema s strani Postaje pomorske policije Koper in Carinskega urada Koper, 

samodejno pošiljanje sporočil tipa PORT (pristanišča), HAZMAT (nevarni tovori) in SHIP (ladje); možno je 

tudi ročno pošiljanje in pregledovanje sporočil (vezano na uporabniške vloge).V letu 2010 so bile realizirane 

sledeče v letnih ciljih navedene dodatne funkcionalnosti: 

- vzpostavitev funkcionalnosti programske opreme za pošiljanje sporočil PortPlus, vzpostavitev referenčnih 

povezav med posamičnimi sporočili (ShipCallId), prilagoditev programske opreme verziji 2.0 in nadgradnja 

sporočil vrste Incident Report. Ob vzpostavitvi so upoštevanje zahteve Direktiv ESA2009/17, 2009/16, XML 

Reference Guide 2.03 in ostalo tehnično gradivo Evropske agencije za pomorsko varnost, 

- vzpostavitev funkcionalnosti za podporo postopka turistične vožnje. Storitev je namenjena spremljanju 

prometa čolnov in ladij, ki prevažajo potnike. Storitev bo zagotovila dostopnost podatkov in obdelavo v 

realnem času. 

V letu 2011 načrtujemo vzpostavitev funkcionalnosti za podporo delu MRCC - Maritime Rescue 

Coordination Centre (Koordinacijski center za reševanje na morju), za podporo evidentiranja intervencij 

(onesnaženja, reševanje, ostale intervencije), izplovitev plovil URSP ter vzpostavitev funkcionalnosti 

elektronske izdaje dovoljenj in računov. V letu 2012 pa načrtujemo vzpostavitev funkcionalnosti 

elektronskega zajema podatkov FAL - Convention on Facilitation of International Maritime Traffic 

(Konvencija o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu) obrazcev v strukturirani elektronski obliki. 



13052403 - Pristaniška infrastruktura 


V okviru podprograma so sredstva namenjena razvoju koprskega pristanišča in pristaniške infrastrukture. Z 

vstopom Slovenije v Evropsko unijo je pristanišče Koper pridobilo status evropskega pristanišča in tako sedaj 

enakovredno in povsem konkurenčno ponuja svoje storitve na svetovnem trgu. V skladu s koncesijsko 

pogodbo sklenjeno med Republiko Slovenijo in Luko Koper d.d.. Luka Koper d.d. izvaja investicije v svojem 

imenu in za svoj račun. Za razvoj in investicije v območja akvatorija in obal, ki niso zajeta v koncesijski 

pogodbi, je dolžna skrbeti država. Vplovitveni kanal v bazen I je eno izmed območij, ki se nahaja izven 

akvatorija pristanišča, investicije v to območje je dolžna financirati država. Globina vplovitvenega kanala v 

bazen I je trenutno -11,4 m glede na hidrografsko ničlo. Glede na razvojne strategije pristanišča bi bilo 




potrebno zagotoviti globino - 15 m glede na hidrografsko ničlo, ki omogoča vplutje največjih ladij in večjo 

izkoriščenost novih kapacitet pristanišča. Konkurenčnost in razvoj koprskega pristanišča namreč pozitivno 

vplivata na gospodarsko rast in blaginjo države. Pristaniška dejavnost posredno omogoča in narekuje razmah 

mnogih drugih dejavnosti ter gradnjo druge pomembne infrastrukture. 

Podprogram zajema sredstva najemnin iz naslova najemnin za operativne obale in zemljišča v lasti RS v 

koprskem pristanišču ter sredstva koncesnin. Sredstva so med drugim namenjena financiranju nakupa novih 

poslovnih prostorov Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Primerni poslovni prostori organa, bodo med 

drugim omogočili vzpostavitev nadzora pomorskega prometa in državne meje na morju skladno z Direktivo o 

nadzoru pomorskega prometa EU 2002/59 in Schengenskim sporazumom. Uvajanje nadzora pomorskega 

prometa z obveznim javljanjem ladij, z avtomatskim identifikacijskim sistemom, z radarskimi senzorji ter 

vodenje in koordiniranje iskanja in reševanja na morju zahtevajo ustrezno opremo in prostore, ki jih Uprava 

RS za pomorstvo nima. Sredstva na podprogramu so delno namenjena tudi financiranju projekta poglobitve 

vplovitvenega kanala v bazen I v koprskem pristanišču. 


- Pomorski zakonik (Ur. l. RS, št. 26/01, 21/02 in 2/04) 

- Pomorske konvencije:SOLAS - International Convention for the Safety of Life at Sea (Mednarodna 

konvencija o varnosti življenj na morju), STCW - International Convention on Standards of Training, 

Certification and Watchkeeping for Seafarers (Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, 

pooblastilih in opravljanju straže pomorščakov), MARPOL - International Convention for the Prevention 

of Pollution from Ships (Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaženja s ladij), Konvencija o 

iskanju in reševanju (SAR - Search and Rescue) in druge 

- Resolucija o pomorski usmeritvi Republike Slovenije v povezavi s sklepom Vlade RS št. 340-04/93-2/15- 

8 z dne 16.6.1995 

- Resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije 

- Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije 

- Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniških dejavnosti, podelitvi 

koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču 

- Koncesijska pogodba za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje 

pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča 


Prednosti, ki jih nudi izhod na Jadransko morje, sodobno pristanišče in v pomorske dejavnosti usmerjena 

podjetja, omogočajo vključevanje Slovenije v mednarodno delitev dela in hitrejše prilagajanje kriterijem 

svetovnega gospodarstva. V skladu z Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije je eden izmed 

dolgoročnih ciljev pospeševanje razvoja koprskega pristanišča s ciljem, da bi to postalo gospodarsko 

pomembno in ekološko čim manj obremenjeno pristanišče srednjeevropskega prostora. Pri tem je potrebno je 

spoštovati okoljevarstveno strategijo za področje pomorskih prevoznih storitev, spodbujati razvoj delovno 

neintenzivnih in ekološko neobremenjenih dejavnosti ter zaščititi javni interes na področju pristaniških 

dejavnosti, pilotaže, vleke in reševanja ladij ter potniškega pomorskega prometa. 

Glede na to, da v svetu ponovno oživlja pomorski potniški promet, je potrebno tudi slovensko obalo vključiti 

v relacije krožnih potovanj, kar je še posebej pogojeno z razvojem ustrezne pomorske prometne 

infrastrukture. Sočasno je potrebno aktivno sodelovanje tudi pri vzpostavitvi in razvoju lokalnega ter 

regionalnega pomorskega potniškega prometa, ki je slabo razvit. Prometni problemi na kopnem in številne 

prednosti javnega potniškega prevoza po morju nakazujejo na prednosti preusmeritve cestnega potniškega 

prometa na morje. 


V letu 2008 je bila, med Luko Koper d.d. in Republiko Slovenijo, Ministrstvom za promet, sklenjena 

koncesijska za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške 




infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Skladno s to pogodbo investicije v obstoječe in 

nove predmete pristaniške infrastrukture izvaja koncesionar (Luka Koper d.d.) v svojem imenu in za svoj 

račun. Iz navedenega izhaja, da država ne bo več neposredno investirala v pristaniško infrastrukturo, kar pa 

ne pomeni, da sicer ne bo več podpirala razvoja koprskega pristanišča in da skladno s planom država s ciljem 

razvoja koprskega pristanišča tudi financira načrtovane investicije v okviru svojih pristojnosti. 


V letu 2010 je bila načrtovana delna realizacija projekta, ki se nanaša na zagotovitev novih poslovnih 

prostorov, vendar se je zaradi različnih stališč pri reševanju prostorske problematike Uprave RS za pomorstvo 

financiranje projekta preneslo v naslednja leta. Projekt poglobitve vplovitvenega kanala v bazen I v koprskem 

pristanišču je bil v letu 2010 realiziran skladno s planom. Izdelana je bila projektna dokumentacija za 

poglabljanje vplovitvenega kanala v bazen I, projektna dokumentacija za izdelavo kaset za odlaganje 

refuliranega materiala in dokument s podatki globin na območju vplovitvenega kanala. 


Letni izvedbeni cilji v letu 2010 skladno s predvideno dinamiko niso bili v celoti doseženi v delu, ki se 

nanaša na zagotovitev novih poslovnih prostorov. Izdelava dokumentacije za poglabljanje vplovitvenega 

kanala je bila realizirana v planiranem obsegu, kar pomeni, da smo bili v tem delu uspešni. Razpoložljivi viri 

so bili ob predhodno izvedenih postopkih racionalno koriščeni, s čimer sta bila spoštovani načeli 

gospodarnosti in učinkovitosti (gre tudi za dosego zadovoljivih rezultatov ob najnižjih vložkih). 


Zaradi različnih stališč o funkcionalnosti in financiranju izgradnje potniškega terminala se je realizacija tega 

projekta prenesla v naslednja leta. Lokacija poslovnih prostorov je bila prvotno planirana v objektu bodočega 

potniškega terminala. Ker je torej izgradnja potniškega terminala časovno zamaknjena v prihodnja leta, so že 

v letu 2010 potekale aktivnosti za izbiro druge primerne lokacije za poslovne prostore Uprave RS za 

pomorstvo. Lokacija je bila v drugem polletju izbrana, potekale so tudi druge aktivnosti s ciljem proučitve 

realnosti izbrane lokacije. 


Projekt 2412-06-0002 - Upravna infrastruktura Uprave Republike Sloveni... 


S pridobitvijo novih poslovnih prostorov bo rešena prostorska problematika uprave. Poslovanje v novih 

prostorih bo med drugim omogočilo vzpostavitev nadzora pomorskega prometa in državne meje na morju 

skladno z Direktivo o nadzoru pomorskega prometa EU 2002/59 in Schengenskim sporazumom. Uvajanje 

nadzora pomorskega prometa z obveznim javljanjem ladij, z avtomatskim identifikacijskim sistemom, z 

radarskimi senzorji ter vodenje in koordiniranje iskanja in reševanja na morju zahteva ustrezno opremo in 

prostore, ki jih Uprava RS za pomorstvo nima. Direktiva EU 2002/59/EC določa, da morajo biti države 

članice EU opremljene z opremo za nadzor pomorskega prometa (VTS, SafeSeaNet, ...) in drugo potrebno 

infrastrukturo do konca leta 2007. Podatki pri nadzoru pomorskega prometa z VTS opremo (nadzor z 

radarskimi senzorji na kopnem) so nujno potrebni tudi za potrebe nadzora državne meje na morju, kar 

skladno s Shengenskim sporazumom določa Schengenski katalog v prvem delu, poglavje B, 9.1-morska 

meja. 



Zaradi različnih stališč o funkcionalnosti in financiranju izgradnje potniškega terminala se je realizacija tega 

projekta prenesla v naslednja leta. Lokacija poslovnih prostorov je bila prvotno planirana v objektu bodočega 

potniškega terminala. Ker je torej izgradnja potniškega terminala časovno zamaknjena v prihodnja leta, so že 

v letu 2010 potekale aktivnosti za izbiro druge primerne lokacije za poslovne prostore Uprave RS za 

pomorstvo. Lokacija je bila v drugem polletju izbrana, potekale so tudi druge aktivnosti s ciljem proučitve 

realnosti izbrane lokacije. Porabe proračunskih sredstev za namen realizacije tega projekta v letu 2010 ni bilo. 




Projekt 2412-10-0001 - Vplovni kanal v Bazen I 


S poglabljanjem vplovnega kanala v Bazen I koprskega tovornega pristanišča bo omogočeno vplutje ladij z 

večjim ugrezom. Večji bo izkoristek obstoječih kapacitet kontejnerskega terminala koprskega tovornega 

pristanišča, česar posledica bo večja konkurenčnost in prepoznavnost na tržišču. Cilje je poglobitev morskega 

dna vplovnega kanala v Bazen I na -15 m glede na hidrografsko ničlo. 



Na severnem delu bazena I koprskega tovornega pristanišča se nahajajo privezi kontejnerskega terminala (vez 

7, vez 7a, vez 7b in vez 7c), globina morskega dna ob privezih je -12,5 m glede na hidrografsko ničlo. V 

preteklih štirih letih je Luka Koper d.d. izvedla večje investicije na območju kontejnerskega terminala, da bi 

povečala kapacitete samega terminala in omogočila privez večjih ladij, za kar so bila nabavljena tudi nova 

obalna dvigala. Izvedlo se je podaljšanje obale, zapiranje zalednih površin obal ter nabavilo štiri nove žerjave 

za praznjenje in polnjenje ladij tipa »post panamax«. Z odločbo Uprave Republike Slovenije za pomorstvo 

lahko v bazen I koprskega tovornega pristanišča vplujejo ladje z največjim dovoljenim ugrezom -11,4m, 

omejitev glede ugreza je postavljena zaradi globin morskega dna izven območja akvatorija pristanišča, zaradi 

globin vplovnega kanala v bazen I, kar onemogoča optimalno izrabo novih objektov in tehnološke opreme in 

bi lahko imelo za posledico postopno propadanje kontejnerskega terminala v koprskem tovornem pristanišču. 

Vplovni kanal v bazen I se nahaja na samem robu južnega dela sidrišča pred akvatorijem pristanišča, njegova 

globina je trenutno -11,4 m glede na hidrografsko ničlo. Glede na razvojne strategije pristanišča bi bilo 

potrebno zagotoviti globino -15 m, ki omogoča vplutje največjih post panamax ladij in večjo izkoriščenost 

novih kapacitet pristanišča. 

Projekt poglobitve vplovitvenega kanala v bazen I v koprskem pristanišču je bil v letu 2010 realiziran skladno 

s planom. Izdelana je bila projektna dokumentacija za poglabljanje vplovitvenega kanala v bazen I, projektna 

dokumentacija za izdelavo kaset za odlaganje refuliranega materiala in dokument s podatki globin na 

območju vplovitvenega kanala. V teku so aktivnosti priprave še potrebne projektne dokumentacije in 

investicijske dokumentacije, pridobivanje dovoljenj in soglasij, iskanje dodatnih kapacitet za odlaganje 

izkopanega materiala, izvajanje aktivnosti za pridobitev in črpanje kohezijskih sredstev. 


Poslovanje Uprave RS za pomorstvo je imelo pozitivne multiplikativne učinke na področje ekologije 

(preprečevanje onesnaženja morja), varnosti plovbe in s tem povečanje prometne varnosti, razvoj pomorskega 

šolstva in pomorskih poklicev, pristaniška dejavnost in pilotaža, zaščita pomorščakov (položaj članov 

posadke ladij,...), mednarodno sodelovanje in druga področja. 



Uprava Republike Slovenije za pomorstvo je imela na dan 31.12.2009 v sistemu enotnih zakladniških 

računov države odprte sledeče vplačilne račune oziroma podračune: 

- 01100-1003019027 – Tarifa za varnost plovbe 

- 01100-8450017196 – Državne upravne takse Uprave RS za pomorstvo 

- 01100-8450014674 – Drugi prihodki Uprave RS za pomorstvo 

- 01100-8450047654 – Stroški postopka za prekrške 




- 01100-8450047557 – Globe za prekrške 

- 01100-8450045423 – Prihodki po prejetih plačilnih oziroma kreditnih karticah. 

Poleg navedenih je imela odprt pri Banki Koper tudi gotovinski račun štev. 01100-035705889. 

Stanje denarnih sredstev na teh računih na dan 31.12.2010 je bilo 0 EUR. 


Stanje terjatev iz naslova dolgoročnih finančnih naložb na dan 31.12.2010 je bilo 0 EUR. 


Opredmetena osnovna sredstva sestavljajo naslednje postavke: nepremičnine ter oprema in druga 

opredmetena osnovna sredstva. 

Vrednost nepremičnin na dan 31.12.2009 je bila 211.850 EUR, na dan 31.12.2010 pa 203.105 EUR (indeks je 

96). Zmanjšanje vrednosti nepremičnin je nastalo zaradi obračunane amortizacije za leto 2010 ob 

nespremenjeni nabavni vrednosti nepremičnin. 

Vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2009 je bila 641.449 EUR, na dan 

31.12.2010 pa 461.271 EUR (zmanjšanje vrednosti za 28,1 %). Spremembe vrednosti so nastale zaradi 

nabave nove opreme v višini 36.691 EUR (od tega za sredstva za zveze 11.003 EUR, instrumente in naprave 

225 EUR, računalniško opremo 17.236 EUR, pohištvo 1.428 EUR, drugo opremo 6.859 EUR, drobni 

inventar 210 EUR), povečanja in zmanjšanja popravkov vrednosti ter amortizacije in izločitve opreme iz 

uporabe v vrednosti 1.815.783 EUR. Oprema je bila, zaradi spoštovanja in izvrševanja varčevalnih ukrepov, 

ki naj bi pripomogli k vzdržnosti javnih financ, nabavljena v minimalno potrebnem obsegu. 

Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je izkazana kot neodpisana knjigovodska vrednost osnovnih 

sredstev. 


Stanje terjatev za sredstva dana v upravljanje na dan 31.12.2009 je bilo 0 EUR, prav tako je bilo 0 EUR 

stanje terjatev za sredstva dana v upravljanje na dan 31.12.2010. 


Kratkoročne terjatve iz poslovanja se nanašajo na terjatve do kupcev v državi, druge kratkoročne terjatve, 

terjatve do zaposlenih iz naslova akontacij za službena potovanja v tujino, terjatev do ZZZS-boleznine ter 

terjatve iz naslova prekrškov. 

31.12.2009 31.12.2010 

Kratkoročne terjatve do kupcev v državi 7.009 3.308 

Druge kratkoročne terjatve - terjatve do ZZZS - boleznine, nega 173 162 

Terjatve za prekrške 23.476 34.074 

SKUPAJ 30.658 37.544 

Stanje terjatev do kupcev na dan 31.12.2009, zapadlih do 31.12.2009 je bilo 2.074 EUR, zapadlih po 

31.12.2009 pa 4.935 EUR. Razlogi za neporavnavo so bili plačilna nesposobnost kupcev, plačilna 

nedisciplina. Ukrepi za izterjavo terjatev: plačilni opomini, predlogi za prisilno izterjavo, tožbe. 




Stanje terjatev do kupcev na dan 31.12.2010, zapadlih do 31.12.2010, je bilo 2.576 EUR, zapadlih po 

31.12.2010 pa 732 EUR. Razlogi za neporavnavo so bili plačilna nesposobnost kupcev in plačilna 

nedisciplina. Ukrepi za izterjavo terjatev: plačilni opomini, predlogi za prisilno izterjavo, tožbe. 

Stanje terjatev do ZZZS na dan 31.12.2009, zapadlih do 31.12.2009 je bilo 0 EUR, zapadlih po 31.12.2009 pa 

173 EUR. Ukrepi za odpravo: zapiranje v letu 2010. Stanje terjatev do ZZZS na dan 31.12.2010, zapadlih do 

31.12.2010 je bilo 0 EUR, zapadlih po 31.12.2010 pa 162 EUR. Ukrepi za odpravo: zapiranje v letu 2011. 

Stanje terjatev za prekrške na dan 31.12.2009, zapadlih do 31.12.2009 je bilo 23.476 EUR, zapadlih po 

31.12.2009 pa 0 EUR. Razlogi za neporavnavo so bili plačilna nesposobnost kršiteljev, plačilna nedisciplina, 

zahtevki za sodno varstvo, dolga doba izterjave s strani davčnih uradov, dolga doba do odločitve sodišča o 

zahtevi za sodno varstvo. Ukrepi za izterjavo terjatev: predlogi za prisilno izterjavo stroškov postopka, 

predlogi za določitev uklonilnega zapora. 

Stanje terjatev za prekrške na dan 31.12.2010, zapadlih do 31.12.2010 je bilo 34.074 EUR, zapadlih po 

31.12.2010 pa 0 EUR. Razlogi za neporavnavo so bili plačilna nesposobnost kršiteljev, plačilna nedisciplina, 

zahtevki za sodno varstvo, dolga doba izterjave s strani davčnih uradov, dolga doba do odločitve sodišča o 

zahtevi za sodno varstvo. Ukrepi za izterjavo terjatev: predlogi za prisilno izterjavo stroškov postopka, 

predlogi za določitev uklonilnega zapora. 


Kratkoročne obveznosti iz poslovanja se nanašajo na kratkoročne obveznosti do zaposlenih, do dobaviteljev v 

državi in druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja. 

31.12.2009 31.12.2010 

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 100.910 112.277 

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 60.799 15.759 

Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja 21.337 23.844 

Krat. obveznosti do uporabnikov enot. kont. načrta 2.526 1.751 

SKUPAJ 185.572 153.631 

a) Stanje obveznosti na dan 31.12.2009 je 185.572 EUR. 

Neporavnane obveznosti, nastale v letu 2009 in zapadle po 31.12.2009, izplačane iz proračuna 2010 v višini 

185.572 EUR, so bile obveznosti za: 

- čiste plače in nadomestila plač, 

- prispevke iz kosmatih plač in nadomestil plač, 

- davke iz kosmatih plač in nadomestil plač, 

- druge kratkoročne obveznosti do zaposlenih, 

- kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi, 

- druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja, 

- kratkoročne obveznosti do uporabnikov enot. kontnega načrta. 





81/09) je bil rok za predložitev odredb za plačilo računov, zapadlih v plačilo do 31.12.2009 v breme 

proračuna 2009 najkasneje do vključno 07.12.2009, najkasnejši datum za predložitev odredb za plačilo - 

obračun drugih stroškov dela pa je bil 14.12.2009. 

b) Stanje obveznosti na dan 31.12.2010 je 153.631 EUR. 

Neporavnane obveznosti, nastale v letu 2010 in zapadle po 31.12.2010, izplačane iz proračuna 2011 v višini 

153.631 EUR, so bile obveznosti za: 

- čiste plače in nadomestila plač, 

- prispevke iz kosmatih plač in nadomestil plač, 

- davke iz kosmatih plač in nadomestil plač, 

- druge kratkoročne obveznosti do zaposlenih, 

- kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi, 

- kratkoročne obveznosti za dajatve, 

- ostale kratkoročne obveznosti iz poslovanja, 

- kratkoročne obveznosti do uporabnikov enot. kontnega načrta. 

Skladno s Pravilnikom o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za leto 2010 in 

spremembami (Ur. l. RS, št. 81/10 in 83/10) je bil rok za predložitev odredb za plačilo računov, zapadlih v 

plačilo do 31.12.2010 v breme proračuna 2010 najkasneje do vključno 07.12.2010, najkasnejši datum za 

predložitev odredb za plačilo - obračun drugih stroškov dela, pa je bil 28.12.2010. 





v/na 

Uprava RS za pomorstvo 










v/na: 




- samoocenitev vodij organizacijskih enot za področja: x 



V/Na 











ciljev 











































naziv: Ministrstvo za promet 

sedež: Langusova 4, 1535 LJUBLJANA 

matična št: 502838800 


naziv: 

sedež: 

matična št: 



ad d) Notranjega revidiranja nisem zagotovil ker: : 


- odpravljeno je tveganje glede prestrezanja podatkov na sistemu elektronskega poslovanja z uvedbo 2way 

digitalnih certifikatov in pridobljen je dostop do sistema e-Risk, ki odpravlja tveganje za uporabo 

napačnih osebnih podatkov pri izdaji listin 

- vzpostavljen je protokol obveščanja med Poveljstvom obalne straže Republike Italije in Upravo RS za 

pomorstvo, ki predvideva centralno alarmiranje ob izpadu sistema za nadzor AIS 

- za zmanjšanje možnosti izpada računalniško podprtih funkcionalnosti so se posamezne strežniške vloge 

postavile na način, da je zagotovljeno podvojeno popolnoma identično strežniško okolje, posamezne vloge 

pa so se porazdelile na več ločenih strežnikov, tako, da ob morebitnih okvarah pride le do delnega izpada 






- Tveganja so opredeljena v matriki tveganj Uprave RS za pomorstvo. V oceni tveganj Uprave RS za 

pomorstvo je pretežni del tveganj ocenjen kot srednje oz. nizko tveganje. V vseh postopkih si 

prizadevamo tveganja zmanjšati. 


mag. Tomo Borovničar 


02.02.2011 





2415 - Direkcija RS za ceste 

Oris PU-ja 

Direkcija Republike Slovenije za ceste je organ v sestavi Ministrstva za promet. Ustanovljena je bila leta 

1995 iz predhodnice, Republiške uprave za ceste, iz katere je bila izločena gradnja avtocest in prenesena na 

novoustanovljeno javno podjetje v lasti Republike Slovenije. Direkcija RS za ceste upravlja glavne in 

regionalne ceste v skupni dolžini skoraj 6.000 kilometrov. V njeni pristojnosti so tudi državne kolesarske 

poti. 

Direkcija RS za ceste izvaja strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, 

vzdrževanje in varstvo glavnih in regionalnih cest ter dela hitrih cest in naloge, ki se nanašajo na prevoze v 

tovornem in potniškem cestnem prometu. Med naloge Direkcije RS za ceste sodijo tudi priprava predlogov za 

investicije v državne ceste v njeni pristojnosti, usklajevanje pri projektiranju, graditvi in obnovah cest in 

objektov na teh cestah. Direkcija RS za ceste zbira in obdeluje različne podatke, potrebne za presojo glede 

vlaganj v ceste in izvaja naloge, sprejete v Državnem zboru, Vladi in Ministrstvu za promet. 

Direkcija RS za ceste upravlja s cestami, jih vzdržuje in varuje. Varstvo cest se izvaja tako, da se nadzira 

osne obremenitve ter obremenitve skupnih mas in dimenzij vozil. Sestavni del upravljanja je izdajanje 

dovoljenj in soglasij za posege v državne ceste in varovalni pas teh cest. 

Eno od glavnih področij dela Direkcije RS za ceste je investiranje v omrežje, s katerim upravlja. Del sredstev 

za to področje je zagotovljen iz proračuna RS, del pa se zagotavlja iz skladov EU. 

Zelo pomemben sklop dela direkcije je vzdrževanje cest, kamor sodi tudi zimsko vzdrževanje oziroma 

zimska služba. Enako velja za prometno tehnično ureditev cest. Sem sodijo ureditve prometne signalizacije in 

ukrepi za izboljšanje prometne varnosti. Zaradi pomena, ki ga imajo kolesarske poti z vidika prometne 

varnosti najšibkejših udeležencev, so v okvir tega področja uvrščene tudi vse aktivnosti za izgradnjo 

kolesarskega omrežja. 

Direkcija RS za ceste zbira podatke o javnih cestah in hrani podatke o prečnih in vzdolžnih elementih cest in 

objektov, prometni signalizaciji in opremi cest, stanju cest ter objektov. 

Na področju cestnih prevozov blaga in potnikov Direkcija RS za ceste organizira izmenjavo dovolilnic s 

tujimi državami, izvaja strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb, vodi register linij in voznih 

redov v javnem linijskem prometu ter vodi postopke za odobritve tahografskih delavnic in nadzira njihovo 

delo. 






Na dan 31.12.2010 je bilo na Direkciji RS za ceste zaposlenih 85 javnih uslužbencev. V kadrovskem načrtu 

za leto 2010 je bilo predvidenih 95 zaposlitev, od 1.9.2010 pa 85 zaposlitev, ker je bilo 10 zaposlenih z dnem 

31.8.2010 prenesenih na Javno agencijo RS za varnost prometa. V letu 2010 ni bilo novih zaposlitev, delovno 

razmerje pa je zaradi upokojitve prenehalo 6 javnim uslužbencem. Plače so bile izplačane v predpisani višini 

na podlagi doseženih količnikov zaposlenih in z dnem 1.8.2008 prevedene v pripadajoče plačilne razrede v 

skladu s predpisi. 




V okviru podskupine Plače in drugi izdatki zaposlenim je bilo v letu 2010 realiziranih 2.663 tisoč EUR, kar 

predstavlja 109 % glede na sprejeti finančni načrt. 

V okviru podskupine je bilo 85,80 % sredstev porabljenih za plače in dodatke, 2,56 % za regres za letni 

dopust, 6,34 % za povračila in nadomestila, 1 % za delovno uspešnost, 3,11 % za nadurno delo ter 1,19 % za 

druge izdatke zaposlenim. 


Prispevki delodajalcev za socialno varnost so zakonsko predpisani in so bili realizirani v višini 429 tisoč 

EUR, kar predstavlja 111 % glede na sprejet finančni načrt. Največ sredstev je bilo namenjenih za prispevke 

za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (50,17 %) ter za prispevke za zdravstveno zavarovanje (39,85 %). 


Ta podskupina pokriva: 

- redno vzdrževanje državnih cest, 

- s cestami povezane stroške elementarnih nesreč, 

- stroške plačanih storitev na področju upravljanja (letna povračila za uporabo cest, izredni prevozi, stroški 

cenilcev in notarjev, kontrolo osnih pritiskov, meritve in ocenjevanje stanja...) ter 

- potrebe po materialnih stroških, ki jih imajo pri svojem delu delavci Direkcije RS za ceste. 

Podskupina je bila glede na sprejet finančni načrt realizirana 100 %, in sicer v višini 89.097 tisoč EUR, kar 

predstavlja 47,06 % celotne realizacije finančnega načrta Direkcije RS za ceste. V okviru podskupine je bilo 

največ sredstev (64,76 %) namenjenih tekočemu vzdrževanju, katerega največji del predstavlja redno 

vzdrževanje državnih cest. Za potrebe zagotavljanja prevoznosti in varnosti prometa tako v letnem kot v 

zimskem času je bil realiziran program del v vrednosti 57.700 tisoč EUR ali 99 % sprejetega finančnega 

načrta. 

412 - Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 

V okviru preventivnih dejavnosti v cestnem prometu je bilo za transfere neprofitnim organizacijam in 

ustanovam v letu 2010 namenjenih 40 tisoč EUR, kar predstavlja 100 % realizacijo glede na sprejeti finančni 

načrt oziroma 0,02 % celotne realizacije finančnega načrta Direkcije RS za ceste. 

413 - Drugi tekoči domači transferi 

Izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu pomeni izvajanje javno linijskih prevozov potnikov 

v cestnem prometu v skladu z voznorednim režimom, ki ga predpiše oziroma določi koncedent, to je 

Direkcija RS za ceste. V okviru podskupine je bilo v letu 2010 realiziranih 17.787 tisoč EUR, kar predstavlja 

100 % realizacijo glede na sprejeti finančni načrt oziroma 9,4 % celotne realizacije finančnega načrta 

Direkcije RS za ceste. 


V okviru podskupine je bilo v letu 2010 realiziranih 79.299 tisoč EUR, kar je 41,89 % celotne realizacije 

finančnega načrta Direkcije RS za ceste. Realizacija na podskupini je bila v letu 2010 glede na sprejet 

finančni načrt 95,7 %. 




V okviru podskupine nakup in gradnja osnovnih sredstev so se v letu 2010 financirale: 

- Nakup opreme, prevoznih sredstev in nematerialnega premoženja predstavlja 0,41% realizacije finančnega 

načrta oziroma 0,97 % realizacije podskupine nakup in gradnja osnovnih sredstev. Nakup opreme zajema 

nabavo in montažo števcev prometa, informiranje o stanju cest, nakup računalniške opreme, datotečnih 

strežnikov, delovnih postaj, nakup programske opreme, nakup prevoznih sredstev. 

- Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije predstavljajo 17,92 % realizacije finančnega načrta oziroma 

42,78 % realizacije podskupine nakup in gradnja osnovnih sredstev. Finančna realizacija je bila dosežena 

na več ukrepih, in sicer 23,23 % na ureditvah, 20,35 % na rekonstrukcijah, za novogradnje objektov je bilo 

namenjenih 17,15 %, za modernizacije 10,59 %, za obvoznice naselij 7,14 %, za križišča 6,29 %, za 

rekonstrukcije objektov 5,79 %, za gradnjo nadomestnih objektov 3,17 % ter za ostale ukrepe nekaj več 

kot 6 % sredstev podskupine. 

- Investicijsko vzdrževanje in obnove predstavljajo 11,14 % realizacije finančnega načrta oziroma 26,61 % 

realizacije podskupine nakup in gradnja osnovnih sredstev. Finančna realizacija je bila dosežena na več 

ukrepih, in sicer 37,52 % za preplastitve, 14,93 % za plazove, 12,35 % za rekonstrukcije, 9,36 % za 

ureditve, 8,87 % za obnove, 4,07 % za sanacije zidov, 3,76 % za križišča ter nekaj več kot 9 % za ostale 

ukrepe. 

- Nakup zemljišč in naravnih bogastev predstavlja 5,03 % realizacije finančnega načrta oziroma 12,01 % 

realizacije podskupine nakup in gradnja osnovnih sredstev. Finančna realizacija je bila dosežena na več 

ukrepih, in sicer 56,91 % na skupinskih projektih za odkupe in odškodnine, 14,55 % na obvoznicah, 8 % 

na ureditvah, 7,24 % na rekonstrukcijah, 4,47 % za ureditve križišč, 3,15 % za sanacijo plazov ter nekaj 

manj kot 6 % za ostale ukrepe. 

- Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring predstavljajo 

7,39 % realizacije finančnega načrta oziroma 17,64 % realizacije podskupine nakup in gradnja osnovnih 

sredstev. Od tega je bilo realizirano za načrte in drugo projektno dokumentacijo 38,39 %, za investicijski 

inženiring 34,09 % in za investicijski nadzor 27,52 % sredstev. 


Veljavni proračun za leto 2010 je bil za 1,5 mio EUR večji od rebalansa proračuna za leto 2010. Povečanje 

proračuna predstavlja razlika med sredstvi, ki so bila na podlagi sklepov vlade iz tekoče proračunske rezerve 

pri Ministrstvu za finance prerazporejena na proračunske postavke Direkcije RS za ceste in sredstvi, ki so bila 

s proračunskih postavk Direkcije RS za ceste prerazporejena v Tekočo proračunsko rezervo pri Ministrstvu za 

finance. 

1. Na povečanje proračuna v višini 1,850 mio EUR je vplivala prerazporeditev sredstev na proračunske 

postavke Direkcije RS za ceste, in sicer: 

- 0,250 mio EUR na podprogram 13022401 Administracija, na proračunsko postavko Plače in 

- 1,600 mio EUR na podprogram 13022403 Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest, na 

proračunsko postavko Odškodnine zaradi sodnih postopkov. Sredstva so bila s sklepom vlade 

prerazporejena s postavke Tekoča proračunska rezerva pri Ministrstvu za finance. 

2. Na zmanjšanje proračuna v višini 0,400 mio EUR je vplivala s sklepom vlade izvedena prerazporeditev 

sredstev s proračunskih postavk Direkcije RS za ceste na postavko Tekoča proračunska rezerva pri 

Ministrstvu za finance, z namenom delnega zagotavljanja sredstev s strani Direkcije RS za ceste za poplave v 

septembru 2010, in sicer: 

- 0,300 mio EUR s podprograma 13022404 Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest, od tega 

0,200 mio EUR s proračunske postavke Investicijsko vzdrževanje državnih cest in 0,100 mio EUR s 

proračunske postavke Gradnja državnih cest ter 

- 0,100 mio EUR s podprograma 13022403 Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest, s proračunske 

postavke Upravljanje in varstvo cest. 




Preostanek povečanja proračuna v višini 0,050 mio EUR predstavljajo prilivi na podprogram 13022401 

Administracija, na proračunski postavki Tehnična pomoč OP ROPI (plače) in Osnovna sredstva-sredstva 

kupnine od prodaje državnega premoženja. 

Pri izvrševanju proračuna 2010 smo lahko izvajali prerazporeditve med posameznimi projekti in postavkami 

v okviru istega podprograma, zato je nekaj odstopanj pri realizaciji med proračunskimi postavkami v okviru 

posameznega podprograma. Ker drugih prerazporeditev med podprogrami kot že navedenih ni bilo, tudi ni 

bilo dodatnih odstopanj pri realizaciji med podprogrami. 



Iz leta 2009 v leto 2010 je bilo prenesenih 72.288,21 EUR iz naslova kupnin in donacij. 


ZJF 

V letu 2010 ni bilo neporavnanih obveznosti iz preteklih let. 


V letu 2010 ni bilo vključenih novih obveznosti v finančni načrt. 



V letu 2010 ni bilo izdanih in unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov iz naslova poroštev iz 

pristojnosti neposrednega uporabnika. 






13012403 - Urejanje in nadzor na področju prometa 


Podprogram Urejanje in nadzor na področju prometa zajema naslednje aktivnosti in projekte: 

- izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu, 

- VAMOS - Prostovoljci - tuja donacija, 

- SARTRE - tuja donacija, 

- Akcija vozimo pametno - tuja donacija, 

- EUSAC – Prometna vzgoja srednješolcev - tuja donacija, 

- EURORAP – Varnost prometnic – tuja donacija, 

- Družbeni vidiki prometne varnosti v cestnem prometu. 






Direkcija RS za ceste. Sredstva so namenjena uskladitvi javnega cestnega potniškega prometa z javnim 

železniškim potniškim prometom, izvedbi projekta 'enotna vozovnica' in določitvi minimalnega standarda 

dostopnosti. 

Poleg dejavnosti na področju javnega cestnega linijskega prevoza potnikov izvaja Direkcija RS za ceste tudi 

naloge na področju preventive, vzgoje in izobraževanja za večjo varnost v prometu, naloge za izvajanje 

nacionalnega programa varnosti cestnega prometa in analitsko raziskovalnih nalog, povezanih z varnostjo 

cestnega prometa. 

VAMOS je uspešen mednarodni projekt na področju preventive v cestnem prometu. V projektu sodelujejo 

Belgija, Grčija, Finska, Portugalska, Slovaška, Mednarodna organizacija za preventivo PRI - La Prevention 

Routiere Internationale ter Nizozemska kot model dobre ureditve in Švica, ki izvaja nadzor kakovosti gradiv, 

modelov in programov. Sredstva na projektu VAMOS so namenjena izvedbi izobraževanj za delo na lokalni 

ravni, zagotavljanju gradiv, postavitvi in vzdrževanju mreže prostovoljcev in koordinaciji projekta na 

nacionalni ravni in na ravni držav, mednarodnih organizacij in organov Evropske komisije, ki sodelujejo v 

projektu. 

Sredstva zagotavljajo: 

- stroške dela za izvajanje nalog v okviru mednarodnega projekta, 

- materialne stroške za delo delavcev Direkcije RS za ceste, ki so vključeni v projekt, 

- potne stroške za delo na nacionalni in mednarodni ravni, 

- sredstva za preventivna gradiva na nacionalni in lokalni ravni, 

- sredstva za zunanje strokovne sodelavce in organizacije za izvedbo in evalvacijo projekta. 

Direkcija RS za ceste je partner na projektu SARTRE 4 (stališča voznikov o tveganih ravnanjih v prometu) s 

katerim se od leta 1991 spremljajo spremembe stališč in samoporočanega vedenje voznikov do tveganih 

ravnanj v cestnem prometu (hitrost, alkohol, varnostni pas, nove tehnologije za varnost prometa). 

Sredstva na projektu Akcija vozimo pametno - tuja donacija so namenjena izvedbi mednarodnega projekta in 

koordinaciji na ravni držav, ki so vključene v WP6. 


- stroške dela za izvajanje nalog v okviru mednarodnih projektov, 

- materialne stroške za opravljanje dela zaposlenih, ki so vključeni v projekte, 

- potne stroške za delo na nacionalni in mednarodni ravni, 

- sredstva za zunanje strokovne sodelavce in organizacije za izvedbo in evalvacijo projekta. 

Projekt EUSAC je skupna iniciativa Srednje Evropskih držav za pripravo novih gradiv in metod prometne 

vzgoje na srednji šoli. 

EURORAP je mednarodni projekt ocenjevanja prometnic z vidika varnosti, ki ga sofinancira EU. Direkcija 

RS za ceste je sofinancer projekta, katerega nosilec v Sloveniji je Avto moto zveza Slovenije (AMZS), 

izvajalec pa Prometno tehnični inštitut Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG). V okviru projekta 

EURORAP se pripravlja metodologija za ocenjevanje prometnic z vidika varnosti, prijaznosti do uporabnika 

in učinkovitosti. 

Družbeni vidiki odnosov v cestnem prometu omogočajo izvedbo preventivnih in vzgojnih programov za 

večjo varnost cestnega prometa za ključne dejavnike tveganja (hitrost, alkohol, uporaba zaščitne opreme, 

varnostnih pasov, čelad) in najbolj ogrožene skupine udeležencev cestnega prometa (otroke, stare udeležence 

v prometu, pešce, kolesarje in voznike motornih koles). Sredstva zagotavljajo sofinanciranje programov, ki 




jih izvajajo organizacije civilne družbe in omogočajo sodelovanje z lokalnimi skupnostmi kot pomembnim 

partnerjem na področju varnosti cestnega prometa. 


- pripravo tiskanih gradiv, filmov in elektronskih sporočil na različnih nosilcih, 

- pripravo in izvedbo medijskih akcij, 

- sofinanciranje dela civilne družbe, 

- oblikovanje socialnih mrež, 

- skupne akcije z lokalnimi skupnostmi, 

- analitsko raziskovalno delo na področju varnosti cestnega prometa. 

V sklopu družbenih vidikov odnosov v cestnem prometu se išče odgovore zakaj določene skupine 

udeležencev (npr. vozniki začetniki in mladi, stari vozniki, vozniki s kazenskimi točkami), bolj pogosto 

delajo napake kot ostali udeleženci v prometu. Raziskava je usmerjena na opazovanje voznikov v prometu in 

odločanje. 

1.9.2010 je bila ustanovljena Agencija za varnost prometa (AVP) Republike Slovenije, ki je prevzela naloge 

Direkcije RS za ceste s področja voznikov in vozil, preventive in vzgoje v cestnem prometu, varnosti prometa 

in naloge s področja izpitnih centrov za voznike. 


Cilji, naloge in obveznosti so opredeljeni z: 

- Zakonom o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 56/08-UPB5, 58/09, 36/10), 

- Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 (Ur. l. RS, št. 2/07) 

in Obdobni načrt za izvajanje NPVCP za leti 2010 in 2011, 

- Zakonom o javnih cestah (Ur. l. RS, št. 33/06-UPB1, 45/08, 42/09, 109/09), 

- Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06-UPB1, 70/08, 108/09) in ostali podzakonski predpisi, 

sprejeti na njegovi osnovi, 

- Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo 

izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/08), 

- Navodilom o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Ur. l. RS, št. 70/96), 

- Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 121/04), 

- Resolucijo o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Ur. l. RS, št. 2/06), 

- Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 131/06, 123/08, 28/10), 

- Uredbo o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza 

potnikov v notranjem cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 88/04), 

- Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem 

prometu in o koncesiji te javne službe (Ur. l. RS, št. 73/2009), 

- Zakonom o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 126/03, 102/07), 

- Zakonom o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih 

prevozih (Ur. l. RS, št. 64/07-UPB2, 97/10). 





Dolgoročni cilji podprograma so: 

- Uskladitev javnega cestnega potniškega prometa z javnim železniškim potniškim prometom, izvedba 

projekta 'enotna vozovnica' in določitev minimalnega standarda dostopnosti; 

- Izvajanje nalog s področja zagotavljanja preventivnih aktivnosti za večjo prometno varnost, sodelovanje z 

občinskimi SPV, izvajanje aktivnosti v skladu z Nacionalnim programom varnosti cestnega prometa in 

usmeritvami Evropske komisije. 


V letu 2010 je bilo sklenjenih 41 aneksov h koncesijskim pogodbam. Prvi aneksi so bili sklenjeni za obdobje 

od 01.01.2010 do 30.06.2010. V mesecu marcu 2010 je bil na portalu javnih naročil objavljen razpis za 

podelitev novih koncesij, ki pa je bil z odločbo končan. Zato so se sklenili novi finančni aneksi za obdobje od 

01.07.2010 do 31.12.2010. 

Na področju preventivne dejavnosti za večjo varnost v prometu so se izvajale številne preventivne aktivnosti, 

ki zagotavljajo večjo varnost na nacionalni in lokalni ravni, v skladu z Obdobnim načrtom izvajanja 

Nacionalnega programa in stalnimi preventivnimi aktivnostmi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem 

prometu. 


Letni cilji podprograma so: 

1. Izboljšanje prometne varnosti: 

- zmanjšanje na letni ravni števila smrtnih žrtev v cestnih prometnih nesrečah, 

- sprememba deleža prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami v tekočem letu. 

2. Povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega prometa: 

- povečanje opravljenih potniških kilometrov s sredstvi javnega potniškega prevoza v tekočem letu glede na 

predhodno leto. 


Slovenija je v letu 2010 v celoti izpolnila cilje Resolucije o izvajanje Nacionalnega programa varnosti 

cestnega prometa v letih 2007 – 2011 in Evropskega akcijskega programa za varnost na cestah. V prometnih 

nesrečah je umrlo 138 ljudi, kar je 19,3 % manj žrtve kot v letu 2009 (171 mrtvih) in 50,3 % odstotka manj 

kot v letu 2001 (278 mrtvih), ki je primerjalno leto za preverjanje uspešnosti uresničevanja Evropskega 

akcijskega programa. Zmanjšalo se je tudi število hudo in lahko telesno poškodovanih udeležencev zaradi 

posledic prometnih nesreč. S 70 mrtvimi na milijon prebivalcev je Slovenija uvrščena v sredino lestvice 

Evropskih držav. 

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati zastavljenih ciljev za leto 2010 na podprogramu Urejanje in nadzor 

na področju prometa. 




CILJ: 

KAZALNIK: 

CILJNA VREDNOST: 

DOSEŽEN REZULTAT: 

USPEŠNOST: 

izboljšanje prometne varnosti 

zmanjšanje na letni ravni števila smrtnih žrtev v cestnih prometnih 

nesrečah v odvisnosti od števila prebivalcev 

zmanjšanje na letni ravni 

leta 2009: 85,5 mrtvih udeležencev v prometnih nesrečah na MIO 

prebivalcev 

leta 2010: 69 mrtvih udeležencev v prometnih nesrečah na MIO 

prebivalcev 

69 - 85,5 = - 16,5 - cilj je bil dosežen 

CILJ: 



DOSEŽEN REZULTAT: 

USPEŠNOST: 


sprememba deleža prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hudimi 

poškodbami v tekočem letu 


leta 2009: 154 prometnih nesreč s smrtnim izidom, 946 prometnih 

nesreč hudimi telesnimi poškodbami 

leta 2010: 128 prometnih nesreč s smrtnim izidom, 788 prometnih 

nesreč hudimi telesnimi poškodbami 

128 - 154 = - 26 - cilj je bil dosežen 

788 - 946 = - 158 - cilj je bil dosežen 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

USPEŠNOST: 

POJASNILO: 

povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega prometa 

obseg opravljenega prometnega dela, potniških in tonskih kilometrov po 

modalitetah 

povečanje opravljenih potniških kilometrov s sredstvi javnega 

potniškega prevoza v tekočem letu glede na predhodno leto 

cestni javni potniški promet (leto 2009): 776.737.000 opravljenih 

potniških km 

mestni javni potniški promet (leto 2009): 83.500.000 opravljenih 

potniških km 

cestni javni potniški promet (leto 2010): 733.204.000 opravljenih 

potniških km 

mestni javni potniški promet (leto 2010): 82.790.000 opravljenih 

potniških km 

733.204.000 / 776.737.000 = 0,944 - cilj ni bil dosežen 

82.790.000 / 83.500.000 = 0,991 - cilj ni bil dosežen 

Leta 2010 je bilo ukinjenih veliko nerentabilnih linij na SV Slovenije, 

kar je vplivalo na zmanjšanje števila opravljenih potniških kilometrov s 

sredstvi javnega potniškega prevoza. 

V sklopu projekta EURORAP se je v letu 2010 nadaljevalo delo na podlagi enotne metodologije »Risk 

maping« s pripravo zemljevida ogroženosti na državnih cestah in avtocestah glede na število prometnih 

nesreč na posameznih odsekih cest v preteklih treh letih. Poleg tega so se začele priprave na drugi del »Star 

rating«, ki bo pripravil ocenjevanje prometnic na podlagi enotne metodologije. Da bi izboljšali kvaliteto 

podatkov (natančnost lokacij prometnih nesreč in njihovo umestitev v geografsko informacijski sistem (GIS) 

mrežo, kar je bila ena izmed pomembnih težav pri izvajanju projekta EURORAP), je Direkcija RS za ceste 




sofinancirala nalogo Geodetskega inštituta Slovenije - Kartiranje prometnih nesreč s fotogrametrično metodo, 

ki bo zagotovila bolj kvaliteten zajem podatkov, hitrejšo izvedbo postopkov na ogledu nesreče in lažje delo 

policije, s tem pa tudi krajše zapore prometa. 

DRUID (vožnja pod vplivom mamil, alkohola in psihoaktivnih snovi) je doslej največji raziskovalni projekt, 

ki ga financira EU na področju varnosti cestnega prometa, saj v njem sodeluje 37 partnerjev in je skupna 

vrednost sofinanciranja s strani EU 19 milijonov evrov. Direkcija RS za ceste je nosilec delovne skupine, ki 

se ukvarja s preverjanjem učinkovitosti ukrepov prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za voznike, ki 

vozijo pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih snovi. V letu 2010 je bilo pripravljeno prvo poročilo s 

pregledom zakonodaje in ukrepov, ki jih uveljavljajo posamezne države, da bi zmanjšali in preprečili vožnjo 

pod vplivom drog, alkohola in psihoaktivnih snovi. V delovni skupini, ki jo vodi Svet za preventivo in vzgojo 

v cestnem prometu ter sodelujejo še predstavniki nemškega inštituta BASt-a, avstrijskega Kuratorija za 

varnost prometa KfV, danskega Inštituta za varnost prometa DTU ter Univerzi Wűrzburg in Műnchen, je bil 

pripravljen tudi dodaten vprašalnik o specifičnih ukrepih, ki jih izvajajo državi za prenehanje veljavnosti 

vozniških dovoljenj. Projekt DRUID je z ustanovitvijo prevzela AVP. 

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) je nosilec preventivnega in vzgojnega dela na 

področju varnosti cestnega prometa. Leta 2010 so bile izvedene večje medijske kampanje za spreminjanje 

stališč in vedenja udeležencev pri ključnih dejavnikih tveganja, akcije in programi v sodelovanju z 

občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter organizacijami civilne družbe. Kampanje so 

bile izvedene na področju ključnih dejavnikov tveganja (hitrost, pešci, varnost otrok v avtu Pasavček, 

motoristi in varnost otrok - začetek šolskega leta). Za vse kampanje so bila pripravljena celovita gradiva (TV 

filmi, radijski spoti, plakati za zunanje oglaševanje, gradiva za delo na lokalni ravni, uporaba tako 

imenovanih gverila tehnik, gradiva za splet in gradiva za posebne ciljne skupine kot so WC plakati za mlade). 

Vse kampanje so evalvirale ustrezno usposobljene agencije, ki so ugotavljale visoko stopnjo prepoznave, 

všečnosti in učinkovitosti uporabljenih sporočil. Kampanje so bile usklajene tudi z drugimi partnerji v 

organizacijah civilne družbe, lokalnimi skupnostmi in drugimi državnimi organi, predvsem s področja vzgoje 

in izobraževanja ter s policijo. 

Poleg nosilnih akcij in programov je Direkcija RS za ceste izvajala tudi aktivnosti na področju preventive in 

vzgoje v cestnem prometu (stalne akcije in programi v osnovnih šolah, izdajanje gradiv na področju varčne 

vožnje, varnega kolesarjenja in gradiv za mlade, priprava filmov za varno vožnjo na avtocesti in oddaj za 

mlade - sodelovanje s RTV SLO). Poleg tega je Direkcija RS za ceste aktivno sodelovala pri izvedbi večjih 

mednarodnih konferenc. Vsi predvideni programi, akcije in projekti so bili v celoti izvedeni, tako da so bili 

zastavljeni cilji v letu 2010 v celoti doseženi. 

Direkcija RS za ceste je v letu 2010 nadaljevala s sofinanciranjem organizacij civilne družbe in na podlagi 

razpisa sofinancirala programe na področju ključnih dejavnikov tveganja: hitrost, alkohol, varnostni pas in za 

zagotavljanje varnosti najbolj ogroženih skupin udeležencev. 

V letu 2010 sta bila izvedena dva postopka za spodbujanje majhnih preventivnih in razvojnih programov in 

za velike preventivne projekte. 

V okviru projekta Akcija vozimo pametno je Direkcija RS za ceste sredstva usmerila v izvajanje usposabljanj 

in izobraževanj kot dolgoročno najustreznejšemu načinu podpore in sodelovanja z občinskimi sveti za 

preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Izpeljana sta bila dva posveta za predsednike in tajnike SPV ter 

poglobljeno usposabljanje za delo s prostovoljci. 

V okviru projekta VAMOS, katerega nosilec in koordinator je Direkcija RS za ceste, so bili v letu 2010 

pripravljeni zaključni dokumenti, uspešno predano pa je bilo tudi zaključno vsebinsko in finančno poročilo 

projekta. Direkcija RS za ceste je uspešno koordinirala tudi delo na mednarodnem področju, kjer so se 

uspešno izvedle vse predvidene aktivnosti in je projekt beležil odlične rezultate tudi v državah, v katerih pred 

začetkom izvajanja projekta VAMOS praktično ni bilo preventivnih in vzgojnih aktivnosti na tako strokovni 

in organizirani ravni (Grčija, Slovaška). 




Leta 2010 so bile v okviru projekta VAMOS izvedene tudi priprave vprašalnika, v sodelovanju s Statističnim 

uradom RS (SURS) in Filozofsko fakulteto v Ljubljani pa je bil pripravljen tudi reprezentativni vzorec. 

Terenski del raziskave, ki je bil izpeljan v mesecih oktober, november in december 2010, je izpeljala AVP, ki 

je prevzela skrbništvo projekta. Projekt VAMOS se je leta 2010 uspešno končal. 

V sklopu projekta EUSAC je Direkcija RS za ceste pripravila zasnovo preventivnih delavnic za dijake 

srednjih šol, na katerih v obliki prometnih delavnic, ki potekajo kot 4 urni program, posebej usposobljeni 

študenti izvajajo učinkovite prometne vsebine. Delavnice potekajo v obliki igre vlog (skupine sestavlja največ 

15 dijakov), kar zagotavlja, da so udeleženci zelo aktivni in sprejmejo sporočila o tveganjih zaradi zlorab 

alkohola, drog, neupoštevanja temeljnih pravil varnega sodelovanja v prometu. Delavnice so dopolnjene z 

uporabo demonstracijskih naprav Direkcija RS za ceste za izkustveno spoznavanje tveganj zaradi prehitre 

vožnje, neustrezne pozornosti, alkohola, neuporabe čelade in varnostnega pasu. Ker so dijaki sami aktivni in 

se soočajo z izzivi različnih vlog (udeleženec v prometu, starši, učitelji, nadzorni organi, vrstniki, 

profesionalne organizacije, civilna družba, mediji), so sporočila učinkovita in usmerjena k pomembnim 

vsebinam. Projekt je z ustanovitvijo prevzela AVP. 

Maja 2010 se je zaključilo projektno delo v projektu Pasavček za šolsko leto 2009/2010 po vrtcih in šolah po 

Sloveniji, ki ga je uspešno do konca izpeljalo 931 oddelkov in skupin, kar pomeni, da je sodelovalo v 

projektu nekaj več kot 21.000 otrok v starosti 4 - 10 let. Za šolsko leto 2009/2010 so bila v okviru projekta 

Pasavček pripravljena gradiva za izvajanje aktivnost po šolah in vrtcih, organizirana so bila usposabljanja in 

izobraževanja, ki se jih je udeležilo skupno skoraj 200 učiteljev in vzgojiteljev. Gradiva so bila dostopna 

vsem otrokom v Sloveniji v starosti 4 - 10 let, dodatna gradiva pa so bila namenjena samo otrokom, ki so 

aktivno sodelovali v projektnem delu. Prav tako so bili zagotovljeni posebni demonstracijski sedeži s 

kompletom otroških varnostnih sedežev za demonstracijo pravilne uporabe varnostnih pasov in otroških 

sedežev. 



Direkcija RS za ceste. Prevoznikom se je izplačala kompenzacija v skladu z Uredbo o koncesiji za 

opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem 

prometu. V letu 2010 je znašala maksimalna kompenzacija 0,431 EUR/km z DDV in normirana cena 1,71 

EUR/km. 

Nova Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem 

prometu in o koncesiji te javne službe (v nadaljevanju Uredba) predpisuje postopek podelitve koncesij v 

postopku sklenitve koncesijskega javno - zasebnega partnerstva, ki ureja gospodarsko javno službo. Na 

podlagi Uredbe smo pripravili razpis za podelitev novih koncesij in ga marca 2010 objavili na portalu javnih 

naročil. Predmet javnega razpisa je bila oddaja storitev izvajanja te javne službe v okviru podelitve koncesij 

na šestih koncesijskih območij za obdobje treh let. Direkcija RS za ceste je na javnem razpisu prejela sedem 

vlog in sicer po eno vlogo za koncesijo na 1., 2., 4., 5., in 6. koncesijskem območju ter dve vlogi za koncesijo 

na 3. koncesijskem območju. Javni razpis ni uspel ker je skupni znesek vlog za šest koncesijskih območij 

bistveno presegel finančna proračunska sredstva. Z Odločbo smo obvestili vlagatelje, da se postopek 

podelitve koncesije konča. 

Prvo obdobje sklenjenih aneksov je bilo od 01.01.2010 do 30.06.2010, v drugem obdobju pa so se sklenili 

aneksi od 01.07.2010 do 31.12.2010. 


Letni cilji niso bili doseženi na področju izvajanja gospodarske javne službe v linijskem prometu, kjer se je 

število opravljenih potniških kilometrov s sredstvi javnega potniškega prevoza leta 2010 glede na leto 2009 

zmanjšalo. 

V letu 2010 se je Direkcija RS za ceste srečevala z večjimi zahtevami prevoznikov po ukinitvi nerentabilnih 

linij (predvsem iz SV dela Slovenije, kjer je rentabilnost izvajanja GJS - JPP med najslabšimi). Ker Direkcija 

RS za ceste nima mehanizmov oz. ni pripravljenih ustreznih zakonskih podlag, da bi lahko na poseben način 




sofinancirala visoko nerentabilne linije, je prišlo konec leta 2010 do večjega ukinjanja linij na SV Slovenije. 

Tudi računsko sodišče že več let opozarja na nepravilen način sofinanciranja GJS - JPP in sicer v obliki 

omejene kompenzacije za vse koncesionarje. Omejeno kompenzacijo bi bilo potrebno odpraviti tako, da bi 

Direkcija RS za ceste pokrivala celotno razliko med stroškovno ceno in prihodki (polna kompenzacija). 

Ministrstvo za promet bi moralo pripraviti novi sistem financiranja GJS - JPP, oziroma zagotoviti dovolj 

finančnih sredstev za novi razpis podelitve koncesij v JPP. 


Projekt 2415-07-0110 - UPRA DRUID - Vožnja pod vplivom mamil 


Mednarodni projekt DRUID Vožnja pod vplivom mamil, alkohola in psihoaktivnih snovi bo zagotovil 

celovito informacijo o tveganjih za varnost cestnega prometa zaradi uživanja navedenih snovi, ter ustrezne 

zakonodajne in preventivne ukrepe. 



Projekt 2415-07-0111 - VAMOS - Prostovoljci 


Projekt VAMOS omogoča spodbujanje kvalitetnega dela na lokalni ravni in dela prostovoljcev na šolah, v 

organizacijah civilne družbe in na ravni lokalnih skupnosti. Cilj projekta je zasnova mreže dela na lokalni 

ravni. 



Projekt 2415-09-0001 - Informacijska infrastruktura v JPP 


Vzpostavitev testnega in produkcijskega okolja novega info sistema za javni potniški promet. 



Projekt 2415-09-0002 - SARTRE Tvegana ravnanja v cestnem prometu 


SARTRE je longitudinalni EU projekt, ki spremlja stališča in samoporočano vedenje voznikov do tveganih 

ravnanj v cestnem prometu. 



Projekt 2415-09-0003 - EU SAC - Prometna vzgoja srednješolcev 


Projekt EUSAC je skupna iniciativa Srednje Evropskih držav za pripravo novih gradiv in metod prometne 

vzgoje na srednji šoli. 



Projekt 2415-09-0004 - EURORAP - Ocenjevanje prometnic z vidika varnosti 


Projekt EU RAP sofinancira EU in pripravlja metodologijo ocenjevanja prometnic z vidika varnosti, 

prijaznosti do uporabnika in učinkovitosti. 








V okviru podprograma Administracija se zagotavljajo osnovni pogoji za delovanje organa, ki izvaja 

strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge. V okviru podprograma so zajeta tudi sredstva s 

katerimi Direkcija RS za ceste zagotavlja javnost dela in omogoča državljanom dostop do informacij javnega 

značaja. 

V okviru podprograma so zagotovljena sredstva za izvajanje aktivnosti povezanih s: 

- publikacijami, 

- informiranjem, 

- izobraževanjem, 

- investicijami in investicijskim vzdrževanjem državnih organov, 

- plačami, 

- materialnimi stroški, 

- osnovnimi sredstvi (sredstva kupnine od prodaje državnega premoženja) in 

- tehnično pomočjo EU. 

Publikacije so lastna dejavnost prodaje publikacij, zgoščenk in zemljevidov in s tem povezano nabavo 

potrošnega materiala in storitev. 

Informiranje pokriva stroške, ki nastajajo iz naslova informiranja javnosti z informacijskimi in 

prezentacijskimi gradivi, publiciranjem poljudnih, strokovnih in vzgojno-izobraževalnih del ter s 

predstavitvijo dela strokovne službe, stanja cest in cestnih programov. 

Sredstva za izobraževanje zagotavljajo organizacijo strokovnih srečanj in specializiranega izobraževanja za 

javne uslužbence direkcije ter omogočajo sodelovanje na tujih strokovnih srečanjih. Prav tako se v okviru 

podprograma omogoča izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih na področju gradbeništva, informatike, 

organizacije in delovanje uprave, zagotavljanja kakovosti javnih naročil, sistema standardov kakovosti 

upravnega dela, prava, vodenja in upravljanja s človeškimi viri, komuniciranja v upravi ter udeležbe na 

jezikovnih tečajih. S sredstvi na podprogramu se javnim uslužbencem omogoča tudi študij ob delu. 

S sredstvi za investicije in investicijsko vzdrževanje se financirajo najnujnejše investicije v osnovna sredstva 

in investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, ki je potrebno zaradi dotrajanosti nadomestiti ali obnoviti. 

Osnovne plače javnih uslužbencev se določajo na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne 

razrede, ki izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma 

usposobljenost, pri čemer se najnižji možni plačni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred 

določi s Kolektivno pogodbo za javni sektor oziroma Kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave 

pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti v primeru državne uprave. V skladu s 16. 

členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju lahko javni uslužbenci napredujejo, če izpolnjujejo 

zahtevane pogoje, pri čemer je določen postopek napredovanja javnih uslužbencev z najvišjim nazivom, ki 

lahko napredujejo za največ deset plačnih razredov in določilo o ocenjevanju javnih uslužbencev, ki ne 

napredujejo. Pogoj za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v 

napredovalnem obdobju, ki se ocenjuje glede na rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri 

opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter druge 

sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela. Plačni razredi, ki jih javni uslužbenec pridobi z napredovanjem na 

delovnem mestu oziroma v nazivu, se prištejejo k že doseženemu plačnemu razredu. 




Materialni stroški so namenjeni pokrivanju potreb za funkcioniranje poslovne stavbe in delo javnih 

uslužbencev, varovanje, upravljanje in čiščenje objekta, nabavo pisarniškega materiala, najem poslovnih 

prostorov in plačilo ostalih stroškov potrebnih za funkcioniranje organa. 

Osnovna sredstva - sredstva kupnine od prodaje državnega premoženja pomenijo sredstva od kupnin, ki jih 

Direkcija RS za ceste pridobi po izvedenem postopku odprodaje nepremičnin na podlagi predpisov, ki urejajo 

razpolaganje s stvarnim premoženjem države občin in lokalnih skupnost. Gre za prihodke iz naslova od 

prodaje manjših delov zemljišč ob državnih cestah, ki so bodisi kot opuščeni deli državnih cest po izvedenih 

rekonstrukcijah oz. manjši deli zemljišč ob cesti, ki niso potrebni za varno odvijanje prometa, katerih prodaja 

je potrjena v letnem programu državnega stvarnega premoženja, ki ga sprejme državni zbor. Direkcija RS za 

ceste sklepa tudi odplačne služnostne pogodbe za polaganje vodov v cestnem svetu. Pridobljena sredstva 

bodo porabljena za isti namen, to je za nakupe zemljišč potrebnih za gradnje in rekonstrukcije državnih cest. 

V sklopu tehnične pomoči EU se financirajo plače za osebje tehnične pomoči, ki delajo na EU projektih. 


Cilji, naloge in obveznosti delovanja Direkcije RS za ceste in uresničevanja njenih nalog so opredeljeni z: 

- Zakonom o javnih cestah (Ur. l. RS, št. 33/06-UPB1, 45/08, 42/09, 109/09) in s podzakonskimi predpisi, 

še veljavnimi ali sprejetimi na osnovi ZJC, 

- Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 131/06, 123/08, 28/10), 

- Zakonom o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 56/08-UPB5, 58/09, 36/10) s podzakonskimi predpisi, 

sprejetimi na njegovi osnovi, 

- Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06-UPB1, 70/08, 108/09) s podzakonskimi predpisi, sprejetimi 

na njegovi osnovi, 

- Zakonom o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04-UPB1, 126/07, 108/09), 

- Zakonom o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/02), 

- Zakonom o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09), 

- Zakonom o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03, 45/08, 28/09), 

- Zakonom o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (SRS, 76), 

- Uredbo o organih v sestavi ministrstev (Ur. l. RS, št. 58/03, 45/04, 138/04, 52/05, 82/05, 17/06, 76/06, 

132/06, 41/07, 63/09, 69/10), 

- Zakonom o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 57/08), 

- Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS, št. 14/07) s podzakonskimi 

predpisi, sprejetimi na njegovi osnovi, 

- Zakonom o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1), 

- Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2), 

- Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, 126/07, 65/08, 08/10), 

- Uredbo o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 31/08, 35/09, 

101/10), 

- Zakonom o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/07-UPB3, 65/08), 

- Zakonom o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, 103/07), 

- Kolektivno pogodbo za javni sektor (Ur. l. RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10), 

- Kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih 

skupnosti (Ur. l. RS, št. 60/08, 83/10), 

- Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 108/09- UPB13, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10), 




- Zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Ur. l. RS, št. 71/94, 47/97, 60/99, 30/01). 


Dolgoročni cilj podprograma je učinkovita administrativna podpora izvajanju upravljanja, razvoja in 

vzdrževanja državnih cest. 


Direkcija RS za ceste dobiva s sklepi vlade vedno nove naloge, kar povečuje obseg rednega dela, v skladu s 

sistemskimi spremembami delovanja javne uprave pa mora direkcija nuditi tudi čedalje višji nivo storitev. 

Kljub temu ocenjujemo, da so izvedene aktivnosti v letu 2010 prispevale k dolgoročnim ciljem 

podprograma v meri, kot so to omogočala razpoložljiva sredstva. 


Letni cilj na nivoju podprograma so: 

- uresničitev upravnih in drugih nalog ministrstva na področju prometa v skladu z zastavljenim ciljem, 

- kakovostna izvedba upravnih nalog z delovnega področja organa, 

- odprava administrativnih ovir, 

- zagotovitev informacij o vseh upravnih storitvah, 

- priprava zakonskih in podzakonskih aktov, 

- zastopanje RS s sodelovanjem v mednarodnih organizacijah s področja prometa, 

- informatizacija organa, 

- investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov, 

- izvedba načrta izobraževanja in dvig ravni usposobljenosti zaposlenih. 


V nadaljevanju so predstavljeni rezultati zastavljenih ciljev za leto 2010 na podprogramu Administracija. 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

USPEŠNOST: 

uresničiti upravne in druge naloge ministrstva na področju prometa v skladu 

z zastavljenim ciljem. 

delež realizacije letnega finančnega načrta neposrednega proračunskega 

uporabnika 

100 % realizacija v tekočem letu 

sprejet proračun 5.311.759 EUR; rebalans proračuna 4.668.575 EUR; 

realizacija 2010 4.885.027 EUR 

glede na sprejet proračun: 4.885.027 EUR / 5.311.759 EUR = 91,97 % - cilj 

ni bil dosežen 

glede na rebalans proračuna: 4.885.027 EUR / 4.668.575 EUR = 104,6 % - 

cilj je bil dosežen 




CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

kakovostno izvesti upravne naloge z delovnega področja organa 

pritožbe strank v upravnem postopku 


leta 2009: 2 pritožbi strank v upravnem postopku 

leta 2010: 2 pritožbi strank v upravnem postopku 

USPEŠNOST: 

2 / 2 = 1,00 – število je ostalo nespremenjeno 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

odprava administrativnih ovir 

pozitivna mnenja iz knjige pripomb in pohval 

povečanje pozitivnih mnenj v tekočem letu 

leta 2009: 840 prejetih vprašalnikov o zadovoljstvu strank; povprečna ocena 

zadovoljstva strank 4,4 (od 1 do 5) 

leta 2010: 541 prejetih vprašalnikov o zadovoljstvu strank; povprečna ocena 

zadovoljstva strank 4,51 (od 1 do 5) 

USPEŠNOST: 

4,51 / 4,4 = 1,025 – Povprečna ocena dela Direkcije RS za ceste se je 

zvišala. Stranke so kakovost in hitrost dela, odnos do uslužbenca in 

dostopnost Direkcije RS za ceste leta 2010 ocenili z višjimi ocenami kot leta 

2009. 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

zagotoviti informacije o vseh upravnih storitvah 

izdane publikacije in število objav na internetu 

povečanje števila izdanih publikacij in število objav na internetu na letni 

ravni 

leta 2009: 7 izdanih publikacij (3 zgibanke, 2 biltena in 2 publikaciji) 

leta 2010: 7 izdanih publikacij (4 zgibanke, 2 biltena in 1 publikaciji) 

spletna stran je bila vsebinsko redno posodobljena in tehnično pripravljena 

za prehod na novo celostno grafično podobo 

USPEŠNOST: 


zagotoviti informacije o vseh upravnih storitvah 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

kakovost kataloga informacij javnega značaja in posredovanja informacij 

javnega značaja 

povečanje števila letnih novelacij / dopolnitev kataloga na letni ravni 

leta 2009: 1 novelacija / dopolnitev kataloga 

leta 2010: 1 novelacija / dopolnitev kataloga 

USPEŠNOST: 





CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

zastopati RS s sodelovanjem v mednarodnih organizacijah s področja 

prometa 

sodelovanj na sejmih, konferencah, kongresih 

povečanje števila predstavitev na sejmih, kongresih in konferencah na letni 

ravni 

leta 2009: udeležba na 58 mednarodnih sejmih, delavnicah, seminarjih, 

kongresih in konferencah ter sestankih 

leta 2010: udeležba na 51 mednarodnih sejmih, delavnicah, seminarjih, 

kongresih in konferencah ter sestankih 

USPEŠNOST: 

51 / 58 = 0,88 - cilj ni bil dosežen 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

USPEŠNOST: 

informatizirati organ 

stopnja realizacije načrta informatizacije 

100% realizacija v tekočem letu 

sprejet proračun 69.150 EUR; rebalans proračuna 64.750; realizacija 2010 

64.750 

glede na sprejet proračun: 64.750 EUR / 69.150 EUR = 93,64 % - cilj ni bil 

dosežen 

glede na rebalans proračuna: 64.750 EUR / 64.750 EUR = 100 % - cilj je 

bil dosežen 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

USPEŠNOST: 

investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov 

stopnja realizacije načrta nabav in gradenj ter načrta vzdrževanja 

100% realizacija v tekočem letu 

sprejet proračun 120.000 EUR; rebalans proračuna 110.000 EUR; realizacija 

2010 34.538 EUR 

glede na sprejet proračun: 34.538 EUR / 120.000 EUR = 28,78 % - cilj ni 

bil dosežen 

glede na rebalans proračuna: 34.538 EUR / 110.000 EUR = 31,4 % - cilj ni 

bil dosežen 

POJASNILO: 

Glede na namen porabe so bila sredstva prerazporejena na materialne 

stroške. 




CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

USPEŠNOST: 

izvesti načrt izobraževanja in dvigniti raven usposobljenosti zaposlenih 

stopnja realizacije načrta izobraževanja 

100 % realizacija v tekočem letu 

sprejet proračun 65.000 EUR; rebalans proračuna 50.000 EUR; realizacija 

2010 55.850 EUR 

glede na sprejet proračun: 55.850 EUR / 65.000 EUR = 85,92 % - cilj ni bil 

dosežen 

glede na rebalans proračuna: 55.850 EUR / 50.000 EUR = 111,7 % - cilj je 

bil dosežen 

POJASNILO: 

Glede na sprejet proračun cilj ni bil dosežen zaradi zmanjšanja proračunskih 

sredstev Direkcije RS za ceste za izobraževanje (za več kot 20 %) z 

rebalansom proračuna. 

V sklopu informiranja so bile izvedene naslednje aktivnosti: 

- redna posodobitev in vzdrževanje portalov vozimo-pametno.si, dc.gov.si, intranet Direkcije RS za ceste, 

- vzdrževanje in posodobitev portala supermotorist.si, 

- idejna zasnova in predstavitev Direkcije RS za ceste na kongresu o cestah, 

- publikacija za motoriste Predvidevaj!, 

- idejna zasnova in predstavitev Direkcije RS za ceste na Megri, 

- organizacija zasedanja CEDR, 

- promocija aktivnosti Direkcije RS za ceste v okviru akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, 

- izdaja tiskovine ob odprtju mosta v Gornji Radgoni, 

- organizacija predstavitve dela Direkcije RS za ceste v okviru predstavitve projektov, sofinanciranih s 

sredstvi EU na Vranskem, 

- posodobljena predstavitvena gradiva, 

- zasedanje CEE Road Safety Round Table. 

V sklopu investicij in investicijskega vzdrževanja državnih organov so bila izvedena: 

- nujna popravila in nabava pisarniškega pohištva, 

- nakup mobilnih telefonskih aparatov na podlagi sklenjene pogodbe po izvedenem skupnem javnem 

naročilu, ki ga izvedlo Ministrstvo za javno upravo. 

Direkcija RS za ceste vodi postopke prodaje nepremičnega in premičnega premoženja skladno z Zakonom o 

stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. 

Postopek prodaje nepremičnega premoženja (zemljišč) se začne na podlagi vloge zainteresirane stranke. V 

letu 2010 je bilo sklenjenih 10 kupoprodajnih pogodb ter 1 najemna pogodba. Direkcija RS za ceste je skupno 

prejela 27.068,69 EUR iz tega naslova. 


Projekt 2415-98-9077 - UPRA Manjše investicije 


Projekt je namenjen izvedbi manjših investicij v poslovnih prostorih Direkcije RS za ceste, ki so nujno 

potrebne za zagotavljanje izvajanja dejavnosti organa, kot npr. beljenje, menjava talnih oblog, zamenjava 

dotrajanega pisarniškega pohištva itd. 






13022403 - Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest 


Upravljanje in tekoče vzdrževanje cestnega omrežja je dejavnost, ki omogoča osnovno uporabnost cest v 

vseh razmerah in ob ustreznem in zadostnem izvajanju lahko bistveno pripomore k zmanjševanju stroškov 

vlaganj v cestno omrežje. Predviden program del za potrebe izvrševanja predpisanih nalog v skladu z 

Zakonom o javnih cestah in drugimi predpisi v obsegu, ki še zagotavlja bodisi kontinuiteto del, bodisi 

podlage za pripravo na investicije, je predviden v sklopu upravljanja in varstva cest. 

V okviru podprograma se izvajajo redno vzdrževanje javnih cest in dejavnosti na področju upravljanja in 

varstva cest. 

Redno vzdrževanje državnih cest obsega dejavnosti za zagotavljanje doseganja predvidene življenjske dobe 

cest in njenih delov ob hkratni varni in učinkoviti rabi ceste. Ta dejavnost, ki omogoča osnovno uporabnost 

cest v vseh razmerah in ob ustreznem in zadostnem izvajanju lahko bistveno pripomore k zmanjševanju 

stroškov vlaganj v cestno omrežje, zajema: 

- pregledniško službo, 

- redno vzdrževanje prometnih površin (čiščenje in popravila), 

- redno vzdrževanje bankin, 

- redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme (čiščenje, dopolnitve, nadomestitve ali popravila 

dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije ali opreme), 

- redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev, 

- redno vzdrževanje vegetacije, 

- zagotavljanje preglednosti, 

- čiščenje cest, 

- redno vzdrževanje cestnih objektov (čiščenje in manjša popravila objektov), 

- nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil, 

- intervencijske ukrepe (pri naravnih nesrečah - neurje, poplave, plazovi, žled, potres, pri težjih prometnih 

nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije), 

- zimsko službo in 

- vzpostavitev prevoznosti po elementarnih dogodkih. 

Naloge rednega vzdrževanja v zimskem času so pripravljalna dela pred nastopom zime, nadzor nad stanjem 

prevoznosti in razmer na cestah, odstranjevanje snega z vozišča in cestnih objektov ter posipanje poledenelih 

in zasneženih vozišč, pa tudi obveščanje javnosti o razmerah na cestah. 

Potrebe po investiranju se ugotavljajo na podlagi meritev stanja cest, izmerjenih prometnih obremenitev, 

ugotovljenih negativnih vplivov obstoječih cest na okolje, ocene stanja cestnih objektov, ugotovljenih večjih 

poškodb, nevarnih mest in pobud lokalnih skupnosti. Pri načrtovanju se uporabljajo ocene vrednosti del, ki 

izhajajo iz povprečnih cen po enoti za posamezen tip ukrepa v preteklosti. S Pravilnikom o vrstah 

vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest je določen standard vzdrževanja. 

Področje upravljanja in varstva državnih cest je razdeljeno na naslednje sklope: 




- dovoljenja in soglasja s področja varstva cest (posegi v varovalnem pasu cest), 

- prometna in neprometna signalizacija, 

- soglasja oziroma dovoljenja za zapore cest, 

- soglasja za izredne prevoze, 

- priprava predpisov in upravne naloge s področja homologacij vozil. 

Za potrebe izvrševanja predpisanih del v skladu z Zakonom o javnih cestah in drugimi predpisi in to v 

obsegu, ki še zagotavlja bodisi kontinuiteto del, bodisi je podlaga za pripravo na investicije, je predviden 

program del v sklopu upravljanja in varstva cest naslednji: 

- pobiranje letnih povračil za ceste, 

- odmera državnih cest, 

- odkupi in odškodnine za v preteklosti neporavnane obveznosti do lastnikov nepremičnin, ki jih je 

prizadela gradnja državnih cest, 

- strokovno-strateške in razvojno-raziskovalne naloge ter priprava raznih študij, 

- revizije projektne dokumentacije, 

- pridobivanje podatkov in vodenje evidenc v skladu s Pravilnikom o načinu označevanja javnih cest in o 

evidencah o javnih cestah in objektih na njih (štetje prometa, programska oprema in vzdrževanje banke 

cestnih podatkov ter vzpostavljanje novih, priprava dokumentacije za arhiviranje na mikrofilm, pregledi 

objektov (redni, občasni in glavni), pregledi cest (periodični in po odjugah)...), nakup in vzdrževanje 

opreme za izvajanje meritev in kontrolo cest ter izvajanje kontrolnih preiskav in meritev, 

- strokovna opravila za izvajanje upravnih nalog, 

- sodelovanje v mednarodnih organizacijah in projektih, 

- informiranje o stanju cest, 

- priprava smernic in tehničnih specifikacij. 



- Zakonom o javnih cestah (Ur. l. RS, št. 33/06-UPB1, 45/08, 42/09, 109/09), 

- Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest (Ur. l. RS, št. 49/97, 113/09), 

- Uredbo o kategorizaciji državnih cest (Ur. l. RS, št. 33/98 s spremembami), 

- Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest in o koncesiji te javne 

službe (Ur. l. RS, št. 14/09), 

- Pravilnikom o prometni signalizacij in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS, št. 46/00, 110/06, 

49/08, 64/08), 

- Pravilnikom o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Ur. l. RS, 

št. 49/97, 2/04), 

- Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. l. 

RS, št. 62/98), 

- Pravilnikom o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (SRS, 82), 

- Odredbo o obvezni uporabi tehnične specifikacije za javne ceste, ki določa naprave in ukrepe za umirjanje 

prometa na cestah (Ur. l. RS, št. 118/00), 

- Navodilom o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste (Ur. l. RS, št. 69/98), 

- Pravilnikom o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna 

postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Ur. l. RS, št. 37/03), 




- Zakonom o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 56/08-UPB5, 58/09, 36/10) s podzakonskimi predpisi, 

sprejetimi na njegovi osnovi, 

- Uredbo o določitvi višine povračil in drugih pogojev za oddajo in uporabo površin za opravljanje 

spremljajočih dejavnosti na in ob javni cesti, na katerih se opravlja spremljajoče dejavnosti (Ur. l. RS, št. 

68/02), 

- Uredbo o določitvi letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna 

vozila in priklopna vozila (Ur. l. RS, št. 48/98 s spremembami), 

- Pravilnikom o potrdilu o poravnanem letnem povračilu za uporabo cest oziroma o oprostitvi plačila 

letnega povračila ali ugotovitvi, da se za vozilo letno povračilo za uporabo cest ne plača (Ur. l. RS, št. 

45/02), 

- Odredbo o homologaciji vozil (Ur. l. RS, št. 33/98, 49/03), 

- Navodilom o postopku homologacije lastnosti vozil ter njihovih delov in opreme (Ur. l. RS, št. 43/96), 

- Navodilom o postopku ugotavljanja skladnosti vozila kot celote (Ur. l. RS, št. 33/98, 22/99, 53/02), 

- Seznamom tehničnih specifikacij za motorna in priklopna vozila (Ur. l. RS, št. 61/04 s spremembami), 

- Pravilnikom o ugotavljanju skladnosti vozil (Ur. l. RS, št. 105/09, 09/10), 

- Pravilnik o ES-homologaciji in posamični odobritvi motornih vozil (Ur. l. RS, št. 31/09, 78/09), 

- Pravilnik o ES-homologaciji dvo in trikolesnih motornih vozil (Ur. l. RS, št. 125/03, 80/04, 75/05, 82/07, 

96/09), 

- Pravilnik o ES-homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev (Ur. l. RS, št. 125/03, 80/04, 103/04, 

75/05, 33/06, 82/07), 

- Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 17/00, 45/04), 

- Odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 63/06) s spremembami, 

- Pravilnikom o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za 

izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 50/99, 39/00, 115/00, 38/01, 11/02, 83/06), 

- Pravilnikom o merah in masah vozil v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 138/06), 

- Uredbo o povračilu za izredne cestne prevoze (Ur. l. RS, št. 89/08), 

- Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, 126/07, 65/08, 08/10). 


Dolgoročni cilji podprograma so: 

- učinkovito in uspešno vzdrževanje državnih cest, ki omogoča čimbolj nemoteno in varno odvijanje 

prometa, 

- učinkovito in uspešno varstvo državnih cest, s katerim se varujejo ceste pred neustrezno in prekomerno 

rabo ter omogoča izvajanje gospodarske dejavnosti, 

- ugotavljanje skladnosti tipov vozil, posameznih vozil in njihovih delov s predpisi (homologacije), 

- ponoven popis osnovnih elementov in opreme cest ter hranjenje zbranih podatkov v sodobnih GIS 

sistemih, 

- povečanje avtomatskega štetja prometa (na vsakem odseku vsaj 1x na 3 leta izvesti avtomatsko štetje 

prometa) in izboljšati funkcionalne lastnosti avtomatskih števcev s ciljem spremljanja trenutnega stanja 

prometa, 

- vzpostavitev elektronskega arhiva in preslikava vseh dokumentacij na elektronske nosilce, 

- periodično ocenjevanje stanja vozišča na podlagi vozne površine, drsnosti, nosilnosti, vzdolžne ravnosti 

ter obremenitve, 




- vzpostavljanje usklajenih pravil in določil za ponavljajočo se uporabo ter doseganje optimalne stopnje 

urejenosti pri gradnji javnih cest. 


Izdatki za redno vzdrževanje cest so tesno povezani z izdatki za investicijsko vzdrževanje cest. Slovensko 

državno cestno omrežje izkazuje visoko stopnjo izrabljenosti (po meritvah leta 2009 in 2010 je več kot 

polovica cest v slabem oziroma zelo slabem stanju). Ceste, ki so že izrabljene zaradi proračunskih omejitev ni 

moč obnoviti. Take ceste terjajo večji vložek pri rednem vzdrževanju, kar je potrebno upoštevati pri presoji 

uspešnosti rednega vzdrževanja. 

V okviru rednega vzdrževanja je bila zagotovljena prevoznost cest. Pozimi leta 2010 so zaradi zmrzovanja 

nastale številne nove poškodbe na cestah, sredstva za sanacijo pa niso bila zagotovljena. Zato se je stanje cest 

v letu 2010 še dodatno poslabšalo. Na dodatno poslabšanje stanja cest so vplivale tudi katastrofalne 

septembrske poplave, zaradi katerih je na državnih cestah nastalo za 20 mio EUR škode. V prihodnje bo 

potrebno še dodatno povečati sredstva za redno vzdrževanja državnih cest, ker v nasprotnem primeru čez 

nekaj let ne bo možno več zagotavljati prevoznosti, saj obstoječi viri ne omogočajo celovitega vzdrževanja in 

ohranjanja obstoječega cestnega omrežja. 

V letu 2010 je bilo v okviru finančnih možnosti zagotovljeno učinkovito in uspešno varstvo državnih cest. Na 

področju varstva državnih cest upravni postopki potekajo brez zamud. Meritve osnih obremenitev pa so bile 

izvedene v minimalnem obsegu. Glede na to, da tovorna vozila povzročajo številne poškodbe vozišč ter so 

bile nepravilnosti pri kontroli osnih obremenitev ugotovljene v visokih deležih, bi bilo obseg kontrole 

smiselno povečati. K veliki nedisciplini pa še dodatno pripomorejo majhne kazni in premalo parkirnih 

prostorov, kjer bi tovorna vozila lahko prisilili v pretovor. 

Na področju popisa elementov ceste je bil izveden 50 % popis prometne signalizacije. Ponovni popis drugih 

elementov ni bil izveden, saj ni bilo na razpolago dovolj sredstev za izvedbo ostalih popisov cest. Izvedene so 

bile nove rešitve informacijske zasnove za nov način evidentiranja podatkov o cestah. V letu 2010 smo 

povečali skupno število avtomatskih števnih mest in izvajali vzdrževanje obstoječih. V okviru finančnih 

možnosti so bile izvedene meritve za pridobivanje podatkov o stanju vozišča. Tekoče se izvaja e-arhiviranje 

dokumentacije, v sklopu katerega se izvaja popis dokumentacije in preslikava teh. 

Na področju vzpostavljanja usklajenih pravil so bile izdelane smernice za načrtovanje, vzdrževanje in obnovo 

na državnih cestah. Izdelani so bili ukrepi za ohranitev vozišč, za dopolnitev tehničnih specifikacij za 

prometne obremenitve pa je bila izdelana študija preračuna faktorjev prometnih obremenitev. 


Letni cilji za leto 2010 na nivoju podprograma Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest so bili: 

- zagotoviti osnovno uporabnost cest v vseh razmerah, 

- uspešno in učinkovito vzdrževati varno in nemoteno odvijanje prometa na državnih cestah, 

- reševanje premoženjsko-pravnih zadev, 

- varovati državne ceste z nadzorovanjem posegov v cestni prostor, 

- ugotoviti skladnost tipov vozil, posameznih vozil in njihovih delov s predpisi, 

- vzdrževati popis osnovnih elementov in opreme cest, periodično ocenjevati stanje vozišča na podlagi 

vozne površine, drsnosti, nosilnosti, vzdolžne ravnosti in obremenitev ter hraniti zbrane podatke v 

sodobnih GIS sistemih, 

- spremljati trenutno stanja prometa, povečati avtomatsko štetje prometa in izboljšati funkcionalne lastnosti 

avtomatskih števcev, 

- vzpostaviti elektronski arhiv, 




- vzpostaviti usklajena pravila in določila za ponavljajočo se uporabo in doseganje optimalne stopnje 

urejenosti pri gradnji javnih cest. 


Leta 2010 je bilo izvajano redno vzdrževanje 353 km glavnih cest I. reda, 462 km glavnih cest II. reda, 948 

km regionalnih cest I. reda, 1.384 km regionalnih cest II. reda, 2.173 km regionalnih cest III. reda ter 638 km 

regionalnih turističnih cest oziroma skupaj 5.958 km državnih cest. Izvajalo se je redno vzdrževanje 

kolesarskih stez ter redni in glavni pregledi objektov ter jeklenih in sovprežnih objektov. 

Finančna sredstva niso zadoščala za kakovostno izvajanje del rednega vzdrževanja državnih cest. Nivo 

izvajanja celoletnega rednega vzdrževanja ne dosega predpisanega standarda, razen zimske službe, ki pa 

predpisani standard dosega v celoti. Ceste zaradi nezadostnega rednega vzdrževanja hitreje propadajo. V letu 

2010 je bila vseskozi zagotovljena prevoznost cest, razen izjemoma pri posameznih odsekih zaradi 

elementarnih dogodkov. 

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati zastavljenih ciljev za leto 2010 na podprogramu Upravljanje in 

tekoče vzdrževanje državnih cest. 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

USPEŠNOST: 

POJASNILO: 

uspešno in učinkovito vzdrževati varno in nemoteno odvijanje prometa na 

državnih cestah 

prevoznost državnih cest 

zagotoviti varno in nemoteno odvijanje prometa na državnih cestah 

leta 2010 je bila zagotovljena 99,86 % prevoznost državnih cest 

99,86 % / 100 % = 0,9986 - cilj je bil dosežen 

Prevoznost za krajši čas na nekaterih odsekih ni bila zagotovljena zaradi 

elementarnih dogodkov (poplave, plazovi), prometnih nesreč ter zaradi 

zasneženega vozišča (predvsem na cestah, ki potekajo po gorskem terenu). 

Ceste so bile ponovno odprte po odpravi vzrokov za popolne zapore. 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

USPEŠNOST: 

POJASNILO: 



zimska prevoznost državnih cest 

zagotoviti prevoznost cest v zimskem času 

leta 2010 je bila v času zimske službe zagotovljena 99,70 % prevoznost 

državnih cest 

99,70 % / 100 % = 0,997 - cilj je bil dosežen 

V času zimske službe (15.11.-15.3.) ni bila zagotovljena prevoznost zaradi 

obilnih snežnih padavin in zasneženega vozišča predvsem na tistih cestah, ki 

potekajo po gorskem terenu. Ceste so bile ponovno odprte po izvedenem 

pluženju oziroma po preklicu nevarnosti nastanka snežnih plazov. 




CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 



življenjska doba ceste 

učinkovito vzdrževanje državnih cest 

meritve vozišča obdobje 2003-2006: življenjska doba cest 33,83 let 

meritve vozišča obdobje 2007-2010: življenjska doba cest 34,31 let 

USPEŠNOST: 

34,31 / 33,83 = 1,01 – po izvedenih meritvah se je življenjska doba cest 

malenkost povečala 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

reševanje premoženjsko-pravnih zadev 

delež lastniško neurejenih cestnih odsekov 

zmanjšanje deleža lastniško neurejenih cestnih odsekov 

leta 2009: 35 % lastniško neurejenih državnih cest 

leta 2010: 27 % lastniško neurejenih državnih cest 

USPEŠNOST: 

27 % / 35 % = 0,77 - cilj je bil dosežen 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

USPEŠNOST: 

POJASNILO: 

varovati državne ceste z nadzorovanjem posegov v cestni prostor 

učinkovitost izdajanja dovoljenj in soglasij 

100 % pravočasno obravnavanih vlog za izdajo dovoljenj na letni ravni 

5.701 prejetih vlog , 5.538 vlog pravočasno rešenih 

5.538 / 5.701 = 0,97 - cilj je bil pretežno dosežen 

Vloge, ki niso bile rešene leta 2010 so bile prenesene v leto 2011. 100 % 

učinkovitost pri obravnavanju vlog ni možno doseči, ker vloge prihajajo na 

Direkcijo RS za ceste do konca koledarskega leta (do 31.12.) in se zato 

rešujejo v naslednjem letu. 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

USPEŠNOST: 

ugotoviti skladnost tipov vozil, posameznih vozil in njihovih delov s 

predpisi 

učinkovitost izdajanja homologacij 

100 % pravočasno obravnavanih homologacij 

19 prenesenih in 64 začetih homologacij sistemov in vseh 83 pravočasno 

obravnavanih in rešenih 

83 / 83 = 100 % - cilj je bil dosežen 




CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

USPEŠNOST: 

vzdrževati popis osnovnih elementov in opreme cest, periodično ocenjevati 

stanje vozišča na podlagi vozne površine, drsnosti, nosilnosti, vzdolžne 

ravnosti in obremenitev ter hraniti zbrane podatke v sodobnih GIS sistemih 

delež cestne mreže, na kateri je bil obnovljen popis osnovnih elementov in 

opreme cest 

25 % v tekočem letu 

izveden popis 62 % prometne signalizacije, izdelan video posnetek 90 % 

cestnega omrežja 

62 % / 25 % = 2,48 - cilj je bil presežen 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

vzdrževati popis osnovnih elementov in opreme cest, periodično ocenjevati 

stanje vozišča na podlagi vozne površine, drsnosti, nosilnosti, vzdolžne 

ravnosti in obremenitev ter hraniti zbrane podatke v sodobnih GIS sistemih 

delež cestne mreže, na kateri je bilo ocenjeno stanje vozišča (MSI, FWD, 

SCRIM, IRI) 

33 % v tekočem letu 

- meritve podajnosti z napravo FWD na 25 % cestnega omrežja 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

USPEŠNOST: 

- meritve torne sposobnosti vozišča na 25 % cestnega omrežja 

- ocena stanja vozišč po metodi MSI na 50 % cestnega omrežja 

- skupno so bile izvedene meritve vozišča na 33 % cestnega omrežja 

33 % / 33 % = 1 - cilj je bil dosežen 

CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

spremljati trenutno stanja prometa, povečati avtomatsko štetje prometa in 

izboljšati funkcionalne lastnosti avtomatskih števcev 

delež cestne mreže, na kateri je bilo izvedeno avtomatsko štetje prometa 

rast glede na predhodno leto 

leta 2009: 51,39 % cestnega omrežja 

leta 2010: 51,65 % cestnega omrežja 

USPEŠNOST: 

51,65 % - 51,39 % = + 0,26 % - cilj je bil dosežen 




CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

vzpostaviti elektronski arhiv 

delež digitalizirane dokumentacije 

rast glede na stanje v predhodnem letu 

leta 2009: - rešenih 15.000 zadev od tega 10.650 poskeniranih oz. 71 %; 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

- prejetih 1.220 projektov tehnične dokumentacije, poskeniranih projektov 

970 oz. 80 % prejetih; 

- preslikanih 1.320.000 strani in 35.000 grafik, delež poskenirane 

dokumentacije glede na prejeto leta 2009 75 % 

leta 2010: - rešenih 17.460 zadev od tega 15.370 poskeniranih oz. 88 %; 

- prejetih 1.150 projektov tehnične dokumentacije, poskeniranih projektov 

3.610 oz. 314 % prejetih; 

- preslikanih 1.770.000 strani in 87.000 grafik, delež poskenirane 

dokumentacije glede na prejeto leta 2010 201 % 

88 % / 71 % = 1,24 - cilj je bil dosežen 

USPEŠNOST: 



CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

vzpostaviti usklajena pravila in določila za ponavljajočo se uporabo in 

doseganje optimalne stopnje urejenosti pri gradnji javnih cest 

število potrjenih metodologij in sprejetih standardov 

rast števila potrjenih metodologij in sprejetih standardov 

leta 2009: 4 potrjene strokovne podlage za pripravo tehničnih specifikacij; 7 

sprejetih tehničnih specifikacij za javne ceste (TSC) 

leta 2010: 0 potrjenih strokovnih podlag za pripravo tehničnih specifikacij; 4 

sprejete tehnične specifikacije za javne ceste (TSC) 

USPEŠNOST: 

POJASNILO: 


Letno število potrjenih metodologij in sprejetih standardov je odvisno od 

dejanskih potreb in sprememb predpisov na področju cest ne pa od 

razpoložljivih finančnih sredstev. 

V sklopu tekočega vzdrževanja državnih cest je bilo leta 2010: 

- izvedenih 7 večjih in 18 manjših akcij zimske službe (leta 2009 - 5 večjih akcij zimske službe in 13 

manjših), 

- saniranih 9 drsnih odsekov v skupni dolžini 8,175 km (leta 2009 - 4,82 km), 

- sanirana najnujnejša nevarna mesta v okviru letnega plana, 

- saniranih 72 po odjugi poškodovanih odsekov, v skupni dolžini 42,34 km, 

- obnovljenih 44 odsekov makadamskih vozišč v skupni dolžini cca. 247,7 km oz. cca. 800.000 m2 (leta 

2009 - 192,210 km), 

- obnovljenih 179 objektov odvodnjavanja (leta 2009 120), obnovljenih 224.610 m muld in koritnic, 

očiščenih 1.596 m kanalov in jarkov, 




- v okviru del krpanja izvedena dela na 295 odsekih v skupni površini 131.627 m2 (leta 2009 - 169,941 

m2), pri čemer je bilo vgrajeno 21.030 ton asfaltne mešanice, 

- zalitih cca. 131.167 m razpok oz. reg (leta 2009 - 72.719 m), 

- saniranih 59 zidov v skupni dolžini 952 m (leta 2009 - 685,5 m), 

- obnovljenih cca. 2.500.000 m osnih in le okoli 200.000 m robnih črt od okoli 2.000.000 m ter 80.000 m2 

prečnih označb za izvedbo del s trajnejšimi materiali na projektu ni bilo zagotovljenih finančnih sredstev 

iz proračuna, 

- 44.737 metrov zamenjanih poškodovanih in postavljenih novih ograj in 24.000 odsevnikov, 

- nameščenih 22.500 kosov smernikov, zamenjanih 18.900 kosov drogov prometnih znakov, zamenjanih 

10.970 kosov prometnih znakov in tabel, odstranjenih 700 prometnih znakov, 

- nameščene dodatne letve na varnostne ograje, ki zmanjšujejo najhujše posledice motorističnih trkov, 

- zrušenih 8 opuščenih mejnih prehodov, izvedena rušitev mejne kontrole in ureditev cest na območju 2 

opuščenih mejnih prehodov ter delno izvedena rušitev 2 opuščenih mejnih prehodov, 

- sklenjenih 25 pogodb za plačilo del za sanacije po elementarnih dogodkih. 

Stroški vzpostavitve prevoznosti po katastrofalnih septembrskih poplavah so znašali 4 mio EUR, za kar so 

bila zagotovljena sredstva z interventnim zakonom Vlade RS. Ocenjena vrednost vseh stroškov za dokončno 

sanacijo cest, ki so jih prizadele poplave, pa znaša kar 20 mio EUR. 

V okviru letnih vzdrževalnih del na hitrih in glavnih cestah se je po koncesijskih pogodbah izvajalo tudi 

obvezno zatiranje ambrozije, ki se vsako leto bolj razrašča. Navodilo o obveznem zatiranju je izdala 

Fitosanitarna uprava RS. 

V okviru rednega vzdrževanja so bili plačani stroški intervencijskih skupin, ki sodelujejo pri zavarovanju 

mest prometnih nesreč in kasneje pri čiščenju cest po nezgodah. 

Za večjo varnost motoristov je bilo ob koncu zime izvedeno obsežnejše čiščenje cest. Odstranjen je bil 

material za posipanje, ki je ostal na državnih cestah po končani zimi in predstavlja nevarnost za motoriste. 

V sklopu rednega vzdrževanja ni bilo mogoče, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, izvesti obsežnejšega 

obsekavanja rastlin. Zaraščeno rastlinje ob cesti zmanjšuje prometno varnost predvsem v zimskem času, saj 

zaradi snega in zmrzovanja prihaja do lomljenja vejevja. 

V sklopu upravljanja in varstva državnih cest je bilo leta 2010: 

- stehtanih okoli 9.600 tovornih vozil (leta 2009 - 10.967 tovornih vozil) in 15 vozil po metodi WIM 

(tehtanje vozil med vožnjo, enotedensko, 24 ur/dan) ter izvedenih 1.920 kontrol dimenzij vozil, uveden je 

bilo tudi tehtanje vozil na mostnih tehtnicah v notranjosti države (nepravilnosti so bile ugotovljene v cca. 

35 % primerih), 

- izdelanih 56 študij 'črnih točk', ki so bile oddane v izdelavo konec leta 2009 ter oddanih v izdelavo 9 študij 

'črnih točk' oziroma mest z visoko stopnjo prometnih nezgod, ki bodo zaključene v 1. polovici leta 2011, 

- izvedeno vzdrževanje sistema 19 cestno-vremenskih postaj na celotnem območju RS (dva nedelujoča 

merilnika sta bila zamenjana), 

- nabavljenih 24 avtomatskih števcev prometa tipa QLTC-8C in 15 avtomatskih števcev prometa tipa 

QLTC-10. 

- izvedenih 69 izrednih ročnih štetij v križiščih in v 91 presekih cest, izvedenih je bilo tudi 39 štetij 

privezanosti z varnostnim pasom (leta 2009 - 41), 

- izvedeno tekoče vzdrževanje 546 avtomatskih števcev prometa, 

- na novo postavljenih oziroma prestavljenih 13 števnih mest ter saniranih 37 poškodovanih števnih mest, 




- dokončno premoženjsko pravno urejenih 86 (leta 2009 - 148 odsekov) odsekov državnih cest, v ta namen 

je bilo sklenjenih 2.200 kupoprodajnih in menjalnih pogodb ter odškodninskih sporazumov (leta 2009 - 

2.882), 

- izvedena dokončna geodetska izmera 125 (leta 2009 - 111 odsekov) odsekov že zgrajenih in 

rekonstruiranih glavnih in regionalnih cest v dolžini 185 km (leta 2009 - 180 km), 

- izvedenih 1.400 (leta 2009 - 1.510) postopkov v zvezi z urejanjem in zamejičenjem posestnih meja, 

označitev mej in parcelacij za zemljišča, ki ležijo ob državnih cestah, 

- izdelanih 87 recenzij projektne dokumentacije PGD in PZI in 51 recenzij idejnih projektov. 

Na področju informiranja je bilo leta 2010 pripravljenih 567 informacij za novinarje (leta 2009 - 670), 211 

odgovorov na vprašanja občanov in drugih institucij (leta 2009 - 240), 20 sporočil za javnost (leta 2009 - 35), 

produkcija informativnega biltena 'Državne ceste', produkcija zgibanke 'Predel', produkcija informativne table 

'Predel' ter vsebina za spletne strani. 

V letih 2009-2010 je bil izdelan osnutek nacionalnega programa razvoja in vzdrževanja državnih cest, v 

katerem je podan predlog dinamike in načina financiranja vseh potrebnih ukrepov na državnem cestnem 

omrežju pod upravljanjem Direkcije RS za ceste za 20-letno obdobje. 

Direkcija RS za ceste je leta 2010 prejela 80 odškodninskih zahtevkov zaradi prometnih nesreč na državnih 

cestah in so vzroke za te prometne nesreče oškodovanci naprtili Direkciji RS za ceste. Direkcija RS za ceste 

je od 80 zahtevkov obravnavala 78, od katerih je 18 ugodila, 12 zavrnjenih zahtevkov je dobilo epilog na 

sodišču, ostali so še v obravnavi. 

Leta 2010 je bila izvedena tudi selitev v prostore Centra za upravljanje in vodenja prometa (v nadaljevanju 

CUVP) v Dragomlju. V CUVP-ju se izvaja upravljanje s spremenljivo prometno signalizacijo in delovanjem 

semaforjev ter se izvaja nadzor prometa preko nadzornih sistemov na kritičnih točkah cestnega omrežja. 


V sklopu podprograma Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest so bili cilji večinoma izpolnjeni v 

okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Zagotovljena je bila skoraj 100 % prevoznost cest vseh 365 dni v 

letu. Kot pomanjkljivo ocenjujemo izvedbo rednega vzdrževanja državnih cest, saj razpoložljiva finančna 

niso omogočala kakovostnega izvajanja del in dosego predpisanega standarda vzdrževanja cest. Ceste zaradi 

nezadostnega rednega vzdrževanja hitreje propadajo. 


Projekt 2415-01-9009 - PROM Informacijska infrastruktura 


Projekt je namenjen pokrivanju stroškov za prenos sistema od prejšnjih izvajalcev na Direkcijo, nabavo 

potrebne strojne in programske opreme, vzdrževanju strojne in programske opreme, drugo. 



Projekt 2415-02-9004 - UPRA Študije za potrebe izboljšanja prom. varnosti 


Pridobljene študije bodo osnova za pripravo predlogov za sanacijo nevarnih mest, ureditev prehodov za 

pešce, križišč, avtobusnih postajališč, počivališč in odsekov cest. Z ureditvami se bodo izboljšale 

prometnovarnostne razmere. 






Projekt 2415-04-0033 - PROM Digitalni tahografi 


Projekt je namenjen financiranju aktivnosti v zvezi z uvedbo pomnilniških kartic za digitalne tahografe. 



Projekt 2415-06-0030 - UPRA Prevozna sredstva 


Projekt je namenjen nakupu prevoznih sredstev potrebnih za izvajanje zakonsko določenih nalog Direkcije 

RS za ceste. 



Projekt 2415-07-0070 - UPRA Informacijski sistem 


Vzdrževanje in nadgradnja aplikativnih programskih rešitev DRSC in operativna podpora delovanju 

programskih rešitev ter vzdrževanje programskih okolij. 



Projekt 2415-07-0071 - UPRA Programska oprema za evidence o cestah 


V sklopu projekta se zagotavlja vzdrževanje programske oprema za vodenje evidenc o cestah. Naroča se tudi 

izdelava nove programske opreme za potrebe vodenja evidenc. 



Projekt 2415-08-0037 - UPRA Center za upravljanje in vodenje prometa 


vzpostavitev centra, ki bo upravljal spremenljivo prometno signalizacijo in delovanje semaforjev ter nadzor 

prometa preko nadzornih sistemov na kritičnih točkah omrežja (Ljubelj, Gruškovje, ...) 



Projekt 2415-10-0205 - UPRA Cestne vremenske postaje 


Cestnovremen. postaje bodo postavljane na mestih, kjer lahko pričak. večjo verjetnost za nastanek poledice 

(senčne doline, ob potokih, rekah). Ustrezne odločitve zims. službe, sprejete po Sistemu CVP, povzročajo 

znatno manjšo obremenjenost za okolje. 



Projekt 2415-98-9023 - UPRA Prometna študija Slovenije 


Prometna študija Slovenije je bila nazadnje narejena pred dvajsetimi leti. Ker je potrebno izdelati in sprejeti 

več temeljnih dokumentov (strategijo, nacionalni program, prostorski plan RS) je za korektne odločitve nujno 

izdelati novo študijo. 






Projekt 2415-98-9024 - UPRA Štetje prometa 


Ta projekt pokriva stroške, ki so potrebni za vsakoletno štetje in anketiranje prometa na državnih cestah 

cestah. V te stroške so všteti tudi stroški vzdrževanja starih in nabave novih sodobnih avtomatskih števnih 

naprav. 



Projekt 2415-98-9032 - UPRA Študije 


Projekt je namenjen izdelavi feasibility in drugih študij, ki so potrebne za nekatere investicije. Vključuje tudi 

izdelave predštudij upravičenosti ter tudi projekte za prijavo v sofinanciranje tujih bank za nekatere 

pomembnejše smeri. 



Projekt 2415-98-9033 - UPRA Informacijska infrastruktura 


Financirano bo vzdrževanje (HW-Digital, SW-OS, SW-Oracle, SW-ESRI) in razvoj informacijske opreme. 

ZJC razširja zahteve po vzpostavljanju inform. Tehnol. (Inform. sistemi, transakcijski del-OLTP, Analitični 

del-OLAP in upravljanje z dokumenti-DMS) . 



Projekt 2415-98-9040 - UPRA Odkupi in odškodnine 


Projekt je namenjen reševanju starih nerešenih premoženjsko-pravnih zadev za že zaključene investicijske 

projekte (odškodnin za zemljišča, objekte, naprave, nasade,...) v zvezi z gradnjami in rekonstrukcijami 

državnih cest ter izplačevanju odškodnin. 



Projekt 2415-98-9042 - UPRA Mesta za izločanje tovornih vozil 


Iz sredstev projekta se financira najem in urejanje površin za tovornjake.Po letnem programu del bomo dela 

izvajali tudi na opremi, sanaciji stanja in ureditvah, ki niso predmet investicij. 



Projekt 2415-98-9054 - UPRA Strateške naloge 


Strateške naloge obsegajo ukrepe ter razvoj tehnik in tehnologij za zagotavljanje skladnosti cest z okoljem in 

varovanje okolja pri graditvi in vzdrževanju cest ter za racionalizacijo graditve in vzdrževanje cest in varnosti 

prometa na njih. 






Projekt 2415-98-9073 - UPRA Informiranje o stanju na cestah 


Z novim zakonom o javnih cestah je Direkcija RS za ceste dolžna organizirati službo za informiranje 

uporabnikov cest. Prvič v zimi 97/98 je Direkcija RS za ceste vzpostavila za obveščanje javnosti tudi stran na 

Internetu. 



Projekt 2415-98-9078 - UPRA OPREMA ZA NADZOR in MONITORING 


Za načrtovanje posege na cestah in objektih na njih, je potrebno izvajati meritve in opazovanja. Postavka je 

namenjena razvoju merilne opreme za ugotavljanje stanja cest in razvoju števne opreme ter ustrezne 

informacijske podpore. 



13022404 - Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest 


Investicije so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države, lokalnih skupnosti in drugih vlagateljev 

v javne ceste, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti. Aktivnosti podprograma so novogradnje, nadomestne 

gradnje, rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela. 

Novogradnja je izvedba del, s katerimi se zgradi nova cesta ali se na obstoječi cesti zgradi nova cesta z 

drugačno namembnostjo od obstoječe (na primer novogradnje cest in objektov, gradnje obvoznic, kolesarskih 

poti). 

Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni 

bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremenijo namembnost, 

zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki je pred začetkom uporabe nadomestnega 

objekta odstranjen (na primer gradnja nadomestnih objektov). 

Rekonstrukcija je izvedba del, s katerimi se spremenijo tehnične značilnosti obstoječe ceste zaradi 

spremenjene namembnosti ali potreb in imajo za posledico spremembo zmogljivosti in izboljšave lastnosti 

ceste. Zajemajo preureditev že obstoječih cest in objektov, opreme in naprav ter graditev ali nabavo novih 

sredstev v sklopu že obstoječe ceste ali objekta (na primer modernizacije makadamskih vozišč, rekonstrukcije 

cest in objektov, rekonstrukcije križišč, ureditve cest skozi naselja, ureditev okolice cest, vgradnje cestnih 

naprav in drugih ureditev, namenjenih varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste 

pred vplivi prometa na njej). 

Investicijsko vzdrževanje je izvedba popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki 

sledijo napredku tehnike, z njimi se ne posega v konstrukcijo cest in njihovih sestavnih delov, niti se ne 

spreminjajo njihova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz (na primer obnova, preplastitev in 

ojačitev cest, sanacija objektov, prepustov, podpornih in opornih zidov, brežin ter plazov). Po Pravilniku o 

vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah, so investicijsko vzdrževalna dela obnovitvena dela na javnih cestah. 

Za področje razvoja in vzdrževanja državnih cest je bila v okviru Resolucije o prometni politiki RS 

ugotovljena slaba razvitost (povezanost) in slabo stanje državne cestne mreže zaradi prenizkih vložkov v 

preteklosti, ki niso sledili povečevanju potreb. Eden od predvidenih ukrepov je tudi ustrezno vzdrževanje in 




posodobitev obstoječe prometne infrastrukture ter razvoj novih prometnih povezav. Resolucija predvideva, da 

bo Ministrstvo za promet, v predlogih priprave državnega proračuna zasledovalo cilje, ki so postavljeni v 

prometni politiki in bo skrbelo tudi za pripravo nacionalnih programov za realizacijo prometne politike. 

Nacionalni program razvoja in vzdrževanja državnih cest v času izdelave zaključnega računa še ni sprejet, 

tako da Direkcija RS za ceste finančna sredstva na podprogramu planira v skladu z ugotovljenimi potrebami. 

Potrebe se ugotavljajo na podlagi meritev stanja cest, izmerjenih prometnih obremenitev, ugotovljenih 

negativnih vplivov obstoječih cest na okolje, ocene stanja cestnih objektov, ugotovljenih večjih poškodb, 

ugotovljenih nevarnih mest in pobud lokalnih skupnosti. Pri načrtovanju se uporabljajo ocene vrednosti del, 

ki izhajajo bodisi iz projektne dokumentacije ali iz povprečnih cen po enoti za posamezen tip ukrepa v 

preteklosti. Takšen večletni delovni program je interni poslovni dokument Direkcija RS za ceste, vendar po 

vsebini ustreza določbam zakona o javnih financah glede minimalne vsebine dolgoročnih planskih 

dokumentov. 

Investicijski ukrepi se združujejo v naslednje skupine: 

- ohranjanje omrežja: ukrepa obnova in preplastitev, 

- povečanje prometne varnosti: ukrepa križišča in ureditve, 

- zagotavljanje dostopnosti: ukrepi sanacija brežin, plazov, zidov in propustov, sanacije in rekonstrukcije 

premostitvenih objektov, nadomestne gradnje in novogradnje objektov, 

- zmanjšanje stroškov uporabnikov: ukrepi novogradnje, obvoznice, rekonstrukcije ter modernizacije, 

- izboljšanje bivanja: ukrepa kolesarske povezave in okolje. 

Podprogram zajema dejavnosti investicijskega vzdrževanja državnih cest, gradnjo državnih cest ter varstvo 

okolja zaradi prometa. 

V sklopu investicijskega vzdrževanja državnih cest se izvajajo: 

- pripravljalna dela za investicije, 

- obnove cest, 

- ukrepi za izboljšanje prometne varnosti ter ureditve skozi naselja, 

- sanacije brežin, plazov in obcestje, 

- sanacije, nadomestne gradnje in rekonstrukcije premostitvenih objektov, 

- sanacije prepustov, 

- sanacije opornih in podpornih konstrukcij, 

- manjše rekonstrukcije (modernizacije) in 

- preplastitve. 

Pripravljalna dela za investicije obsegajo tehnično in investicijsko dokumentacijo, ki jo je potrebno pričeti 

pripravljati dve do tri leta pred načrtovano izvedbo. Načrtovana sredstva omogočajo primerno dinamiko 

priprave. 

Obnove cest predstavljajo ne samo sanacijo vozišč, ampak tudi manjše korekcije tehničnih elementov cest za 

zagotavljanje varnosti, vendar brez posegov izven cestnega sveta. 

Ukrepi za izboljšanje prometne varnosti predstavljajo urejanje križišč, prehodov za pešce, avtobusnih 

postajališč, počivališč itd.. Aktivnosti obsegajo sanacije predvsem tistih točk, ki z vidika prometne varnosti 

predstavljajo zgostitve prometnih nezgod. Na državnih cestah, ki potekajo skozi naselja, se prepleta daljinski 

promet z lokalnim. Prav tako se izrazito prepleta peš promet z motornim, kar neposredno vpliva na varnost 

udeležencev v prometu, zato je potrebno v naseljih zaščititi pešce in kolesarje pred motornim prometom z 

ustreznimi fizičnimi in regulativnimi ukrepi. V naseljih se v cestnem telesu državnih cest nahajajo tudi 




komunalne naprave in vodi, ki so potrebni obnove ali pa jih je potrebno na novo zgraditi. V največ primerih 

se pojavljajo potrebe po graditvi pločnikov, ureditvi križišč, ukrepih za umiritev prometa, ureditvi komunalne 

infrastrukture, itd.. Ureditve skozi naselja se praviloma izvajajo s sofinanciranjem občine. 

Pri sanacijah brežin, plazov in obcestja gre za delne rekonstrukcije krajših odsekov cest z drugimi ukrepi. 

Vsakoletna neurja povzročajo obsežne poškodbe na brežinah, ki jih je smotrno čim prej sanirati. 

Za ohranjanje objektov so nujna manjša investicijsko-vzdrževalna dela predvsem na hidroizolacijah, 

zgornjem ustroju objekta, v nekaterih primerih tudi na konstrukcijskih delih. Program je izdelan na osnovi 

pregledov objektov in predstavlja najnujnejše sanacije, od katerih jih ima večina omejeno nosilnost. 

Množica objektov razpetine 3 do 5 m je v slabem stanju in jih je potrebno sanirati ali celo zgraditi nove. Gre 

tako za slabe tehnične elemente, ki predstavljajo omejitve gabaritov ali za poškodovanost. 

Za zagotavljanje dostopnosti so potrebne sanacije podporne in oporne konstrukcije. Brez investiranja se 

povečuje tveganje zapiranja cest, ki se ob večjih neurjih lahko porušijo. 

Modernizacije cest so manjše rekonstrukcije, za katere je značilna zamenjava makadamskega vozišča z 

asfaltnim. S tem je omogočeno izboljšanje nivoja transportnih uslug ter izboljšanje povezanosti in dostopnosti 

do posameznih krajev. 

Preplastitve so zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev 

posameznih delov ceste. Izvajajo se občasno glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti cest. Stopnja 

dotrajanosti ali poškodovanosti vozišč se ocenjuje vizualno po metodi modificiranega švicarskega indeksa 

(MSI). 

V sklopu gradnje državnih cest se izvajajo zahtevnejši projekti, ki praviloma trajajo več let: 

- rekonstrukcije cest, 

- obvoznice in novogradnje cest, 

- novogradnje objektov, 

- kolesarske poti. 

Rekonstrukcije so večje dograditve cest z razširitvami, prilagoditvijo voziščne konstrukcije in večjimi 

popravki smeri trase, izboljšave elementov trase in konstrukcijskih elementov ceste, pretežno izven obstoječe 

ceste z večjimi posegi v prostor izven cestnega sveta. 

Ukrep gradnje obvoznic je namenjen razbremenitvam naselij tranzitnega prometa predvsem takrat, ko se 

problemov v naselju z drugačnimi ukrepi dejansko ne more razrešiti. Kot ukrepi novogradenj so mišljene 

priključne ceste na avtocestni sistem, ki niso vključene v program izgradnje avtocestnega sistema ter še 

nekatere druge novogradnje cest (praviloma občinskih cest) zaradi vzpostavitve osnovnih komunikacij ob 

hrvaški meji. 

Novogradnje objektov so predvidene predvsem zaradi potrebe po preložitvah državnih cest zaradi slabih 

tehničnih elementov ali pa gre za izgradnjo izvennivojskih križanj čez železniške proge, s katerimi se 

zagotovi večja prometna varnost in pretočnost ceste. 

Državno kolesarsko omrežje sestavljajo daljinske, glavne in regionalne kolesarske povezave. Praviloma se 

urejajo kot samostojne kolesarske poti, v naseljih pa lahko tudi kot kolesarske steze, kolesarski pasovi na 

cestiščih ali kot kolesarski pasovi na pločnikih. Na omrežje državnih kolesarskih povezav se navezujejo 

občinske kolesarske povezave. 

V sklopu varstva okolja zaradi prometa se izvajajo: 




- sanacije zaradi hrupa, 

- ukrepi zaradi prekomerne obremenitve okolja (zaščita v primeru onesnaženja z nevarnimi snovmi, varstvo 

vodotokov in podtalnice), 

- ukrepi za zaščito biosfere (dvoživke, zaščita pred povozom divjadi itd.). 

V sklopu podprograma so zajeti tudi projekti, ki se sofinancirajo s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni 

razvoj (ESRR), ki predstavlja finančni instrument evropske kohezijske politike za obdobje 2007-2013. 

Črpanje sredstev ESRR se izvaja po principu deljene odgovornosti med Evropsko komisijo in organi držav 

članic. Leta 2010 se je preko sklada ESRR sofinanciralo 10 projektov. 



- Zakonom o javnih cestah (Ur. l. RS, št. 33/06-UPB1, 45/08, 42/09), 

- Zakonom o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 56/08-UPB5, 58/09, 36/10), 

- Uredbo o določitvi višine povračil in drugih pogojev za oddajo in uporabo površin za opravljanje 

spremljajočih dejavnosti na in ob javni cesti, na katerih se opravljajo spremljajoče dejavnosti (Ur. l. RS, št. 

68/02), 

- Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest (Ur. l. RS, št. 49/97, 113/09), 

- Uredbo o kategorizaciji državnih cest (Ur. l. RS, št. 33/98 s spremembami), 

- Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest in o koncesiji te javne 

službe (Ur. l. RS, št. 14/09), 

- Pravilnikom o prometni signalizacij in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS, št. 46/00, 110/06, 

49/08, 64/08), 

- Pravilnikom o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Ur. l. RS, 

št. 49/97, 2/04), 

- Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. l. 

RS, št. 62/98), 

- Pravilnikom o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (SRS, 82), 

- Odredbo o obvezni uporabi tehnične specifikacije za javne ceste, ki določa naprave in ukrepe za umirjanje 

prometa na cestah (Ur. l. RS, št. 118/00), 

- Navodilom o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste (Ur. l. RS, št. 69/98), 

- Pravilnikom o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna 

postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Ur. l. RS, št. 37/03), 

- Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v 

programskem obdobju 2007-2013 (Ur. l. RS, št. 17/09, 40/09, 3/10 in 31/10), 

- Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (Ur. l. RS, št. 86/09), 

- Pravilnik o projektiranju cest (Ur. l. RS, št. 91/05, 26/06), 

- Pravilnik o omejitvi uporabe državnih cest za promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa 

presega 7,5 ton (Ur. l. RS, št. 102/06), 

- Pravilnik o omejitvah uporabe državnih cest, katerih trajanje je daljše od enega leta (Ur. l. RS, št. 84/07), 

- Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji (Ur. l. 

RS, št. 48/06, 54/09), 

- Navodilo o delu komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državnih cestah in 

rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist (Ur. l. RS, št. 30/10). 





Dolgoročni cilji podprograma so opredeljeni na podlagi analize stanja in sledijo skupnemu cilju trajnostnega 

razvoja Slovenije: 

- ohranjanje omrežja z ukrepi obnov in preplastitev cest, 

- izboljševanje dosežene ravni prometne varnosti s tehničnimi ukrepi za izboljšanje prometne varnosti, 

- ohranjanje dosežene ravni konkurenčnosti države z zmanjšanjem potovalnih časov in znižanjem stroškov 

transporta, 

- izboljšanje dostopnosti do posameznih regij in naselij z ukrepi sanacije objektov, plazov in podobnega, 

- zagotavljanje izboljšanja pogojev za bivanje in vplivov na okolje. 

Z uresničitvijo ciljev se predvidoma upočasnjuje trend pospešenega propadanja cest in ohranjajo ostali trendi 

glede prometne varnosti, učinkovitosti odvijanja prometa, zagotavljanja dostopnosti in zmanjševanja vplivov 

na bivalno in naravno okolje. 


Kazalniki doseganja ciljev so naslednji: 

- delež sredstev proračuna, namenjen za realizacijo posameznih ciljev (ohranjanje omrežja, prometna 

varnost, znižanje stroškov prevoza, zagotavljanje dostopnosti in izboljševanje pogojev bivanja), 

- kazalniki stanja državnih cest (MSI, mednarodni indeks neravnosti - IRI, prečna ravnost, nosilnost, 

drsnost, tehnični elementi cest), 

- kazalniki stanja objektov (stanje konstrukcije, nosilnost, prometna ustreznost), 

- kazalniki uporabe cest (povprečni dnevni letni promet - PLDP, struktura, vozni park), 

- kazalniki dostopnosti (stroški potovanja), 

- kazalniki prometne varnosti (kazalniki stanja prometne varnosti, kazalniki odnosa do prometne varnosti). 

Struktura vlaganj po namenu se v zadnjih letih ni bistveno spreminjala. Največ sredstev (34 % vseh sredstev 

v letu 2010 za investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest) je namenjenih ukrepom za znižanje 

stroškov uporabnikov (rekonstrukcija, obvoznice, novogradnje…), kjer so stroški izgradnje tudi največji. 

Glede na trenutno stanje državnih cest (skoraj 55 % cest v slabem oziroma zelo slabem stanju) je premalo 

sredstev (16 % vseh sredstev v letu 2010 za investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest) namenjenih 

ukrepom za ohranjanje cest (preplastitve in obnove). 

Vrsta vlaganj: 2004 2009 2010 

Vlaganja v izboljšanje prometne varnosti 24 % 23 % 23 % 

Vlaganja v ohranjanje cest 18 % 16 % 16 % 

Vlaganja za izboljšanje pogojev bivanja 2 % 2 % 3% 

Vlaganja za znižanje stroškov uporabnikov 31 % 37 % 34% 

Vlaganja za zagotavljanje dostopnosti 25 % 22 % 24% 

Na omrežju se vsako leto izvaja vizualna ocena stanja voznih površin po metodologiji modificiranega 

švicarskega indeksa MSI (na polovici omrežja). Po oceni stanja za obdobje 2009-2010 je v zelo slabem in 

slabem stanju kar 54,5 %, v zelo dobrem in dobrem stanju pa le 34,4 % državnega cestnega omrežja. Iz 

spodnje tabele je razvidno, da se stanje voznih površin z leti slabša. 




Leto Zelo slabo in slabo Zelo dobro in dobro 

2003 do 2004 48,1% 39,5 % 

2005 do 2006 49,9 % 37,4 % 

2007 do 2008 53,6 % 34,4 % 

2008 do 2009 53,8 % 34,3 % 

2009 do 2010 54,5 % 34,3 % 

Stanje objektov na državnih cestah se spremlja s stalnimi pregledi objektov. Vsak posamezen objekt je 

pregledan v določenem časovnem obdobju. V obdobju pred letom 2007 (2006 in prej) je bilo 24 % objektov v 

slabem oziroma zelo slabem stanju, medtem ko je bilo v pregledih od vključno 2009 naprej ugotovljeno, da je 

v slabem oziroma zelo slabem stanju 25 % objektov. 

Podatki o povprečnem letnem dnevnem prometu za leto 2010 v trenutku priprave poročila še niso na 

razpolago. Obseg prometa na državnih cestah v pristojnosti Direkcije RS za ceste je bil v letu 2009 v 

primerjavi z letom 2007 in letom 2008 manjši za 8,6 % oziroma 3,46 %, predvsem zaradi uvedbe vinjet leta 

2008 in izgradnje novih avtocestnih odsekov. 

Število registriranih motornih vozil se v Sloveniji konstantno povečuje. V obdobju 2001 do 2009 se je število 

registriranih motornih vozil povečevalo v povprečju za 3,4 % letno, pri čemer pa je bila rast v letu 2009 glede 

na leto 2008 nekoliko nižja (1,8 %). 

Splošno stanje prometne varnosti se je po letu 2007 izboljšalo, saj je letno število smrtnih žrtev padlo s 293 v 

letu 2007 na 138 v letu 2010. Število mrtvih v prometnih nesrečah je leta 2010 (138) upadlo za 19 % glede na 

leto 2009 (171), za 35,5 % glede na leto 2008 (214) in 53 % glede na leto 2007 (293), kar kaže na bistveno 

izboljšanje prometne varnosti. 

V letu 2010 je bila na podlagi podatkov o prometnih nesrečah izdelana analiza prometne varnosti na državnih 

cestah v upravljanju Direkcije RS za obdobje za obdobje 2007 - 2009. Evidentiranih je bilo 17 novih nevarnih 

cestnih pododsekov in križišč, kjer se pojavljajo zgostitve prometnih nezgod. Za 9 od teh mest so bile 

izdelane študije idejnih rešitev za ureditev nevarnega mesta. Za 5 lokacij je podan predlog za takojšnjo 

izvedbo kratkoročnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti. 

Dolgoročni cilji so bili izpolnjeni le na področju prometne varnosti, medtem ko se stanje državnih cest in 

objektov z leti poslabšuje. 


Letni izvedbeni cilji za leto 2010 so bili naslednji: 

- povečanje premoženja države, lokalnih skupnosti in drugih vlagateljev v državne ceste, ki bodo prinesle 

koristi v prihodnosti, 

- ohranjanje cestnega omrežja z ukrepi obnov in preplastitev cest, 

- izboljšanje dosežene ravni prometne varnosti s tehničnimi ukrepi za izboljšanje prometne varnosti, 

- ohranjanje dosežene ravni konkurenčnosti države z zmanjšanjem potovalnih časov in stroškov transporta, 

- izboljšanje dostopnost do posameznih regij in naselij, 

- varovanje okolja zaradi prometa. 





V nadaljevanju so predstavljeni rezultati zastavljenih ciljev za leto 2010 na podprogramu Investicijsko 

vzdrževanje in gradnja državnih cest. 

CILJ: 



DOSEŽEN 

REZULTAT: 

povečanje premoženja države, lokalnih skupnosti in drugih vlagateljev v 

državne ceste, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti 

dolžina in elementi državnega cestnega omrežja v dobrem ali zelo dobrem 

stanju 

dolžina državnega omrežja in dolžina elementov v dobrem ali zelo dobrem 

stanju v posameznem letu 

dolžina cestnega omrežja v dobrem ali zelo dobrem stanju konec leta 2009: 

1.949,5 km 

dolžina cestnega omrežja v dobrem ali zelo dobrem stanju konec leta 2010: 

1.959,8 km 

USPEŠNOST: 

1.959,8 km / 1.949,5 km = 1,005 - dolžina cestnega omrežja v dobrem ali 

zelo dobrem stanju se je za malenkost povečala 

CILJ: 



DOSEŽEN 

REZULTAT: 

ohranjati cestno omrežje z ukrepi obnov in preplastitev cest 

delež državnega cestnega omrežja, ki je v slabem stanju ali zelo slabem 

stanju 

zmanjšanje državnega cestnega omrežja v slabem in zelo slabem stanju za 

vsaj 5 % na letni ravni 

delež cestnega omrežja v slabem in zelo slabem stanju konec leta 2009: 53,8 

% 

delež cestnega omrežja v slabem in zelo slabem stanju konec leta 2010: 54,5 

% 

USPEŠNOST: 

POJASNILO: 

54,5 % - 53,8 % = + 0,7 % - cilj ni bil dosežen 

Delež cestnega omrežja v slabem oziroma zelo slabem stanju se je v 

obdobju 2009/2010 glede na obdobje 2008/2009 povečalo za 0,7 %. Cilja ni 

bilo možno doseči zaradi občutnega zmanjšanja proračunskih sredstev 

Direkcije RS za ceste z rebalansom proračuna (za več kot 37 % glede na 

sprejeti proračun) za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest. 

Leta 2010 je bilo v okviru podprograma izvedenih skupno 11,449 km preplastitev in obnov cest (8,952 km 

preplastitev in 2,497 km obnov). V primerjavi z letom 2009 je bilo izvedenih 27,2 km manj preplastitev in 

obnov cest (leta 2009 skupno 38,67 km). 




CILJ: 


CILJNA 

VREDNOST: 

DOSEŽEN 

REZULTAT: 

USPEŠNOST: 

POJASNILO: 

izboljševati doseženo raven prometne varnosti s tehničnimi ukrepi za 


izvedba ukrepov na državnem cestnem omrežju za izboljšanje prometne 

varnosti 

povečanje ukrepov za izboljšanje prometne varnosti, umirjanje prometa in 

ureditev na letni ravni 

leta 2009: izvedenih 11,63 km ureditev cest skozi naselja, 3,8 km 

kolesarskih povezav, 17 rekonstrukcij križišč, urejenih 8 avtobusnih 

postajališč, 4 prehodi za pešce ter izvedena 2 ukrepa za umirjanje prometa 

leta 2010: izvedenih 13,641 km ureditev cest skozi naselja, 4,6 km 

kolesarskih povezav, 9 rekonstrukcij križišč, urejenih 11 avtobusnih 

postajališč, 5 prehodov za pešce ter izvedenih 8 ukrepov za umirjanje 

prometa 

- ureditve skozi naselja: 13,641 km / 11,63 km = 1,17 - cilj je bil dosežen 

- kolesarske povezave: 4,6 km / 3,8 km = 1,21 - cilj je bil dosežen 

- rekonstrukcije križišč: 9 / 17 = 0,53 - cilj ni bil dosežen 

- ureditev avtobusnih postajališč: 11 / 8 = 1,375 - cilj je bil dosežen 

- ureditev prehodov za pešce: 5 / 4 = 1,25 - cilj je bil dosežen 

- ukrepi za umiranje prometa: 8 / 2 = 4 cilj je bil dosežen 

Z rebalansom proračuna 2010 so se sredstva namenjena za rekonstrukcijo 

križišč glede na realizacijo leta 2009 znižala za več kot 53 %, zato ni bilo 

možno preseči realizacije iz leta 2009. 

Poleg že izvedenih del je v gradnji še 8,318 km ureditev cest skozi naselje in 6 križišč. V gradnji je tudi 1,39 

km kolesarskih povezav, izdelava projektne in investicijske dokumentacije pa poteka pri 32 projektih 

kolesarskih povezav, od tega bodo 4 projekti sofinancirani s sredstvi ESRR. 

Za zagotavljanje ustrezne dokumentacije za odpravo nevarnih mest, ureditev prehodov za pešce, počivališč in 

avtobusnih postajališč ter semaforizacijo križišč je bilo v letu 2010 izdelanih: 

- 56 študij nevarnih mest, 

- 7 študij za pomoč pri upravljanju s cestami, 

- 4 PZI projektov za izboljšanje prometne varnosti, 

- 1 IDZ projekt za izboljšanje prometne varnosti, 

- 1 PGD projekt za izboljšanje prometne varnosti, 

- 2 IDZ projekta za ureditev postajališč, 

- 5 PZI projektov za ureditev postajališč. 

V zaključni fazi (v letu 2011 bo potrebno opraviti recenzijo) so: 

- 2 PZI projekta za izboljšanje prometne varnosti, 

- 1 IDZ projekta za izgradnjo mostu. 

V izdelavo pa je bilo oddanih: 

- 9 študij nevarnih mest, 

- 2 študiji za pomoč pri upravljanju s cestami, 

- 2 IDZ projekta za izboljšanje prometne varnosti, 

- 3 PZI projekti za izboljšanje prometne varnosti, 




- 2 PZI projekta za ureditev postajališč, 

- 1 IDZ projekt za ureditev postajališč. 

CILJ: 



DOSEŽEN 

REZULTAT: 

ohranjati doseženo raven konkurenčnosti države z zmanjšanjem potovalnih 

časov in stroškov transporta 

izvedba ukrepov na državnem cestnem omrežju za zmanjšanje stroškov 

uporabnikov 

povečanje ukrepov novogradenj, obvoznic, rekonstrukcij in modernizaciji 

na letni ravni 

leta 2009: izvedenih 0 novogradenj cest, 2 obvoznici, 13,2 km rekonstrukcij 

cest ter 16,9 km modernizacij cest 

leta 2010: izvedena 1 novo cestna povezava, 0 obvoznic, 3,825 km 

rekonstrukcij cest ter 13,450 km modernizacij cest 

- novogradnje cest: 1 - 0 = 1 - cilj je bil dosežen 

- izgradnja obvoznic: 0 - 2 = - 2 - cilj ni bil dosežen 

USPEŠNOST: 

POJASNILO: 

- rekonstrukcije cest: 3,825 km / 13,2 km = 0,29 - cilj ni bil dosežen 

- modernizacije cest: 13,450 km / 16,9 km = 0,80 - cilj ni bil 

dosežen 

Z rebalansom proračuna 2010 so se sredstva namenjena za rekonstrukcijo 

cest glede na realizacijo leta 2009 znižala za skoraj 58 %, za modernizacijo 

cest pa za več kot 50 %, zato ni bilo možno preseči realizacije iz leta 2009. 

Poleg že izvedenih del so v gradnji še 2 novi cestni povezavi, 3 obvoznice (obvoznici Radlje in Škofja Loka 

sta sofinancirani s sredstvi ESRR) in 4,090 km rekonstrukcij cest. Pri projektih, ki so sofinancirani s sredstvi 

ESRR, je v izdelavi potrebna dokumentacija za pričetek gradnje za 4 rekonstrukcije cest, 5 obvoznic (skupno 

potekajo pripravljalna dela pri 12 obvoznicah) in za 4. razvojno os. V gradnji je tudi modernizacija ceste pod 

Malečnikom v Mariboru, ki se prav tako sofinancira s sredstvi ESRR. 

CILJ: 



DOSEŽEN 

REZULTAT: 

izboljšati dostopnost do posameznih regij in naselij 

izvedba ukrepov na državnem cestnem omrežju za izboljšanje dostopnosti 

povečanje ukrepov sanacije brežin, plazov, zidov in prepustov, sanacije, 

nadomestne gradnje in rekonstrukcije premostitvenih objektov na letni ravni 

leta 2009: izvedeni 2 novogradnji objektov, 39 sanacij, nadomestnih gradenj 

in rekonstrukcij premostitvenih objektov, 8 večjih sanacij zidov ter 6,44 km 

sanacij brežin in plazov 

leta 2010: izvedene 4 novogradnje objektov, 31 sanacij, nadomestnih 

gradenj in rekonstrukcij premostitvenih objektov, 11 večjih sanacij zidov ter 

2,809 km sanacij brežin in plazov 

- novogradnje objektov: 4 / 2 = 2 - cilj je bil dosežen 

USPEŠNOST: 

POJASNILO: 

- sanacije, nadomestne gradnje in rekonstrukcije premostitvenih objektov: 


- sanacije zidov: 11 / 8 = 1,375 - cilj je bil dosežen 

- sanacije brežin in plazov: 2,809 km / 6,44 km = 0,44 - cilj ni bil dosežen 

Z rebalansom proračuna 2010 so se sredstva namenjena za sanacijo, 

nadomestno gradnjo in rekonstrukcijo premostitvenih objektov glede na 

realizacijo leta 2009 znižala za skoraj 52 %, za sanacijo brežin in plazov pa 

za skoraj 53 %, zato ni bilo možno preseči realizacije iz leta 2009. 




Poleg opisanega je Direkcija RS za ceste za potrebe gradnje, sanacij in vzdrževanja premostitvenih objektov 

v letu 2010 vodila in organizirala glavne in redne preglede objektov, izdelala projektno dokumentacijo za 38 

premostitvenih objektov in izvedla 18 manjših intervencijskih popravil na objektih. V izdelavi je tudi 

potrebna dokumentacija za pričetek gradnje 4 novih objektov, ki bodo sofinancirani s sredstvi Evropskega 

sklada za regionalni razvoj. 

V okviru sanacij zidov so bile v letu 2010 organizirane geotehnične preiskave na 5 lokacijah zidov. Vodena je 

bila izdelava projektne dokumentacije na 6 lokacijah zidov. V letu 2010 je bilo skupno saniranih 1,210 km 

podpornih in opornih zidov. Ocenjeno je, da so podporne in oporne konstrukcije potrebne sanacij v 65 % 

vseh primerov. Program predstavlja le minimalen obseg del na že porušenih zidovih. 

Pri sanacijah brežin in plazov so bile leta 2010 organizirane še geotehnične preiskave na 18 lokacijah plazov 

in brežin. Vodena je bila izdelava projektne dokumentacije na 10 lokacijah plazov in usadov ter 4 lokacijah 

brežin. 

CILJ: 



DOSEŽEN 

REZULTAT: 

varstvo okolja zaradi prometa 

varstvo habitatov 

povečanje ukrepov za varstvo habitatov na letni ravni 

leta 2009: 18 odsekov opremljenih z odvračali za preprečevanje trkov vozil 

z divjadjo v skupni dolžini 19,4 km; 

leta 2009: 50 odsekov opremljenih z odvračali za preprečevanje trkov vozil 

z divjadjo v skupni dolžini 21,1 km 

USPEŠNOST: 

21,1 km / 19,4 km = 1,09 - cilj je bil dosežen 

V letu 2010 so bili na področju varstva okolja izvedeni še naslednji ukrepi: 

- v okviru 'Sanacij zaradi hrupa' je bila v letu 2010 izdelana strokovna analiza stanja in elaborat vzrokov 

poškodb, ki so nastale na stanovanjskih objektih v času gradnje krožišča v Limbušu, ob R2-435/1431. 

Izdelana je bila še naslednja dokumentacija: PZI, PZR za gradnjo protihrupne ograje in absorbcijske 

obloge zidu ob R3-634/1104 Javornik-Gorje, v Lipcah, PZI, PZR postavitve zaščitne ograje ob objektu 

Špitalič 39 v Motniku na cesti R2-414/1349 Kamnik - Ločica, PZI za gradnjo protihrupne ograje ob G1- 

5/335 Impoljca-Brestanica na območju doma Impoljca. Zaključena je bila pasivna protihrupna zaščita v 

naseljih: Miklavž, Skorba in Hajdina; 

- v okviru ukrepov zaradi prekomerne obremenitve okolja in zaščito biosfere je potekalo vzdrževanje, v 

preteklih letih opremljenih odsekov z odvračali za preprečevanje trkov vozil z divjadjo, in nameščanje 

novih, na 50 odsekih v skupni dolžini 21,1 km. Vzporedno se je izvajal monitoring na odsekih, ki so bili z 

odvračali opremljeni v preteklih letih (na 18 odsekih v skupni dolžini 19,4 km). 

V letu 2010 so se zaključili trije projekti, ki so bili sofinancirani s sredstvi Evropskega sklada za regionalni 

razvoj, t.j. izvennivojski križanji Zijavnica in Muska Sobota ter sanacija brežine Pod Ključem z izvedbo 

galerije na odseku Peršeti - Most na Soči. Dokončanih je bilo tudi 2,1 km kolesarskih stez. 


Glede na prvotno sprejet proračun za leto 2010 so se sredstva namenjena za investicijsko vzdrževanje in 

gradnjo državnih cest z rebalansom proračuna znižala za 37 %, glede na realizacijo leta 2009 pa za skoraj 43 

%. Zaradi tako velikega zmanjšanja sredstev za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest, pri 

nekaterih ukrepih ni bilo možno doseči zastavljenih ciljev za leto 2010 - povečanje izvedenih ukrepov glede 

na predhodno leto. Pri nekaterih ukrepih so bili cilji kljub znižanju sredstev izpolnjeni oziroma znižanje 

doseženih rezultatov ne odraža znižanja finančnih sredstev predvsem zato, ker se je gradnja nemoteno 

nadaljevala, končna izplačila gradbenih del pa so bila prestavljena v leto 2011. Kljub temu, da so bili nekateri 

cilji doseženi, pa obstoječa razpoložljiva finančna sredstva za državno cestno infrastrukturo v upravljanju 

Direkcije RS za ceste ne omogočajo izboljšanja splošnega stanja državnih cest, saj se je delež cest v slabem 




in zelo slabem stanju v obdobju 2009-2010 glede na obdobje 2008-2009 povečal za 0,7 %. V koliko želimo v 

prihodnje doseči napredek na tem področju bo potrebno sredstva za investicijsko vzdrževanje in gradnjo 

državnih cest bistveno povečati. 

Ostali razlogi, zakaj nekateri cilji niso bili doseženi, so naslednji: 

- dolgotrajni in zapleteni postopki sprejemanja prostorskih aktov ter nasprotovanj posameznikov in raznih 

civilnih združenj oz. objektivnih težav pri izdelavi projektne dokumentacije in revizij projektov po Zakonu 

o graditvi objektov, kakor tudi izvedbe upravnih postopkov; 

- zapleti pri javnih razpisih - ponavljanje postopkov zaradi previsoke ponudbe, pritožb na izbor izvajalca in 

podaljšanega roka za izvedbo; 

- dopolnitve projekta in s tem podaljšanje roka izvedbe zaradi sprememb geoloških razmer na projektu; 

- zapleti pri sofinanciranju projekta oz. ni bil sofinancerski sporazum pravočasno podpisan; 

- dolgotrajni postopki vodenja razlastitve, nemogoči odkupi zaradi nerešenih zemljiško knjižnih stanj 

(plombe, denacionalizacije, dediščine, neznani lastniki). 

Pri projektih, ki se sofinancirajo s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj ugotavljamo, da je bila 

realizacija leta 2010 glede na rebalans proračun za leto 2010 nižja za več kot 27 %. Sredstva niso bila 

realizirana v predvidenem obsegu zaradi: 

- težav v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja na delu trase obvoznice Škofje Loke, 

- dolgotrajnih postopkov oddaje javnih naročil za gradnjo (na dveh postopkih vložen zahtevek za revizijo 

javnega naročila, v enem primeru je o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila odločala Državna 

revizijska komisija, ki je revizijski zahtevek vlagatelja zavrnila), 

- vremenskih razmer (septembrske poplave onemogočile nadaljevanje gradnje na izvennivojskem križanju v 

Dobovi), 

- težav pri odkupih zemljišč potrebnih za gradnjo, kar posledično pomeni zamude pri izvedbi postopkov 

javnega naročanja gradenj. 

Pri določenih projektih, ki se sofinancirajo s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in v skladu z 

Zakonom o javnih cestah, pri financiranju sodelujejo tudi občine, ki zagotavljajo del sredstev nacionalnih 

javnih virov financiranja, kar zniža delež izplačil iz naslova lastne udeležbe. 


Projekt 2415-00-0003 - URED VIPAVA 


Izboljšanje prometne varnosti v križiščih 



Projekt 2415-00-0016 - OBJR MOST ČEZ BOBEN V HRASTNIKU 


Objekt je potreben temeljite rekonstrukcije za zagotovitev ustrezne prometne varnosti in nosilnosti. 






Projekt 2415-00-0019 - OBJR SAVA V PODNARTU 


Rekonstruiran bo precej poškodovan objekt, s tem bo zagotovljena ustrezna nosilnost objekta in večja 

prometna varnost ter podaljšana življenska doba objekta. 



Projekt 2415-00-0022 - OBJR PESNICA v Dornavi 


Rekonstruiran bo tehnično neustrezen objekt, s tem bo zagotovljena ustrezna širina objekta in večja prometna 

varnost. 



Projekt 2415-00-0025 - KRIŽ PARIŽLJE 


Zagotovljena bo večja prometna varnost ter tekoče odvijanje prometa. 



Projekt 2415-00-0026 - OBND MOST ČEZ BOLSKO V TABORU 


Nadomeščen bo star in dotrajan lesen objekt. Nov objekt pomeni večjo prometno varnost (ustrezna širina in 

nosilnost) in večjo hidravlično pretočnost. 



Projekt 2415-00-0033 - PROP LEDAVA V SOTINI 


Sanacija propusta bo izboljšala prometno varnost, zagotovljena bo ustrezna širina na objektu in ustrezna 

hidravlična pretočnost. 



Projekt 2415-00-0045 - URED RUŠE (Mariborska-Falska) 


Ureditev ceste skozi naselje: komunalni vodi in pločniki z JR. 



Projekt 2415-00-0046 - NOVO RADOVLJICA 


Zagotovljena bo večja prometna varnost ter urejena nova cestna povezava. 






Projekt 2415-00-0060 - PREP G1-2 Spuhlja-Ormož 


Obnovaa vozišča po etapah. 



Projekt 2415-00-0062 - PREP G1-10 Ločica-Trojane 


Urejeno bo poškodovano vozišče. 



Projekt 2415-00-0080 - ZIDS JEZERSKO-KOKRA 


sanacije zidov in odprave cestnih zapor 



Projekt 2415-00-0083 - PREP HRIB-TRAVA 


Ohranitev asfaltnega vozišča, večja prometna varnost, višji nivo usluge. 



Projekt 2415-00-0103 - PREP RAVNE-DRAVOGRAD 


Obnova vozišča v treh etapah. 



Projekt 2415-00-0106 - PREP ODCEP ZA AREH 


Obnova vozišča v etapah. 



Projekt 2415-00-0107 - PREP NOVAKI-CERKNO 





Projekt 2415-00-0115 - REKO ŠENČUR 




MINISTRSTVO ZA PROMET 124




Projekt 2415-00-0123 - URED ČRNA NA KOROŠKEM 


Ureditev ceste skozi naselje z izgradnjo pločnikov, obnovo komunalnih vodov in ureditvijo križišča v centru 

Črne. 



Projekt 2415-00-0125 - NOVO Krško-Brežice 


Posodobitev cestne povezave Krško - Brežice. 



Projekt 2415-00-0141 - URED Cikava-Grosuplje 


Izboljšanje tehničnih elementov ceste, izNadaljevanje gradnje pločnikov in kolesarske steze. 



Projekt 2415-00-0145 - KOLE Parenzana (Škofije-Koper-Piran-meja RH) 


Z izgradnjo kolesarskih poti se bo izboljšala varnost kolesarjev med Škofijami in Sečovljami. 



Projekt 2415-00-0154 - URED JESENICE (bolnica-Golica) 





Projekt 2415-00-0188 - OBJN VIADUKT PREDEL 


Premostitev struge Magartskega potoka,nadomestna gradnja objekta porušenega ob sprožitvi plazu Stovže. 



Projekt 2415-00-9003 - REKO Projekti - večje rekonstrukcije 


Namen skupne postavke je izdelati projekte vnaprej. 



Projekt 2415-00-9004 - OBVO Projekti - novogradnje (obvoznice) 


Namen skupne postavke je izdelati projekte vnaprej. 






Projekt 2415-00-9005 - KOLE Projekti (Kolesarske poti) 


Z izgradnjo kolesarskih poti se bo izboljšala varnost kolesarjev kot šibkejših udeležencev v prometu. 



Projekt 2415-01-0017 - OBND Most čez Lipnico v Kokoričih 


Objekt je dotrajan, cesta ima neustrezne elemente.Zgrajen bo nov nadomestni most in priključne ceste. 



Projekt 2415-01-0020 - OBND most čez Kobiljanski p., Selo pri Rotundi 


Nadomestna gradnja neustreznega objekta. 



Projekt 2415-01-0022 - OBND Most čez Mežo v Koprivni 


Gradnja nadomestnega objekta, obstoječi je dotrajan in neustreznih gabaritov. 



Projekt 2415-01-0023 - OBND Most čez Rogatnico v Žetalah 


Rekonstrukcija križišča in gradnja nadomestnega objekta bosta zagotovila večjo prometno varnost. 



Projekt 2415-01-0031 - OBND most čez Mirno v Migolici 


Neprimeren in dotrajan propust s premajhno pretočnostjo in neustrezno širino vozišča bo nadomesščen z 

novim objektom. 



Projekt 2415-01-0044 - URED Gornja Radgona-Radenci 


Ureditev vozišča med G. radgono in Mele. Izgradnja pločnikov s kole. stezo, izgradnja novih križič, sanacija 

nivojskega križanja z železnico in obnova vozišča. 






Projekt 2415-01-0045 - REKO Cerkno-Želin 


Izboljšanje tehničnih elementov ceste, večja prometna varnost. 



Projekt 2415-01-0068 - OBND Meža v Koprivni 


Nadomestna gradnja neustreznega objekta. 



Projekt 2415-01-0070 - OBJN Izvennivojsko križanje z žel. Zijavnica 


Izvedba izvennivojskega križanja ceste in železnice, zaradi neugodnega obstoječega železniškega prehoda. 

Cilji projekta so povečanje prometne varnosti, skrajšanje potovalnih časov, znižanje stroškov uporabnikov. 



Projekt 2415-01-0071 - PREP Zagradec-Žužemberk 


Preplaščeno bo poškodovano vozišče in delno razširjena brežina (pregledna berma). 



Projekt 2415-01-0074 - REKO Postojna-Jelšane 


Usposobitev ceste za promet težkih tovornjakov in priklopnikov. 



Projekt 2415-01-0084 - PREP STRANICE-VIŠNJA VAS 





Projekt 2415-01-0096 - REKO Gonjače-Šmartno 








Projekt 2415-02-0017 - OBND Potok v Zg. Leskovcu 


Gradnja nadometnega propusta bo pomenila ustrezno pretočnost objekta in ustrezno širino vozišča na 

objektu. 



Projekt 2415-02-0020 - OBND Nanoščica v HRUŠEVJU 


Neustrezen propust s premajhno hidravlično odprtino bo nadomeščen z nadomestnim objektom. 



Projekt 2415-02-0023 - OBND potok Log v Dobrovem 





Projekt 2415-02-0024 - OBND potok Vitovšek v Šempasu 





Projekt 2415-02-0025 - OBND Jožetov graben v Grabnarjih 





Projekt 2415-02-0037 - URED GIBINA-RAZKRIŽJE-STROČJA VAS 


Obnova vozišča od mejnega prehoda Gibina skozi Razkrižje do Stročje vasi in obnova vozišča do MP 

Razkrižje.Igradnja pločnikov in ureditev komunalnih vodov in ostale prometne varnosti skozi naselje. 



Projekt 2415-02-0039 - URED Šmarjeta - Frankolovo 








Projekt 2415-02-0045 - KRIŽ KRIŽEVCI 


Izgradnja krožišča v Križevcih in obnova vozišča od krožišča proti veržeju. 



Projekt 2415-02-0050 - PLAZ VAČE 


sanacija petih plazov, izboljšanje elementov ceste, odprava nevarnih posedkov 



Projekt 2415-02-0052 - BREZ PODROŠT-ZALI LOG 


sanacija zidov, zaščita brežin in odprava zožitev 



Projekt 2415-02-0057 - OBJN PUŠENCI (križ. z žel.) 


Izgradnja izven nivojskega križanja z železnico. 



Projekt 2415-02-0058 - OBJN SREDIŠČE OB DRAVI (križ. z žel.) 


Izgradnja izven nivojskega križanja z železnico. 



Projekt 2415-02-0067 - OBJR SOCKA PRI SKRLINOVEM GRADU 


Objekt je dotrajan in poškodovan, potreben rekonstrukcije. Zagotovljena bo večja prometna varnost in 

ustrezne dimenzije objekta. 



Projekt 2415-02-0068 - OBJR Piševec v Grintovcu 









Projekt 2415-02-0070 - OBJS Inundacija in pot v Peršetih 



ustrezne dimenzije objekta. Z namenom, da z enim razpisom oddamo tudi izvedbo sanacije inundacije v 

Peršetih, ki je uvrščena v NRP s projektom 2415-02-0071, smo finnačna sredstva razporedili na ta projekt. 



Projekt 2415-02-0072 - OBJR Inundacija v Dolenji vasi 






Projekt 2415-02-0074 - OBJS Most čez Pesnico v Senarski 






Projekt 2415-02-0081 - OBJR Most čez Koritnico v Koritnici 


Objekt je neustrezne širine in poškodovan, rekonstrukcija pomeni izboljšanje prometne varnosti in zagotavlja 

nemoteno prevoznost ceste. 



Projekt 2415-02-0082 - OBJR Most čez potok v Kuku 






Projekt 2415-02-0083 - OBJR Most čez Sovro v Rovtah 






Projekt 2415-02-0087 - OBJR Podvoz za ŽEL. Pod Prelovcem 


Sanacija podvoza za zagotovitev ustrezne varnosti udeležencev v prometu. 






Projekt 2415-02-0091 - OBND Most čez Hudi potok v Rečici 


Neustrezen in poškodovan objekt bo nadomeščen z novim v smislu zagotavljanja ustrezne širine vozišča in 

ustrezne prometne varnosti. 



Projekt 2415-02-0092 - OBND Most čez Voločnico v Šmartnem 






Projekt 2415-02-0093 - OBJR Most čez Božjenco v Malahorni 


Rekonstrukcija neustreznega objekta za zagotovitev prometne varnosti. 



Projekt 2415-02-0095 - OBND Most čez Bodonski potok v Puževcih 






Projekt 2415-02-0097 - OBND most čez Mežo v Koprivni 






Projekt 2415-02-0135 - OBJN Zgornji Log - križ. z želez. 


Izvedba izveninojskega križanja ceste in železnice, zaradi neugodnega obstoječega železniškega prehoda. 



Projekt 2415-02-0149 - REKO MACESNIK 


Urejena bo modernizacija makadamskega vozišča. 






Projekt 2415-02-0160 - REKO NAZARJE-GORNJI GRAD 





Projekt 2415-02-9005 - MODE Sanacija makadamskih vozišč 


Gre za modernizacijo problematičnih makadamskih vozišč, ki povzročajo velike stroške vzdrževanja, in za 

dele mak. vozišč, ki potekajo skozi naselja in ne omogočajo normalnih bivanjskih razmer. Z modernizacijo se 

bodo zmanjšali stroški vzdrževanja. 



Projekt 2415-03-0006 - OBND MOST ČEZ SEVNIČNO V VEJICAH 






Projekt 2415-03-0008 - OBND most čez Bistrico v Mojstrani 


Most je potrebno nadomestiti z novim, ki bo ustreznih gabaritov in bo omogočal normalen pretok prometa. 



Projekt 2415-03-0013 - URED Videm pri Ljubljani 


Z ureditvijo avtobusnih postajališč, križišča in prehoda za pešce se bodo izboljšale prometnovarnostne 

razmere v območju križišča. 



Projekt 2415-03-0024 - REKO REKO MANGRT (Plaz Stože) 


Ponovna izgradnja s plazom odnešene ceste. 



Projekt 2415-03-0026 - REKO Preložitev ceste Lokavec (Slano blato) 


Rekonstrukcija ceste o območju plazu 






Projekt 2415-03-0027 - OBVO VRTOJBA 


Preusmeritev težkega prometa iz urbane sredine. 



Projekt 2415-03-0028 - REKO MIRNA 


Izboljšanje tehničnih elementov ceste. 



Projekt 2415-03-0030 - URED DESTRNIK 


Rekonstrukcija ceste skozi naselje Desternik z ureditvijo AP, pločnika in izgradnja novega mostička - 

propusta. 



Projekt 2415-04-0004 - PREP Kubed - Sočerga 





Projekt 2415-04-0005 - KRIŽ BELOKRANJSKA C. V NM 


Izboljšanje pretočnosti križišča in izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-04-0008 - PREP Videm - Zg. Leskovec 


Obnova vozišča od Vidma do MP Leskovec. 



Projekt 2415-04-0010 - URED G1-5 Zidani most 





Projekt 2415-04-0011 - OBVO Škofljica 


Povečanje pretočnosti prometnih tokov v smeri Kočevje - Ljubljana. 






Projekt 2415-04-0014 - URED Podbrdo 


Ureditev vozišča, odvodnjavanja, komunalnih napeljav, peš hodnikov. 



Projekt 2415-04-0016 - PREP Dobliče-Sv. Ana-Stari Trg 


Izboljšanje voznih pogojev. 



Projekt 2415-04-0017 - PREP Počehova-Kungota-Jurij 


Obnova vozišča od MP Jurij skozi Kungoto do Počehove. 



Projekt 2415-04-0018 - KRIŽ Moravske toplice 


Rekonstrukcija križišča v Moravcih z ureditvijo ceste in prestavitvijo mostička. 



Projekt 2415-04-0021 - OBNO MB (Ptujska cesta) 


Obnova dotrajanega vozišča štiripasovnice v mariboru in morebitna izvedba protihrupne zaščite. 



Projekt 2415-04-0022 - URED Velenje-Škale 





Projekt 2415-04-0025 - KRIŽ Moste 





Projekt 2415-04-0028 - URED Latkova vas - Trbovlje (Gabrsko) 


Izboljšanje prometne varnosti v naselju. 






Projekt 2415-04-0029 - PREP Sladki vrh - Trate 


Obnova vozišča od Sladkega vrha do Trat. 



Projekt 2415-04-0030 - PREP POSTOJNA-RAZDRTO 





Projekt 2415-04-0031 - MODE LOKE-LEDINŠČICA 





Projekt 2415-04-0032 - URED Ukrepi za omilitev posledic težkega prometa 


Sanacija 23 odsekov dotrajanega vozišča G1-3 z izvedbo ukrepov za umirjanje prometa in izvedba 

protihrupne zaščite v naseljih. 



Projekt 2415-05-0019 - KOLE Kolesarska povezava Jesenice - Lesce - Bled 


Urejena bo kolesarska povezava Jesenice-Lesce-Bled dolžine cca. 14 km. Št. kolesarske povezave je 920200. 



Projekt 2415-05-0020 - KOLE Kolesarska povezava Rogaška Slatina 


Urejena bo kolesarska povezava na območju Rogaške Slatine. Št. kolesarske povezave je 921700. 



Projekt 2415-05-0023 - KOLE Termalna pot (Radgona-Murska-Lendava-Lenti) 


Z ureditvijo kolesarske poti se bodo povezala zdravilišča v območku Pomurja. 






Projekt 2415-05-0025 - KOLE Kolesarska povezava Brezovica-Vrhnika-Logatec 


Z ureditvijo kolesarske poti se bodo izboljšale prometnovarnostne razmere za kolesarje med Brezovico in 

Logatcem. 



Projekt 2415-05-0033 - OBNO Mežica 


obnova vozišča z izgradnjo novih podpornih zidov ob reki Meži ter ureditev prometne varnosti: pločniki in 

AP ter križišče k novi čistilni napravi. 



Projekt 2415-05-0036 - PLAZ Lokovica 


odkup stan. objekta, porušitev le-tega ter ureditev brežine 



Projekt 2415-06-0004 - URED Mengeš (Gorenjska) 





Projekt 2415-06-0005 - URED Mengeš (Slovenska) 





Projekt 2415-06-0009 - URED Skakovci 


ureditev ceste skozi Skakovce z izgradnjo fekalne kanalizacije in pločnikov z JR. 



Projekt 2415-06-0012 - KRIŽ Slovenska Bistrica (krožišče) 


Izgradnja krožišča in petrolovega BS 






Projekt 2415-06-0016 - PREP Dravograd - Libeliče 


Obnova vozišča in odvodnjavanja v dolžini ca 5 km. 



Projekt 2415-06-0018 - URED Trzin 





Projekt 2415-06-0020 - URED Metlika 


Ureditev ceste skozi naselje, izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-06-0022 - KRIŽ Žiri (Križišče) 


Izboljšanje prometne varnosti v križišču. 



Projekt 2415-06-0023 - KRIŽ Gorenja vas 





Projekt 2415-06-0024 - URED Sevnica 





Projekt 2415-06-0025 - KRIŽ Domžale 


Vzpostavitev pasu za leve zavijalce. 



Projekt 2415-06-0026 - URED Ig (ureditev) 


Ureditev križišča in ceste skozi naselje, izboljšanje prometne varnosti. 






Projekt 2415-06-0027 - PREP Kozminci 





Projekt 2415-06-0035 - PREP Solčava - Logarska dolina 





Projekt 2415-06-0036 - PREP Mozirje - Gorenje 





Projekt 2415-06-0040 - OBNO Poljčane-Majšperk 


obnova dotrajanega vozišča. 



Projekt 2415-06-0044 - URED Šentrupert-Ločica 





Projekt 2415-06-0045 - OBVO Železniki (na Plavžu) 





Projekt 2415-06-0046 - URED Češnjica - Rudno 





Projekt 2415-06-0048 - PREP Pavlovci-Miklavž pri Ormožu Presika 








Projekt 2415-06-0049 - OBVO Obvoznica Moravče 


Povečanje pretočnosti prometnih tokov v smeri Domžale - Zagorje ob Savi. 



Projekt 2415-06-0051 - REKO Ljubljana-Polhov Gradec 


Izboljšanje tehničnih elementov ceste s tem bo zagotovljena večja prometna varnost ter tekoče odvijanje 

prometa. 



Projekt 2415-06-0052 - URED Škofja Loka (Petrol - Poden) 



prometa. 



Projekt 2415-06-0055 - OBJS Most na Smolniku (Ruše) 


Sanacija dotrajanega mostu pomeni zagotavljanje normalne prevoznosti ceste in ustrezno prometno varnost. 



Projekt 2415-06-0057 - URED Breg v Majšperku 





Projekt 2415-06-0059 - URED Majšperk-Lešje 





Projekt 2415-06-0062 - OBJS Most čez Grajeno v Ptuju 


Sanacija dotrajanega mostu pomeni zagotavljanje normalne prevoznosti ceste in ustrezno prometno varnost. 






Projekt 2415-06-0063 - OBJR Most in križišče Rašica 


Rekonstrukcija neustreznega objekta hkrati z rekonstrukcijo križišča bo omogočala večjo prometno varnost 

ter tekoče odvijanje prometa. 



Projekt 2415-06-0070 - PREP Vrhi-Bukovje 





Projekt 2415-06-0073 - URED Planina 





Projekt 2415-06-0079 - REKO Arja vas - Velenje 



prometa. 



Projekt 2415-06-0081 - REKO Ukrepi na DC zaradi HC Boštanj in Blanca 



prometa. 



Projekt 2415-06-0082 - URED Žirovnica - Begunje 





Projekt 2415-06-0083 - REKO Novo mesto-Metlika (tretji pas) 



prometa. 






Projekt 2415-06-0084 - SKUP Projekti EU (Priprava dokumentacije) 


Namen skupnega projekta je izdelava projektne dokumentacije za ukrepe na cestah, ki so primerni za 

financiranje iz skladov EU. 



Projekt 2415-06-0091 - PREP Sp.Jezersko-Preddvor 





Projekt 2415-06-0094 - PREP Sl.Bistrica-Hajdina 





Projekt 2415-06-0097 - REKO Tržišče - Hotemež 



prometa. 



Projekt 2415-06-0100 - PREP Vurmat - Kapla 





Projekt 2415-06-0101 - OBNO Črenšovci - Razkrižje 


Obnova dotrajanega vozišča pomeni zagotavljanje normalne prevoznosti ceste in ustrezno prometno varnost. 



Projekt 2415-06-0104 - PREP Ojstriška vas - Pondor 








Projekt 2415-06-0108 - PREP Gomilica-Lipa-Beltinci 





Projekt 2415-06-0111 - PREP Domanjševci 





Projekt 2415-06-0112 - KRIŽ Loče (rondo) 


Z rekonstrukcijo križišča bo zagotovljena večja prometna varnost ter tekoče odvijanje prometa. 



Projekt 2415-06-0113 - MODE Cezlak - Pesek 





Projekt 2415-06-0114 - KRIŽ Zreče (rondo) 





Projekt 2415-06-0115 - KRIŽ Stranice (rondo) 





Projekt 2415-06-0116 - KRIŽ Ulipi (rondo) 





Projekt 2415-06-0117 - MODE Volče - Solarji 


Izvedena bo modernizacija makadamskega vozišča. 






Projekt 2415-07-0001 - KRIŽ Koper 2 (rondo) 


Ureditev križišča na odseku Slavček - Luka Koper, za izboljšanje pretočnosti križišča. 



Projekt 2415-07-0003 - KRIŽ Koper 1 (rondo) 


Ureditev križišča na odseku Slavček - Luka Koper, za izboljšanje pretočnosti križišča. 



Projekt 2415-07-0004 - REKO Sveti Anton - Gračišče 





Projekt 2415-07-0005 - URED Ankaran - Lazaret 





Projekt 2415-07-0006 - MODE Brezovica pri Gradinu - Gračišče 


Preprečitev erozije vozišča, odvodnjavanje, večja prometna varnost. 



Projekt 2415-07-0009 - MODE Muta-Gortina 





Projekt 2415-07-0010 - PREP Sp.Selnica-Duh na Ostrem vrhu 





Projekt 2415-07-0011 - KOLE Sl. Konjice - Tepanje 


Za izboljšanje prometne varnosti kolesarjev na obravnavanem odseku državne ceste, se bodo uredile posebne 

površine za kolesarje. 






Projekt 2415-07-0013 - KRIŽ Sl. Konjice - Poljčane 


Zagotovljena bo večja prometna varnost ter tekoče odvijanje prometa na križiščih v naselju Žiče in naselju 

Tepanje. 



Projekt 2415-07-0014 - OBVO Sl. Konjice - Oplotnica 





Projekt 2415-07-0017 - OBVO Rogatec 


Zagotovljena bo večja prometna varnost ter tekoče odvijanje prometa.Razbremenjen bo promet skozi mesto. 



Projekt 2415-07-0019 - URED Podpeč - Brezovica 





Projekt 2415-07-0023 - NOVO Tretja razvojna os (južni del:NM-Vinica) 


Izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-07-0024 - NOVO Četrta razvojna os (Gorenja vas - Cerkno) 


Nova cestna povezava med Gorenjo vasjo in Cerknim (četrta razvojna os). 



Projekt 2415-07-0025 - OBVO Pivka 





Projekt 2415-07-0026 - REKO Kal - Neverke 








Projekt 2415-07-0027 - URED Ravne 





Projekt 2415-07-0028 - URED Radeče 


Zagotovljena bo večja prometna varnost ter tekoče odvijanje prometa skozi naselje. Urejeno bo poškodovano 

vozišče. 



Projekt 2415-07-0029 - OBNO Obvoznica Rogaška Slatina 


Zagotovljena bo večja prometna varnost ter tekoče odvijanje prometa. Urejeno bo poškodovano vozišče. 



Projekt 2415-07-0031 - PREP Gaber-Uršna sela 





Projekt 2415-07-0032 - URED Begunjska cesta 





Projekt 2415-07-0033 - URED Tržič - Begunje 





Projekt 2415-07-0035 - NOVO Tretja razvojna os (osrednji del: Celje - NM) 


Zagotovljena bo večja prometna varnost ter urejena nova cestna povezava. 



Projekt 2415-07-0036 - OBVO Obvoznica Gorenja vas 








Projekt 2415-07-0037 - OBVO Obvoznica Vrhnika 





Projekt 2415-07-0038 - PLAZ Sorica-Podrošt 


Izvajala se bo sanacija plazov 



Projekt 2415-07-0040 - PLAZ Velika reka - Radeče 


sanacija več plazov in odprava nevarnih posedkov 



Projekt 2415-07-0042 - ZIDS Kanomlja 


sanacije zelo dotrajanih zidov, odprave zapor 



Projekt 2415-07-0043 - ZIDS Črni vrh - Col 


sanacija zelo dotrajanega podpornega zidu, odprava zapore 



Projekt 2415-07-0045 - OBJR Most čez Muro v Gornji Radgoni 


Rekonstrukcija mejnega mostu z R Avstrijo bo objektu ustrezno podaljšala življenjsko dobo, hkrati se bo 

povečala prometna varnost za vse udeležence v prometu. 



Projekt 2415-07-0046 - MODE Zavrč (MP Drenovec) 


Modernizacija makadamskega vozišča in stabilizacija brežin. 



Projekt 2415-07-0047 - NOVO Logatec-Valkarton 


Novogradnja povezave Logatec - Žiri. 






Projekt 2415-07-0049 - KRIŽ Dekani - ureditev para križišč 


Za odseke cest vključene na seznam črnih točk, je poleg začasnih ukrepov potrebna tudi celovita 

rekonstrukcija. Rekonstruirano bo križišče. 



Projekt 2415-07-0059 - KOLE Kolesarska povezava Ptuj - Malečnik 


Za izboljšanje prometne varnosti kolesarjev na obravnavanem odseku državne ceste, se bodo uredile posebne 

površine za kolesarje. 



Projekt 2415-07-0069 - OBND MOST ČEZ GRAČNICO V LOKAVCU 


Gradnja nadomestnega objekta bo pomenila ustrezno pretočnost objekta in ustrezno širino vozišča na objektu. 



Projekt 2415-07-0075 - REKO Podlubnik - Praprotno 





Projekt 2415-07-0078 - KRIŽ Majšperk 


Zagotovljena bo večja promenta varnost. 



Projekt 2415-07-0079 - REKO Gabrje - Ratež 





Projekt 2415-07-0080 - REKO Novo mesto - Šentjernej 








Projekt 2415-07-0081 - PREP Razkrižje - MP Gibina 





Projekt 2415-07-0082 - URED Marinča vas 





Projekt 2415-07-0083 - OBNO Bovec - Predel 





Projekt 2415-07-0085 - OBJR Most čez Belco (Ljubljana - Polhov Gradec) 


Rekonstrukcija neustreznega objekta bo omogočala večjo prometno varnost ter tekoče odvijanje prometa. 



Projekt 2415-07-0086 - OBND Mostovi Ljubljanica - Briše 


Gradnja nadomestnih objektov bo pomenila ustrezno pretočnost objektov in ustrezno širino vozišča na 

objektih. 



Projekt 2415-07-0087 - OBVO Gornji Grad 





Projekt 2415-07-0088 - REKO Velika Polana-Gomilica 





Projekt 2415-07-0090 - REKO Pivka - Zagorje 








Projekt 2415-07-0092 - REKO Šentjur - Dobovec 





Projekt 2415-07-0093 - OBNO Šoštanj - Zavodnje 





Projekt 2415-07-0095 - URED Šoštanj 


Izboljšanje prometne varnosti skozi naselje. 



Projekt 2415-07-0096 - URED Velika Polana 





Projekt 2415-07-0097 - KRIŽ Prekopa 


Zagotovljena bo večja promenta varnost. 



Projekt 2415-07-0098 - URED Čeplje 





Projekt 2415-07-0099 - KRIŽ Brode 


Zagotovljena bo večja prometna varnost. 



Projekt 2415-07-0103 - URED Težka voda 








Projekt 2415-07-0112 - MODE Cirkulane (Zelena meja) 


Izgradnja nadomestnih cest je potrebna zaradi poteka obstoječe ceste po hrvaškem ozemlju.Omogočiti 

nemoten dostop do stanovanjskih objektov. 



Projekt 2415-08-0003 - URED Brinje (križišče) 


Predvideno je urejanje nevarnega križišča na glavni cesti - pa za leve zavijalce, avrobusna postajališča, 

prehod za pešce, semaforizacija. 



Projekt 2415-08-0004 - KOLE Želodnik - Prevoje 


V okviru izgradnje državnega kolesarskega omrežja je predvidena ureditev kolesarske povezave med 

Želodnikom in Prevojami. 



Projekt 2415-08-0005 - URED Prihova (BUS postaja) 


Za izboljšanje prometne varnosti na odseku državne ceste bo urejen par avtobusnih postajališč. 



Projekt 2415-08-0006 - URED Lešnica - Otočec - Kronovo 


Z izgradnjo avrocestnega odseka med novim mestom in krškim, bo potrebno spremeniti namen obstoječe 

hitre ceste. Predvideno je urejanje križišč in kolesarskih površin. 



Projekt 2415-08-0007 - URED Seča 


Na glavni cesti v območju naselja Seča je potrebno urediti križišče, avtobusna postajališča in prehod za pešce. 



Projekt 2415-08-0008 - URED Male Lašče 


Na nevarnem odseku ceste je za izboljšanje prometne varnosti potrebno urediti križišče s pasovi za leve 

zavijalce in drugimi potrebnimi tehničnimi elementi (pločniki, razsvetljava, umirjanje prometa). 






Projekt 2415-08-0009 - URED Dolnje Retje (bus) 


Predvidena je ureditev para avtobusnih postajališč in prehoda za pešce. 



Projekt 2415-08-0010 - KRIŽ Jakičevo 


Na nevarnem odseku ceste je za izboljšanje prometne varnosti potrebno urediti križišče s pasovi za leve 

zavijalce in drugimi potrebnimi tehničnimi elementi (pločniki, razsvetljava, umirjanje prometa). 



Projekt 2415-08-0011 - KOLE Rogaška Slatina-Podčetrtek-Bistrica ob Sotli 



Rogaško Slatino in Bistrico ob Sotli. Finančna sredstva za izvedbo 1. faze v skupni dolžini 1,567 km, ki 

zajema pododseke od km 12,050 do 12,250, od km 11,274 do 12,050, od km 12,250 do 12,370 in od km 

12,370 do 12,841, zagotavljamo z integralnimi sredstvi in sredstvi ESRR. 



Projekt 2415-08-0012 - KOLE Miren - Vrtojba - Kanal 


V okviru izgradnje državnega kolesarskega omrežja je predvidena ureditev kolesarske povezave med Mirnom 

in Kanalom. 



Projekt 2415-08-0013 - KOLE Murska sobota - Gederevci 


V okviru izgradnje državnega kolesarskega omrežja je predvidena ureditev kolesarske povezave med Mursko 

Soboto in Gederovci. 



Projekt 2415-08-0014 - KOLE Škofljica - Ig 



Škofljico in Igom. 



Projekt 2415-08-0015 - KOLE Kočevska kolesarska povezava 



Kočevjem in dolino Kolpe. 






Projekt 2415-08-0016 - KOLE Trbonje - Maribor 



Trbonjami in Mariborom. 



Projekt 2415-08-0017 - URED Valeta - Portorož 


Za izboljšanja prometne varnosti v območju priključka lokalne ceste na regionalno se bo uredilo križišče z 

ustreznimi tehničnimi elementi. 



Projekt 2415-08-0018 - ZIDS Kojsko 


Namen - sanacija zidu; cilj - odprava nevarnosti porušitve zidu 



Projekt 2415-08-0022 - PLAZ Lomanoše 


Namen - sanacija zidu in stanovanjskega objekta; cilj - preprečitev drsenja brežine in ogrožanja 

stanovanjskega objekta 



Projekt 2415-08-0023 - PLAZ Cerkvenjak 


plaz je poškodoval stan. objekt, postavljen bo nov objekt 



Projekt 2415-08-0025 - PLAZ Dražgoše - Rudno 


odprava nevarnosti poplavljanja naselja Rudno 



Projekt 2415-08-0027 - PLAZ Vrhole 


sanacija plazu, odprava nevarnega posedka in odlomnih robov na cestišču 






Projekt 2415-08-0029 - PLAZ Vrhovlje 


Namen - sanacija plazu; cilj - odprava polovične zapore ceste 



Projekt 2415-08-0030 - BREZ Koper - Dragonja 


sanacija plazu in zaščita brežin 



Projekt 2415-08-0031 - PLAZ Izola 


sanacija plazu, preprečitev drsenja brežine in ogrožanja stanovanjskega objekta 



Projekt 2415-08-0032 - PLAZ Šutna - Planina v Podbočju 


sanacija plazu, odprava nevarnega posedka, ki se izravnava s tamponskim materialom 



Projekt 2415-08-0033 - PLAZ Boharina 


sanacija plazov, odprava nevarnih posedkov na cestišču 



Projekt 2415-08-0034 - BREZ Ravbarkomanda - Postojna 


Namen - zaščita brežin; cilj - preprečitev padanja kamenja na cesto 



Projekt 2415-08-0035 - ZIDS Idrija - Dol. Trebuša 


sanacija dotrajanih zidov in posedkov, odprava polovične zapore s semaforjem 



Projekt 2415-08-0036 - PREP Lucija - Sečovlje 


Preplaščeno bo poškodovano vozišče. 






Projekt 2415-08-0038 - PREP Sodražica - Nova vas 





Projekt 2415-08-0039 - OBVO Divača 





Projekt 2415-08-0040 - URED Gorenja vas (Bloki) 





Projekt 2415-08-0041 - KRIŽ Dobje 





Projekt 2415-08-0042 - KRIŽ Godovič (ind. cona) 





Projekt 2415-08-0043 - PREP Il. Bistrica - Podgrad 





Projekt 2415-08-0044 - KRIŽ Aurora 





Projekt 2415-08-0045 - PREP Livek - Idrsko 








Projekt 2415-08-0046 - OBVO Obvoznica Podpeč 


Preusmeritev težkega prometa iz urbane sredine naselja Podpeč in razširitev odseka proti Rakitniku . 



Projekt 2415-08-0047 - URED Pudob - Babno polje 





Projekt 2415-08-0048 - MODE Stari trg - Loški potok 


Preprečitev erozije vozišča, odvodnjavanje, večja prometna varnost 



Projekt 2415-08-0049 - URED Loški potok 


Ureditev vozišča skozi naselje. 



Projekt 2415-08-0050 - KRIŽ Benedikt (rondo) 


Ureditev prometno neugodnega križišča. 



Projekt 2415-08-0051 - PREP Borl - MP Meje 





Projekt 2415-08-0053 - OBNO Črna - Šentvid 


Obnova vozišča po odsekih. 



Projekt 2415-08-0054 - KRIŽ Terme Janežovci 








Projekt 2415-08-0055 - REKO Duplek - Janežovski vrh 





Projekt 2415-08-0056 - KRIŽ Dornava 





Projekt 2415-08-0058 - URED Dravograd 





Projekt 2415-08-0060 - KRIŽ Tovarniška (rondo) 





Projekt 2415-08-0061 - URED Lovrenc 





Projekt 2415-08-0064 - URED Zg. Kungota 





Projekt 2415-08-0065 - URED Pečke 





Projekt 2415-08-0066 - OBVO Zahodna obv. Maribor (Streliška - Kardeljeva) 


Predvidena je izgradnja zahodne obvoznice Maribora v dolžini 1.300 m. 






Projekt 2415-08-0067 - NOVO C. Proleterskih brigad - Limbuška 


Izboljšanje prometne povezave. 



Projekt 2415-08-0068 - REKO Bresternica - Jurij 





Projekt 2415-08-0070 - PREP Markešovci 





Projekt 2415-08-0071 - KRIŽ Muta (rondo) 





Projekt 2415-08-0072 - URED Podvelka (ureditev nivojskega križanja) 





Projekt 2415-08-0073 - URED Prevalje 





Projekt 2415-08-0074 - URED Prevalje - Poljana (Štoparje) 





Projekt 2415-08-0075 - NOVO Mariborska - krožni promet 








Projekt 2415-08-0076 - URED Ptuj-Rogoznica (Nova vas) 





Projekt 2415-08-0077 - URED Podvinci 





Projekt 2415-08-0078 - KRIŽ Slovenj Gradec (pri Nami) 





Projekt 2415-08-0079 - KRIŽ Krožišče Murko (Dravograd - Sl. Gradec) 





Projekt 2415-08-0082 - MODE Pohorje - Trije kralji 





Projekt 2415-08-0083 - URED Sv. Ana 





Projekt 2415-08-0085 - URED Jamna 





Projekt 2415-08-0087 - URED Trnovska vas 








Projekt 2415-08-0088 - URED Vuzenica (nivojsko križanje) 





Projekt 2415-08-0089 - KRIŽ MP Zavrč 





Projekt 2415-08-0090 - KRIŽ Podturn 


Izbolšanje tehničnih elementov križišča, izboljšanje prometne varnosti 



Projekt 2415-08-0091 - KRIŽ Ivančna Gorica (rondo priklj. AC) 


Izboljšanje prometne varnosti, prometno nevarnega križišča 



Projekt 2415-08-0092 - MODE Brezovica - Koprivnik 


Izbolšanje tehničnih elementov ceste. 



Projekt 2415-08-0094 - URED Smednik (Raka) 





Projekt 2415-08-0096 - KRIŽ Ločna 


Izbolšanje tehničnih elementov križišča 



Projekt 2415-08-0098 - PREP Mokro polje - Mohorovec 








Projekt 2415-08-0099 - REKO Šentrupert - Slovenska vas 





Projekt 2415-08-0101 - URED Šmarješke toplice - Šmarjeta 





Projekt 2415-08-0102 - PREP Trbovlje (rondo - občina) 





Projekt 2415-08-0103 - KRIŽ Štefan (gostilna Mišič) 





Projekt 2415-08-0105 - MODE Podstrmec - Lužarji 





Projekt 2415-08-0106 - MODE Zagradec - Zvirče 


Izboljšanje prometne varnosti v naselju in tehničnih elementov ceste. 



Projekt 2415-08-0107 - MODE Velika Preska - Sopota 





Projekt 2415-08-0108 - KRIŽ Mokronog 








Projekt 2415-08-0110 - URED Male Braslovče 





Projekt 2415-08-0111 - PREP Mrzli Studenec-Rudno Polje 





Projekt 2415-08-0112 - URED Gorje - Krnica 





Projekt 2415-08-0113 - PREP Gornji grad - Črnivec 





Projekt 2415-08-0114 - URED Kamnik - Stahovica (Calcit) 


V skladu s predlogom dogovora med Občino Kamnik, podjetjem Calcit d.d. in DRSC je zaradi povečanega 

tovornega prometa predvideno urejanje cest, pločnikov in razsvetljave za zagotovitev varnega prometa vseh 

vrst vozil. 



Projekt 2415-08-0115 - PREP Kozje - Buče 





Projekt 2415-08-0116 - KRIŽ Kozje (rondo) 








Projekt 2415-08-0117 - KRIŽ Laško (rondo, podvoz, most Marija Gradec) 





Projekt 2415-08-0118 - REKO Vižmarje - sev. obv. Ljubljana 





Projekt 2415-08-0119 - KRIŽ Mozirje (avtob. postaja - rondo) 





Projekt 2415-08-0120 - KRIŽ Renek (rondo) 





Projekt 2415-08-0121 - KRIŽ Nazarje (rondo) 





Projekt 2415-08-0122 - URED Podčetrtek (Aqualuna) 





Projekt 2415-08-0123 - KRIŽ Dobrteša vas 





Projekt 2415-08-0124 - URED Rogatec-Dobovec 








Projekt 2415-08-0125 - KRIŽ Mestinje (rondo) 





Projekt 2415-08-0126 - URED Šmartno ob Paki 





Projekt 2415-08-0127 - URED Šmartno (Drobnič) 





Projekt 2415-08-0128 - URED Lokovica 





Projekt 2415-08-0129 - REKO Štore - Svetina 





Projekt 2415-08-0130 - PREP Rogla - Pesek 





Projekt 2415-08-0132 - OBND Most čez Bukovnico v Dobrovniku (MS0181) 


Star dotrajan objekt v nepregledni krivini bo nadomeščen s prometno ustreznejšim objektom. 



Projekt 2415-08-0133 - OBJS Most čez Dravo v Borlu (PT0161) 









Projekt 2415-08-0134 - OBJS Most čez Savo v Kranju (KR0147) 


Sanacija objekta bo objektu ustrezno podaljšala življenjsko dobo, hkrati se bo povečala prometna varnost za 

vse udeležence v prometu. 



Projekt 2415-08-0135 - OBJS Most čez Savo v Kranju (KR0044) 






Projekt 2415-08-0138 - OBND Most čez Pesnico v Juriju (MB0380) 


Nadomeščen bo star in dotrajan objekt. Nov objekt pomeni večjo prometno varnost (ustrezna širina in 

nosilnost) in večjo hidravlično pretočnost. 



Projekt 2415-08-0139 - OBND Most čez Gračnico v Jurkloštru 


Gradnja nadomestnega objekta bo pomenila ustrezno pretočnost in ustrezno širino vozišča na objektu, s tem 

pa večjo prometno varnost za vse udeležence v prometu. 



Projekt 2415-08-0140 - OBND Most čez Savinjo v Rimskih Toplicah (CE0048) 


Gradnja nadomestnega objekta bo pomenila ustrezno hidravlično pretočnost in ustrezno širino vozišča na 

objektu, s tem pa večjo prometno varnost za vse udeležence v prometu. 



Projekt 2415-08-0141 - OBJR Most čez kanal Drave SD1 pri Dogošah (MB0165) 


Rekonstruiran bo starejši objekt, s tem bo zagotovljena večja prometna varnost pešcev in kolesarjev ter 

podaljšana življenska doba objekta. 



Projekt 2415-08-0142 - OBJR Most čez Dravo v Zgornjem Dupleku (MB0166) 


Rekonstruiran bo starejši objekt, s tem bo zagotovljena večja prometna varnost pešcev in kolesarjev ter 

podaljšana življenska doba objekta. 






Projekt 2415-08-0144 - OBJS Most čez Kanal SD1 V Zlatoličju (MB0025) 


Temeljito bo obnovljena zgornja konstrukcija objekta z novimi hodniki in robnimi venci. 



Projekt 2415-08-0145 - OBND Most čez Ščavnico pri Sv. Ani (MB0360) 


Neustrezen objekt v krivini bo nadomeščen z novim v neposredni bližini. 



Projekt 2415-08-0146 - OBJS Nadvoz za tovorni promet v Šentilju (MB0035) 


Nadvoz je potrebno podreti, saj ne služi več svojemu namenu, ker na meji z Avstrijo ni več carine. 



Projekt 2415-08-0148 - OBJN Črni potok 


Nadomestni objekt bo odpravil ozko grlo na cestni povezavi 



Projekt 2415-08-0149 - OBJS Predor Fužine 3 (KR0071) 


Sanaciaj poškodovanega predora bo zagotovila ustrezno prometno varnost za vse udeležence v prometu. 



Projekt 2415-08-0150 - OBJS Most čez Soro v Žireh 1 (KR0178) 






Projekt 2415-08-0151 - OBJS Most čez Soro v Žireh 2 (KR0177) 









Projekt 2415-08-0152 - OBND Ična v Klenovem (3 mostovi) 


Nadomeščeni bodo dotrajani propusti čez potok Brnica. S tem bo izboljšana hidravlična prevodnost in 

prometna varnost 



Projekt 2415-08-0155 - ZIDS Trebija - Sovodenj 


sanacija zelo dotrajanih zidov, odprava zapor 



Projekt 2415-08-0158 - PREP Ljubljanska (Bled) 





Projekt 2415-08-0162 - KRIŽ Log (križišče) 





Projekt 2415-08-0163 - URED Vrhnika 





Projekt 2415-08-0165 - KRIŽ Ajdovščina (za Lokavec) 


Urejeno bo novo križišče pri odcepu za Lokavec. Izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-08-0166 - PREP Razdrto - Podnanos 


Preplastitev poškodovanega vozišča. Večja prometna varnost. 



Projekt 2415-08-0167 - KOLE Daljinska kolesarska povezava v Trebnjem(H1) 


Ureditev površin za kolesarje. Izboljšanje prometne varnosti. 






Projekt 2415-08-0168 - OBVO Obvoznica Bistrica ob Sotli s krožiščem 


Preveriti je potrebno upravičenost izgradnje obvoznice in gradnja krožišča.Zmanjšanje prometa skozi naselje 

in večja prometna varnost. 



Projekt 2415-08-0169 - URED Ureditev pločnika MP - vas Bistrica ob Sotli 


Ureditev pločnikov skozi naselje. Izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-08-0170 - REKO Dole - Ponikva - Dolga Gora 


Izvedena bo rekonstrukcija nevarnega dela cestišča. Izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-08-0171 - KRIŽ Krožišča na G2 - 107 pri ž.p. v Šentjurju 


Izvedena bo rekonstrukcija nevarnega križišča.Izboljšanje prometne varnosti, večje pretočnosti prometa v 

križišču. 



Projekt 2415-08-0172 - ZIDS Kluže - zidovi 


sanacija poškodovanih zidov, zagotovljanje preglednosti cestišča in varnosti pešcev 



Projekt 2415-08-0173 - PREP Bovec - Trenta 





Projekt 2415-08-0174 - REKO Želin - D. Trebuša 


Izvedena bo rekonstrukcija državne ceste. Izboljšanje prometne varnosti. 






Projekt 2415-08-0175 - REKO Bovec - Kobarid (osn. Žaga - Kobarid) 





Projekt 2415-08-0176 - BREZ Ušnik - Plave 


zaščita nezavarovanih brežin, preprečiti neprestano padanje kamenja na cesto 



Projekt 2415-08-0177 - PREP Col - Predmeja 





Projekt 2415-08-0178 - URED Mozirje-Žekovec (Šmihelska cesta) 


Ureditev Šmihelske ceste. Izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-08-0179 - REKO Luče - Logarska dolina 


Izvedena bo rekonstrukcija nevarnih odsekov. Izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-08-0180 - REKO Vrhnika - Borovnica - Podpeč 





Projekt 2415-08-0181 - URED Nemška vas - Prigorica (pločnik) 


Ureditev ceste skozi naselje.Večja prometna varnost. 



Projekt 2415-08-0182 - URED Ribnica - Breg - Grič 








Projekt 2415-08-0183 - URED Breze - Žlebič 





Projekt 2415-08-0184 - URED Špar - MOL - Ines 





Projekt 2415-08-0185 - KRIŽ Hrib - križišče 


Izgradnja križišča v naselju. Večja prometna varnost. 



Projekt 2415-08-0188 - URED Sodražica 


Ureditev ceste skozi naselje. Večja prometna varnost. 



Projekt 2415-08-0189 - PREP Žlebič - Unec (Žimarice) 





Projekt 2415-08-0191 - REKO Pijava gorica - Turjak (3. pas) 


Izgradnja dodatnega pasu za počasna vozila. Izboljšanje pretočnosti in varnosti prometa. 



Projekt 2415-08-0192 - KRIŽ Podulaka 


Urditev križišča Podulak. Večja prometna varnost. 



Projekt 2415-08-0193 - OBVO Velike Lašče 


Nadaljevanje gradnje obvoznice Velike Lašče. Zmanšanje prometa skozi naselje. 






Projekt 2415-08-0194 - OBJS Nadvoz Orehovo-hodnik za pešce 


Izgradnja pločnika na obstoječem nadvozu. Večja varnost pešcev. 



Projekt 2415-08-0195 - PREP Golobinjek - Polje ob Sotli 





Projekt 2415-08-0196 - URED Ribčev Laz (Pod Skalco-Polje) 





Projekt 2415-08-0197 - REKO Zala (tretji pas) 


Povečanje propustnosti in prometne varnosti. 



Projekt 2415-09-0005 - NOVO Poligon varne vožnje 


Zgrajen bo poligon varne vožnje. 



Projekt 2415-09-0006 - OBVO Obvoznica Murska Sobota - vzhod 


Zgrajena bo vzhodna obvoznica mesta Murska Sobota skatero bodo prometno razbremenjene ostale 

prometnice na območju Murske Sobote. 



Projekt 2415-09-0007 - NOVO Navez. cesta Ljubečna-AC priključek Celje 


Zgrajena bo nova cestna povezava Ljubečna - AC priključek Celje vzhod s katero bodo prometno 

razbremenjene ostale prometnice. 






Projekt 2415-09-0008 - REKO Rekonstrukcija ceste Bača - Dolenja Trebuša 


Izvedena bo rekonstrukcija ceste. 



Projekt 2415-10-0001 - OBJR Most čez potok v Notranjih Goricah 



varnost. 



Projekt 2415-10-0002 - OBJS Mostova čez Hudinjo v Celju 






Projekt 2415-10-0003 - OBJR Most čez Martinjščico v Martinjaku 



varnost. 



Projekt 2415-10-0004 - OBJS Most čez Mežo v Žerjavu 



varnost. 



Projekt 2415-10-0005 - OBJR Most čez Poljansko Soro v Gorenji vasi 



varnost. 



Projekt 2415-10-0006 - OBND Štiri objekti na cesti na Črnivec 


Štirje objekti so leseni na dotrajanih kovinskih nosilcih in bo z zamenjavo zagotovljena ustrezna širina 

objekta in večja prometna varnost. 






Projekt 2415-10-0007 - OBJR Most čez Sočo v Plavah 



varnost. 



Projekt 2415-10-0008 - OBJR Rekonstrukcija mostu čez potok Lokavec 



varnost. 



Projekt 2415-10-0009 - OBJR Hudournik pri Koči na Gozdu 



varnost. 



Projekt 2415-10-0010 - OBJR Most čez Zgornji žlebi pri Koči na Gozdu 



varnost. 



Projekt 2415-10-0011 - OBJR Most čez potok v Senarski 





Projekt 2415-10-0012 - OBND Inundacija v Mostjah 


Nadomeščen bo tehnično neustrezen objekt, s tem bo zagotovljena ustrezna širina objekta in večja prometna 

varnost. 



Projekt 2415-10-0013 - OBJS Most čez Savo v Tacnu 








Projekt 2415-10-0014 - OBJR Inundacija Ljutomer 



varnost. 



Projekt 2415-10-0015 - OBJR Most čez razbremenilnik Ščavnice 


Objekt je potrebno razširiti za leve zavijalce, s tem bo zagotovljena ustrezna širina objekta in večja prometna 

varnost. 



Projekt 2415-10-0016 - OBJN R1-230: dograditev mostu čez potok Kozarica 


Objekt je potrebno razširiti za kolesarje, s tem bo zagotovljena ustrezna širina objekta in večja prometna 

varnost. 



Projekt 2415-10-0017 - OBJN Nadvoz železnice na Cankarjevi cesti 


Objekt pod železnico je preozek, potrebno bi ga bilo razširiti, s tem bo zagotovljena ustrezna širina objekta in 

večja prometna varnost. 



Projekt 2415-10-0018 - PREP Metlika - Črnomelj 


Izboljšanje tehničnih elementov ceste in prometne varnosti. 



Projekt 2415-10-0019 - OBJR Nadvoz Postojna VA0185 za G1-6 nad AC A1 


Rekonstrukcija objekta bo objektu ustrezno podaljšala življenjsko dobo, hkrati se bo povečala prometna 

varnost za vse udeležence v prometu. 



Projekt 2415-10-0020 - OBJR Rekonstrukcija starega mostu čez reko Dravo 









Projekt 2415-10-0021 - OBND Most čez Bodonski potok v Zenkovcih 



varnost. 



Projekt 2415-10-0022 - PROP Most čez potok v Sotini 



varnost. 



Projekt 2415-10-0023 - OBJS Most čez potok Bistrica v Bistrici 


Sanacija poškodovanega objekta bo pomenila ustrezno pretočnost objekta in ustrezno širino vozišča na 

objektu. 



Projekt 2415-10-0024 - OBJN Sevnica-nadvoz čez železnico 


Potrebno je zgraditi izvennivojsko križanje ceste in železnice, s tem bo zagotovljena večja varnost in 

pretočnost prometa. 



Projekt 2415-10-0025 - OBJN G1-5 Radeče-Boštanj: most čez Savo na Logu 


Potrebno je zgraditi nov most preko Save, s tem bo zagotovljena večja varnost in pretočnost prometa. 



Projekt 2415-10-0026 - OBJR Rekonstrukcija mostu čez Savo 



varnost. 



Projekt 2415-10-0027 - OBJR Nadvoz čez želez. progo Zidani Most-Dobova 



varnost. 






Projekt 2415-10-0028 - OBJR Nadvoz Tepanje VA0083 za R3-686 nad AC A1 






Projekt 2415-10-0029 - OBJR Most čez Tolminko v Tolminu 



varnost. 



Projekt 2415-10-0030 - OBJS Most čez Sočo v Mostu na Soči 



varnost. 



Projekt 2415-10-0031 - OBJS Most čez Bolsko v Brodeh v km 8,760 



objektu. 



Projekt 2415-10-0032 - OBJS Most čez Bolsko v Brodeh v km 9,050 



objektu. 



Projekt 2415-10-0033 - OBJR Most čez Medijo v Izlakah 



varnost. 



Projekt 2415-10-0034 - URED Ureditev ceste skozi Novo vas 








Projekt 2415-10-0035 - REKO Rekonstrukcija ceste Preserje-Rakitna 





Projekt 2415-10-0036 - URED Ureditev Rakek-železniška postaja 





Projekt 2415-10-0037 - URED Ureditev ceste Suhi dol-Lučine 





Projekt 2415-10-0038 - REKO Ureditev ceste Gorenja vas-Hotavlje 





Projekt 2415-10-0039 - OBVO Obvoznica Godovič 





Projekt 2415-10-0040 - REKO Spodnja Idrija 





Projekt 2415-10-0041 - URED Ureditev ceste skozi Podgrad 





Projekt 2415-10-0042 - REKO Glavna cesta G2-103/1008 Kanal-Rodež 








Projekt 2415-10-0043 - REKO Ureditev ceste Borjana-Robidišče 





Projekt 2415-10-0044 - REKO Regionalna cesta R3-605: Livek-Livške Ravne 





Projekt 2415-10-0045 - REKO R3-602: Staro selo-Breginj-Most na Nadiži 





Projekt 2415-10-0046 - URED Komen 





Projekt 2415-10-0047 - NOVO ALU. Komen 





Projekt 2415-10-0048 - PREP Opatje selo-Komen-Miren-Kostanjevica 





Projekt 2415-10-0049 - PREP Branik-Štanjel 





Projekt 2415-10-0050 - URED Štanjel 








Projekt 2415-10-0051 - URED R3-640/1373: skozi Martinj Hrib 





Projekt 2415-10-0052 - PREP Sodražica-Hrib 





Projekt 2415-10-0053 - REKO Sanacije nevarnih mest 


Sanirati nevarna mesta. Zagotovitev večje prometne varnosti. 



Projekt 2415-10-0054 - OBNO Solkan-Čepovan 





Projekt 2415-10-0055 - KRIŽ Križišče Šmihelj 





Projekt 2415-10-0056 - URED Regionalna cesta R3-608 Solkan-Lokve 





Projekt 2415-10-0057 - REKO Polhov Gradec-Dobrova 





Projekt 2415-10-0058 - URED Skozi Bukovico 








Projekt 2415-10-0059 - PREP Dutovlje-Repentabor 





Projekt 2415-10-0060 - PREP Sežana-Senožeče (Dane) 





Projekt 2415-10-0061 - PREP Lipica-Divača (Lokev) 





Projekt 2415-10-0062 - URED Fernetiči 





Projekt 2415-10-0063 - URED Ureditev skozi naselje Križ 





Projekt 2415-10-0064 - KRIŽ Krožišči Sežana (km 0,450 in v km 0,700) 





Projekt 2415-10-0065 - URED Ureditev Senožeče 





Projekt 2415-10-0066 - KRIŽ Log (Dragomer) 








Projekt 2415-10-0067 - REKO Koper-Dragonja 





Projekt 2415-10-0068 - PREP Žiri-Logatec 





Projekt 2415-10-0069 - PREP Regionalna cesta RT-915 Pudob-Kozarišče 





Projekt 2415-10-0070 - REKO R3-714 Spodnji Ivanjci-Gornja Radgona 


Rekonstrukcija 11 km ceste od G. Radgone do priključka na AC. Ta cesta predstavlja najkrajšo povezavo G. 

Radgone in Avstrije s prekmursko AC. Urejena bo prometna varnost, izboljšani bodo elementi ceste in 

povečana propustnost ceste. 



Projekt 2415-10-0071 - KRIŽ Glavna cesta G1-9: križišče Hajdina 


Investicija predstavlja ureditev nevarnega križišča - črne točke. Krožišče bo povečalo pretočnost križišča in 

omejevalo hitrost vožnje skozi naselje. 



Projekt 2415-10-0072 - OBVO Obvoznica Kidričevo 


Za razvoj kraja Kidričevo in za zagotavljanje prometne varnosti je potrebno zgraditi obvoznico, ki bo 

omogočila dostop tovornih vozil do tovarne aluminija Kidričevo. 



Projekt 2415-10-0073 - OBNO G1-3 Pesnica - Lendava 


Vozišče G1-3 ceste je zaradi prekomernega težkega tovornega prometa do izgradnje AC zelo dotrajano. 

Potrebno je v celoti obnoviti celotno G1-3 od Pesnice do Lendave ter izvesti ukrepe za umirjanje prometa. 






Projekt 2415-10-0074 - OBNO Glavna cesta G2-109 Lendava-Petišovci 


Glavna cestna povezava od meje s Hrvaško do Lendave, cca 5 km. Vozišče je dotrajano s posedi, asfalt 

uničen. Potrebna je korenita sanacija robov vozišča in ojačitev. 



Projekt 2415-10-0075 - URED Regionalna cesta R2-443 Lendava-Pince 


Obnova 11 km državne ceste, ki služi kot alternativa AC. 



Projekt 2415-10-0076 - KRIŽ Regionalna cesta R2-442: krožišče pri Mostju 


Izgradnja krožišča za zagotavljanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-10-0077 - KRIŽ R1-230: krožišče z Babinsko cesto v Ljutomeru 


Obnova dveh križišč v Ljutomeru (eno bo krožišče) . Investicija bo odpravila prometno nevarni odsek 

državne ceste R1-230 v Ljutomeru ter povečala prometno pretočnost mesta. 



Projekt 2415-10-0078 - REKO Regionalna cesta R3-701 Ruta-Pesek-Lovrenc 


Modernizacija državne ceste v dolžini 12 km od Lovrenca do Pekov na Pohorju. Ureditev te cest bo 

pripomogla k razvoju turizma na Pohorju. 



Projekt 2415-10-0079 - URED R2-425: ureditev ceste skozi središče Mežice 


Obnova vozišča skozi naselje z ureditvijo pločnikov in kolesarske steze ter ureditvijo varnosti šolo obveznih 

otrok. 



Projekt 2415-10-0080 - URED R3-698: ureditev Podjunske ceste 


Vozišče državne ceste skozi naselje je strmo in ozko ter dotrajano. Urejen bo enosmerni promet in 

enostranski pločniki. S tem bo zagotovljena prometna varnost krajanov Mežice. 






Projekt 2415-10-0081 - URED G1-1 med Miklavžem in Ptujem 


Potrebna je obnova vozišča z izdelavo ukrepov za umirjanje prometa in tudi izvedbo protihrupne zaščite. 



Projekt 2415-10-0082 - REKO R3-749: Pesniški Dvor-Jurovski Dol-Lenart 


Potrebno je obnoviti 15 km slabega vozišča. Izvedli naj bi se osnovne sanacije temeljnih tal in ojačitev 

(preplastitev). 



Projekt 2415-10-0083 - KRIŽ R1-219 in R3-688: križišča v Poljčanah 


Ureditev križišča dveh državnih cest v centru Poljčan. 



Projekt 2415-10-0084 - KRIŽ R1-219 in R3-688: odcep za Žiče 


Urditev neurejenega križišča - ureditev prometne varnosti in izboljšava pretočnosti križišča. 



Projekt 2415-10-0085 - PREP Regionalna cesta R3-715: ureditev Gorica 


Ureditev državne ceste skozi naselje. 



Projekt 2415-10-0086 - URED Regionalna cesta R1-232: ureditev Mačkovci 


Ureditev državne ceste skozi naselje. 



Projekt 2415-10-0087 - KRIŽ RT-349: Radenci 


Ureditev nepropustnega 4 krakega križišča v Radencih z ureditvijo prometne varnosti. 



Projekt 2415-10-0088 - MODE RT-931: Ribnica na Pohorju-Ribniška koča 


Modernizacija državne ceste v dolžini 11 km. Cesta je pomembna za razvoj turizma na tem območju. 






Projekt 2415-10-0089 - OBVO Obvoznica Ruše 


Za razvoj kraja Ruše in za zagotavljenje prometne varnosti je obvoznica nujno potrebna. 



Projekt 2415-10-0090 - KRIŽ Krožno križišče pri Tušu 


Izgradnja krožišča za izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-10-0091 - KRIŽ Krožišče na G1-1 pri odcepu za Ruše 


Obstoječe križišče je neurejeno in nevarno. Rekonstrukcija križišča je nujna. 



Projekt 2415-10-0092 - URED G1-1: ureditev od Selnice do Janževe Gore 


Vozišče G1-1 poteka preko vodovarstvenega področja. Izdelati je potrebno vodotesno atmosfersko 

kanalizacijo in obnoviti vozišče. 



Projekt 2415-10-0093 - OBVO Zahodna obvoznica Slovenska Bistrica 


Novogradnja predstavlja razbremenitev centra mesta SL. Bistrice. 



Projekt 2415-10-0094 - URED Obrež-Loperščice 


Investicija predstavlja ureditev enostranskega pločnika s kolesarsko stezo v dolžini cca 2,5 km. Ureditev 

prometne varnosti skozi naselji Obrež in Lopešice. 



Projekt 2415-10-0095 - KRIŽ R2-439 in R3-714: krožišče za Cerkvenjak 


Ureditev križišča dveh državnih cest v centru Sv. Jurija. 






Projekt 2415-10-0096 - URED R3-714:ureditev pločnika(Sveti Jurij-Čakova) 


Izboljšanje prometne varnost v naselju. 



Projekt 2415-10-0097 - URED R3-712: ureditev na odseku Žihlava-Rogoznica 


Obnova vozišča in izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-10-0098 - URED R1-232: ureditev ceste skozi Šalovce 


Ureditev prometne varnosti skozi naselje. 



Projekt 2415-10-0099 - KRIŽ Regionalna cesta R2-437: krožišče v Šentilju 


Ureditev križišča v centru Šentilja - izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-10-0100 - URED Regionalna cesta R3-726 Turnišče 


Sanacija cest v občini zaradi poškodb, ki so nastale ob izgradnji AC. Izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-10-0101 - OBNO Regionalna cesta R2-430/0873 Hoče-Maribor 


Štiripasovna vpadnica v mesto Maribor. Vozišče je zaradi prekomerne obremenitve v zelo slabem stanju. 

Nujni so sanacijski ukrepi. 



Projekt 2415-10-0102 - REKO R2-425/1265 Mežica-Črna na Koroškem 


Rekonstrukcija 7 km dotrajane ceste R2-425, edine povezovalne ceste v Koroški regiji. 



Projekt 2415-10-0103 - URED R3-676/2204 Artiče-Kapele 


Izboljšanje prometne varnosti in pretočnosti prometa 






Projekt 2415-10-0104 - URED R3-675/1207:ureditev ceste Podgračeno-Mokrice 





Projekt 2415-10-0105 - OBVO R1-220/1242: obvoznica Brežice 


Razbremenitev ceste skozi naselje in boljša pretočnost prometa 



Projekt 2415-10-0106 - URED R1-216/1177 in R1-216/1178: Podhosta 





Projekt 2415-10-0107 - KRIŽ R2-447/0293 in 0294: Breza centru, AS Domžale 





Projekt 2415-10-0108 - KRIŽ R3-647/1172: krožišče pri LOGO Grosuplje 





Projekt 2415-10-0109 - URED R1-221/1222: Dol pri Hrastniku 





Projekt 2415-10-0110 - OBNO R3-642/1360: obnova Ig-Ljubljana 





Projekt 2415-10-0111 - URED R1-206/1367 in 1175: Krška vas in Gabrovčec 


Izboljšanje prometne varnosti - šolska pot 






Projekt 2415-10-0112 - KRIŽ R3-646/1196: križišče Šentvid pri Stični 





Projekt 2415-10-0113 - KRIŽ R3-646/1195: križišče na zahodni obvoznici 


Navezava bodoče obvoznice na regionalno cesto 



Projekt 2415-10-0114 - URED G2-106/0264: Kočevje 





Projekt 2415-10-0115 - PREP R3-654/3611 Štalcerji-Kočevska Reka 


Izboljšanje prometne varnosti in podaljšanje življenjske dobe vozišča 



Projekt 2415-10-0116 - URED RT-917/3602: ureditev Roške ceste v Kočevju 





Projekt 2415-10-0117 - URED G2-106/0264 in G2-106/0265: ureditev Livold 





Projekt 2415-10-0118 - KRIŽ G2-106/0265 in G2-106/0266: krožišče v Fari 





Projekt 2415-10-0119 - URED R3-677/2202: obnova Krško-Zdole-Bizeljsko 








Projekt 2415-10-0120 - URED G2-108/1182:pločniki in AP v Zg. in Sp.Hotiču 


Izboljšanje prometne varnosti - šolska pot 



Projekt 2415-10-0121 - OBVO G2-108/1182: Zg.Hotič - Sp.Hotič, OBVO Litija 





Projekt 2415-10-0122 - URED RT-921/4306: ureditev ceste skozi Vače 





Projekt 2415-10-0123 - KRIŽ G2-108/1182:krožišče pri TC Mercator v Litiji 





Projekt 2415-10-0124 - URED R1-218/1212: ureditev ceste skozi Gradac 





Projekt 2415-10-0125 - URED R3-663/5401: ureditev Bušinja vas 





Projekt 2415-10-0126 - NOVO R3-661/1210: novogradnja Metlika-Drašiči 





Projekt 2415-10-0127 - OBVO R3-664/2501: obvoznica Birčna vas 


Reševanje nivojskega prehoda čez žel. progo, izboljšanje pretočnosti in varnosti 






Projekt 2415-10-0128 - NOVO R3-664/2501: obvoznica Novo mesto-Šmihel 





Projekt 2415-10-0129 - KRIŽ Glavna cesta G2-105/0256: križišče za Stopiče 





Projekt 2415-10-0130 - REKO R2-419/1204: Novo mesto - Šentjernej 





Projekt 2415-10-0131 - REKO R3-738/6727: rekonstrukcija Šentjanž-Glino 


Izboljšanje prometne varnosti in pretočnosti prometa - šolska pot 



Projekt 2415-10-0132 - URED R2-419/1203: ureditev Straža in Vavta vas 





Projekt 2415-10-0133 - KRIŽ R1-215/1162: ureditev križišča Prelesje 





Projekt 2415-10-0134 - URED G2-106/0215: Dolenjska cesta 





Projekt 2415-10-0135 - KRIŽ G2-106/0261: štiri križišča 








Projekt 2415-10-0136 - MODE R3-666/8115: modernizacija Sopota-Podkum 


Izboljšanje elementov ceste in reševanje plazovitosti 



Projekt 2415-10-0137 - KRIŽ R3-653/1363: ureditev križišča za Mali Log 





Projekt 2415-10-0138 - OBVO R3-647/1368: obvoznica Zdenska vas 


Preveriti je potrebno upravičenost gradnje obvoznice - študija in izbor variant. 



Projekt 2415-10-0139 - OBVO R3-650/1159: obvoznica Dobrnič 





Projekt 2415-10-0140 - OBVO R1-216/1175: obvoznica Žužemberk 





Projekt 2415-10-0141 - PLAZ Visoko 


zaščita brežine, preprečiti zasipavanje ceste ob neurjih 



Projekt 2415-10-0142 - PLAZ Korita 


sanacija usada in odprava polovične zapore 



Projekt 2415-10-0143 - ZIDS Novaki 


sanacija več plazov, razširitev ceste, izboljšanje preglednosti 






Projekt 2415-10-0144 - PLAZ Sanacija plazu Brezov gaj 


sanacija plazu, odpraviti nevarnost zasutja ceste 



Projekt 2415-10-0145 - ZIDS Pristava 


sanacija zelo dotrajanega podpornega zidu 



Projekt 2415-10-0146 - PLAZ Lemberg 


sanacija plazov in zaščita brežine, odprava nevarnih posedkov in preprečitev pogostega padanja kamenja na 

cesto 



Projekt 2415-10-0147 - PLAZ Pečnik-Žiri 


sanacija plazu odprava zapore 



Projekt 2415-10-0148 - PLAZ Marof 


sanacija plazov, odprava zožitve ceste 



Projekt 2415-10-0149 - ZIDS Ilirska Bistrica-Novokračine 


sanacija zelo dotrajanih zidov 



Projekt 2415-10-0150 - ZIDS Logatec-Žiri 


sanacija zelo dotrajanih zidov, odprava zožitve ceste 



Projekt 2415-10-0151 - BREZ Lipnica-Kropa 


sanacija plazu, ki ogroža cesto; izbolšanje preglednosti 






Projekt 2415-10-0152 - PLAZ Lancovo 


sanacija zelo kritičnih zidov, odprava zapor 



Projekt 2415-10-0153 - PLAZ Kneža 


sanacija zidu, ki ga je poškodovalo neurje leta 2007 



Projekt 2415-10-0154 - BREZ Klonte 


zaščita zelo nevarnih brežin, kjer se je pojavili skalni podor 



Projekt 2415-10-0155 - PLAZ Solčava 


sanacija kritičnega zidu ter večih plazov in usadov, ki zelo ogrožajo cesto 



Projekt 2415-10-0156 - KOLE Kolesarska povezava Most na Soči-Tolmin 


Predvidena je izvedba kolesarske povezave, ki bo omogočila varnejši promet kolesarjev. 



Projekt 2415-10-0157 - ZIDS Sanacija opornega zidu v Jugorju 


sanacija opornega zidu in razširitev ceste, preprečitev porušitve zidu na cesto 



Projekt 2415-10-0158 - REKO Bohinjsko jezero-Jereka 





Projekt 2415-10-0159 - NOVO Navez. cesta Teharje-AC priključek Celje V 








Projekt 2415-10-0160 - URED Dobrna 





Projekt 2415-10-0161 - URED Spodnje Gorje 





Projekt 2415-10-0162 - OBNO Hrušica-Javornik 





Projekt 2415-10-0163 - KRIŽ Ureditev križišča na obvoznici Kamnik 





Projekt 2415-10-0164 - OBNO R2-423 Bistrica ob Sotli-Črnolica 





Projekt 2415-10-0165 - KRIŽ R2-423: krožišče Kozje-industrijska cona 





Projekt 2415-10-0166 - KRIŽ R2-423: krožišče Lesično 





Projekt 2415-10-0167 - OBNO Obnova ceste Podsreda-Senovo-Brestanica 








Projekt 2415-10-0168 - REKO R1-210/1108 Kranj (Primskovo-Labore) 





Projekt 2415-10-0169 - OBNO R1-201 in R1-202: Hrušica-Rateče-Planica 





Projekt 2415-10-0170 - OBNO R3-681 Laško-Breze-Šentjur: obnova 





Projekt 2415-10-0171 - KRIŽ G1-5: krožno križišče Deber 





Projekt 2415-10-0172 - KRIŽ G1-5: krožišče pri zdravilišču Thermane 





Projekt 2415-10-0173 - OBNO RT-933 Breg-Jurklošter: obnova 





Projekt 2415-10-0174 - KRIŽ Krožišče Radmirje 





Projekt 2415-10-0175 - KRIŽ Ureditev križišča Zbilje (rondo) 








Projekt 2415-10-0176 - URED R2-411: Polica-Podtabor 





Projekt 2415-10-0177 - KRIŽ Krožno križišče v Prihovi 





Projekt 2415-10-0178 - KRIŽ R1-219: ureditev križišča Pristava 





Projekt 2415-10-0179 - KRIŽ R1-219: krožišča Terme Olimia-mejni prehod 





Projekt 2415-10-0180 - URED R3-695: pločniki (Polzela-Šmartno ob Paki) 





Projekt 2415-10-0181 - URED R3-695: Polzela 





Projekt 2415-10-0182 - KRIŽ R2-447: krožišče v Latkovi vasi 





Projekt 2415-10-0183 - KRIŽ Križišče Tupaliče 








Projekt 2415-10-0184 - REKO Glavna cesta G1-5/0331 Zidani Most-Radeče 





Projekt 2415-10-0185 - REKO R2-411: rekonstrukcija ceste Gobovce-Črnivec 





Projekt 2415-10-0186 - REKO R3-636: rekonstrukcija ceste Lipnica-Podtabor 





Projekt 2415-10-0187 - URED Ureditev ceste skozi Begunje 





Projekt 2415-10-0188 - URED Posavec (l=1,5 km) 





Projekt 2415-10-0189 - URED Podnart 





Projekt 2415-10-0190 - OBNO R3-700 Slovenske Konjice-Oplotnica 





Projekt 2415-10-0191 - OBNO R3-688 Žiče-Poljčane (Mlače in Lušečka vas) 








Projekt 2415-10-0192 - REKO Ponikva-Loče 





Projekt 2415-10-0193 - REKO Žiče-Poljčane 





Projekt 2415-10-0194 - KRIŽ G2-104: krožišča Šenčur na izhodu z avtoceste 





Projekt 2415-10-0195 - REKO Šenčur-Primskovo: razširitev v štiripasovnico 





Projekt 2415-10-0196 - OBVO Obvoznica Šmarje 





Projekt 2415-10-0197 - URED Ureditev pločnikov na odseku Mestinje-Podplat 





Projekt 2415-10-0198 - KRIŽ Krožno križišče v Šaleku 





Projekt 2415-10-0199 - OBNO Zreče (terme)-Rogla 








Projekt 2415-10-0200 - URED Zreče (Mavhar) 





Projekt 2415-10-0201 - KRIŽ Ureditev križišč na žalski obvoznici 





Projekt 2415-10-0202 - URED Regionalna cesta R2-447: ureditev Žalec-Celje 





Projekt 2415-10-0203 - SKUP Izvedba del po sodnih odločbah 


Projekt je namenjen izvedbi gradbenih del, ki jih je upravni organ dolžan izvesti na podlagi pravnomočnih 

sodnih odločb lastnikom nepremičnin ob državnih cestah (npr. izvedba zaščitnih ograj, ureditev 

odvodnjavanja, ureditev dostopnih poti ipd.). 



Projekt 2415-10-0204 - REKO Ukrepi na voz. konstrukcijah po Metodologiji 


Gradnja objektov povzroča dodaten promet tovornih vozil in hitrejše propadanje cest. Metodologija določa 

sanacijske ukrepe in delitev stroškov med DRSC in investitorjem. 



Projekt 2415-10-0206 - URED R2-409 in R2-408: ureditev križišča v Logatcu 


Križišče je bilo na podlagi podatkov o prometnih nesrečah uvrščeno na seznam črnih točk. Z rekonstrukcijo 

bodo korigirani neustrezni elementi križišča. 



Projekt 2415-10-0207 - URED R2-430: odprava črne točke odcep za Pokoše 









Projekt 2415-10-0208 - KRIŽ R2-447: ureditev križišča Gomilsko 






Projekt 2415-10-0209 - OBVO Obvoznica Hrpelje-Kozina 


Zagotovljena bo večja prometna varnost z novozgrajeno cesto izven naselja. 



Projekt 2415-10-0210 - PREP G2-103/1447 Rožna dolina-Bazara 


Ohranitev asfaltnega vozišča, večja prometna varnost, višji nivo uslug. 



Projekt 2415-10-0211 - OBVO R1-204/1012 Bazara-Dornberk(Volčja Draga) 





Projekt 2415-10-0212 - PREP R3-614/1046 Bazara-Miren 


Ohranitev asfaltnega vozišča, večja prometna varnost, višji nivo uslug. 



Projekt 2415-85-0491 - NOVO Hotemaže-Britof 





Projekt 2415-94-0411 - OBVO R1-218 Obvoznica Črnomelj 


Prometna razbremenitev mesta Črnomlja. 



Projekt 2415-94-0413 - OBVO obvoznica LUČE 








Projekt 2415-95-0019 - OBVO G1-1/242 Obvoznica Radlje 


Novogradnja ca 2,5 km ceste, da se promet prestavi izven naselja. 



Projekt 2415-95-0021 - URED R3-710/1292 Sp.Duplek-Zg.Duplek-Dvorjane 


Obnova vozišča z izgradnjo pločnikov in ostale komunalne infrastrukture v naselju Zg. Duplek. 



Projekt 2415-95-0053 - MODE R1-221/1221 Trbovlje-Hrastnik 


Moderniziranje voziščne konstrukcije. 



Projekt 2415-95-0119 - OBVO G2-103 Obvoznica Kanal 


Zgrajana bo obvoznica in tako razbremenjeno mestno središče. 



Projekt 2415-95-0148 - MODE R3-608/1065 Lokve-Čepovan 





Projekt 2415-95-0149 - MODE ČEPOVAN-MOST NA SOČI 


Gre za modernizacijo makadam. vozišča in sicer od km 6,902 do km 11,350. V l. 2006 so bila izvedena dela z 

začetkom v stacionaži 6,902 v dolžini približno 2,4 km, kot so omogočala prorač. sredstva. Z modernizacijo 

so zmanjšani stroški vzdrževanja. 



Projekt 2415-95-0186 - MODE RAKITNA-CERKNICA 








Projekt 2415-95-0410 - OBVO R2-419 obvoznica Kostanjevica 


Prometna razbremenitev Kostanjevice. 



Projekt 2415-96-0033 - MODE R3-704/1353 Vuhred-Ribnica na Pohorju 


Modernizacija makadamskega vozišča in sanacija plazu. 



Projekt 2415-96-0046 - OBVO R1-209/1089 obvoznica Bled (Jug) 





Projekt 2415-96-0047 - OBVO R1-210/1110 obvoznica Škofja Loka 


Z izgradnjo obvoznice bodo doseženi sledeči cilji, izboljšana dostopnost in skrajšanje potovalnih časov, 

povečanje prometne varnosti, znižanje stroškov uporabnikov in izboljšanje življenskih pogojev. 



Projekt 2415-96-0083 - OBVO R1-220 Obvoznica Krško 


Prometna razbremenitev centra mesta Krško, hitra navezava na cesto Krško - Brežice. 



Projekt 2415-96-0100 - MODE R3-656/3650 Dragarji-Osilnica 


Vzpostavitev nove prometne povezave Kočevska Reka - Osilnica. 



Projekt 2415-96-0102 - MODE RT-919/1343 Vinica - Sinji vrh-Radenci 





Projekt 2415-96-0162 - MODE SEVNICA-PLANINA 








Projekt 2415-96-0166 - MODE R3-645/1189 Sostro-Besnica 





Projekt 2415-96-0405 - OBVO G2-103 obvoznica Solkan 





Projekt 2415-96-0594 - OBVO obvoznica BLED SEVER 





Projekt 2415-97-0002 - MODE R3-686/1279 Špitalič-kartuzija 


Urejena bo modernizacija makadamskega vozišča ter nadomestni objekti. 



Projekt 2415-97-0011 - MODE Zelena meja (Slovenska vas) 


Povezava obmejnih vasi. 



Projekt 2415-97-0027 - REKO G1-5/330 Širje-Zidani most 





Projekt 2415-97-0036 - URED R2-403/1076 Klančar-Podlubnik 





Projekt 2415-97-0048 - REKO G1-3/317 Petanjci-Tišina 


Izgradnja pločnikov, ureditev prometne varnosti in preplastitev vozišča. 






Projekt 2415-97-0084 - MODE R3-641/1369 Ljubljanica-Briše 





Projekt 2415-97-0099 - REKO R1-212/1120 Sodražica-Žlebič 


Rekonstrukcija tehnično neustrezne cestne povezave. 



Projekt 2415-97-0124 - KRIŽ MUTA I. 





Projekt 2415-97-0173 - MODE R3-680/1224 Jurklošter-Dežno 





Projekt 2415-97-0386 - OBJS MOST ČEZ PASJEK V MOŠENIKU 



objektu. 



Projekt 2415-97-0417 - OBVO R3-667 Obvoznica Šmarjeta 


Prometna razbremenitev odseka ceste skozi Šmarjeto. 



Projekt 2415-97-0433 - PLAZ SOČERGA 


namen - sanacija plazu; cilj - izboljšanje prometne varnosti 






Projekt 2415-97-0455 - OBJR MOST ČEZ RIBNICO V RIBNICI(Dolenji vasi) 


Rekonstrukcija poškodovanega objekta bo pomenila ustrezno pretočnost objekta in ustrezno širino vozišča na 

objektu. 



Projekt 2415-97-0463 - BREZ PODROTEJA-ZALA 


namen - zaščita brežin, razširitev cestišča; cilj - preprečitev padanja kamenja na cesto, izboljšanje 

preglednosti ceste 



Projekt 2415-97-0505 - REKO VRHOVO-ŽUŽEMBERK 


Rekonstrukcija ceste skozi Prapreče 



Projekt 2415-97-0528 - MODE L Zelena meja (Pungart, Črni potok) 


Vzpostavitev cestne povezave naselja s slovenskim cestnim omrežjem. 



Projekt 2415-97-0595 - BREZ R1-206 Vršič 


sanacija več usadov, odprava nevarnih posedkov na cestišču 



Projekt 2415-97-0596 - PLAZ R3-683/1169 SELA-VIRŠTAJN-GOLOBINJEK 





Projekt 2415-97-0647 - OBND LUKNJA II. 








Projekt 2415-98-0042 - REKO R3-635/1121 Lipniška dolina 





Projekt 2415-98-0130 - URED SELNICA OB DRAVI 


Ureditev prometne varnosti in vozišča glavne ceste G1-1 skozi naselje. 



Projekt 2415-98-0146 - KRIŽ R1-232 Čarda 


Rekonstrukcija nevarnega križišča. 



Projekt 2415-98-0167 - MODE BREG-JURKLOŠTER 


Turistična cesta predstavlja dostop na območje Lisce obenem pa je tudi dostop na Kozjansko. Izvedena bo 

postopna modernizacija. 



Projekt 2415-98-0177 - MODE Kartuzija-Dramlje 





Projekt 2415-98-0189 - MODE D.TREBUŠA-SP.IDRIJA 





Projekt 2415-98-0204 - URED RIBNICA(Gorenjska,Šolska) 


Ureditev Gorenjske in Šolske ulice v Ribnici, izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-98-0205 - KRIŽ ODCEP V DOLENJE LAZE 


Odprava prometnih zastojev v križišču. 






Projekt 2415-98-0209 - OBND MOST ČEZ SORO V ZALEM LOGU 





Projekt 2415-98-0216 - OBJR Derniški most v Potočah 


Rekonstrukcija poškodovanega objekta bo pomenila ustrezno pretočnost objekta in ustrezno širino vozišča na 

objektu. 



Projekt 2415-98-0223 - OBND Most čez Sotlo v Imenem (mejni most) 


Gradnja nadomestnega objekta na meji z R Hrvaško bo pomenila ustrezno pretočnost objekta in ustrezno 

širino vozišča na objektu.Objekt je v kritičnem stanju. 



Projekt 2415-98-0225 - OBND MOST ČEZ BISTRICO V STRAŠKI GORCI 





Projekt 2415-98-0229 - OBJN MOST ČEZ KOTREDEŠICO 


Sanacija poteka ceste Zagorje - Bevško na območju plazu Ruardi v Zagorju. 



Projekt 2415-98-0234 - OBND MOST ČEZ DOBJANSKI P. V DEŽNEM 





Projekt 2415-98-0249 - OBJN NADVOZ ZA ŽELEZNICO V DOBOVI 


S preložitvijo ceste R2-420 in gradnjo podvoza bodo doseženi naslednji cilji, povečanje prometne varnosti v 

naselju, skrajšanje potovalnega časa, znižanje stroškov uporabnikov, izboljšanje življenskih pogojev in 

povečanje nivoja uslug na žel. progi. 






Projekt 2415-98-0254 - OBND MOST ČEZ DRAGONJO V MLINIH 


Gradnja nadomestnega objekta bo pomenila ustrezno pretočnost objekta in ustrezno širino vozišča na objektu, 

s tem pa večjo prometno varnost za vse udeležence v prometu. 



Projekt 2415-98-0256 - OBJR MOST ČEZ MLINCO V KRAJAH 


Rekonstrukcija objekta bo pomenila ustrezno pretočnost objekta in ustrezno širino vozišča na objektu, s tem 




Projekt 2415-98-0273 - OBJS Mostova čez inundacijo in Bistrico v Muti 






Projekt 2415-98-0286 - OBJR MOST ČEZ ČRNEC V POČEHOVI 






Projekt 2415-98-0292 - OBJR MOST ČEZ SAVINJO V ŠEMPETRU 






Projekt 2415-98-0293 - OBJS MOST ČEZ TRNAVO V TRNAVI 






Projekt 2415-98-0297 - OBJS PLAZ NA TROJANAH 









Projekt 2415-98-0306 - OBJS NADHOD ZA PEŠCE V ŽALCU 






Projekt 2415-98-0315 - OBJR MOST ČEZ BRANICO V TREBIŽANIH 






Projekt 2415-98-0317 - OBJS MOST ČEZ DRAGONJO V DRAGONJI 






Projekt 2415-98-0338 - OBND MOST ČEZ LAHOVKO V LIGOJNI 






Projekt 2415-98-0343 - OBND MOST ČEZ SEVNIČNO V STARI ŽAGI 






Projekt 2415-98-0349 - OBND Most čez inundacijo v Mozlju 






Projekt 2415-98-0361 - OBJS Most čez Pšato v Dragomlju 









Projekt 2415-98-0371 - OBJR Most čez Zabrežnik v Selu 






Projekt 2415-98-0374 - OBJS MOST ČEZ SAVINJO V CELJU 






Projekt 2415-98-0377 - OBJS PLAZ V RIMSKIH TOPLICAH 






Projekt 2415-98-0388 - OBJS MOST ČEZ MURO V PETIŠOVCIH 


Sanacija mejnega objekta bo objektu ustrezno podaljšala življenjsko dobo, hkrati se bo povečala prometna 




Projekt 2415-98-0393 - OBJR PODVOZ ZA ŽEL. V DOLU 



varnost za vse udeležence v prometu, saj objekt ne bo več imel omejene nosilnosti. 



Projekt 2415-98-0398 - OBJR MOST ČEZ OREHOVICO V IZLAKAH 






Projekt 2415-98-0403 - OBVO obvoznica Ribnica 


Zgrajena bo obvoznica Ribnice. 






Projekt 2415-98-0416 - OBVO obvoznica Šmartno pri Litiji 


Prometna razbremenitev odseka ceste skozi Šmartno pri Litiji. 



Projekt 2415-98-0467 - REKO MEDVODE-VIŽMARJE 





Projekt 2415-98-0489 - REKO LESCE-ŠOBEC 





Projekt 2415-98-0496 - URED TACEN-ŠMARTNO 





Projekt 2415-98-0504 - REKO R1-216 Gabrovčec-Vrhovo 


Rekonstrukcija cestne povezave Ivančna Gorica - Žužemberk. 



Projekt 2415-98-0508 - URED PREKOPA 


Izboljšanje prometne varnosti pešcev in stanja vozišča skozi naselje. 



Projekt 2415-98-0511 - URED R2-415/1216 Želodnik-Drtija (Moravče) 


Ureditev ceste skozi naselje in izboljšanje prometne varnosti. 



Projekt 2415-98-0513 - REKO R1-221/1218 Separacija v Zagorju 


Izboljšanje prometne povezave Zagorje - Izlake. 






Projekt 2415-98-0515 - REKO R3-694 Kavče-Ložnica 





Projekt 2415-98-0526 - REKO Pod Ključem 


Z izvedbo investicije se bodo izboljšali tehničnih elementi ceste in s tem bo dosežena večja prometna varnost 

ter zmanjšali se bodo škodljivi vplivi na okolje. 



Projekt 2415-98-0543 - NOVO HRASTNIK-ZIDANI MOST 


Nova cestna povezava med Hrastnikom in Zidanim mostom. 



Projekt 2415-98-0555 - OBVO R2-201 obvoznica Gozd-Martuljek 


Zgrajena bo obvoznica Martuljka. 



Projekt 2415-98-0561 - URED R2-447/367 Šempeter v Savinjski dolini 





Projekt 2415-98-0565 - URED Šaleška cesta v Velenju 





Projekt 2415-98-0587 - REKO R3-704/1355 Ribnica-Podvelka 


Rekonstrukcija stare dotrajane ceste 






Projekt 2415-98-0629 - OBJN GROBELNO KRIŽ. Z ŽELEZ. 


Gradnja izvennivojskega križanja pomeni ukinitev dveh nivojskih križanj z železnico ter bistveno povečanje 

prometne varnosti na območju. 



Projekt 2415-98-0631 - REKO R2-403 Klavže 





Projekt 2415-98-0659 - URED NOVO MESTO (Kandijska) 


Izboljšanje prometne varnosti v naselju in tehničnih elementov ceste. 



Projekt 2415-98-0671 - REKO R3-639 Sp.Brnik-Zg.Brnik 





Projekt 2415-98-0696 - URED LEVEC 





Projekt 2415-98-0699 - KRIŽ R1-225 križišče Kamnik 





Projekt 2415-98-0715 - REKO RT-922/1143 Grad-Žič. Krvavec 





Projekt 2415-98-0722 - URED BOH. BISTRICA (JELOVŠKA C.) 








Projekt 2415-98-0728 - URED R1-221/1220 Trbovlje-križišče Trg revolucije 


Izboljšanje prometne varnosti v naselju in tehničnih elementov ceste, izvedba krožišča. 



Projekt 2415-98-0733 - REKO G2-110 Gornja Radgona - meja A 


Ureditev mestne ceste od AP v G. radgoni do meje z Avstrijo. 



Projekt 2415-98-0735 - KOLE KD DRAVOGRAD-TRBONJE-Radeljski prelaz 


Nadaljevala se bo gradnja kolesarske poti do Radeljskega prelaza. 



Projekt 2415-98-0736 - MODE R3-604 Kambreško-Lig 


Izvaja se Protiprašna zaščita makadamskega vozišča. 



Projekt 2415-98-0737 - MODE R3-609/1064 Predmeja-Lokve 





Projekt 2415-98-0740 - PREP G1-7/354 Obrov 





Projekt 2415-98-0745 - KRIŽ G1-4 Otiški vrh 


Ureditev prometno nevarnega in slabo propustnega križišča ter istočasna ureditev nivojskega križanja z žel. 

progo in sanacijo mostu preko reke meže 



Projekt 2415-98-0747 - KOLE KD Kranjska gora-Jesenice 


Zagotovljena bo varnsot kolesarjev na daljinski kolesarski poti. 






Projekt 2415-98-0794 - URED R1-226/1255 Ravne (kino) 


Ureditev križišča in mostička v Ravnah na Koroškem pri stari kinodvorani. 



Projekt 2415-98-0796 - REKO R3-664/2501 NM (Šmihelska c.) 


Izboljšanje prometne varnosti v naselju in tehničnih elementov ceste, obvoz bolnišničnega kompleksa. 



Projekt 2415-98-0800 - URED BLOČICE 





Projekt 2415-98-0846 - PREP RT-932 cesta na Kope 


Obnova vozišča državne ceste do turističnega centra na Kopah. 



Projekt 2415-98-0851 - OBNO Cankova-Kuzma 


Obnova vozišča po odsekih. 



Projekt 2415-98-0856 - OBJR Most čez Vipavo v Dornberku 






Projekt 2415-98-0858 - OBJR Most čez Savo pri Smledniku 









Projekt 2415-98-0863 - MODE SOLČAVA-PODOLŠEVA (elementar) 





Projekt 2415-98-0865 - MODE ŽIBOVT-PODOLŠEVA (elementar) 





Projekt 2415-98-0869 - REKO MAG.ZAHOD V CELJU 





Projekt 2415-98-0870 - URED KOŠNICA 





Projekt 2415-98-0877 - REKO LETALIŠČE BRNIK 


Zagotovljena bo večja prometna varnost z novozgrajeno cesto ter boljši dostop na letališče, ki bo imel 

omogočen razvoj s svojo širitvijo. 



Projekt 2415-98-0893 - OBVO obvoznica PONIKVE 


Prometna razbremenitev odseka ceste skozi naselje Ponikve. 



Projekt 2415-98-0896 - REKO ZALI LOG -DAVČA 





Projekt 2415-98-0897 - REKO VOGRSKO-VOLČJA DRAGA 








Projekt 2415-98-0898 - URED BILJE 





Projekt 2415-98-0901 - BREZ ŠKLENDROVEC-PODKUM 


sanacija brežin, preprečitev padanja kamenja na cestišče, razširitev ceste 



Projekt 2415-98-9001 - OBJS Manjša intervencijska popravila objektov 


Interventna popravila objektov na celotnem področju R Slovenije, ki so posledica prometnih obremenitev in 

vremenskih razmer. 



Projekt 2415-98-9003 - PROP Sanacije propustov 


Interventna popravila propustov na celotnem področju R Slovenije, ki so posledica prometnih obremenitev in 

vremenskih razmer. 



Projekt 2415-98-9010 - PREP Zaporni sloji in površinske prevleke 


Izboljšanje ravnosti voznih površin, povečati torne spodobnosti vozišča. Površinske prevleke se izvajajo na 

nedeformiranih in strukturno nedotrajanih voziščih, za vzdrževanje in ohranjanje funkcionalnosti voznih 

površin z majhnimi stroški. 



Projekt 2415-98-9026 - URED Ukrepi za izboljšanje prometne varnosti 


Z izvedbo ukrepov iz seznama črnih točk se bo izboljšala prometna varnost. 



Projekt 2415-98-9029 - SKUP Projekti za zagotovitev prometne varnosti 


S spremembo prometnih ureditev, nevarnih odsekov, signalizacije in opreme cest bo zagotovljen ustrezen 

nivo prometne varnosti. 






Projekt 2415-98-9030 - URED Oprema cest 


Z namestitvijo svetlobno signalnih naprav, cestne razsvetljave in znakov spremenljive vsebine se na 

posameznih odsekih izboljša pretočnost prometa in prometna varnost. 



Projekt 2415-98-9044 - SKUP Odkupi in odškodnine za rekonstrukcije 


Projekt je namenjen odkupom zemljišč za investicije, ko še ni odprt poseben projekt ter stroške izvajalcev, 

notarjev, cenilcev. 



Projekt 2415-98-9046 - OBJS Popravila lesenih mostov 


Nujna popravila lesenih mostov na področju celotne R Slovenije. 



Projekt 2415-98-9047 - OBNO Dodatna dela po tehničnih pregledih 


Sredstva so namenjena odpravi tistih pomanjkljivosti, ugotovljenih na tehničnih prevzemih, ki niso bile 

predvidene s projektom posega. 



Projekt 2415-98-9053 - OKOL Sanacije zaradi hrupa 


Cilj projekta je izboljšati bivalne razmere ob državnih cestah in zmanjšati vpliv hrupa. 



Projekt 2415-98-9061 - SKUP Projekti - obnove 


Namen skupne postavke je izdelati projekte obnov na zalogo, 



Projekt 2415-98-9062 - SKUP Projekti - geomehanika 


izdelava projektov za sanacije plazov, zidov in brežini 






Projekt 2415-98-9063 - SKUP Projekti - objekti 


Predhodna priprava za projekte, ki še niso uvršeni v proračun, stanje objekta pa zahteva naročilo projektne 

dokumentacije (predvsem naročilo idejnih projektov). 



Projekt 2415-98-9068 - SKUP Inženiring in ostale storitve 


S temi sredstvi bodo financirana dela v zvezi s tistimi projekti iz naslova vodenja investicij in predhodnih del 

za investicije ko še ni odprta proračunska postavka. 



Projekt 2415-98-9072 - BREZ Sanacija brežin na M in R cestah 


nujne sanacije brežin 



Projekt 2415-98-9074 - OBJS Obvozi v času gradnje objektov 


Sredstva namenjena kritju stroškov za obvoze v času gradnje objektov. 



Projekt 2415-98-9076 - ZIDS Sanacije zidov 


nujne sanacije zidov 



Projekt 2415-98-9079 - PLAZ Sanacije plazov (splošno) 


nujne sanacije plazov 



Projekt 2415-98-9083 - SKUP Investicijski programi 


Iz tega projekta se bodo financirale izdelave investicijskih programov ali predinvesticijskih zasnov, ki še niso 

odprti kot samostojni projekti. 






Projekt 2415-98-9084 - OBJS Manjše sanacije objektov 


Nujne manjše sanacije objektov na področju celotne R Slovenije. 



Projekt 2415-98-9085 - OBJS Večje sanacije objektov (po spisku) 


Nujne večje sanacije objektov na področju celotne R Slovenije. 



Projekt 2415-99-0001 - PREP KRANJSKA GORA - VRŠIČ-TRENTA 





Projekt 2415-99-0015 - PLAZ ŽEGAR-PREVORJE 


sanacije neštetih plazov, odprava zapor oziroma nevarnih posedkov na cestišču 



Projekt 2415-99-0024 - PLAZ MALA BREZA 


sanacija plazov in usadov, odprava zapor in nevarnih posedkov 



Projekt 2415-99-0026 - PLAZ PODGORJE 


sanacije plazov, odprava nevarnih posedkov in zaščita vodovoda 



Projekt 2415-99-0037 - PLAZ DAVČA 





Projekt 2415-99-0058 - REKO ILIRSKA BISTRICA 








Projekt 2415-99-0060 - URED RINALDO-HRASTNIK 





Projekt 2415-99-0063 - OBVO obvoznica Tolmin 


Zgrajena bo obvoznica Tolmina. 



Projekt 2415-99-0103 - REKO JURKA VAS-POTOK 





Projekt 2415-99-0104 - URED SREBRNIČE-BROD (Topliška c) 





Projekt 2415-99-0129 - REKO SORICA-PODROŠT 





Projekt 2415-99-0138 - ZIDS SP.IDRIJA 


namen - sanacija zelo dotrajanega zidu; cilj - preprečitev porušitve zidu in cestišča 



Projekt 2415-99-0143 - KRIŽ ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU 


Ureditev nevarnega križišča na G1-4 v Šmartnem. 



Projekt 2415-99-0147 - REKO ANŽIČ-COLATIO (PODGORJE) 


Rekonstrukcija ceste preko plazovitega terena in ureditev dveh križišč: Colatio in Anžič. 






Projekt 2415-99-0149 - URED PODGORJE-ROGINA 


Ureditev primestne ceste v Sl. Gradcu z izgradnjo kolesarske poti in pločnikov. 



Projekt 2415-99-0156 - REKO TRBOVLJE (pri šoli - Špančevina) 


Izboljšanje tehničnih elementov ceste in povečanje prometne varnosti pešcev. 



Projekt 2415-99-0163 - OBNO NOVA CERKEV-VITANJE 





Projekt 2415-99-0174 - BREZ FALSKA PEČINA 


namen - sanacija brežine; cilj - preprečitev padanja kamenja na cestišče 



Projekt 2415-99-0188 - OBJR MOST ČEZ KORITNICO V KLUŽAH 






Projekt 2415-99-0189 - OBJR IDRIJCA V DOL. TREBUŠI 






Projekt 2415-99-0190 - OBJS DRAVA V VUHREDU in podvoz za žel. 


Sanacija obeh objektov bo pomenila ustrezno podaljšanje življenjske dobe objektom, hkrati se bo povečala 

prometna varnost za vse udeležence v prometu. 






Projekt 2415-99-0194 - URED Kranj (Kidričeva) 





Projekt 2415-99-0224 - MODE POD MALEČNIKOM 


izgradnja vzhodne navezovalne ceste na AC v Mariboru. 



Projekt 2415-99-0226 - OBJN KRIŽANJE Z ŽEL. V MS - R2-441 


Z izgradnjo izvennivojskega križanja bodo doseženi naslednji cilji, izboljšanje prometne varnosti, skrajšanje 

potovalnega časa, odprava ozkega grla, znižanje stroškov uporabnikov, izboljšanje življenskih pogojev in 

višji nivo uslug na železniški progi. 



Projekt 2415-99-0233 - REKO STAHOVICA-ČRNIVEC 





Projekt 2415-99-0241 - PREP Naklo-Kranj-Jeprca 





Projekt 2415-99-0255 - URED BATUJE 





Projekt 2415-99-0260 - PLAZ GROF-KOSTEL-FARA 








Projekt 2415-99-9001 - SKUP Idejni projekti 


Namen skupne postavke je izdelati projekte vnaprej 



Projekt 2415-99-9002 - PROP Novogradnje propustov-mostov 


Sredstva namenjena kritju stroškov za novogradnje manjših propustov.. 



Projekt 2415-99-9003 - URED Ureditev prehodov za pešce 


V skladu s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o varnosti v cestnega prometa morajo biti prehodi za pešce 

ponoči ustrezno osvetljeni in označeni. Z osvetlitvijo le teh se bodo izboljšale prometno varnostne razmere na 

prehodih. 



Projekt 2415-99-9004 - URED Ureditve počivališč 


Z ureditvijo in dograditvijo novih počivališč in z ukinitvijo nevarnih počivališč na neprimernih lokacijah se 

bodo izboljšale prometnovarnostne razmere na območju posameznih odsekov. 



Projekt 2415-99-9005 - URED Ureditve avtobusnih postajališč 


Z ureditvijo in uskladitvijo avtobusnih postajališč s predpisi, se bodo izboljšale prometnovarnostne razmere v 

območjih le teh. 



Projekt 2415-99-9007 - OKOL Ukrepi zaradi prekomerne obremenitve okolja 


Projekt je namenjen izvedbi ukrepov, ki bi preprečevali škodljive vplive prometa na okolje. 



Projekt 2415-99-9008 - OKOL Ukrepi za zaščito biosfere 


Projekt je namenjen izvedbi ukrepov za zaščito živali pred prometom ali drugih škodljivih vplivov na 

biosfero. Na primer: označitev področij, kjer se pojavljajo dvoživke, namestitev varovalnih ograj, itd. 






Projekt 2415-99-9009 - OBNO ELEMENTAR-geotehnični ukrepi 


sanacije plazov, zidov in brežin, kjer je nujno takojšnje ukrepanje zaradi elementarnih dogodkov 



Projekt 2415-99-9010 - OBJR Elementar - objekti 


Sredstva so rezervirana za interventna popravila objektov poškodoavnih v primeru naravnih nesreč oz hujših 

vremenskih neprilik. 




Vlaganja v infrastrukturo se pogosto odražajo v gospodarski učinkovitosti na dolgi rok. Kažejo se predvsem 

na področju učinkovitejšega vodenja in preusmerjanja prometnih tokov, kar ima posredno vpliv na okolje in 

prometno varnost. Investicije v cestno infrastrukturo imajo poleg direktnih tudi posredne družbenoekonomske 

učinke, ki se ne odražajo skozi obseg prometa. V manj razvitih okoljih je za dosego določene 

ravni gospodarske aktivnosti namreč potrebno zgraditi infrastrukturo, katere ugodni učinki se pokažejo šele 

čez nekaj časa. Gre za območja (občine) z nizko kupno močjo, upadanjem prebivalstva, registrirano 

brezposelnostjo nad državnim povprečjem, deležem kmečkega prebivalstva nad državnim povprečjem, 

razvojno omejevana obmejna območja v 10 kilometrskem pasu ob meji in območja z omejenimi dejavniki. 

Investicije v cestno infrastrukturo so na takih območjih eden izmed faktorjev, ki prispeva k večji ekonomski 

koheziji teh območij z ostalo Slovenijo. 

Z gradnjo sodobnih cestnih povezav se znižujejo stroški transporta, s čimer se povečuje konkurenčna 

sposobnost gospodarstva. S kakovostnim cestnim omrežjem se Slovenija približuje evropskemu prostoru, kar 

povečuje gospodarsko povezovanje ter omogoča boljši in učinkovitejši pretok blaga in ljudi. Naraščajoče 

investicije v cestno infrastrukturo spodbujajo gospodarski razvoj, saj vlaganja prinašajo poleg razvojnih tudi 

neposredne multiplikativne gospodarske učinke. Pospešena gradnja povzroča povečano povpraševanje, 

ustrezno urejena cestna infrastruktura pa nadaljnjo gospodarsko rast. 

Po drugi strani ima gradnja infrastrukture tudi ugodne socialne učinke, saj nastaja v obdobju večjih investicij 

tudi večje povpraševanje po delovni sili s področja gradbeništva in z njim povezanimi dejavnosti. Poleg tega 

ima gradbeništvo velik akceleracijski faktor, saj se nanj vežejo mnoge druge dejavnosti (npr. dodelavni posli, 

inštalaterska dela, pohištvena industrija ipd), kar povečuje odpiranje novih delovnih mest tudi v drugih 

dejavnostih. 

Hkrati pa ustrezne cestne povezave povečujejo mobilnost delovne sile ter s tem večjo zaposljivost 

posameznikov iz območij s sicer višjo stopnjo brezposelnosti. 

Gradnja cestne infrastrukture ima pozitiven vpliv na regionalni razvoj, saj povezuje regije znotraj Slovenije in 

teritorialnimi območji sosednjih držav. Notranja povezanost vpliva na nadaljnji policentrični razvoj, 

decentralizacijo in enakomernejši razvoj države. Z gradnjo sodobnega cestnega omrežja se izboljšuje tudi 

prometna varnost, zmanjšuje se število mrtvih in poškodovanih v prometnih nezgodah ter materialna škoda iz 

naslova prometnih nesreč. 

Kljub navedenemu ima cestno omrežje tudi negativne vplive na okolje. Tem vplivom se pri gradnji cest ni 

mogoče izogniti, jih pa je mogoče ublažiti. Tako predpisi o varstvu okolja zahtevajo pripravo varstvenih 

dokumentov, kot so študije ranljivosti okolja, ki se pripravijo vzporedno z opredeljevanjem prostorskega 




položaja možnih variant cestnih tras ter celovita presoja vplivov na okolje, ki se izvede v vsaki fazi 

podrobnejšega načrtovanja tras v prostoru. Ob tem pa je mogoče ugotoviti, da imajo nove ceste tudi pozitivne 

vplive na okolje, saj z razbremenitvami obstoječih cest zmanjšujejo negativne vplive prometa na okolje. 



Na dan 31.12.2010 je stanje sredstev na računih direkcije 0,00 EUR. 


Dolgoročnih danih posojil na dan 31.12.2010 ni bilo. 


Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva na dan 31.12.2010 v EUR: 

- Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva 

11.346.821 (2010) 10.981.429 (2009) 

Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva so se povečala za 365.392 EUR. 

- Nepremičnine 

2.310.289.785 (2010) 2.227.878.577 (2009) 

Vrednost nepremičnin so je povečala za 82.411.208 EUR. 

- Neopredmetena dolgoročna sredstva 

11.233.590 (2010) 10.979.613 (2009) 

Neopredmetena dolgoročna sredstva so se povečala za 253.977 EUR. 


Ni terjatev za sredstva dana v upravljanje. 


Terjatve do kupcev so na dan 31.12.2010 znašale 23.062 EUR (od tega v višini 13.753 EUR neporavnanih 

terjatev, ki so zapadle do vključno 31.12.2010; poslani obrazci IOP). 

Druge kratkoročne terjatve so na dan 31.12.2010 izkazane v skupni višini 5.676 EUR. 

Neplačani odhodki so na dan 31.12.2010 izkazani v višini 27.104.608 EUR. 


Kratkoročne obveznosti do zaposlenih so na dan 31.12.2010 izkazane v skupni višini 223.776 EUR. To so 

obveznosti, ki so nastale v letu 2010 in so bile izplačane iz proračuna 2011. 

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev so na dan 31.12.2010 izkazane v višini 26.680.143 EUR. 

Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja so na dan 31.12.2010 izkazane v višini 41.281 EUR. 


MINISTRSTVO ZA PROMET 224


Kratkoročne obveznosti do neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna države so na dan 31.12.2010 

izkazane v višini 163.203 EUR. 

Neplačani prihodki so na dan 31.12.2010 izkazani v višini 19.267 EUR. 

Pasivne časovne razmejitve so na dan 31.12.2010 znašale 5.576 EUR. 





v/na 

Direkcija RS za ceste 










v/na: 




- samoocenitev vodij organizacijskih enot za področja: X 



V/Na 











ciljev 











































naziv: Ministrstvo za promet 

sedež: Langusova 4, 1535 Ljubljana 

matična št: 5028388000 


naziv: 

sedež: 

matična št: 





- Nadgradnja sistema poročanja koncesionarjev o izvajanju gospodarske javne službe javnega potniškega 

prometa (GJS - JPP). Pričetek uveljavljanja transparentnega financiranja GJS - JPP ob sodelovanju vseh 

ministrstev in lokalnih skupnosti, ki tudi sofinancirajo JPP (ustanovljena je posebna delovna podskupina, 

vendar zaenkrat še ni konkretnih rezultatov te delovne podskupine). 






- Zaradi neustreznega financiranja gospodarske javne službe javnega potniškega prometa (GJS - JPP) in 

istočasno ob zmanjševanju proračunske postavke na Direkciji RS za ceste, namenjeni za GJS - JPP, 

obstaja tveganje, da bo mobilnost tistih struktur prebivalcev, ki ne morejo uporabljati osebnih avtomobilov 

(šoloobvezni otroci, dijaki, študentje, upokojenci oz. socialno šibke strukture prebivalcev) še bolj 

zmanjšana, kar pomeni, da zaradi vedno večjih težav pri mobilnosti ne bodo mogli opravljati svojih 

osnovnih dejavnosti. Predlagani ukrep: na medresorskem nivoju pripraviti sistem ukrepov in sicer na: 

organizacijskem, prometno tehničnem in finančnem področju (država mora imeti aktivno vlogo pri 

naročanju obsega izvjanja GJS - JPP, ne pa da je to prepuščeno prevoznikom - koncesionarjem, ki so v 

bistvu privatna podjetja in jim je glavni interes ustvariti čim večji dobiček). Vse dosedanje aktivnosti že 

od leta 2005 niso prinesle nobenih konkretnih rezultatov (v bistvu se problemi od l. 2005 samo 

stopnjujejo). 

- Zaradi neustreznega reševanja infrastrukturne problematike na GJS - JPP, ki je povezana s prometno 

varnostjo več kot 10.000 avtobusnih postajališč, ki so v mreži GJS - JPP, obstaja veliko tveganje za 

prometne nesreče in sicer: a) pri pešačenju potnikov do avtobusnih postajališč, b) čakanju na avtobuse in 

c) vztopanje in izstopanje iz avtobusov. Kljub opozorilom se ta problematika (še) ne rešuje. Problem je še 

posebej pereč pri prometni varnosti avtobusnih postajališč za šoloobvezne otroke, kar sploh ne ureja 

nobena zakonodaja. Predlagani ukrepi: a) takoj pristopiti k reviziji oz. popisu avtobusnih postajališč, ki so 

v mreži GJS - JPP, kot tudi poastajališč, ki so namenjena za šoloobvezne otroke, b) pripraviti oz. ažurirati 

zakonske in podzakonske akte na tem področju ter c) sistemsko pripraviti ukrepe za izboljšanje prometne 

varnosti teh postajališč (prometna signalizacija, talne obeležbe, obvestilna signalizacija, izgradnja 'varnih' 

postajališč,...). 


Gregor Ficko 


22.02.2011 





2418 - Prometni inšpektorat RS 

Oris PU-ja 

Prometni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Prometni inšpektorat) je upravni organ v 

sestavi Ministrstva za promet. Delovno področje organa je določeno z določbo petega odstavka 14. člena 

Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Ur. l. RS, št. 58/2003) in opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad 

izvajanjem predpisov na štirih, vsebinsko zaokroženih področjih: inšpekcijski nadzor državnih cest, 

inšpekcijski nadzor prevozov v cestnem prometu, inšpekcijski nadzor železniškega prometa in inšpekcijski 

nadzor obratovanja žičniških naprav. 

Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43/07) ureja splošna načela inšpekcijskega nadzora, pravice in 

dolžnosti inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja povezana z 

inšpekcijskim nadzorom. Zato so inšpektorji pri vodenju inšpekcijskih postopkov v letu 2010 uporabljali 

postopkovne določbe iz materialnih predpisov, ki urejajo posamezna področja (lex specialis), glede tistih 

vprašanj, ki jih posebni zakoni ne urejajo pa Zakon o inšpekcijskem nadzoru in Zakon o splošnem upravnem 

postopku. 

Prometni inšpektorat s svojim delovanjem zagotavlja nadzor nad veljavno zakonodajo na področju prometa in 

prometne infrastrukture ter s svojim delom v okviru zakonskih pooblastil (nadzorom) zagotavlja varnost 

prometa in prometne infrastrukture in nadzoruje zakonitost izvajanja prevozov oseb in blaga v notranjem in 

mednarodnem cestnem prometu, vzdrževanja in varstva državnih cest ter varstva prometa na njih, varnosti na 

železniškem sistemu, obratovanja žičniških naprav za prevoz oseb. 






Izdatki za plače in druge izdatke zaposlenim so bili v letu 2010 realizirani v višini 1.468.937 EUR, od tega je 

bilo za plače in dodatke namenjenih 91,07 %. Za regres in letni dopust je bilo namenjenih 2,19 %, za 

povračila in nadomestila 5,78 %, za delovno uspešnost 0,82 %, za druge izdatke zaposlenim pa 0,14 % 

sredstev. 

Realizacija sredstev v podskupini 400 je v letu 2010 nižja za 6,14 % zaradi učinkov uveljavitve sprememb in 

dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju (neizplačilo nadur, delovne uspešnosti in učinkov 

rednih napredovanj zaposlenih). 


Prispevki delodajalcev za socialno varnost so zakonsko predpisani in so bili realizirani v višini 241.100 EUR, 

kar predstavlja 99,14 % veljavnega proračuna za leto 2010. Največ sredstev je bilo namenjenih za 

pokojninsko in invalidsko zavarovanje (51,39 %) in zdravstveno zavarovanje (39,83 %). 

V primerjavi z letom 2009 se je povečala predvsem premija za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, 

prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so ostali na približno enaki ravni, medtem ko so se ostali 

prispevki zmanjšali za cca 2,6 %. 





Sredstva v okviru izdatkov za blago in storitve so bila namenjena plačilu materialnih stroškov za delovanje 

organa. V ta sklop spadajo plačila pisarniškega materiala, prevozih stroškov, najemnin službenih vozil, 

komunalnih storitev, storitev za varovanja zgradb in prostorov, storitev iz področja tekočega vzdrževanja in 

ostalih storitev. 

Za pisarniški splošni material in storitve je bilo porabljenih 16,61 %, za energijo, vodo ter komunalne 

storitve 17,79 %, za prevozne stroške 14,79 %, za službena potovanja 20,50 %, za tekoče vzdrževanje 9,74 

%, za poslovne najemnine in zakupnine 4,62 %, za druge operativne odhodke pa 15,84 %. 

Varčevalni ukrepi, ki jih je sprejela vlada že v letu 2008, so se odražali tudi pri porabi sredstev v letu 2010, 

tako da je inšpektorat varčeval v letu 2010 zlasti na področju pisarniškega materiala, prevoznih stroških in 

izdatkih za službena potovanja, omejena poraba sredstev pa je bila evidentirana tudi pri uporabi GSM 

aparatov, reprezentanci in študentskem delu. Prav tako so se zmanjšali stroški za poslovne najemnine, ker 

se je inšpekcija na lokaciji v Novi gorici preselila iz Primorja d.d. v občinske prostore (4 zaposleni). 

Med letom 2010 se je za plačilo blaga in storitev načrtovalo več sredstev, kot je bil zanje sprejet rebalans 

proračuna, vendar se je glede na načrtovane investicije in varčevalne ukrepe del sredstev namenil za izdatke 

za investicije in investicijsko vzdrževanje. Ne glede na slabo stanje službenih vozil, od katerih jih je že več 

kot polovica starejših od 8 let in na stalno uporabo prenosnikov pri delu na terenu z različnimi dostopi do baz 

so se stroški vzdrževanja glede na predhodna leta zmanjšali za 6,48 %, vendar pa so se naredile nujne 

zamenjave prenosnikov, kjer se je s strani servisa za izvengarancijska popravila (LikoPris) ugotovilo da 

popravilo ni rentabilno. 


S sredstvi za nakup in gradnjo osnovnih sredstev si je organ zagotavljal in vzdrževal ustrezno tehnično 

infrastrukturo tj. vozni park, programsko ter računalniško opremo, opremo za prenos komunikacij ter 

informatizacijo. 

V letu 2010 je bilo za navedene aktivnosti porabljenih 126.697 EUR, kar je za 59 % več kot v letu 2009. 

Načrtovana sredstva z rebalansom proračuna za leto 2010 niso bila realizirana v celoti glede spremembe pri 

izboru programa za obdelavo podatkov na področju prekrškov. Tu se je predvidena ocena programa, ki naj bi 

bil nabavljen v letu 2010, znižala za več kot 50 % vendar ponudba ni bila v pričakovanih zahtevah s strani 

Prometnega Inšpektorata, zato se le ta ni realiziral in ostaja še vedno aktualno tako za Prometni inšpektorat 

RS kot tudi za ostale inšpekcije, ki prav tako potrebujejo enoten program za obdelavo podatkov na področju 

prekrškov. Prometni inšpektorat RS je v letu 2010 tako nadgradil le že pridobljeni program v smeri uskladitve 

z novo zakonodajo na področju prekrškov ter novimi šifranti in povezal nekatere podatke s podatki, ki se 

vodijo v aplikaciji SPIS 4. Zaradi ustavljenih plačil proračuna 2010 z dnem 18.10.2010 se to plačilo ni 

realiziralo iz sredstev proračuna 2010 temveč iz proračunskih sredstev leta 2011. V letu 2010 je bila 

nadgrajena programska in strojna oprema za nadzor socialne zakonodaje po Zakonu o delovnem času in 

obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi na cestnih prevozih. Kupljena je bila 

programska oprema TachoNet ter nadgradnja programov za nadzor tahografov glede na to da mora inšpekcija 

slediti novitetam na področju opravljanja nadzorov kot jih ponujajo na trgih različni ponudniki in jih 

uporabljajo tudi prevozniki. 

Že v letu 2009 se je Prometni inšpektorat RS opremil z lastnim poštnim in arhivskim strežnikom (ločil se je 

od resornega ministrstva), v letu 2010 pa obstoječe strežnike le dogradil. Poleg tega je inšpektorat kupil še 2 

nova strežnika ter s tem povečal zmogljivosti prenosa in obdelave podatkov v lastnem omrežju. 

Inšpekcija za cestni promet, ki deluje v sklopu prometnega inšpektorata in ima po stanju 1.1.2011 zaposlenih 

47 uslužbencev za nedoločen čas ima kot organizacijska enota zaposlenih 24 inšpektorjev, ki uporabljajo 

naslednje programe (DAKO, Octet, PC net, Tacho plus, Siemens VDO, Globetrotter, VPN client, MwSnap, 

Regula, program za fotoaparat, Lotus Notes), za kar potrebujejo dovolj zmogljivo strojno opremo, ki se 

vsakoletno obnavlja, celotnega javnega naročila pa tudi zaradi smernic za varčevanje na področju nakupa 




nove strojne in licenčne opreme ni bilo izvedeno. Zaradi iztrošenosti in nerentabilnih nadaljnjih popravil je 

bilo kupljenih 9 zmogljivejših prenosnikov ter 15 prenosnih tiskalnikov za delo na terenu in 1 črno 

beli laserski tiskalnik. Na področju obdelave podatkov prometne inšpekcije se je že v letu 2009 naredil 

posnetek in priprava za računalniško obdelavo vseh podatkov iz različnih programov s katerimi se rokujejo 

inšpektorji in jih uporabljajo pri izrekanju inšpekcijskih ukrepov. Del teh podatkov se v letu 2010 (elektronski 

plačilni nalog) že obdeluje v računalniškem programu. Nabavljeni so bili tudi digitalni fotoaparati ter 

podatkovni modemi za dostop do baz podatkov s terena. 

V letu 2010 je inšpektorat načrtoval nakup 4 osebnih vozil za potrebe inšpekcijskega nadzora in 2 terenskih 

vozil za nadzor na cesti kot mobilne pisarne ter najem prav tako mobilne pisarne. Podlago za nakup ali najem 

tovrstnega vozila je v DCOPMD, Uredbi o nadzoru izvajanja predpisov o delovnem času in obveznih 

počitkih mobilnih delavcev, ter o o zapisovalni opremi v cestnih prevozih, Sporazum ATR, uredba 56106ES, 

uredba 3821/85EGS, direktiva 2006/22ES, kjer je inšpekcija dolžna izvajati nadzore na cesti nad ustreznostjo 

in pravilnim delovanjem zapisovalne opreme tahografov ter omejilnikov hitrosti. Zaradi izvajanja smernic 

sprejetih varčevalnih ukrepov se službena vozila niso kupila, je pa ministrstvo odobrilo nakup enega 

kombiniranega vozila Renault Traffic v višini 20.220 EUR. Glede na to da je inšpekcija potrebovala to vozilo 

kot pisarno na terenu, je vozilo bilo dograjeno v skladu s potrebami prometne inšpekcije za opravljanje 

nadzora na terenu. 


Finančni načrt Prometnega inšpektorata RS za leto 2010 je bil sprejet v višini 2.537.363 EUR. Med letom se 

je sprejeti proračun zmanjšal na 2.425.060 EUR in bil realiziran v višini 2.214.090 EUR oz. 91,30 % 

veljavnega proračuna za leto 2010. Sredstva sprejetega proračuna za leto 2010 so bila načrtovana optimalno 

in naj bi se z njimi zagotovila realizacija načrtovanih nalog organa. Glede na izvajanje varčevalnih ukrepov, 

ki jih je vlada Republike Slovenije sprejela in so se izvajala tudi v letu 2010 se načrtovana sredstva za nakup 

in gradnjo osnovnih sredstev niso realizirala v načrtovanem obsegu, temveč se je del teh sredstev tekom leta 

prerazporedil za plačilo materialnih stroškov tj. za plačilo tekočih stroškov za plačilo organa. Sredstva za 

investicije in investicijsko vzdrževanje so bila realizirana v višini 41,53 % veljavnega proračuna. Na postavki 

so bila med drugim načrtovana sredstva za nakup službenih vozil, od katerih se je realiziral nakup le enega 

službenega vozila (kombinirano vozilo) ter sredstva za nakup programa za obdelavo podatkov na področju 

prekrškov, kjer je bila sprejeta cenejša rešitev, ki pa še ne podpira celotnih zahtev programa za obdelavo 

prekrškov. V okviru načrtovanih sredstev za materialne stroške je bila realizacija 94.25 % veljavnega 

proračuna, za 4,76 % pa je bila v primerjavi z rebalansom proračuna za leto 2010 nižja tudi realizacija 

izdatkov za plače. 



Prometni inšpektorat RS nima obveznosti glede prenosa neporabljenih namenskih sredstev iz preteklega leta. 


ZJF 

Ob zaključku proračunskega leta 2010 Prometni inšpektorat RS ni imel tovrstnih neporavnanih obveznosti. 


V finančni načrt Prometnega inšpektorata RS za leto 2010 niso bile vključene materialne in finančne 

posledice iz sprejetih novih zakonskih pristojnosti organa. 



Prometni inšpektorat RS ni imel izdanih ali unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov iz naslova 

poroštev. 









13012402 - Inšpekcijske službe 


V okviru podprograma inšpekcijske službe se izvajajo aktivnosti, ki zagotavljajo učinkovito in strokovno 

delovanje organa na vseh področjih v okviru njegovih pristojnosti. Podprogram zajema stroške dela (plače), 

materialne stroške ter stroške investicij in investicijskega vzdrževanja organa. 

Prometni inšpektorat v primeru kršitev predpisov s področja inšpekcijskega nadzora opravlja tudi naloge in 

aktivnosti prekrškovnega organa. 


Zakonske in druge pravne podlage: 

- Zakon o državni upravi (ZDU-1-UPB4, Ur. l. RS,, št. 113/04), 

- Zakon o splošno upravnem postopku (ZDU-1-UPB4, Ur. l. RS, št. 52/2002, 73/04,126/07 in 65/08), 

- Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN-OUPB1, Ur. l. RS, št. 43/07), 

- Zakon o izvrševanju proračuna RS za leto 2009 in 2010 (Ur. l. RS, št. 99/09), 

- Zakon o javnih cestah (Ur. l. RS, št. 33/06 - prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09), 

- Zakon o železniškem prometu (ZZelP-UPB4, Ur. l. RS, št. 44/07, 58/09 in 106/10) in podzakonski akti 

izdani na podlagi tega zakona, 

- Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZZelP-UPB1, Ur. l. RS, št. 36/10) in podzakonski akti izdani na 

podlagi tega zakona, 

- Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (Ur. l. RS, št. 126/2003) in podzakonski akti izdani na podlagi 

tega zakona, 

- Zakon o varnosti na smučiščih (Ur. l. RS, št. 110/02, 17/08) in podzakonski akti izdani na podlagi tega 

zakona, 

- Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2, Ur. l. RS, št. 131/06, 5/07 in 123/08); Uredba (EGS) št. 

881/92 in Uredba (EGS) št. 3118/93, 

- Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 484/02 Direktiva 96/26/ES; Direktiva 

2006/94/ES;Uredba Sveta (EGS) št. 684/92, Uredba Sveta (ES) št. 11/98; Odločba Komisije (ES) št. 

2121/98, Uredba Sveta 12/98/ES); Sporazum Interbus Sklep Sveta 2002/917/ES, 

- Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih 

prevozih (Ur. l. RS, št. 64/07 – prečiščeno besedilo); (Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in 

Sveta Uredba (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98, Direktiva 2006/22/ES; Direktiva 2002/15/ES, 

Odločba Komisije 93/173/EG); AETR - Evropski sporazum o delu posadk vozil, ki opravljajo 

mednarodne cestne prevoze, 

- Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS, št. 12/07 – prečiščeno besedilo), 

- Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 56/08 – prečiščeno besedilo, 57/08 in 58/09), 

- Zakon o prekrških (Ur. l. RS, št. 3/07, 17/08, 108/09,109/09 in 9/11), 




- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah (Ur. l. RS, št. 45/2008) in Zakona o cestnini 

za vozila, katerih največja masa ne presega 3500kg (Ur. l. RS, št. 69/2008), 

- Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB-UPB1, Ur. l. RS, št. 33/06, 41/09 in 97/10); (Evropski sporazum 

o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR) in pravilnika o mednarodnem železniškem 

prevozu nevarnega blaga(RID). 


Dolgoročni cilj podprograma Prometnega inšpektorata, kot organa v sestavi Ministrstva za promet, je 

opravljanje strokovnega in učinkovitega inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in 

splošnih aktov, ki urejajo železniški, cestni promet in prometne infrastrukture za te vrste prometa ter nadzor 

na področju obratovanja žičniških naprav ter spremljanje izvrševanja inšpekcijskih odločb in ukrepov. 

Dolgoročni cilj podprograma je tudi zagotavljanje kadrovskih in materialnih pogojev za učinkovito in 

strokovno delovanje organa na vseh področjih v okviru njegovih pristojnosti. 


Funkcije inšpektorata se izvajajo preko projektov, ki predstavljajo zaokroženo celoto aktivnosti, in so 

potrebne za uresničitev načrtovanih ciljev kot npr. sodelovanje inšpektorjev v mednarodnih akcijah, ustrezna 

materialna in tehnična opremljenost, zagotavljanje pogojev za varno delo, racionalizacija časa in stroškov 

inšpekcijskih pregledov, strokovna usposobljenost, informatizacija organa in zagotovitev posredovanja 

informacij javnega značaja v svetovni splet. S sprejemom nove in spremembami obstoječe zakonodaje dobiva 

Prometni inšpektorat nove naloge in pooblastila za kar so potrebne nove zaposlitve in večje angažiranje vseh 

zaposlenih, da se lahko zagotavlja kakovostno, strokovno in ažurno opravljanje nalog. Ocenjujemo, da so bili 

v letu 2010 cilji podprograma s pomočjo optimizacije notranjih resursov v celoti uresničeni. 


Glavni letni cilj podprograma je izvajanje inšpekcijske službe - nadzora nad izvajanjem zakonov, ki urejajo 

železniški in cestni promet, obratovanje žičniških naprav ter spremljanje izvrševanja inšpekcijskih ukrepov. Z 

navedenim se zagotavlja učinkovitosti dela Prometnega inšpektorata. Inšpektorat zagotavlja pravno varnost in 

varstvo varne koristi javnega interesa, izraženega v posameznih materialnih zakonih in podzakonskih 

predpisih. Inšpekcijski nadzor je usmerjen predvsem na področja, kjer se v praksi pogosteje zaznava 

nespoštovanje predpisov oz. problemi pri izvajanju le teh ter na področja, kjer bi bila zaradi nespoštovanja 

predpisov ogrožena človeška življenja ali zdravje ljudi ali storjena večja materialna škoda. 

Drugi pomembnejši letni cilji so bili zagotavljanje pogojev za poslovanje organa (tehničnih, kadrovskih in 

materialnih pogojev), odprava administrativnih ovir, pridobivanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem 

organa, informatizacije organa in izvedba načrta izobraževanja. 

1. Upoštevajoč kazalce je obseg dela in uspešno rešenih upravnih zadev (primerov) po posamezni inšpekciji v 

primerljivosti s predhodnim letom naslednji: 

Inšpekcija za ceste: 

2009 2010 

prejeti primeri 800 636 

rešeni primeri 742 625 

- indeks kol.: 79,5 

- indeks rešenih: 84,23 

- delež rešenih 2010/kol. primerov: 98,27 % 




Inšpekcija za železniški promet, žičniške naprave in smučišča: 

2009 2010 


rešeni primeri 280 210 

- indeks kol.: 78 

- indeks rešenih: 75 

- delež rešenih 2010/kol. primerov: 90,9% 

Inšpekcija za cestni promet: 

2009 2010 


rešeni primeri 1243 1356 

- indeks kol.: 97,41 

- indeks rešenih: 109,1 

- delež rešenih 2010/kol. primerov: 102,8 % 

2. Upoštevajoč kazalce obsega dela za področje prekrškovnih zadev v primerljivosti s predhodnim letom je 

obseg naslednji: 

odločbe plačilni nalogi obdolžilni predlogi opozorila skupaj indeks 

2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009/2010 

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 

JC 6 14 67 26 0 0 59 61 132 101 76,51 

CP 39 71 1.028 1.182 0 0 293 359 1.306 1.541 118 

ŽP 86 128 16 25 24 19 60 140 186 312 167,7 

Skupaj 131 213 1.111 1.236 24 19 358 574 1.624 1.954 120,3 

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 

3. Primerljivost obsega dela posamezne inšpekcije s predhodnim letom: 

Inšpekcija za cestni promet: 

Podlaga za organiziranje in planiranje dela inšpekcije za cestni promet temelji na programskih ciljih dela 

ministrstva za promet, Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije, Nacionalnega programa varnosti 

cestnega prometa in dokumentov EU. Nadzor je usmerjen predvsem na področje nadzora prevoza potnikov in 




blaga v cestnem prometu, nadzora nad socialno zakonodajo in zapisovalno opremo, nadzora delavnic za 

kontrolo tahografov ter nadzora prevozov nevarnega blaga. 

Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in sveta določa minimalne pogoje za izvajanje Uredb (ES) št. 

561/2006 in št. 3821/85 ter preverjanje pravilne in enotne uporabe teh uredb. Po tej direktivi države članice 

organizirajo sistem primernih in rednih preverjanj na cesti in v prostorih podjetij, s katerimi vsako leto 

zajamejo reprezentativni delež voznikov, podjetij in vozil vseh kategorij prevoza, za katere veljata uredbi. 

Države organizirajo preverjanje tako, da se v posameznem letu zajamejo vsaj 2 % delovnih dni voznikov 

vozil po 1.1.2008 oz. 3 % po 1.1.2010, 15 % skupnega števila kontroliranih delovnih dni na cesti in vsaj 30 % 

v prostorih podjetij. 

- Akcije: Morska deklica – 6 x; 

- Izvajanje nadzora na terenu – 2.148 kontrol prevozov blaga; 

- Izvajanje nadzora na mednarodnih mejnih prehodih – 914 kontrol prevozov blaga; 

- Izvajanje nadzorov v notranjosti RS (v sodelovanju s policijo in samostojno) – kontroliranih je bilo 

1.232 vozil; 

- Izvajanje nadzora nad prevozi oseb v cestnem prometu – 748 opravljenih nadzorov; 

- Izvajanje kontrole avto taksi prevozov na terenu – kontroliranih je bilo 530 vozil. 

V letu 2010 je opravljalo preglede po »socialni zakonodaji« v povprečju 20 inšpektorjev. V povprečju je 

inšpektor letno opravil v prostorih podjetij približno 4.540 in na cesti približno 1.280 pregledov delovnih dni 

voznikov. V prostorih podjetij je bilo izvedenih 241 inšpekcijskih pregledov ter pri tem pregledanih 90.812 

delovnih dni voznikov. 

2009 2010 Indeks 

Število pregledov na sedežu podjetja 223 241 108 

Število pregledov na cesti 2.832 2.928 103 

Število pregledov delovnih dni voznikov na cest 26.294 25.603 97 

Izvedene sankcije kršitev ugotovljenih na cesti 489 714 146 

Kljub evidentirani rasti realizacije prihaja vsako leto do zaostajanja za načrtovanimi obveznostmi v segmentu 

pregledov delovnih dni voznikov opravljenih na sedežu podjetja, ki so določene skladno predpisanim 

obveznostim ES (Direktiva ES/2006/22). V letu 2010 se je obseg zahtev na področju nadzora socialne 

zakonodaje povečal za 50 %, število inšpektorjev za cestni promet pa ostaja že vrsto let enako, kar vodi v 

večanje razlike med letno realizacijo in obveznostmi, ki jih predpisuje zakonodaja ES. 

Prometni inšpektorat je v letu 2010 kot pasivni opazovalec sodeloval v skupini evropskih inšpekcijskih služb 

s področja cestnih prevozov (Euro Contrôle Route–ECR) in aktivno spremljal izmenjavo informacij in 

usklajevanje med članicami ECR glede poenotenja razumevanja evropske zakonodaje na področju izvajanja 

nadzorov v cestnem prometu. Poleg navedenega je Prometni inšpektorat prisostvoval na ustanovnem sestanku 

delovne skupine 'OPSED Dangerous goods', ki bo delovala v okviru ECR in katerega namen je obravnava in 

poenotenje postopkov inšpekcijskega nadzora nad pošiljanjem in prevozom nevarnega blaga v državah 

članicah, tako na cesti kot v podjetjih. Prav tako se že od leta 2005 predstavnik PIRSA se udeležuje sestankov 

in aktivnosti v okviru odbora za izvajanje nadzorov s področja socialne zakonodaje. Prometni inšpektorat 

aktivno sodeluje v konfederaciji organizacij za uveljavljanje cestnega prometa. Z madžarskimi in hrvaškimi 

nadzornimi organi je prometna inšpekcija sodelovala tudi pri nadzoru socialne zakonodaje. 




Inšpekcija za železniški promet, žičniške naprave in smučišča: 

Inšpektorji za železniški promet so izvajali neposredni inšpekcijski nadzor varnosti železniškega prometa pri 

upravljavcu Slovenskih železnicah in pri prevoznikih Slovenskih železnicah, GKB – Graz Köflacher Bahn 

und Busbetrieb in Rail Cargo Avstrija AG ter na industrijskih tirih v Republiki Sloveniji. 

V poročevalnem obdobju je bilo na področju inšpekcijskega nadzora, ki ga opravljajo inšpektorji za 

železniški promet, opravljenih skupaj 212 inšpekcijskih pregledov. Inšpektorji za železniški promet morajo 

tudi skladno z določili Zakona o varnosti v železniškem prometu sodelovati pri tehničnem pregledu po 

končanju del, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist. 

Obseg nadzora in pristojnosti inšpekcije za železniški promet, žičniške naprave in smučišča se iz leta v leto 

širi. Zaradi prevzema nalog po določilih Zakona o prevozu nevarnega blaga se je obseg dela povečal glede na 

6 odstavek 53. člena, kjer je inšpekcija dobila pristojnost za nadzor nad celotno vsebino zakona razen za 

prevoz radioaktivnega blaga. Obseg dela se je povečal tudi s sprejemom novega Zakona o varnosti v 

železniškem prometu. Izrazito povečanje dela predstavlja vodenje in članstvo v komisiji za ugotavljanje 

skladnosti obstoječega načina zavarovanja nivojskih križanj. 

Na področju železniškega prometa je v okviru svojih pristojnosti inšpektorat upravljal nadzor nad izvajanje 

določb zakonov o varnosti v železniškem prometu, železniškem prometu in o prevozu nevarnega blaga ter 

predpisi izdanimi na njihovi podlagi. V letu 2010 se je opravljal nadzor nad izvajanjem določb Tehničnih 

specifikacij za interoperabilnost v zvezi s 'funkcionalno oviranimi osebami' v vseevropskem železniškem 

sistemu za konvencionalne in visoke hitrosti, Tehničnih specifikacij za interoperabilnost v zvezi s 

podsistemom 'železniški vozni park - tovorni vagoni' vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne 

hitrosti, Tehničnih specifikacij za interoperabilnost, ki se nanašajo na podsistem 'vodenje in upravljanje 

prometa vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti in za visoke hitrosti ter drugih 

tehničnih specifikacij za interoperabilnost, modulov za postopke ocenjevanja skladnosti, ki se uporabljajo v 

tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v okviru direktive 2008/57/ES, Evropskega parlamenta in sveta, 

in drugih direktiv Evropskega parlamenta in sveta. 

Inšpekcijski nadzor je bil usmerjen predvsem na preverjanje: 

- gradnje, nadgradnje, obnove in vzdrževanja železniških prog, 

- gradnje, nadgradnje, obnove in vzdrževanja signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav, 

- gradnje, nadgradnje, obnove in vzdrževanja stabilnih naprav ter naprav elektroenergetike, 

- izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti železniškega prometa, 

- izpolnjevanja pogojev, ki so določeni glede strokovne usposobljenosti, zdravstvene sposobnosti, 

psihofizične sposobnosti na delovnem mestu in upoštevanja predpisov o delovnem času, 

- obratovalnih dovoljenj za tirna vozila, ter njihova nadgradnja, obnovo in vzdrževanje, 

- izpolnjevanja pogojev iz licenc za prevozne storitve in za varnostna spričevala in varnostna pooblastila, 

- -prevozov nevarnega blaga po železnici. 

Na področju žičniških naprav in smučišč je v okviru svoje pristojnosti Prometni inšpektorat opravljal nadzor 

nad izvajanjem odločb zakona o žičniških napravah in zakona o varnosti na smučiščih ter predpisov, izdanih 

na njuni podlagi. Inšpekcijski nadzor se je izvajal nad upravljavci žičniških naprav in smučišč. 

Inšpekcijski nadzor je bil usmerjen predvsem na preverjanje: 

- gradnje, obnove in vzdrževalnih del, 

- tehničnih standardov in normativov pri uporabi materialov ter upoštevanje toleranc pri vzdrževalnih delih, 

- izvajanja varnostnih ukrepov v njihovem vplivnem območju, 




- izvajanja obdobnih strokovno tehničnih pregledov naprav in njihovih elementov, 

- opravljenih del in odprave pomanjkljivosti, ki jih ugotovijo pooblaščene organizacije pri žičniških 

napravah ter 

- ukrepov, določenih v dovoljenjih za obratovanje, 

- zavarovanja neprilagojenih mest, 

- varovanja pred plazovi, 

- urejenosti in označenosti smučarskih prog in smučišč, 

- organiziranosti reševanja na smučiščih pri smučiščih. 

Inšpekcija za ceste: 

V letu 2010 je bilo na področju inšpekcijskega nadzora javnih cest opravljenih skupno 966 inšpekcijskih 

pregledov. Najštevilčnejši in najzahtevnejši so bili inšpekcijski pregledi, ki se izvajajo na podlagi prijav 

(pritožb, predlogov, obvestil, pobud, zahtev) fizičnih oseb, pravnih oseb, policije ter vzdrževalcev in 

upravljavcev cest. Poleg omenjenih pregledov so izvajali inšpektorji za ceste na podlagi prijav tudi celovite 

preglede, pri katerih se pregleda stanje in vzdrževanje posameznega cestnega odseka in tematske preglede, pri 

katerih se pregleda enega ali več izbranih predmetov nadzora. Posebna skupina pregledov pa so kontrolni 

pregledi, ki so jih v okviru vseh prej omenjenih vrst pregledov, opravljali inšpektorji z namenom, da se 

ugotovi izvršitev odrejenih inšpekcijskih ukrepov. 

V okviru tematskih inšpekcijskih pregledov je bila v letu 2010 izvedena 1 usmerjena akcija, pri kateri so 

inšpektorji za ceste pregledali stanje vozišč državnih cest po končani zimi, t.j. pred začetkom motoristične 

sezone v marcu in aprilu, ter v okviru tega nadzora izrekli 343 ukrepov, ki so se nanašali predvsem na 

poškodbe vozišč (146), nevzdrževane bankine (70), nefunkcionalne in manjkajoče varnostne ograje (74), ter 

opustitev čiščenja vozišč (53). 

Poleg svoje osnovne dejavnosti, to je izvajanja inšpekcijskega nadzora na državnih cestah, so inšpektorji za 

ceste v obravnavanem obdobju sodelovali tudi pri številnih komisijskih pregledih, ki so jih sklicevali 

upravljavci državnih cest oz. njihove strokovne službe, izvajalci rednega vzdrževanja cest, občine, krajevne 

skupnosti, izvajalci del na državnih cestah, investitorji del na državnih cestah oz. njihov nadzor ter občinski 

sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 

V letu 2010 je bilo tako na tem področju inšpektorske dejavnosti opravljenih 169 komisijskih pregledov, v 

katerih so inšpektorji sodelovali pri določitvi lokacij avtobusnih postajališč na državnih cestah, pri postavitvi 

začasnih prometnih ureditev (zapore, obvozi, priključki, preusmeritve), pri obravnavanju problematike 

prometne signalizacije in prometne opreme ter obravnavanju izvajanja rednih vzdrževalnih del na državnih 

cestah. 

Med dejavnost inšpektorjev za ceste sodi v manjšem obsegu tudi sodelovanje oziroma udeležba inšpektorjev 

v komisijah za tehnične preglede novih ali rekonstruiranih cest, cestnih objektov, bencinskih servisov ter 

drugih naprav in objektov ob cestah, na podlagi imenovanja s strani pristojnih upravnih organov. 

Kot člani komisij za tehnične preglede so inšpektorji v okviru pregledov sodelovali s strokovnjaki za 

prometno varnost, prometno signalizacijo in prometno opremo, ter pri tem ugotavljali skladnost postavitve 

prometne signalizacije in prometne opreme z izvedbenimi projekti prometne ureditve. 

Nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so jih na tehničnih pregledih ugotavljali inšpektorji za ceste, so 

neposredno vplivale na zagotovitev prometne varnosti. Zato je bila njihova odprava vselej nujno potrebni 

pogoj za izročitev ceste ali cestnega odseka njenim uporabnikom. 

Med pomembnejšo dejavnost inšpektorjev za ceste v preteklem letu sodi tudi sodelovanje inšpektorjev v 

komisijah za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih in rekonstrukcijskih del, čeprav v letu 2010, na 




podlagi sklepa ministra za promet, inšpektorji za ceste niso bili več imenovani v komisije za pregled in 

prevzem, pač pa so bili vsakokrat samo povabljeni k delu komisij. 

Pregledi so se nanašali predvsem na obnove voziščnih konstrukcij, preplastitve oz. asfaltne prevleke vozišč, 

obnove cestnih naprav in cestnih ureditev, obnove prometne opreme in prometne signalizacije, obnove 

odvodnjavanja, sanacije brežin, sanacije plazov in usadov, obnovitvena dela na cestnih objektih, sanacije 

poškodb po zimski odjugi in modernizacije cest. 

Inšpektorji za ceste so se v letu 2010 kot člani komisij udeležili 70 tehničnih pregledov ter pregledov 

obnovitvenih in rekonstrukcijskih del. Nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so jih na tehničnih pregledih in 

pregledih obnovitvenih in rekonstrukcijskih del ugotavljali inšpektorji za ceste so neposredno vplivale na 

prometno varnost. Zato je bila njihova odprava vselej nujno potrebni pogoj za izročitev ceste ali cestnega 

odseka njenim uporabnikom. Če tega ni bilo mogoče zagotoviti, so do odprave nepravilnosti in 

pomanjkljivosti veljali začasni inšpekcijski ukrepi. 


Prometni inšpektorat je uspešno zaključil svoje aktivnosti v okviru zastavljenih letnih ciljev ter optimalno 

izvrševal naloge ne glede na nezadostno kadrovsko podporo. Inšpekcija za cestni promet in inšpekcija za 

železniški promet in žičnice sta v preteklem letu izvajali nadzor nad dodatnimi zakoni z obstoječim številom 

zaposlenih. Vsi zaposleni so bili aktivno vključeni v delo nadgrajene računalniške aplikacije in s tem 

izboljšali preglednost in organiziranost opravljenega dela. 

Prometni inšpektorat je v letu 2010 dodatno izboljšal informacijski sistem z nadgradnjo obstoječih 

informacijskih baz, z dodatnimi bazami, ki jih inšpektorji potrebujejo pri delu nadzora, predvsem pa je 

optimiziral področje obdelave podatkov v inšpekciji za cestni promet in jih pripravil za nadaljno računalniško 

obdelavo. Pri svojem poslovanju je organ sledil smotrnosti in ekonomičnosti porabe finančnih sredstev 

proračuna organa in njegovo delo ocenjujemo uspešno. 


Prometni inšpektorat je v letu 2010 izvajal naloge skladno s smotrno in gospodarno uporabo razpoložljivih 

sredstev. V letu 2010 ni bila zagotovljena dodatna kadrovska podpora (nove zaposlitve glede na sprejete nove 

pristojnosti zlasti na inšpekciji za cestni promet), prav tako pa ni bila nabavljena planirana tehnična oprema 

(nakup mobilne enote ter službenih vozil) in izveden nakup računalniškega programa za področje obdelave 

prekrškovnih podatkov in podatkov o upravnih zadevah v SPISu. 


Projekt 2418-10-0001 - Načrt pridobi.in vzdr.stvar,prem.2010-2011 


Namen: Omogočiti opremljenost inšpektorata na način, da se bo delo inšpektorjev izvajalo v skladu s cilji in 

primerljivo z ostalimi inšpekcijami v državi. Cilji: učinkovitejše izvajanje nalog, zmanjševanje stroškov, 

prihranek časa inšpektorjev in manj napak pri delu, zagotavljanje enakega in s tem učinkovitejšega načina 

dela vseh prekrškovnih organov in zmanjšanje stroškov, izpolnitev zahtevanih zakonskih določil, 

racionalizacija službenih poti inšpektorjev in večja prisotnost inšpektorjev na terenu. 



Prometni inšpektorat je v letu 2010 nadaljeval z optimizacijo baz podatkov na področju obdelave podatkov 

prometne inšpekcije pri opravljanju inšpekcijskega nadzora in pripravil podlage za poenotenje vnosov 

različnih vrst podatkov iz področja nadzora prometne inšpekcije v enotne računalniške podloge, s katerimi se 

je delno že optimizirala ročna obdelava podatkov. Prav tako se je zagotovila večja pretočnost in hitrejša 

komunikacija inšpektorjev iz dela na terenu s posodobljenjem programske ter strojne opreme. Na področju 

delovanja inšpekcijskih služb se je pričela priprava za optimizacijo delovnih procesov in priprava 

dokumentacije za skupen enoten informacijski sistem v organu. 





Osnovna aktivnost, ki izhaja iz poslanstva inšpektorata, je v zagotavljanju strokovnega in učinkovitega 

inšpekcijskega nadzora. Delovanje Prometnega inšpektorata se odraža pri izrekanju učinkovitih ukrepov in 

sankcij pri nadzoru veljavne zakonodaje na področju prometa in prometne infrastrukture ter s tem v okviru 

svojih pooblastil zagotavlja varnost prometa in prometne infrastrukture. Prometni inšpektorat sodeluje pri 

pripravi predpisov iz delovnega področja resornega ministrstva. 



Na dan 31.12.2010 je bilo stanje sredstev na računih Prometnega inšpektorata RS 0 EUR. 


Dolgoročnih danih posojil na dan 31.12.2010 ni bilo. 


Vrednost opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2010 in 31.12.2009. 

2010 2009 

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva 176.497 186.249 

Neopredmetena dolgoročna sredstva: 100.240 39.522 

Skupaj 276.737 225.771 

Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v letu 2010 v višini 176.497, so se v primerjavi z letom 

2009 zmanjšala za 9.752 EUR, vrednost neopredmetenih sredstev pa se je glede na leto 2009 povečala za 

60.718 EUR. 


Ni terjatev za sredstva dana v upravljanje. 


Neporavnane terjatve na dan 31.12.2010, ki so zapadle po 31.12.2010, so izkazane v skupni višini 

1.090.543,38 EUR, od tega so: 

- druge kratkoročne terjatve izkazane v višini 21,50 EUR, 

- terjatve do delavcev iz naslova preveč obračunanih in izplačanih plač v višini 354,92 EUR, 

- terjatve do zavezancev za nedavčne prihodke (terjatve z naslova prekrškov) v skupni višini 1.090.166,96 

EUR. 





Stanje obveznosti na dan 31.12.2010 in so zapadle v plačilo v proračunskem letu 2011: 

- kratkoročne obveznosti do zaposlenih so izkazane v višini 127.601,41 EUR (skupina 21), od tega za čiste 

plače in nadomestilo plač 71.879,83 EUR (podskupina 210), 

- za prispevke iz kosmatih plač in nadomestil 25.660 EUR (podskupina 212), 

- obveznosti za davke iz kosmatih plač in nadomestil plač 18.486,65 EUR (podskupina 213), 

- za druge kratkoročne obveznosti do zaposlenih 11.574,72 EUR (podskupina 214), 

- kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi so izkazane v višini 30.236,26 EUR (skupina 22), 

- druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja 20.298,92 EUR (skupina 23), 

- za kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta (neposredni in posredni uporabniki 

proračuna oziroma občin) v višini 1.276,16 EUR (skupina 24). 

Neplačani prihodki so na dan 31.12.2010 izkazani v višini 1.090.166,96 EUR. 

Pasivne časovne razmejitve so na dan 31.12.2010 znašale 482,66 EUR. 


MINISTRSTVO ZA PROMET 240



v/na 

Prometni inšpektorat RS 










v/na: 







V/Na 











ciljev 











































naziv: MINISTRSTVO ZA PROMET 

sedež: Langusova 4, 1535 Ljubljana 

matična št: 5028388000 


naziv: 

sedež: 

matična št: 





- priprava dokumentacije za izvedbo enotnega informacijskega sistema na Prometnem inšpektoratu RS, 

- že narejen popis procesov na posameznih področjih nadzora v prometni inšpekciji za računalniško izvedbo 

- elektronski obrazci, 

- izboljšana je komunikacija inšpektorjev na terenu z bazami podatkov do katerih dostopajo pri delu 

nadzora (oprema z najzmogljivejšimi prenosnimi računalniki, printerji, posodobljeni računalniški 

programi za posamezne baze v prometni inšpekciji). 






- premajhno število kadrov za opravljane zahtev nadzora po EU direktivah in uredbah glede na tekočo in 

novo zakonodajo in na povečane pristojnosti nadzora bi Prometni inšpektorat v naslednjih dveh letih 

moral zaposliti najmanj 14 inšpektorjev (za nadzor socialne zakonodaje 6 inšpektorjev, Zakona o vozilih 7 

in inšpektorja za risk reating nadzor), 

- možnost nakupa tehničnih vozil ter opreme za točke nadzora na mejnih prehodih, pridobitev dodatnih 

finančnih sredstev, (EU sredstva), ker niso načrtovana v proračunu organa za leto 2011, 

- odpravljanje administrativnih ovir na področju izvajanje zakonodaje ter poenotenje računalniških 

programov, ki jih uporabljajo inšpekcije (zaradi primerljivosti in učinkovitosti dela). 


Jurij Kos glavni inšpektor 


26.01.2011 





2423 - Direkcija za vodenje investicij JŽI 

Oris PU-ja 

Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (v nadaljevanju: 

direkcija) je organ v sestavi Ministrstva za promet. Direkcija pripravlja, organizira in vodi investicije v javno 

železniško infrastrukturo v vseh fazah investicijskega procesa, organizira in izvaja revizijo projektne 

dokumentacije, sklepa in nadzira izvajanje pogodb o opravljanju gospodarskih javnih služb s področja 

železniškega prometa, pogodb o gospodarjenju z javno železniško infrastrukturo in pogodb o upravljanju 

železniških postajnih poslopij ter nadzira izvajanje drugih nalog upravljavca. Na podlagi Zakona o 

železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 44/07 Uradno prečiščeno besedilo - ZZeIP-UPB4) in Uredbe o 

spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Ur. l. RS, št. 41/07), je direkcija pričela s 

poslovanjem in izvajanjem aktivnosti v drugi polovici leta 2007. Pred tem je vse aktivnosti v zvezi z 

investicijami in vzdrževanjem JŽI vodila Javna agencija za železniški promet (AŽP). 






Plače in drugi izdatki zaposlenim so v obdobju od 01.01.2010 do 31.12.2010 znašali 917.514 EUR. 

Povprečno število zaposlenih v letu 2010 je bilo 30. V okviru podskupine Plače in drugi izdatki zaposlenim, 

je bilo v letu 2010 89,44 % sredstev porabljenih za plače in dodatke, 2,34 % sredstev za regres za letni 

dopust, 5,88 % za povračila in nadomestila, 1,09 % za delovno uspešnost, 0,62 % za nadurno delo ter 0,63 % 

za druge izdatke zaposlenim. V primerjavi z letom 2009 je bila realizacija za plače in druge izdatke 

zaposlenim za 0,6 % manjša. 


V okviru podskupine 401 so bila zagotovljena sredstva za prispevke delodajalcev za socialno varnost, in sicer 

za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje, starševsko varstvo in 

premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Za prispevke delodajalca za socialno varnost je 

bilo porabljenih 145.862 EUR, kar je 0,76 % manj v primerjavi z letom 2009. 


Izdatki za blago in storitve so v obdobju od 01.01.2010 do 31.12.2010 znašali 97.181.696 EUR. Od skupnega 

zneska izdatkov za blago in storitve odpade 61,26 % na stroške tekočega vzdrževanja. Realizacija leta 2010 je 

v primerjavi z letom 2009 nižja za 13,78 %. 

410 - Subvencije 

Izdatki za subvencije so v obdobju od 01.01.2010 do 31.12.2010 znašali 48.900.000 EUR. V celoti jih 

predstavljajo subvencije notranjemu potniškemu železniškemu prometu, ki jih je direkcija izplačala družbi 

Slovenske železnice, d.o.o. Realizacija sredstev namenjenih za subvencije se je v primerjavi z letom 2009 

povečala za 15,59 %. 





Izdatki za nakup in gradnjo osnovnih sredstev so v obdobju od 01.01.2010 do 31.12.2010 znašali 

132.109.958 EUR, kar je 30,93 % več v primerjavi z letom 2009. Več kot 60 % realiziranih sredstev v letu 

2010 predstavljajo izdatki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije osnovnih sredstev. 


Večja odstopanja med sprejetim in realiziranim finančnim načrtom v letu 2010 so zlasti posledica: 

- zamika prvotno načrtovane dinamike financiranja etape A v okviru modernizacije obstoječe žel. proge 

Divača-Koper; 

- dolgotrajnih postopkov javnega naročanja zaradi vloženih revizijskih zahtevkov ponudnikov; 

- težav pri odkupovanju zemljišč; 

- usklajevanja določenih razpisnih dokumentacij; 

- zamud predvsem v delu postopka pred izdajo sklepa Vlade RS o začetku priprave državnega prostorskega 

načrta (v nadaljevanju: DPN) in sprejema investicijske dokumentacije; 

- zamud v nadaljevanju postopka priprave DPN zaradi nosilcev urejanja prostora, ki niso pravočasno podali 

smernic; 

- zaključka postopkov javnega naročanja z odločitvijo naročnika, da se ne izbere nobeden od ponudnikov, 

ki je do roka, določenega za oddajo ponudb, predložil ponudbo, ker je ponudbena cena ponudnikov 

bistveno presegla ocenjeno vrednost javnega naročila; 

- nezadostnega števila strokovnjakov z različnih področij v strokovnih službah. 

V nadaljevanju so s pomočjo izvedene prerazporeditve pravic porabe v letu 2010 in uvrstitve treh projektov v 

veljavni Načrt razvojnih programov obrazložena nekatera večja odstopanja med sprejetim in realiziranim 

finančnim načrtom v letu 2010 za nekatere projekte in proračunske postavke. 

Organ upravljanja (Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko) je oktobra 2010 v skladu 

s tretjim odstavkom 15. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 (Ur. 

l. RS, št. 99/09, 29/10 in 56/10) zagotovil manjkajoča sredstva na projektu 2411-06-0002 ''Daljinsko vodenje 

električne vleke'' v višini 334.455,33 EUR. Sredstva so bila zagotovljena s projektov 2511-05-0013 

''Odvodnja in čiščenje v povodju obale (Piran)'' v višini 268.288,44 EUR in 2511-05-0002 ''Odvodnja in 

čiščenje odpadnih voda - Hrastnik'' v višini 66.166,89 EUR. Manjkajoča sredstva so se zagotovila za 

financiranje upravičenih izdatkov, in sicer dela zadržanih plačil, saj so bila dela po vseh petih sklopih 

zaključena. 

Projekti 2423-07-0001 ''Varstvo okolja-protihrupne ograje'', 2423-07-0018 ''Obnova železniških prog in 

odprava počasnih voženj'' in 2423-10-0009 '' Obnova objektov JŽI v letu 2010'' so bili uvrščeni v veljavni 

Načrt razvojnih programov na podlagi sklepa Vlade RS 12.10.2010. Za njihovo financiranje je bilo v letu 

2010 porabljenih skoraj 11,7 mio EUR, in sicer v celoti s proračunske postavke ''Javna železniška 

infrastruktura – namenski vir''. Aktivnosti, ki so bile izvedene na omenjenih projektih, je možno razbrati z 

opisov doseženega razvoja/napredka v letu 2010 z vidika doseganja ciljev in izpolnjevanja načrta financiranja 

ter stanja teh projektov. 



Pri svojem delovanju direkcija izvaja kontrolo nad trženjem javne železniške infrastrukture, ki je v državni 

lasti. Z veljavno zakonodajo so upravljavec javne železniške infrastrukture Slovenske železnice d.o.o.. Te v 

svojem imenu sklepajo pogodbe za najem javne železniške infrastrukture s fizičnimi in pravnimi osebami. V 

letu 2010 je bilo na namensko postavko Trženje JŽI – sredstva najemnin, ki je bila odprta v skladu s 

Pravilnikom o izvrševanju proračuna RS, nakazano 5.625.129,46 EUR. Realizacija sredstev v letu 2010 je 




znašala 4.012.402,64 EUR. Prenos neporabljenih sredstev iz leta 2010 znaša 1.612.726,82 EUR. Sredstva 

bodo vir za izvajanje pogodbenih del za opravljanje javne gospodarske službe vzdrževanja javne železniške 


Dne 7.4.2010 je začel veljati Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo, 

ki za obdobje 2010 do 2023 zagotavlja namenskost pobranih sredstev iz naslova letne dajatve za uporabo 

vozil v cestnem prometu, ter koncesijske dajatve Luke Koper d.d., za investicije v javno železniško 

infrastrukturo. Tako se je v letu 2010 na namensko postavko Javna železniška infrastruktura – namenski vir 

nateklo 76.059.340,66 EUR. Realizacija teh sredstev je v letu 2010 znašala 66.173.091,59 EUR, prenos 

neporabljenih sredstev iz leta 2010 v leto 2011 znaša 9.886.249,07 EUR, kar predstavlja vir za 

financiranje investicij v javno železniško infrastrukturo za leto 2011. 


ZJF 

V proračunskem letu 2010 direkcija ni imela neporavnanih obveznosti iz preteklih let. 


V proračunskem letu 2010 v finančni načrt neposrednega uporabnika ni bilo vključenih novih obveznosti. 



V proračunskem letu 2010 iz pristojnosti neposrednega uporabnika – Direkcije RS za vodenje investicij v 

javno železniško infrastrukturo – ni bilo izdanih in unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov iz 

naslova poroštev. 








Znotraj podprograma se zagotavljajo sredstva za delovanje direkcije (plače, operativni stroški, strokovno 

izobraževanje zaposlenih, mednarodno sodelovanje, upravno-strokovno delo na področju javne železniške 

infrastrukture in gospodarskih javnih služb v železniškem prometu) ter upravno in tehnično infrastrukturo 

direkcije. 


- Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/07) 

- Zakon o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05) 

- Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 105/06) 

- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 95/07) 

- Zakon o železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 44/07) 

- Uredba o spremembah uredbe o organih v sestavi ministrstev (Ur. l. RS, št. 41/07) 


- zagotavljanje kadrovskih in materialnih pogojev za učinkovito in strokovno delovanje organa na vseh 

področjih v okviru njegovih pristojnosti 




- izplačevanje plač vsem zaposlenim v skladu z veljavno zakonodajo vsako leto poslovanja direkcije 


V skladu s sistemskimi spremembami delovanja javne uprave mora direkcija nuditi čedalje višji nivo storitev, 

saj se obseg rednega dela se povečuje, hkrati pa je omejeno dodatno zaposlovanje ter evidentirano zniževanje 

razpoložljivih pravic porabe. Kljub navedenemu so bili cilji realizirani v skladu s planom. 


Glavni cilj na nivoju podprograma je zagotavljanje pogojev za tekoče in nemoteno delo organa. 

Drugi pomembnejši letni cilji so bili: 

- zagotavljanje kadrovskih ter materialnih in drugih pogojev za nemoteno ter učinkovito izvajanje 

vseh nalog direkcije, 

- odprava administrativnih ovir, 

- realizacija načrta nabav in gradenj ter načrta informatizacije. 


Letni cilji so bili v glavnem doseženi v planiranem obsegu ob maksimalnem upoštevanju načela 

gospodarnosti in učinkovitosti ter s pomočjo optimiziranja delovnih procesov. Podprogram administracija je 

bil v letu 2010 realiziran v višini 86,59 % glede na veljavni finančni načrt. Od tega so bila sredstva za plače 

realizirana v višini 88,48 %, materialni stroški 97,33 % ter sredstva za investicije in investicijsko 

vzdrževanje državnih organov v višini 50,18 % vse glede na veljavni finančni načrt. 


Zastavljeni cilji so bili v glavnem doseženi v planiranem obsegu, izvedla se ni le predvidena prenova vhoda 

upravne stavbe na Kopitarjevi ulici zaradi varčevalnih ukrepov. 


Projekt 2423-10-0001 - Upravna in tehnična infrastruktura 2010-2011 


Namen je pravočasna in smotrna nabava osn. sredstev in invest. vzdrževanje le-teh, ki so potrebna za 

nemoteno in tekoče poslovanje direkcije v skladu z zakonskimi zadolžitvami in pristojnostmi. Cilji v letih 

2010 in 2011 so vsako leto nabaviti 2 novi vozili; zamenjati dotrajano inform. in telekom. opremo in s tem 

znižati obrat. stroške le-te ter zagotavljati minimalno število izpadov delovanja; nabaviti pisarniško pohištvo 

in opremo zaradi načrtovanih dodatnih zaposlitev in preurediti vhod upravne stavbe ter dostopne poti osebam 

s težjo gibalno sposobnostjo in invalidom. 



Na projektu so bila porabljena sredstva v višini 74.270 EUR, kar predstavlja 50,18 % glede na veljavni 

proračun za leto 2010. Sredstva so bila porabljena za nakup in posodobitev osnovnih sredstev, v skladu z 

načrtom nabav in gradenj za leto 2010. Zastavljeni cilji so bili v glavnem doseženi v planiranem obsegu, 

razen prenove vhoda upravne stavbe na Kopitarjevi, ki se ni izvedla zaradi varčevalnih ukrepov. 






13032406 - Javne službe v železniškem prometu 


V okviru podprograma javne službe v železniškem prometu se izvajajo gospodarske javne službe: 

- vodenje železniškega prometa, 

- vzdrževanje javne železniške infrastrukture, 

- izvajanja prometne politike (prevoz potnikov v železniškem prometu). 

Zraven tega se v okviru podprograma zagotavljajo še sredstva za upravljanje in vzdrževanje železniških 

postaj in postajnih poslopij, zavarovanje javne železniške infrastrukture ter financiranje sanacij izrednih 

dogodkov na javni železniški infrastrukturi, ki niso krite z zavarovanjem javne železniške infrastrukture. 

Gospodarsko javno službo vodenja železniškega prometa v skladu z zakonodajo opravlja upravljavec javne 

železniške infrastrukture. V okviru pogodbe, ki je sklenjena med Vlado RS in upravljavcem, se izvajajo 

naslednje naloge: 

- vodenje prometa vlakov, 

- izdelava in izvajanje voznega reda omrežja, 

- tehnološke procese dela na prometnih mestih, 

- nadzor nad delom prevoznikov in 

- obveščanje varnostnega organa. 

Z vzdrževanjem javne železniške infrastrukture se ohranja normalna obratovalna sposobnost železniške 

infrastrukture in zagotavlja prometna varnost na njej. V okviru vzdrževanja javne železniške infrastrukture se 

izvajata tekoče vzdrževanje in investicijsko vzdrževanje. 

Gospodarsko javno službo vzdrževanja opravlja upravljavec javne železniške infrastrukture v skladu z 

zakonodajo, na podlagi pogodbe o vzdrževanju, ki je sklenjena med Vlado RS in upravljavcem. Nadzor nad 

izvajanjem pogodbe vrši Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. 

V okviru pogodbe za upravljanje in vzdrževanje železniških postajnih poslopij se zagotavlja skrb za postajna 

poslopja in bližnjo okolico. Dela zajemajo preventivno in korektivno vzdrževanje postajnih poslopij in 

upravljanje s prostori znotraj poslopij, hkrati pa urejanje okolice, s katero je poskrbljeno za celovit izgled 

postajnega območja. 

V okviru pogodbe izvajanja prevoza potnikov v železniškem prometu država zagotavlja proračunska sredstva 

za pokrivanje razlike med tržno oziroma ekonomsko ceno in tarifno ceno potniškega kilometra za prevoz 

potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. 

Pri svojem delovanju izvaja direkcija tudi kontrolo nad trženjem javne železniške infrastrukture, ki je v 

državni lasti. Z veljavno zakonodajo so upravljavec javne železniške infrastrukture Slovenske železnice 

d.o.o.. Te v svojem imenu sklepajo pogodbe za najem javne železniške infrastrukture s fizičnimi in pravnimi 

osebami. Po pogodbi za trženje JŽI je do sredstev najemnin upravičena direkcija. Del sredstev, ki jih 

Slovenske železnice d.o.o. nakažejo na namensko postavko v proračun, je vir za financiranje pogodbe za 

vzdrževanje javne železniške infrastrukture, del pa namenjen za plačilo storitev Slovenskih železnic d.o.o.. 





- Javne službe v železniškem prometu se izvajajo v skladu z: 

- Zakonom o železniškem prometu (Ur. l. RS ,št. 44/07– ZZeIP - UPB4), 

- Zakonom o varnosti železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 61/2007), 

- Uredbo o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške 

- infrastrukture ter vodenja železniškega prometa (Ur. l. RS, 115/2007), 

- Uredbo o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem 

regijskem železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 99/08), 

- podzakonskimi predpisi (pravilniki) na podlagi 120. člena ZVZelP, 

- Pogodbo št. 1-1/2010 o opravljanju obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške 

infrastrukture in Pogodbo št. 1-1/2010-1 o opravljanju obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja JŽI 

- redna in investicijska vzdrževalna dela in nekaterih drugih nalog iz 11. a in 11. b člena ZZeIP za obdobje 

od 1.3.2010 do 31.12.2010, 

- Pogodbo št. 2/2010 o opravljanju obvezne gospodarske javne službe vodenja železniškega prometa in 

Pogodbo št. 2/2010-1 o opravljanju obvezne gospodarske javne službe vodenja železniškega prometa in 

drugih nalog iz 11. b člena ZZeIP za obdobje od 1.3.2010 do 31.12.2010, 

- Pogodbo št. 3/2010 o izvajanju obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem 

železniškem prometu, 

- Pogodbo št. 4/2010 o upravljanju in izvajanju oziroma organiziranju rednih in investicijskih vzdrževalnih 

del na železniških potniških postajah in postajališčih, 

- Pogodbo št. 5/2010 za trženje javne železniške infrastrukture za leto 2010. 


Dolgoročni cilj podprograma je zagotoviti: 

- varno obratovanje oz. uporabo javne železniške infrastrukture z zamenjavo ali obnovo sestavnih objektov 

in naprav in z izboljšanjem prometno-tehnoloških in varnostnih lastnosti proge ki zajema celotno 

slovensko železniško infrastrukturo – JŽI; - SV (signalno-varnostnih), TK (telekomunikacijskih) in EE 

(elektroenergetskih) naprav, 

- izvajanje postopkov in nalog vodenja prometa tako, da se bo železniški promet odvijal varno, nemoteno in 

v skladu z voznim redom vlakov in mednarodnim železniškim prometom, 

- na področju javnega potniškega prometa zagotoviti zadovoljivo mobilnosti prebivalstva Republike 

Slovenije. 


Vsako leto se med Vlado RS in upravljavcem sklenejo pogodbe o opravljanju OGJS: 

- vodenja prometa, 

- vzdrževanja JŽI in 

- opravljanja prevoza potnikov. 

Prav tako so bila v okviru podprograma zagotovljena proračunska sredstva za zavarovanje javne železniške 

infrastrukture in sredstva za sanacijo izrednih dogodkov. Vsi ti pogoji zadoščajo za izpolnjevanje dolgoročnih 

ciljev podprograma. 


Letni cilji podprograma se nanašajo predvsem na izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb: 




- vzdrževanje zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog in tirov s pripadajočimi objekti in opremo v 

skupni dolžini 1.557 km tirov, v stanju, ki zagotavlja varno in urejeno izvajanje železniškega prometa; 

- vzdrževanje signalnovarnostnih naprav (mehanske, elektromehanske, relejne in elektronske 

signalnovarnostne naprave) v stanju, ki zagotavlja varno in urejeno izvajanje železniškega prometa; 

- vzdrževanje in zagotavljanje nemotenega delovanja elektroenergetskih naprav (vozna mreža v dolžini 503 

km, 17 elektro-napajalnih postaj in električne inštalacije v celotnem omrežju SŽ), ki zagotavljajo nemoten 

prenos električne energije iz javnega distribucijskega omrežja do električnih vlečnih vozil in za druge 

namene; 

- vzdrževanje in zagotavljanje telekomunikacijskega sistema, ki bo omogočal vodenje in upravljanje 

železniškega prometa; 

- opravljanje, vodenje in izvedba vzdrževalnih del na potniških postajah (117 postajnih poslopij) in 

postajališčih (155 postajališč), ki bo zagotavljalo primeren izgled in normalno obratovanje postaj in 

postajališč ter posledično zadovoljstvo uporabnikov storitev v teh objektih; 

- zagotavljanje zadovoljive mobilnosti prebivalstva Republike Slovenije. Prevoz potnikov v notranjem in 

čezmejnem regijskem železniškem prometu na območju Republike Slovenije zagotavlja država z obvezno 

gospodarsko javno službo se zagotovijo storitve javnega potniškega prometa v javnem interesu; 

- odvijanje varnega, nemotenega vodenja železniškega prometa v skladu z voznim redom vlakov in 

mednarodnim železniškim prometom. 


Pri opravljanju OGJS vodenje železniškega prometa je upravljavec realiziral vsa v skladu s pogodbo 

načrtovana dela, ki so zajemala: 

- zagotavljanje varnosti in urejenosti železniškega prometa, 

- vodenje prometa vlakov, 

- izdelavo in izvajanje voznega reda omrežja, 

- opravljanje tehnoloških procesov dela na prometnih mestih, 

- nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno z ZZeIP in predpisi, ki urejajo 

varnost v železniškem prometu, 

- strokovno izpopolnjevanje izvršilnega osebja, 

- sodelovanje pri raziskavah izrednih dogodkov, 

- naloge iz 11. b člena ZZelP, to je izdelavo in objavo Programa omrežja in pobiranje uporabnine – do 

prevzema teh nalog marca 2010, ko je to nalogo v skladu z zakonodajo prevzela Agencija RS za železniški 

promet. 

V letu 2010 je bilo opravljeno 1.454.025 ur vodenja železniškega prometa, kar je 627 ur manj kot je bilo 

načrtovano. Odstopanja od načrta beležijo pri: 

- Vodenju in koordiniranju prometa iz centra vodenje prometa (v nadaljevanju: CVP) 

Obseg del je bil manjši za 11,3 % ali 12.216 ur, kar je posledica neizpolnjenih pogojev za uvedbo daljinskega 

vodenja prometa na progi Ljubljana-Sežana (ni izven nivojskih dostopov na perone, nedelovanje naprav za 

daljinsko posluževanje razsvetljave, vključitev dizel agregatov, vključitev gretja kretnic – sistem SCADA, 

neizdelanega video nadzora postajnega območja, nedelujočega avtomatskega sistema za napovedovanje 

vlakov). V daljinsko vodenje prometa so bile vključene samo tri postaje, ostale postaje se vodijo lokalno, 

zato CVP Postojna ni bil zaseden, kot je bilo načrtovano. 

- Lokalnem vodenju prometa na postajah 




Obseg del je bil večji za 1,5 % ali 15.596 ur, saj implementacija elektronskih signalno varnostnih naprav za 

daljinsko vodenje železniškega prometa ne poteka po predvidenem načrtu, prav tako ni zagotovljen izven 

nivojski dostop na perone na daljinsko vodenih postajah in avtomatsko napovedovanje vlakov, postaje na 

progi Ljubljana-Sežana niso bile vključene v CVP Postojna kot je bilo načrtovano, temveč šele sredi meseca 

septembra tri postaje (Brezovica, Verd, Preserje) in zaradi neprekinjene zasedbe postaje Bohinjska Bistrica 

zaradi obvoza vlakov v času zapore proge Pivka–Gornje Ležeče. 

- Zavarovanju vlakovnih poti 

Manjši obseg del (t.j. za1,3 % ali 3.441 ur) je bil posledica ukinitve zasedbe prometnih mest na postaji 

Kidričevo in Središče v mesecu februarju in nezasedenosti prometnega mesta Dobrepolje zaradi remonta 

proge. 

- Zavarovanju nivojskih prehodov 

Manjši obseg dela (za 2,9 % ali 565 ur) je nastal iz razloga ukinitve nivojskega prehoda na postaji Pivka 

ter ustrezne ureditve nivojskega prehoda v mesecu decembru (namestitev video nadzora). 

Izvedene aktivnosti na področju voznega reda omrežja so bile zaključene v celoti. 

Za leto 2010 je bilo s pogodbo načrtovano, da lahko znašajo zamude največ 1,00 minuto na 100 km pri 

izvajanju vodenja prometa v notranjem potniškem prometu in največ 9,5 minut na 100 km v tovornem 

prometu. V potniškem prometu so zamude pri izvajanju vodenja prometa znašale povprečno 0,18 minut na 

100 km, v tovornem prometu pa 0,16 minut na 100 km. S pogodbo definirane naloge obvezne gospodarske 

službe vodenja železniškega prometa so bile v letu 2010 v celoti dosežene. 

Pri opravljanju OGJS vzdrževanja javne železniške infrastrukture so bila realizirana vsa, v skladu s pogodbo 

načrtovana vzdrževalna dela, razen pri vzdrževanju zgornjega ustroja. V letu 2010 je upravljavec opravljal 

preventivno in korektivno: 

- vzdrževanje zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog in tirov s pripadajočimi objekti in opremo v 

skupni dolžini 1.557 km tirov, 

- vzdrževanje signalnovarnostnih naprav (mehanske, elektromehanske, relejne in elektronske 

signalnovarnostne naprave), 

- vzdrževanje in zagotavljanje nemotenega delovanja elektroenergetskih naprav (vozna mreža v dolžini 503 

km, 17 elektro-napajalnih postaj in električne inštalacije v celotnem omrežju SŽ), 

- vzdrževanje telekomunikacijskega sistema (železniške telefonske naprave, ŽAT naprave, prenosni sistemi, 

radijski sistemi, video-nadzorne naprave), 

- vzdrževanje objektov visokih zgradb, ki so sestavni del JŽI, 

- vzdrževanje in upravljanje potniških postaj (117 postajnih poslopij) in postajališč (155 postajališč). 

Pri opravljanju OGJS prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu so bila 

realizirana vsa, v skladu s pogodbo načrtovana dela. V letu 2010 je upravljavec: 

- prepeljal 15,665 mio potnikov; 

- opravil 10,864 mio vlakovnih kilometrov v notranjem in čezmejnem regijskem potniškem prometu in 

indeksom 2010/2009 v višini 100,15 oziroma dosegel pogodbeno vrednost v višini 100,62, od tega opravil 

9,064 mio vlakovnih kilometrov v notranjem potniškem prometu in indeksom 2010/2009 v višini 101,79, 

oziroma dosegel pogodbeno vrednost v višini 100,70 ter opravil 1,800 mio vlakovnih kilometrov v 

čezmejnem regijskem potniškem prometu in indeksom 2010/2009 v višini 98,01 oziroma dosegel 

pogodbeno vrednost v višini 100,25; 

- izvajal in zagotavljal učinkovit in varen potniški promet; 




- ohranjal in nadgrajeval kakovost storitev potniškega prometa. 

V letu 2010 je v obdobju pogodbenega razmerja prevoznik zaradi elementarnih nesreč in izrednih dogodkov 

ter obnov JŽI realiziral 74.994 vlakovnih kilometrov z nadomestnim avtobusnim prevozom. 


Cilji na področju OGJS so bili doseženi v skladu z načrtovanimi. 


Projekt 2422-00-0002 - Izvajanje GJS železniškega potniškega prometa 


Namen projekta je zagotavljanje zadovoljive mobilnosti prebivalstva RS. Cilj projekta v letu 2009 je 

prepeljati 16,3 mio potnikov v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v 

notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu in opraviti 10,6 mio vlakovnih kilometrov na 

območju RS skladno s potrjenim voznim redom. 



V letu 2010 so bila za financiranje projekta porabljena vsa sredstva, ki so bila predvidena za njegovo 

financiranje ob sprejemu Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2010. V letu 2010 je bilo izvedeno 

tudi plačilo začasne situacije za izvajanje OGJS prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem 

železniškem prometu za december 2009, ki je zapadla v plačilo leta 2010. 

Projekt 2423-10-0004 - Investicijsko vzdrževanje JŽI 2010-2013 


Namen projekta je ohranjanje tirov, objektov in naprav v eksploatacijskih funkcijah in s tem zagotavljati 

odpravo in preprečevanje napak, počasnih voženj ter ostalih omejitev v prometu, ki vplivajo na 

funkcionalnost in propustnost prog. Cilj projekta je izvesti razna popravila, menjave in obnove elementov, 

naprav in sistemov zgornjega ustroja, spodnjega ustroja, signalnovarnostnih, telekom. naprav in elektroenerg. 

naprav ter zgradb javne želez. infrastrukture in s tem zagotavljati odpravo in preprečevanje napak, počasnih 

voženj ter ostalih omejitev v prometu. 



V letu 2010 so bili izvedeni vsi načrtovani projekti v skladu s Ponudbo št. PINV-57/2009 in predlogom 

sprememb ponudbe PINV-57/2009 (dopis družbe Slovenske železnice, d.o.o. št. 1.-1006/2010, z dne 

13.08.2010 in dopis št. 1.-1166/2010/2.7-5412 z dne 20.09.2010) za investicijsko vzdrževanje, in sicer 7 

projektov v okviru investicijskega vzdrževanja zgornjega ustroja, 1 projekt v okviru investicijskega 

vzdrževanja spodnjega ustroja, 11 projektov v okviru investicijskega vzdrževanja signalno-varnostnih naprav 

in 5 projektov v okviru investicijskega vzdrževanja telekomunikacijskih naprav, 3 projekte v okviru 

investicijskega vzdrževanja EE naprav in 11 projektov v okviru investicijskega vzdrževanja visokih zgradb. 

Do sprememb med zastavljenimi cilji investicijskega vzdrževanja JŽI – TK naprave in dejansko realizacijo 

investicijskega vzdrževanja TK naprav v letu 2010 je prišlo zaradi gradnje nivojskega prehoda v km 39+500 

proge Stranje–Rogatec in notranje prerazporeditve planiranih sredstev. Do sprememb med zastavljenimi cilji 

investicijskega vzdrževanja JŽI – EE naprave in dejansko realizacijo investicijskega vzdrževanja EE naprav v 

letu 2010 je prišlo zaradi nujnih del na vozni mreži na odseku Sežana–državna meja. Sredstva so bila v letu 

2010 v celoti porabljena. 

Projekt 2423-10-0005 - Izvajanje prevoza potnikov v 2010-2011 


Namen projekta je zagotavljanje zadovoljive mobilnosti prebivalstva RS. Cilj projekta je prepeljati 16,6 mio 

potnikov in opraviti 10,8 mio vlakovnih km v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe (OGJS) 




prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu v letu 2010 ter prepeljati 16,8 

milijonov potnikov in opraviti 10,7 milijonov vlakovnih kilometrov v okviru izvajanja OGJS prevoza 

potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem želez. prometu v letu 2011. 



Izvajalec OGJS prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem žel. prometu je v letu 2010 prepeljal 

15.665.462 potnikov, od tega 14.811.686 potnikov v notranjem in 853.776 v čezmejnem regijskem žel. 

prometu, kar je 0,8 % manj kot v letu 2009 in 5,4 % manj kot je bilo načrtovano v letu 2010 ter opravil 

10.864.025 vlakovnih km, od tega 9.064.468 v notranjem in 1.799.557 v čezmejnem regijskem žel. prometu, 

kar je 1,15 % več kot v letu 2009 in 0,62 % več kot je bilo načrtovano v letu 2010. Ocenjujemo, da je bilo v 

letu 2010 prepeljano manj potnikov kot je bilo načrtovano zlasti zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in 

spremenjenih potovalnih navad potnikov. Skupne zamude v notranjem potniškem prometu so znašale 

povprečno 2,75 minute na 100 vlakovnih km in so posledica obnove javne železniške infrastrukture. 

V letu 2010 so bila za financiranje projekta porabljena vse pravice porabe, ki so bila zagotovljena s sprejetim 

rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2010. 



13032407 - Investicijske dejavnosti na železniški infrastrukturi 


Delovanje prometnega sistema je pomemben dejavnik razvoja celotnega gospodarstva. Za Slovenijo je 

pomembna kakovostna povezava s prometnim sistemom Evropske Unije, kar predstavlja ključno usmeritev 

pri oblikovanju strategije razvoja javne železniške infrastrukture. Podatek, da delež mednarodnega prometa 

na slovenskem železniškem omrežju že presega 80 %, pomeni, da gre za visoko soodvisnost z železniškim 

sistemom v Evropi. Prilagajanje razmeram, ki jih narekuje mednarodno (evropsko) okolje je zato nujno in 

neizbežno. Evropski prometni sistem temelji na načelih izenačevanja pogojev poslovanja vseh prometnih 

panog na prometnem trgu. Prav tehnološko sodobna prometna infrastruktura je v razvitih evropskih državah 

eden od temeljev te izenačitve. Usmeritve v prometni politiki EU zato opozarjajo na nujnost prilagoditev 

slovenskega prometnega gospodarstva novim razmeram, kar je po eni strani priložnost za ugodno 

ovrednotenje slovenskega zemljepisnega položaja, hkrati pa tudi osnova za enakopravno vključitev 

slovenskega prometnega sistema v evropski prometni sistem. Zemljepisna lega pomeni za Slovenijo veliko 

prednost pri vključevanju v evropski prometni sistem, saj leži na pomembnem stičišču V. in X. 

vseevropskega prometnega koridorja, ki predstavljata tudi pomembni evropski smeri oziroma transportni osi. 

Proge, ki ležijo v smereh koridorjev V. in X., so sočasno sestavni del vseevropskega prometnega omrežja 

(TEN-T) in imajo prevladujočo vlogo v razvoju slovenske javne železniške infrastrukture. 

Globalni strateški cilj načrta razvoja evropske železniške infrastrukture je ponovna oživitev železniškega 

sistema na podlagi zmogljive infrastrukture, ki bo omogočala kvalitetne storitve prevoza potnikov in blaga. 

Da bo železniški transport konkurenčen cestnemu, je potrebno tehnološko posodobiti in dograditi JŽI, da bo 

dopuščala prevoze s hitrostjo do 160 km/h, kar je potrebno upoštevati pri večjih rekonstrukcijah in 

novogradnjah glavnih železniških prog. 

Strateška izhodišča za razvoj javne železniške infrastrukture so: 

- implementacija Odločbe EK 884/2004/ES o smernicah za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, ki 

vključuje v okviru 6. prednostnega projekta v Republiki Sloveniji: 

• elektrifikacijo proge Pragersko–Hodoš–d.m. (koridor V.) s potrebnimi posegi, upoštevajoč končno 

dvotirnost in posodobitev železniške proge Divača-Hodoš, 




• izgradnjo železniške povezave Trst–Divača/Koper–Divača; 

- zagotoviti dopustno osno obremenitev kategorije najmanj D3 (225 kN/os in 72 kN/m) na celotnem omrežju 

glavnih prog; 

- izgradnja drugega tira Ljubljana - Jesenice vključno s povezavo na letališče Brnik - koridor X; 

- izgradnja drugega tira Maribor – Šentilj – veja koridorja X; 

- nadgradnja prog za zagotavljanje njihove interoperabilnosti v skladu z določili Direktive EU 2001/16, in 

direktive EU 50/2004; 

- izvajanje ukrepov, določenih v 49., 50., 51. in 54. členu Zakona o varnosti v železniškem prometu, ki se 

nanašajo na nivojska križanja ceste in železnice in izvennivojske dostope na perone; 

- povečanje največje dovoljene progovno hitrosti na glavnih progah, ki sovpadajo s koridorjema V. in X. na 

160 km/h ali več, z dovoljenimi utemeljenimi odstopanji skladno z definicijami Direktive Sveta 96/48/ES o 

interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za velike hitrosti; 

- obnova signalnovarnostnih naprav in sodobnega daljinskega vodenja prometa na glavnih progah javne 

železniške infrastrukture; 

- obnova vozne mreže in daljinskega vodenja stabilnih naprav električne vleke; 

- priprava dokumentacije za nove proge za visoke hitrosti in proge v proučevanju. 


Dokumenti, ki predstavljajo podlago za izvajanje investicij v javno železniško infrastrukturo so: 

- Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (Intermodalnost: čas za sinergijo) (Ur. l. RS, št. 58/06); 

- Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2013 (Služba VRS za razvoj, oktober 2006); 

- Zakon o železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 44/07 - uradno prečiščeno besedilo, 58/09 in 106/10); 

- Zakon o varnosti v železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 36/10 – uradno prečiščeno besedilo); 

- Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo (Ur. l. RS, št. 28/2010); 

- Nacionalni program razvoja slovenske železniške infrastrukture (Ur. l. RS, št. 13/96); 

- Uredba o posebnih varstvenih območjih - Natura 2000 (Ur. l. RS, št. 49/04); 

- Evropski sporazum o najpomembnejših mednarodnih železniških progah-Sporazum (AGC, Ur. l. RS, št. 

16/94); 

- Evropski sporazum o pomembnejših progah mednarodnega kombiniranega transporta in pripadajočih 

napravah – Sporazum (AGTC, Ur. l. RS, št. 16/94); 

- Direktiva 2001/16/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o interoperabilnosti vseevropskega železniškega 

sistema za konvencionalne hitrosti; 

- Direktiva Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti; 

- Direktiva 2004/49/EC Evropskega Parlamenta in Sveta o varnosti na železnicah Skupnosti ter o 

spremembi Direktive Sveta 95/18/EC o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 

2001/14/EC o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo 

železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Ur. l. EU L164/44 z dne 30.04.2004); 

- Direktiva EU 2004/50 Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembi Direktive sveta 96/48/ES o 

interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive 2001/16/ES 




Evropskega Parlamenta in Sveta o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za 

konvencionalne hitrosti (Ur. l. EU L164/44 z dne 30.04.2004); 

- Direktiva EU 2004/51 Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o 

razvoju železnic Skupnosti (Ur. l. EU L164/44 z dne 30.04.2004); 

- Strategija prostorskega razvoja Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04); 

- Odločba Evropskega Parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o dopolnitvi Odločbe 1692/96/ES o smernicah 

skupnosti za razvoj trans-evropskega transportnega omrežja (Ur. l. EU L167/1 z dne 30.04.2004) ter 

- drugi evropski in nacionalni razvojni programi, ki vplivajo na oblikovanje razvoja javne železniške 



Ključni dolgoročni cilji, ki jih želi doseči Republika Slovenija na področju izvajanja investicij v javno 

železniško infrastrukturo, so: 

- zagotoviti dopustno osno obremenitev kategorije najmanj D3 (225 kN/os in 72 kN/m); 

- elektrificirati progo Pragersko–Hodoš–d.m. in s tem elektrificirati celotni V. in X. koridor; 

- posodobiti proge na nivo, ki bo zagotavljal njihovo interoperabilnost v skladu z določili Direktive EU 

2001/16 in Direktive EU 50/2004; 

- izvajati ukrepe, določene v Zakonu o varnosti v železniškem prometu, ki se nanašajo na nivojska križanja 

ceste in železnice ter na izvennivojske dostope na perone; 

- povečevati največje dovoljene progovne hitrosti na glavnih progah, ki sovpadajo s koridorjema V in X na 

160 km/h ali več, z dovoljenimi utemeljenimi odstopanji, skladno z definicijami Direktive Sveta 96/48/ES 

o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za velike hitrosti; 

- zagotoviti obnovo signalno-varnostnih naprav in sodobno daljinsko vodenje prometa na glavnih progah 

javne železniške infrastrukture in 

- zagotoviti obnovo vozne mreže in daljinsko vodenje stabilnih naprav električne vleke. 


Ocenjujemo, da se intenzivno izvajajo aktivnosti na vseh področjih, ki omogočajo doseganje zastavljenih 

dolgoročnih ciljev. Zaključena so gradbena dela na projektih Modernizacija signalno-varnostnih naprav na 

železniški progi Pragersko-Ormož in Daljinsko vodenje električne vleke. Z izvedbo omenjenih projektov je 

zagotovljena obnova signalnovarnostnih naprav na železniški progi Pragersko-Ormož, sodobno daljinsko 

vodenje prometa na omenjeni progi s centra vodenja v Mariboru, obnova vozne mreže na odseku od Pivke do 

Sežane na železniški progi Ljubljana-Sežana-d.m. in daljinsko vodenje stabilnih naprav električne vleke na 

omrežju elektrificiranih železniških prog v Sloveniji. V okviru projekta Modernizacija signalnovarnostnih 

naprav na železniški progi Pragersko-Ormož so se izvajali tudi ukrepi, določeni v Zakonu o varnosti v 

železniškem prometu, ki se nanašajo na nivojska križanja ceste in železnice, saj je bilo z novo elektronsko 

avtomatiko zavarovanih 19 nivojskih križanj in ukinjenih 6 nivojskih prehodov. Prav tako so zaključena 

gradbena dela na projektu Nadgradnja železniške proge Pragersko-Murska Sobota – 1.etapa (nadgradnja na 

odseku Ptuj–Mekotnjak v dolžini 23,7 km), s čimer je zagotovljena deklarirana osna in dolžinska 

obremenitev proge za kategorijo D4 (225 kN/os oz. 80 kN/m) ter vzpostavljeni pogoji za dvig hitrosti vlakov 

na omenjenem odseku razen na nekaterih večjih premostitvenih objektih (prepustih večjih razponov in 

mostovih), katerih obnova ni bila predvidena v okviru izvajanja omenjenega projekta, saj še ni bila izdelana 

projektna dokumentacija za njihovo obnovo. Obnova teh objektov je predvidena v okviru izvedbe 

rekonstrukcije in elektrifikacije železniške proge od Pragerskega do Hodoša. V zaključni fazi je projekt 

Modernizacija signalnovarnostnih naprav na železniški progi Divača-Koper. Z dosedanjo izvedbo projekta je 

zagotovljena obnova signalnovarnostnih naprav na železniški progi Divača-Koper in sodobno daljinsko 

vodenje prometa na omenjeni progi s centra vodenja v Postojni. Ocenjujemo, da bo v prihodnjih letih k 

doseganju zastavljenih dolgoročnih ciljev podprograma pomembno vplivala zlasti izvedba projektov Nova 

železniška povezava Divača-Koper, Rekonstrukcija proge Pragersko-Hodoš, Nadgradnja proge Pragersko- 

Murska Sobota – 2.etapa, Modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper, Modernizacija nivojskih 

prehodov, GSM-R-Digitalno radijsko omrežje in Razvoj ERTMS/ETCS na koridorju D. 





V okviru projekta Modernizacija SV naprav proga Pragersko–Ormož je predvidena vključitev postaje 

Središče ter centra vodenja prometa v Mariboru s funkcijo avtomatskega vodenja vlakov v poskusno 

obratovanje, izdelava in potrditev zaključnega poročila ter pričetek delovanja naprav v garancijski dobi. V 

letu 2010 je predvideno tudi izplačilo vseh zadržanih plačil v višini 20 % pogodbene vrednosti ter zaključek 

vseh pogodbenih del do 31.3.2010. 

V okviru projekta Daljinsko vodenje električne vleke bo v okviru sklopa 1 vgrajena sekundarna oprema za 

daljinsko vodenje v ENP Vižmarje, Pivka, Divača in Vič. V prevozni ENP bo vgrajena primarna in 

sekundarna oprema za daljinsko vodenje. Dobavljena in vgrajena bo oprema za daljinsko vodenje v centru 

vodenja v Ljubljani in v Postojni. Izvedeno bo daljinsko upravljanje centrov vodenja v Mariboru, v Ljubljani 

in v Postojni v pogon. V ENP Rižana in ENP Črnotiče bo vgrajena oprema za zaščito pred požarom in 

vlomom ter video nadzor. Daljinsko upravljanje bo zaključeno v ENP Vič, Vižmarje, Divača, Zidani most, 

Pivka, in Žirovnica. Vsa dela bodo predvidoma zaključena do konca junija 2010. V letu 2010 je predvideno 

tudi izplačilo preostanka zadržanih plačil. 

V okviru projekta Mode. obst. žele. proge Divača-Koper je predvideno nadaljevanje izvajanja etape A, in 

sicer rekonstrukcije železniške postaje Koper tovorna, ki bo predvidoma končana do konca leta 2012. V 

okviru izvajanja etape A je v letu 2010 predvidena tudi gradnja nadvoza v km 0+819 železniške proge 

Divača-Koper, ki bo predvidoma končana leta 2010, pričela se bo rekonstrukcija prevozne elektronapajalne 

postaje Hrpelje-Kozina, ki bo predvidoma zaključena leta 2011, ter gradnja elektronapajalne postaje Dekani, 

ki bo predvidoma končana leta 2012. Nadaljevala se bo priprava občinskega prostorskega načrta za občino 

Hrpelje-Kozina, ki bo predvidoma končana v prvi polovici leta 2010. Predvidena je tudi priprava občinskega 

podrobnega prostorskega načrta za isto občino, ki bo predvidoma končana do konca leta 2010. Nadaljevala se 

bo izdelava razpisne dokumentacije za izvedbo etape B, ki bo predvidoma končana do sredine leta 2010, in 

postopki pridobivanja zemljišč, ki so potrebni za izvajanje etape B, ki bodo predvidoma zaključeni do sredine 

leta 2011. 

V okviru projekta Rekonstrukcija proge Pragersko-Hodoš je predvidena izvedba predhodnih arheoloških 

raziskav, ekstenzivnega arheološkega pregleda in intenzivnega arheološkega pregleda na zavarovanem 

območju arheološke dediščine Pušenci – Prazgodovinska naselbina Cerkvišče (EŠD 6041) in izdelava 

investicijskega programa za elektrifikacijo železniške postaje v Hodošu. Predviden je pričetek izvedbe del, 

povezanih z elektrifikacijo železniške postaje v Hodošu, in izvajanja nadzora nad izvedbo del, ter pričetek 

izvajanja postopkov parcelacije in urejanja premoženjsko-pravnih razmerij, povezanih z odkupom zemljišč in 

objektov, ki bodo predvidoma končani leta 2011. Predviden je tudi pričetek izvajanja storitev inženiringa, ki 

se bodo izvajale do konca izvajanja del na projektu. 

V okviru projekta Nova železniška povezava Divača-Koper se bodo nadaljevali odkupi zemljišč na osnovi 

Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača-Koper, ki bodo predvidoma 

zaključeni do konca leta 2010, in izvajanje konzultantskih storitev, ki se bodo izvajale do pridobitve 

gradbenega dovoljenja. Predvidena je izdelava dopolnitve državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju: 

DPN) za novo progo Divača-Koper, ki je potrebna za izgradnjo enotirne proge, in sicer nove dostopne ceste 

do portalov tunelov, trasa kablovoda in cestna ureditev v Divači; izvajanje aktivnosti, povezanih z javno 

razgrnitvijo osnutka DPN, na osnovi česar bodo pridobljena mnenja soglasodajalcev in izdelana končna 

verzija DPN, ki se bo predvidoma zaključila sredi leta 2011; odkup zemljišč v skladu z dopolnitvijo DPN za 

novo progo Divača-Koper, ki se bodo predvidoma zaključila v drugi polovici leta 2011; izdelava okoljskega 

poročila in pridobitev soglasja za omenjeno poročilo; izvedba predhodnih arheoloških raziskav na območju 

nove proge Divača-Koper; izdelava predinvesticijske zasnove in investicijskega programa za novo železniško 

progo Divača–Koper; pričetek pripravljalnih del za gradnjo nove proge Divača-Koper, ki se bo predvidoma 

začela konec leta 2010; ter pričetek izvajanja investicijskega inženiringa, ki se bo predvidoma izvajal do 

konca izvajanja del na projektu. 

V okviru projekta MASTERPLAN na letališču Ljubljana je predvideno nadaljevanje izdelave študije 

upravičenosti za novo elektrificirano progo za mešani promet za hitrost 160 km/h na relaciji Ljubljana - Kranj 

– Jesenice z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, upoštevajoč potrebno rekonstrukcijo obstoječe 




proge Ljubljana Jesenice, ki bo predvidoma končana junija 2010. Študija predstavlja del sintezne študije 

Masterplan, ki je sestavljena iz letališkega dela in študije upravičenosti za novo elektrificirano progo za 

mešani promet za hitrost 160 km/h na relaciji Ljubljana - Kranj – Jesenice z navezavo letališča Jožeta 

Pučnika Ljubljana. 

V okviru projekta Modernizacija SV naprav na progi Divača-KP je predvidena izdelava preostalih 30 % 

projektne dokumentacije in preostalih 5 % odstotkov dokumentacije za pridobitev dovoljenja za vgradnjo v 

proge; vključitev postaj Rodik, Hrpelje-Kozina in Prešnica v obratovanje pod realnimi pogoji in na podlagi 

delovanja naprav na teh postajah brez napak tudi pridobitev dovoljenja za vgradnjo; končanje montaže 

zunanjih in notranjih signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na postajah Rižana, Koper potniška 

in Koper tovorna ter njihova vključitev v obratovanje; izvedba gradbenih del na A strani postaje Koper 

tovorna (preureditev uvozne harfe), vključno s spremembo vozne mreže in spremembo zunanje razsvetljave); 

končanje del na aktivni in pasivni protihrupni zaščiti; vključitev centra vodenja prometa v Postojni v 

obratovanje. 

V okviru projekta Modernizacija SV in TK naprav na p. Ormož – MS LOT 2 je predvideno dokončanje del, 

ki jih je potrebno opraviti v skladu z veljavno zakonodajo, da bo dosežena pogodbeno zahtevana varnost, 

razpoložljivost, zanesljivost in funkcionalnost vgrajenih naprav. Zaradi sprememb zakonodaje (Zakona o 

varnosti v železniškem prometu, Signalnega pravilnika, Prometnega pravilnika in Pravilnika o nivojskih 

prehodih), ki je nastala v času zaključevanja del, je prišlo do potrebe po prilagoditvi naprav na odseku proge 

Ormož-Murska Sobota. Med drugim je potrebno spremeniti način signaliziranja voženj do mejnega tirnega 

signala v primeru, ko je le-ta na zavorni razdalji oziroma ni na zavorni razdalji in način izračunavanja ter 

prestavitev vklopnih točk pri nivojskih prehodih. 

V okviru projekta TEN-Strokovne podlage za novo progo Divača-Koper je predvideno nadaljevanje izdelave 

projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za drugi tir železniške proge Divača–Koper – odsek cepišče 

Črni Kal–Koper (od km 15+915 do km 28+100) skladno z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu in izvedbe 

geološko geomehanskih raziskav in raziskav krasa za potrebe izdelave projektne dokumentacije za fazo PGD 

za novo enotirno progo Divača- Koper. V letu 2010 bo predvidoma izvedena tudi revizija projektne 

dokumentacije PGD za drugi tir železniške proge Divača–Koper na odseku Črni Kal–Koper in revizija 

dokumentacije za deponije trajnih viškov materialov ter idejne zasnove za deponijo Bekovec za novo progo 

Divača–Koper; pričela pa se bo tudi izdelava projektne dokumentacije PGD za novo progo Divača-Koper na 

odseku Divača-Črni Kal in revizija te dokumentacije, ki se bosta predvidoma zaključili leta 2011. 

V okviru projekta TEN – Strokovne podlage za Pragersko-Hodoš je predvidena izdelava projektne 

dokumentacije PGD in projekta za razpis za elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Ormož, elektrifikacijo 

železniške proge Ormož - Hodoš, rekonstrukcijo postaje na Ptuju, rekonstrukcijo na Ptuju, rekonstrukcijo 

pred Ormožem, rekonstrukcijo v Pavlovcih, rekonstrukcijo postaje v Ivanjkovcih, rekonstrukcijo v 

Ivanjkovcih, rekonstrukcijo postaje v Ljutomeru, rekonstrukcijo postaje v Murski Soboti in rekonstrukcijo 

postaje Hodoš. Predvidena je tudi izvedba revizije dokumentacije PGD. 

V okviru projekta Modernizacija Kočevske proge - 1. faza je predvideno nadaljevanje obnove gradbenega 

dela proge prve faze do postaje Ortnek. V prvi fazi je predvidena obnova odseka proge od km 17+200 do km 

26+545,08, do uvozne kretnice postaje Ortnek. V letu 2010 se bodo izvedla dela do km 22+700. 

V okviru projekta Zavarovanje nivojskih železniških prehodov je predvidena gradnja 1 nivojskega prehoda; 

preureditev enega nivojskega prehoda v prehod samo za pešce, obnova dveh nivojskih prehodov; gradnja 

povezovalnih cest, kjer je to potrebno zaradi ukinitve nivojskih prehodov, in ukinitev 10 nivojskih prehodov 

na območju železniških prog v Sloveniji. 

V okviru projekta Intervencijski projekti bo predvidoma končana izvedba dekorativne razsvetljave na 

železniškem mostu čez reko Dravo v Mariboru in izdelava investicijskega programa za gradnjo novega 

železniškega postajališča Zbelovo v občini Slovenske Konjice, ki sta se pričeli leta 2009. V letu 2010 je 

predvideno sofinanciranje izgradnje novega obojestranskega peronskega nadstreška ob železniški postaji v 

Radečah, ki se je pričelo leta 2009; sofinanciranje gradnje podhoda v občini Polzela ter ukinitve nivojskega 

prehoda v km 16+685 regionalne proge št. 31 Celje-Velenje; sofinanciranje rekonstrukcije JŽI ob gradnji 




železniškega nasipa in zidov ob bazenu HE Krško; sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije PGD za 

gradnjo novega železniškega postajališča Vnanje Gorice v občini Brezovica. V letih 2010 in 2011 je 

predvideno tudi sofinanciranje gradnje novega železniškega postajališča Vnanje Gorice; sofinanciranje 

izdelave projektne dokumentacije PGD za novo železniško postajališče Zbelovo v občini Slovenske Konjice 

in sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za gradnjo nadhoda čez regionalno železniško progo v 

Šmarju pri Jelšah. 

V okviru projekta Nadgradnja proge Pragersko-Murska Sobota – 1. etapa se bo nadaljevala in predvidoma v 

celoti končala nadgradnja železniške proge na odseku Ptuj-Mekotnjak. Potekala bodo razna zaključna dela na 

odsekih, ki so se že izvajali v letu 2009, ter izvajala nadgradnja v dolžini 12,9 km na odsekih Ptuj-Moškanjci 

(v letu 2009 je bila izvedena približno tretjina odseka), Moškanjci-Cvetkovci in Cvetkovci-Velika Nedelja. 

Predvidoma bodo zgrajeni tudi štirje peroni na postajališčih Zamušani, Osluševci, Velika Nedelja in 

Mekotnjak ter sanacija nasipa v Ivanjkovcih od km 9+800 do km 10+135. 

V okviru projekta Strokovne podlage za uvedbo sistema GSM-R je predvidena izdelava dokumenta z 

naborom uporabnikov in določenimi funkcijami uporabe sistema GSM-R v RS; izdelava generalnega načrta 

implementacije sistema GSM-R z načrtom migracije iz obstoječih telekomunikacijskih sistemov na nov 

radijski sistem; izdelava dokumenta tehničnih, sistemskih in funkcijskih specifikacij; izdelava modela 

pokritosti z GSM-R signalom in proučitev možnosti oziroma postopkov za vgradnjo elementov sistema v JŽI 

s pripravo predloga vgradnje. Predviden je tudi pričetek izdelave projektne dokumentacije s pridobitvijo 

pravice do gradnje (izdelan bo revidiran idejni projekt za celotni sistem, izdelan revidiran projekt za 

kabliranje, izdelan revidiran projekt za sisteme napajanja); izdelave investicijske dokumentacije (izdelan bo 

dokument identifikacije investicijskega projekta in predinvesticijska zasnova); izdelave dokumentacije v 

zvezi z zakonodajo o urejanju in varovanju okolja (izdelano poročilo Natura 2000, proučena bo potreba za 

izdelavo poročila o vplivih na okolje ter izdelano to poročilo, če ga bo potrebno izdelati); izdelave 

dokumentacije (vloge) za prijavo projekta gradnje za sofinanciranje s sredstvi EU in izdelave razpisne 

dokumentacije za izbiro izvajalca gradnje sistema GSM-R, ki bodo predvidoma končane leta 2011. 

V okviru projekta Priprava in vodenje projektov je predvideno nadaljevanje priprave strokovnih podlag in 

prostorske dokumentacije do uredbe o državnem prostorskem načrtu za Ljubljansko železniško vozlišče, 

novo elektrificirano progo Ljubljana- Kranj-Jesenice s povezavo Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, II. tir 

proge Maribor-Šentilj, rekonstrukcijo železniške postaje Pragersko, železniško progo Beltinci-Lendavadržavna 

meja (Redics) in ureditev nivojskih prehodov Rakek, Lesce pri Murki, Žirovnica-Selo, Spodnje Laže, 

Brežice uvoz in Dobova izvoz ter zagotovitev ustrezne prostorske dokumentacije za ureditev nivojskih 

prehodov Logatec-Zapolje, Sevnica-Blanca in Blanca v okviru priprave in sprejemanja občinskih prostorskih 

aktov. Večina zgoraj navedenih aktivnosti se bo predvidoma izvajala do leta 2013. 

V okviru projekta Varstvo okolja-protihrupne ograje Celje- Maribor bo v prvi polovici leta 2010 predvidoma 

izdelana 1. faza elaborata pasivne protihrupne zaščite za kritično preobremenjene stavbe z varovanimi 

prostori ob glavni železniški progi št. 30 Zidani most-Šentilj.-d.m. na odseku Celje – Maribor, in sicer na 

območju občin Celje, Štore, Poljčane, Slovenska Bistrica in Maribor, ki se je pričela leta 2009. Prav tako naj 

bi bila do konca junija 2010 izdelana tudi 2. faza omenjenega elaborata, in sicer za stavbe z varovanimi 

prostori na območju občin Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Rače-Fram in Hoče-Slivnica. V 

drugi polovici leta 2010 je predvidena izvedba pasivne protihrupne zaščite za kritično preobremenjene stavbe 

v občinah Celje, Štore, Poljčane, Slovenska Bistrica in Maribor ob glavni železniški progi št. 30 Zidani most- 

Šentilj.-d.m. na odseku Celje – Maribor. 


V letu 2010 je Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (v 

nadaljevanju: DŽI) izvajala investicije v skladu s potrjenim Letnim načrtom investicij in vzdrževanja javne 

železniške infrastrukture za leto 2010. Na splošno lahko ocenimo, da so se v danih razmerah, dela v letu 2010 

izvajala optimalno, uspešno, gospodarno in učinkovito. Zaključena so gradbena dela na projektih 

Modernizacija signalno-varnostnih naprav na železniški progi Pragersko-Ormož in Daljinsko vodenje 

električne vleke, ki sta se izvajala na V. koridorju in bila sofinancirana s sredstvi EU s Kohezijskega sklada. 

Prav tako so zaključena gradbena dela na projektu Nadgradnja železniške proge Pragersko-Murska Sobota – 




1. etapa (nadgradnja na odseku Ptuj–Mekotnjak), ki se je prav tako izvajal na V. koridorju, in bo v letu 2011 

predvidoma sofinanciran s sredstvi EU s Kohezijskega sklada. V letu 2010 je bilo nadgrajenih 12,84 km 

omenjene železniške proge. V zaključni fazi je projekt Modernizacija signalnovarnostnih naprav na 

železniški progi Divača-Koper, ki je sofinanciran s sredstvi EU s Kohezijskega sklada in se izvaja na V. 

koridorju. V letu 2010 niso bila v manjšem delu dokončana gradbena dela na A strani postaje Koper tovorna, 

ki so zaradi sočasnosti dveh projektov pogojena z odvijanjem projekta Modernizacija obstoječe žel. proge 

Divača-Koper, etapa A. Predvidoma bodo dokončana leta 2011. Izvaja se modernizacija obstoječe železniške 

proge Divača-Koper, ki je prav tako sofinancirana s sredstvi EU s Kohezijskega sklada. Izvajajo se aktivnosti, 

ki jih je potrebno izvesti pred gradnjo nove železniške proge od Divače do Kopra. Konec leta 2010 se je začel 

postopek za izbor izvajalca pripravljalnih del za gradnjo nove proge Divača-Koper. Izvajajo se tudi 

aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti pred izvedbo rekonstrukcije in elektrifikacije železniške proge od 

Pragerskega do Hodoša. Izdelava določenih strokovnih podlag za gradnjo nove proge Divača-Koper in za 

izvedbo rekonstrukcije in elektrifikacije železniške proge od Pragerskega do Hodoša je sofinancirana s 

sredstvi TEN-T, izvajanje gradbenih del pa bo sofinancirano s sredstvi EU s Kohezijskega sklada. V letu 

2010 je bila izdelana študija upravičenosti za novo elektrificirano progo za mešani promet za hitrost 160 km/h 

na relaciji Ljubljana-Kranj-Jesenice z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, upoštevajoč potrebno 

rekonstrukcijo obstoječe proge Ljubljana Jesenice, ki je sofinancirana s sredstvi TEN-T. Nadaljevala se je 

izdelava potrebnih podlag za izvedbo (gradnjo) sistema GSM-R, ki je prav tako sofinancirana s sredstvi TEN- 

T. Izvajale so se aktivnosti, povezane s projekti Razvoj ERTMS/ETCS na koridorju D, Študije in načrti za 

progo Trst-Divača, Študije za visoko zmoglj. progo Divača-Ljubljana in Študije za visoko zmoglj. progo 

Ljubljana-Z. most, ki so sofinancirani s sredstvi TEN-T, ter s projektoma Nadgradnja proge Pragersko- 

Murska Sobota – 2.etapa in Modernizacija nivojskih prehodov, ki bosta sofinancirana s sredstvi EU s 

Kohezijskega sklada. Izvedena je bila obnova odseka regionalne železniške proge št. 82 Grosuplje-Kočevje 

med Grosupljem in Ortnekom v dolžini 6,27 km in obnova desnega tira na odseku železniške proge Košana- 

Gornje Ležeče na glavni železniški progi št. 50 Ljubljana-Sežana-d.m. v dolžini 3,85 km. V letu 2010 so se 

izvajali tudi aktivni in pasivni ukrepi protihrupne zaščite ob železniških progah, urejali nivojski prehodi 

(izvajala so se zavarovanja nivojskih prehodov z avtomatsko napravo za zavarovanje, gradnja povezovalnih 

cest, gradbena ureditev nivojskih prehodov in ukinitev nivojskih prehodov), izdelovala se je investicijska 

dokumentacija, projektna dokumentacija in prostorska dokumentacija za izvajanje investicijskih projektov v 

javno železniško infrastrukturo ter po postopku vzdrževalnih del v javno korist. 

Aktivnosti po posameznih projektih, ki so bile oz. niso bile izvedene glede na zastavljene letne cilje ter 

razloge, zakaj niso bile izvedene, je možno razbrati z opisov posameznih projektov. 


Posamezna pojasnila, kjer letni cilji niso bili doseženi, je možno razbrati v opisih posameznih projektov. Na 

splošno lahko izpostavimo nekaj ključnih razlogov, ki so vplivali na časovni in finančni zamik izvajanja 

projektov, in sicer: 

- zamika prvotno načrtovane dinamike financiranja etape A v okviru modernizacije obstoječe žel. proge 

Divača-Koper; 

- dolgotrajni postopki javnega naročanja zaradi vloženih revizijskih zahtevkov ponudnikov; 

- težave pri odkupovanju zemljišč; 

- usklajevanja določenih razpisnih dokumentacij; 

- zamude predvsem v delu postopka pred izdajo sklepa Vlade RS o začetku priprave DPN ter sprejema 

investicijske dokumentacije; 

- zamude v nadaljevanju postopka priprave DPN zaradi nosilcev urejanja prostora, ki niso pravočasno 

podali smernic; 

- zaključek postopkov javnega naročanja z odločitvijo naročnika, da se ne izbere nobeden od ponudnikov, 

ki je do roka, določenega za oddajo ponudb, predložil ponudbo, ker je ponudbena cena ponudnikov 

bistveno presegla ocenjeno vrednost javnega naročila; 

- nezadostno število strokovnjakov z različnih področij v strokovnih službah. 





Projekt 2411-04-0040 - Modernizacija SV naprav proga Pragersko - Ormož 


Namen projekta je redundantna povezava signalno-varnostnih sistemov, prilagoditev naprav za nadgradnjo 

skladno z zahtevami o interoperabilnosti., zmanjšanje stroškov vzdrževanja ter povečanje stopnje varnosti v 

železniškem in cestnem prometu. Cilji projekta so zamenjati dotrajane in zastarele signalno-varnostne 

naprave z modernimi elektronskimi napravami na železniški progi Pragersko-Ormož, povečati prepustnost 

proge iz 32 na 58 vlakov na dan, vzpostaviti daljinsko avtomatsko vodenje prometa iz centra vodenja v 

Mariboru, zavarovati 19 nivojskih križanj z novo elektronsko avtomatiko ter ukiniti 6 nivojskih prehodov. 



Izvedba modernizacije signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav na žel. progi Pragersko-Ormož je 

bila zaključena dne 31.03.2010, ko so bile vse naprave vključene v obratovanje. Z izvedbo so bili doseženi 

cilji projekta. V letu 2010 je bila izvedena vključitev postaje Središče ter centra vodenja prometa v Mariboru 

s funkcijo avtomatskega vodenja vlakov v poskusno obratovanje ter izdelano zaključno poročilo. Naprave so 

pričele delovati v garancijski dobi. Izvedeno je bilo tudi izplačilo zadržanih plačil v višini 20 % pogodbene 

vrednosti. Z izvedbo projekta so bili doseženi cilji projekta, vendar projekt še ni zaključen, saj bo v letu 2011 

zapadlo izplačilo dela zadržanih plačil. 

V letu 2010 je bilo za financiranje projekta porabljenih 104,17 % sredstev, ki so bila predvidena za njegovo 

financiranje ob sprejemu Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2010. 

Projekt 2411-05-0005 - Posodobitev železniške proge Pragersko-Ormož (A) 


Namen projekta je povečanje stopnje varnosti in urejenosti železniškega prometa, zagotavljanje tehnične 

poenotenosti (interoperabilnosti) in zagotavljanje tehničnih parametrov železniške proge skladno s 

sporazumom AGC ter AGTC. Cilji projekta so povečati propustno moč proge za 54 % neto ton letno (s 

3.100.000 neto ton na 4.788.000 neto ton letno ob enaki izkoriščenosti vlakov); povečati propustnost 

železniške proge za 115 % vlakov dnevno (z 32 na 69 vlakov dnevno); povečati hitrost do V max = 160 

km/h; povečati hitrost vlakov čez kretnice pri vožnji v odklon na železniški postaji Moškanjci za 30 % (iz 50 

na 65 km/h); povečati hitrost vlakov čez kretnice pri vožnji v odklon na železniški postaji Ormož za 85 % (iz 

35 na 65 km/h); povečati dolžine prevoznih tirov na železniških postajah Kidričevo, Ptuj, Moškanjci in 

Ormož na koristno dolžino 750 m; povečati kategorijo železniške proge na D4 in zagotoviti UIC GC profil. 



V letu 2010 so bila odkupljena nekatera zemljišča po končni odmeri objektov ter izvedeno plačilo izdelave 

končnega poročila za projekt. Zaradi nepravočasnega prejema parcelacijskih odločb za tri zemljišča od 

območne Geodetske uprave Ptuj in s tem zamika cenitve in parcelacije novo nastalih parcel, zdravstvenega 

stanja enega od lastnikov zemljišč in odsotnosti pooblastila za podpis pogodbe s strani svojcev ter iz razloga, 

da eden od lastnikov zemljišč ne želi podpisati kupoprodajne pogodbe, vsa zemljišča v letu 2010 niso bila 

odkupljena. 



Projekt 2411-06-0002 - Daljinsko vodenje električne vleke 


Namen projekta je doseganje večje stopnje varnosti; zagotavljanje tehnične ustreznosti v skladu z zahtevami 

za interoperabilnost in evropskimi standardi; zmanjšanje stroškov obratovanja z opustitvijo delovnega mesta 




stikalničarja s 24-urno zasedbo; povečanje zmogljivosti sistema zaradi hitre reakcije na okvare ter izdaje 

ustreznih ukazov (komand) in ukrepov, s katerimi bodo skrajšani časi zastojev v prometu; zvečanje 

obratovalne pripravljenosti, optimiranje vzdrževanja, doseganje stroškovne učinkovitosti, zagotavljanje 

pogojev za načrtovanje prometa. Cilji projekta so daljinsko upravljati vseh 17 elektronapajalnih postaj iz 

centrov vodenja v Postojni, Ljubljani in Mariboru; izvesti daljinsko vodenje stikal voznega omrežja na vseh 

37 postajah elektrificiranih prog, ki še niso daljinsko vodene; urediti vozno omrežje na odseku od Pivke do 

Sežane; urediti povratni vod na progi od Divače do Kopra. 



V okviru sklopa 1 je bila vgrajena sekundarna oprema za daljinsko vodenje v elektronapajalni postaji (ENP) 

Vižmarje, Pivka, Divača in Vič. V prevozni ENP je bila vgrajena primarna in sekundarna oprema za 

daljinsko vodenje. Dobavljena in vgrajena je bila oprema za daljinsko vodenje v centru vodenja v Ljubljani in 

v Postojni. Izvedeno je bilo daljinsko upravljanje centrov vodenja v Mariboru, v Ljubljani in v Postojni. V 

ENP Rižana in ENP Črnotiče je bila vgrajena oprema za zaščito pred požarom in vlomom ter video nadzor. 

Daljinsko upravljanje je bilo zaključeno v ENP Vič, Vižmarje, Divača, Zidani most, Pivka in Žirovnica. V 

letu 2010 je bilo izvedeno tudi izplačilo preostanka zadržanih plačil. Z izvedbo projekta so bili doseženi cilji 

projekta. Dosežena je tudi večja stopnja varnosti; tehnična ustreznost v skladu z zahtevami za 

interoperabilnost in evropskimi standardi; zmanjšanje stroškov obratovanja z opustitvijo delovnega mesta 

stikalničarja s 24-urno zasedbo; povečanje zmogljivosti sistema zaradi hitre reakcije na okvare ter izdaje 

ustreznih ukazov (komand) in ukrepov, s katerimi so skrajšani časi zastojev v prometu; povečanje 

obratovalne pripravljenosti; optimiranje vzdrževanja; povečanje stroškovne učinkovitosti in so zagotovljeni 

pogoji za načrtovanje železniškega prometa. 



Projekt 2411-07-0006 - Mode. obst. žele. proge Divača-Koper 


Namen projekta je zagotoviti zmogljivost proge, ki bo omogočala normalen oziroma neoviran pretok blaga in 

potnikov in s tem nemoteno delovanje Luke Koper; povečati stopnjo varnosti v železniškem in cestnem 

prometu ob zmanjšanju vpliva človeških napak na varnost v prometu; znižati stroške vodenja prometa z 

možnostjo optimizacije; znižati stroške vzdrževanja; zagotoviti boljšo preglednost prometa za potrebe 

opravljanja prevozne dejavnosti ter prilagoditi obstoječo progo Divača-Koper usmeritvam Komisije 

Evropskih skupnosti po interoperabilnosti. Cilji projekta so: - rekonstruirati tirne naprave, vozne mreže in 

signalnovarnostne ter telekomunikacijske naprave na postajah Divača, Hrpelje-Kozina in Koper-tovorna; - 

modernizirati elektronapajalno postajo Divača; - zgraditi novo elektronapajalno postajo Kozina in 

elektronapajalno postajo Dekani (gradnja skupaj z izvedbo daljinskega vodenja in kratkostične zaščite); - 

ukiniti šest nezavarovanih nivojskih prehodov; - zgraditi štiri nove povezovalne ceste; - zgraditi eno 

izvennivojsko križanje in urediti obstoječi nivojski prehod pri Prešnici; - povečati propustne moči proge za 53 

% oziroma od 53 vlakov dnevno na 81 vlakov dnevno in povečati prevozne moči za 76 % oziroma od 8 

milijonov neto ton letno na 14 milijonov neto ton letno. 



Na projektu so se izvajala dela v okviru etape A, in sicer rekonstrukcija železniške postaje Koper tovorna, ki 

bo predvidoma končana do sredine leta 2012. V okviru izvajanja etape A se je leta 2010 pričela gradnja 

nadvoza v km 0+819 železniške proge Divača-Koper, ki bo predvidoma končana leta 2011. Pričela so se dela 

za izvedbo rekonstrukcije prevozne elektronapajalne postaje Hrpelje-Kozina in gradnja elektronapajalne 

postaje Dekani, ki bosta predvidoma končani do konca leta 2011. Leta 2010 so se nadaljevali postopki 

pridobivanja zemljišč, ki so potrebna za izvajanje etap B in C. Novembra 2009 je bil objavljen Odlok o 

spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Sežana za območje občine 

Hrpelje-Kozina za obdobje 1986-2000 in družbenega plana občine Sežana za območje občine Hrpelje-Kozina 

za obdobje 1986-1990 za spremembo namenske rabe zemljišč na podlagi pobude občine za izgradnjo 




podvoza Brgod in cestnega prehoda južno od Prešnice. V letu 2010 so se nadaljevale aktivnosti, povezane z 

odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za cestni podvoz Brgod in cestni prehod Prešnica v 

sklopu modernizacije obstoječe železniške proge Divača–Koper, ki je bil objavljen februarja 2011. Na osnovi 

sprejetega odloka bo možno pristopiti k pridobitvi še manjkajočih zemljišč za izvedbo povezovalnih cest 

zaradi ukinitve nivojskih prehodov in izgradnji podvoza Brgod pri izvedbi etape C. Izdelana je bila razpisna 

dokumentacija za izvedbo etap B in C. Decembra 2010 se je pričel postopek javnega naročanja za izvedbo 

etap B in C. 


financiranje ob sprejemu Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2010. Do manjše porabe sredstev 

od načrtovane je prišlo zaradi zamika pri finančnem toku za plačilo dobave opreme za elektronapajalno 

postajo v Dekanih, saj izvajalec pri načrtovanju ni upošteval ustreznega dobavnega roka. Finančna realizacija 

projekta je bila manjša tudi zaradi zamud pri izvedbi opornega zidu, do katerih je prišlo zaradi arheoloških 

izkopavanj na delu postaje Koper–tovorna. 

Projekt 2411-07-0007 - Rekonstrukcija proge Pragersko-Hodoš 


Namen projekta je zagotavljanje večje stopnje varnosti; zagotavljanje tehnične ustreznosti v skladu z 

evropskimi standardi ter zahtevami za interoperabilnost; povečanje obratovalne pripravljenosti, optimiranje 

vzdrževanja; doseganje stroškovne učinkovitosti in zagotavljanje pogojev za načrtovanje prometa. Cilji 

projekta so zgraditi 109 km vozne mreže ter 5 elektronapajalnih postaj, ki bodo opremljene s sistemom za 

daljinsko upravljanje; povečati zmogljivosti železniškega sistema na železniški progi od Pragerskega do 

Hodoša in državne meje z Republiko Madžarsko na osno in dolžinsko obremenitev kategorije D4 (225 kN/os, 

80 kN/m) in maksimalno hitrost do 160 km/h ter elektrificirati 109 km železniške proge od Pragerskega do 

Hodoša in državne meje z Republiko Madžarsko. 



Leta 2010 so bile izvedene predhodne arheološke raziskave, ekstenzivni arheološki pregled in intenzivni 

arheološki pregled na zavarovanem območju arheološke dediščine Pušenci - Prazgodovinska naselbina 

Cerkvišče (EŠD 6041). Izdelan je bil investicijski program za nadgradnjo železniške postaje v Hodošu. 

Pričelo se je izvajanje inženirskih storitev, ki se bodo izvajale do konca izvajanja del na projektu. V drugi 

polovici leta 2010 se je pričelo z reševanjem pravno-premoženjskih zadev. V skladu z Uredbo o državnem 

prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš (Ur. l. RS, št. 

51/09) je bil izdelan popis objektov, ki jih je zaradi izvedbe projekta potrebno porušiti. Po pridobitvi cenilca 

objektov so se konec leta 2010 začele opravljati cenitve objektov, ki so predvideni za rušenje. V zadnjem 

četrtletju leta 2010 je potekal postopek javnega naročanja za prenos lege gradbene parcele od Pragerskega do 

Ormoža in za prenos lege gradbene parcele od Ormoža do Hodoša. V postopku javnega naročanja za 

parcelacijo Pragersko–Ormož je bil izbran izvajalec, vendar pogodba z njim ni bila podpisana, saj je bil zoper 

njega uveden stečajni postopek in nas je izbrani izvajalec obvestil, da glede na kadrovsko zasedbo ni zmožen 

izvesti omenjene parcelacije. Zaradi tega bo v letu 2011 potrebno ponoviti postopek javnega naročanja za 

izbor izvajalca parcelacij na odseku od Pragerskega do Ormoža. Postopek javnega naročanja za izbor 

izvajalca parcelacij od Ormoža do Hodoša v letu 2010 ni bil zaključen in bo predvidoma zaključen leta 2011. 



od načrtovane je prišlo, ker je bil javni razpis za izvajanje inženirskih storitev pri izvedbi projekta 

elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Hodoš izveden kasneje kot je bilo prvotno 

načrtovano zaradi dolgotrajnega usklajevanja razpisne dokumentacije. Zaradi navedenega je prišlo do 

časovnega zamika pri izvajanju aktivnosti, povezanih z nadgradnjo železniške postaje v Hodošu. Investicijski 

program za nadgradnjo železniške postaje v Hodošu se je pričel izdelovati kasneje kot je bilo načrtovano, ker 

se je z zamudo pričela izdelava projektne dokumentacije PGD in projekt za razpis (PZR) za elektrifikacijo in 

rekonstrukcijo železniške postaje v Hodošu. V letu 2010 je bil predviden tudi začetek izvedbe del, povezanih 

z nadgradnjo železniške postaje v Hodošu, in izvajanje nadzora nad izvedbo del, vendar javna razpisa zaradi 

zgoraj navedenih razlogov še nista bila zaključena. Prav tako se v letu 2010 niso pričeli izvajati odkupi 




zemljišč in objektov, ker zaradi zgoraj navedenega razloga v letu 2010 ni bila izvedena parcelacija na odseku 

od Pragerskega do Ormoža. 

Projekt 2411-07-0016 - Nova železniška povezava Divača-Koper 


Namen projekta je zagotoviti sodobno železniško povezavo, ki je strateškega pomena za razvoj železniške 

infrastrukture v državi in sodi v prednostne projekte evropskega TEN omrežja. Strateški pomen nove proge se 

kaže v mednarodnem tovornem prometu, kar izhaja iz vloge Luke Koper pri povezovanju zalednega 

slovenskega in evropskega gospodarstva s prekomorskimi državami. Cilji projekta so izdelati dopolnitev 

državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju: DPN) za novo progo Divača-Koper, ki je potrebna za 

izgradnjo enotirne proge, in sicer nove dostopne ceste do portalov tunelov, trasa kablovoda in cestna ureditev 

v Divači; izdelati investicijsko dokumentacijo za novo enotirno progo Divača-Koper; odkupiti zemljišča na 

podlagi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper in v 

skladu z dopolnitvijo DPN za novo progo Divača-Koper; zgraditi novo železniško progo od Divače do Kopra. 



V letu 2010 se je izdelovalo okoljsko poročilo, ki se bo zaključilo v začetku leta 2011. Na podlagi 

navedenega se bo pridobilo okoljevarstveno soglasje, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. 

Potekajo odkupi zemljišč na osnovi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge 

Divača-Koper, ki bodo predvidoma zaključeni leta 2011. Aprila 2010 je Ministrstvo za promet sprejelo 

odločitev, da se ne izvede dopolnitev drž. prostorskega načrta (v nadaljevanju: DPN) iz enotirne v dvotirno 

progo, temveč, da se v DPN upošteva le dopolnitev, ki je potrebna za izgradnjo enotirne proge, in sicer nove 

dostopne ceste do portalov tunelov, trasa kablovoda, cestna ureditev v Divači in deponije. Vlada RS je podala 

sklep o taki dopolnitvi 14.10.2010. V okviru dopolnitve DPN potekajo aktivnosti, povezane z javno 

razgrnitvijo osnutka DPN, na osnovi česar bodo pridobljena mnenja soglasodajalcev in izdelana končna 

verzija DPN. Po potrditvi dopolnitve DPN pa se bodo odkupovala zemljišča, predvidoma do sredine leta 

2012. V letu 2010 je bila izdelana in potrjena predinvesticijska zasnova. Prav tako so bile izdelane predhodne 

arheološke raziskave na območju nove proge Divača-Koper. Izvajale so se konzultantske storitve, ki se bodo 

izvajale do pridobitve gradbenega dovoljenja. V decembru 2010 se je začel postopek za izbor izvajalca 

pripravljalnih del za gradnjo nove proge Divača-Koper, ki se bo predvidoma končal do konca februarja 2011. 

Do sredine decembra 2010 je bilo pridobljenih 83,0 % potrebnih zemljišč za traso in deponije skupaj, od tega 

je pridobljeno 78,5 % zemljišč za traso in 97,2 % za deponije. Vse skupaj je potrebno odkupiti zemljišča v 

velikosti 1.108.800 m2. 



od načrtovane je prišlo zlasti zaradi težav pri odkupovanju zemljišč v lasti agrarne skupnosti Osp, ki 

predstavljajo 15,5 % vseh neodkupljenih zemljišč. Za ostala zemljišča, ki so večinoma v lasti občin Divača, 

Sežana, Hrpelje-Kozina in Koper ter še niso bila odkupljena, se izvajajo aktivnosti, ki so potrebne za njihov 

odkup. Do težav pri odkupovanju zemljišč je prišlo tudi v industrijski coni Sermin. Odkup potrebnih zemljišč 

na tem območju, na katerem se nahajajo stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in stavbna zemljišča, ni 

bil izveden zaradi zasutja 70 % deponije in premalo razpoložljivih zemljišč za odlaganje deponijskega 

materiala, zaradi česar se je poiskalo novo odlagališče, in sicer deponija Bekovec. 

Projekt 2422-02-0015 - Modernizacija SV naprav na progi Divača-KP 


Namen projekta je redundantna povezava signalno-varnostnih sistemov, prilagoditev naprav za nadgradnjo 

skladno z zahtevami o interoperabilnosti., zmanjšanje stroškov vzdrževanja ter povečanje stopnje varnosti v 

železniškem prometu. Cilji projekta so zamenjati dotrajane in zastarele signalno-varnostne naprave z 

modernimi elektronskimi napravami na železniški progi Divača-Koper, povečati prepustnost proge iz 53 na 

80 vlakov na dan in vzpostaviti daljinsko avtomatsko vodenje prometa iz centra vodenja v Postojni. 






V letu 2010 je bilo izdelano preostalih 30 % projektne dokumentacije in preostalih 5 % dokumentacije za 

pridobitev dovoljenja za vgradnjo v proge; izvedena je bila vključitev postaj Rodik, Hrpelje-Kozina, Prešnica, 

Rižana, Koper potniška in Koper tovorna v obratovanje pod realnimi pogoji, pridobljeno je bilo dovoljenje za 

vgradnjo; končana so bila dela na aktivni in pasivni protihrupni zaščiti; center vodenja prometa v Postojni je 

bil vključen v obratovanje. Izvedba gradbenih del na A strani postaje Koper tovorna (preureditev uvozne 

harfe), vključno s spremembo vozne mreže, spremembo zunanje razsvetljave in z vmesnim zavarovanjem, je 

končana 95 %. Preostalih 5 % gradbenih del na A strani postaje Koper tovorna, ki so zaradi sočasnosti dveh 

projektov pogojena z odvijanjem projekta Modernizacija obstoječe žel. proge Divača-Koper, etapa A, bo 

predvidoma dokončanih leta 2011. Prav tako je v letu 2011 predvideno tudi izplačilo vseh zadržanih plačil. 



od načrtovane je prišlo, ker v letu 2010 niso bila dokončana gradbena dela na A strani postaje Koper tovorna, 

ki so zaradi sočasnosti dveh projektov pogojena z odvijanjem projekta Modernizacija obstoječe žel. proge 

Divača-Koper, etapa A in neizplačilu zadržanih plačil izvajalcu. 

Projekt 2422-04-0005 - Mode. SV in TK naprav na progi Ormož-MS- Lot2 


Posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na relaciji proge Ormož - Murska Sobota ter 

vodenje železniškega prometa iz centra vodenja prometa Maribor za odsek Ormož- Murska Sobota- Hodoš. V 

okviru posodobitve signalno-varnostnih naprav je predvidena zamenjava vseh dotrajanih postajnih signalnovarnostnih 

naprav z elektronskimi, obnova obstoječe zunanje opreme in instalacij, dodajanje novih zunanjih 

naprav in pomožnih agregatov, posodobitev instalacij, vključitev zunanjih naprav (kretnic, raztirnikov, 

signalov, ?) v postajne signalno-varnostne naprave in vgradnja medpostajne odvisnosti. Obnova zajema 

posodobitev SV zavarovanja postaj Ivanjkovci, Ljutomer in Beltinci ter priključitev na SV zavarovanje na p. 

Murska Sobota in Ormož, vgradnja 18 NPr, vgradnja sistema SCADA za krmiljenje razsvetljave, gretja 

kretnic, požarnih in protivlomnih sistemov, vgradnja števca vročih osi, vgradnja sistema za avtomatsko 

najavo potnikov, vgradnja UKV naprav na p. Ljutomer, vgradnja potniških ozvočenj po postajah in 

postajališčih, dograditev postajnih telefonskih sistemov in železniških telefonskih central po postajah, 

vgradnja postajnih in progovnih telefonskih omaric, vgradnja razsvetljave, vgradnja naprav za primarno in 

pomožno napajanje, vgradnja urnih naprav, vgradnja SOS stebričkov ter vgradnja naprav za daljinsko 

vodenje prometa v centru vodenja prometa v Mariboru. 



V letu 2010 so bila izvedena vsa planirana dela. Pridobljena so bila vsa dovoljenja za vgradnjo, v redno 

obratovanje pa so bile vključene naprave v lokalnem delu in daljinsko ter avtomatsko vodenje prometa iz 

centra vodenja prometa v Mariboru. Z izvedenimi deli v letu 2010 je bila dosežena pogodbeno zahtevana 

varnost, razpoložljivost, zanesljivost in funkcionalnost vgrajenih naprav. Izvedena je bila tudi prilagoditev na 

novo zakonodajo, ki je bila spremenjena v času izvedbe del. Prav tako je bila izvedena tudi tehnološka 

prilagoditev naprav z napravami na odseku proge Pragersko-Ormož, s čimer je bila dosežena boljša 

izkoriščenost vgrajenih naprav, omogočeno pa je fleksibilno upravljanje in vodenje prometa s centra vodenja 

prometa v Mariboru. V centru vodenja prometa v Mariboru je bil vgrajen sistem za centralni nadzor vgrajenih 

naprav, s čimer se je povečala odzivnost vzdrževalnega osebja v primeru morebitnih okvar. Z izvedenimi deli 

je omogočeno enovito upravljanje celotne proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota-Hodoš-d.m. s centra 

vodenja prometa v Mariboru, s tem pa je upravljavcu dana možnost racionalizacije delovnih mest, saj na 

postajah na navedeni progi ne potrebuje več izvršilnega prometnega osebja. 



od načrtovane je prišlo, ker je bila v postopku javnega naročanja za dodatna dela za izvedbo projekta za 




projektiranje, dobavo, montažo in predajo v obratovanje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav na 

progi Ormož-Murska Sobota v letu 2010 dosežena nižja končna ponudbena cena ponudnika od predvidene. 

Projekt 2423-07-0001 - Varstvo okolja-protihrupne ograje 


Namen projekta je zmanjšanje emisij hrupa in s tem zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom zaradi 

izvajanja želez prometa na želez. progah v Sloveniji, izboljšanje kvalitete bivanja na najbolj degradiranih 

območjih in izvajanje direktiv EU, ki se nanašajo na varstvo okolja pred hrupom. Cilji so izvesti aktivno 

protihrupno zaščito v urbanem naselju Ljutomer; pasivno protihrupno zaščito na območju žel. postajališča 

Maribor Tabor ob železniški progi št. 34 Maribor-Prevalje-državna meja in progi št. 30-34 Lok Tezno - 

Maribor Studenci; pasivno protihrupno zaščito ob železniški postaji Maribor; pasivno protihrupno zaščito na 

območju žel. postaje Jesenice; pasivno protihrupno zaščito v naselju Rače; aktivno protihrupno zaščito na 

območju splošne bolnišnice Maribor ob železniški progi št. 34 Maribor-Prevalje-državna meja in progi št. 30- 

34 Lok Tezno - Maribor Studenci; aktivne protihrupne ukrepe na desni strani glavne železniške proge št. E 67 

Šentilj - Maribor - Zidani most med km 516+880 in 517+600 na območju zdravilišča Laško; ... 



Zgrajena je bila protihrupna ograja na območju Zdravilišča Laško na levi strani glavne železniške proge št. 30 

Zidani Most-Maribor-Šentilj od km 517+200 do km 517+680. Pri tem so bila izvedena naslednja dela: izkopi 

zemljine in ureditev planuma tal, izdelava in montaža temeljev, izdelava in montaža protihrupnih panelov oz. 

kamnite zložbe, izdelava podpornega zidu, strojna regulacija tira in kretnic ter krajinska ureditev. 

Projekt je bil uvrščen v Načrt razvojnih programov za obdobje 2010-2013 na podlagi sklepa Vlade RS št. 

41013-37/2010/3 z dne 12.10.2010, torej po sprejemu Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2010. 

Projekt 2423-07-0007 - TEN-Strokovne podlage za novo progo Divača-Koper 


Namen projekta je priprava strokovnih podlag in projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega 

dovoljenja za gradnjo nove proge na odseku Divača–Koper. Cilji projekta so izdelati projektno 

dokumentacijo in izvesti raziskave za pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi državnega lokacijskega 

načrta za enotirno progo na odseku Črni Kal-Koper ter izdelati projektno dokumentacijo in izvesti geološko 

geomehanske raziskave za enotirno progo na odseku Divača–Črni Kal. 



V letu 2010 so se končale izvedba foto in video dokumentacije ter popisa indikatorskih živalskih skupin, 

popisa rastlinskih vrst in kartiranja habitatov za gradnjo nove dvotirne proge Trst-Divača, na odseku Divača- 

Črni Kal; izvajanje opravil za varovanje okolja in ohranjanje narave-podzemni svet za gradnjo nove dvotirne 

proge Trst-Divača-odsek Divača-Črni Kal; izdelava projektne dokumentacije PGD za pripravljalna dela - 

PGD projektov dostopnih poti in objektov za območje dostopov do tunela T1 v Divači in T1-T2 pod 

Nasircem (Krvava peč) za novo progo Trst-Divača; izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za 

novo enotirno železniško progo Divača-Koper, odsek Črni Kal-Koper (od km 15+915 do km 28+100) 

skladno z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu; izvedba geološko geomehanskih raziskav in raziskav krasa 

za potrebe izdelave projektne dokumentacije za fazo PGD za novo enotirno železniško progo Divača-Koper 

na odseku Divača-Črni Kal. Izvedena je bila revizija projektne dokumentacije PGD za novo enotirno 

železniško progo Divača-Koper na odseku Koper-Črni Kal. V letu 2010 je bila izdelana tudi projektna 

dokumentacija PGD za pripravljalna dela - PGD projektov za deponije trajnih viškov materialov in idejno 

zasnovo za deponijo Bekovec za novo progo Divača–Koper. V letu 2010 so se pričele izdelava dopolnitev 

poročila o vplivih na okolje za novo enotirno železniško progo Divača-Koper, izdelava projekta za pridobitev 

gradbenega dovoljenja za novo enotirno železniško progo Divača-Koper na odseku Divača-Črni Kal, projekta 

za pridobitev gradbenega dovoljenja za novo enotirno železniško progo Divača-Koper za objekte, ki so 




predmet dopolnitve državnega lokacijskega načrta in izdelava PZR projektov, ki bodo predvidoma končane 

leta 2011. 



od načrtovane je prišlo zlasti zaradi tega, ker v letu 2010 ni bilo izplačanih 10 % vrednosti pogodbenih del za 

izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za novo enotirno železniško progo Divača-Koper, Črni 

Kal-Koper (od km 15+915 do km 28+100) skladno z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu, saj izvajalec 

naročniku v skladu s pogodbo še ni mogel zaračunati 10 % vrednosti pogodbenih del. Poleg tega še ni bilo 

pridobljeno gradbeno dovoljenje, hkrati pa v letu 2010 ni bilo izplačanih 20 % vrednosti pogodbenih del za 

izvedbo geološko geomehanskih raziskav in raziskav krasa za potrebe izdelave projektne dokumentacije za 

fazo PGD za novo enotirno železniško progo Divača-Koper na odseku Divača-Črni Kal, saj izvajalec 

naročniku v skladu s pogodbo še ni obračunal 20 % vrednosti pogodbenih del. Poleg navedenega v letu 2010 

ni bila izdelana recenzija končnega poročila. 

Projekt 2423-07-0010 - TEN-Strokovne podlage za progo Pragersko-Hodoš 


Namen projekta je priprava strokovnih podlag (projektne dokumentacije PGD in PZI ter projekta za razpis), 

katerih projektirane rešitve bodo omogočale dvig osnih in dolžinskih obremenitev kategorije D4 (225 kN/os, 

80 kN/m) ter doseganje pogojev za dvig hitrosti do maksimalno 160 km/h na odsekih od Pragerskega do 

Ptuja in od Mekotnjaka do Murske Sobote. Cilji projekta so izdelati projektno dokumentacijo PGD za 

pridobitev gradbenega dovoljenja za elektrifikacijo in rekonstrukcijo obstoječe železniške proge od 

Pragerskega do Hodoša, na podlagi katere bo pristojnemu organu omogočeno, da bo presodil vse okoliščine 

ter izdal gradbeno dovoljenje; izdelati projekt za razpis (PZR), ki bo omogočil direkciji izvedbo postopkov 

javnih naročil, s katerimi bo izbrala ponudnike za nadgradnjo obstoječe železniške proge od Pragerskega do 

Ptuja in od Mekotnjaka do Murske Sobote ter za elektrifikacijo in rekonstrukcijo obstoječe železniške proge 

od Pragerskega do Hodoša; izdelati projektno dokumentacijo PZI, na podlagi katere bo izbrani izvajalec 

lahko pričel z nadgradnjo obstoječe železniške proge od Pragerskega do Ptuja in od Mekotnjaka do Murske 

Sobote. 





od načrtovane je prišlo, ker sta bila projektna dokumentacija PGD in projekt za razpis za elektrifikacijo 

železniške proge Pragersko-Ormož, elektrifikacijo železniške proge Ormož - Hodoš, rekonstrukcijo postaje 

na Ptuju, rekonstrukcijo na Ptuju, rekonstrukcijo pred Ormožem, rekonstrukcijo v Pavlovcih, rekonstrukcijo 

postaje v Ivanjkovcih, rekonstrukcijo v Ivanjkovcih, rekonstrukcijo postaje v Ljutomeru, rekonstrukcijo 

postaje v Murski Soboti in rekonstrukcijo postaje Hodoš izdelana decembra 2010, zaradi česar bo del 

pogodbenih obveznosti, povezanih z izdelavo omenjene dokumentacije, zapadel v plačilo v letu 2011. 

Izdelava omenjene dokumentacije se je pričela kasneje kot je bilo načrtovano, saj je bila pogodba z 

izdelovalcem zaradi izvedenih pogajanj v postopku javnega naročanja in zagotavljanja manjkajočih sredstev 

za financiranje podpisana kasneje kot je bilo načrtovano. Finančna realizacija projekta je bila manjša tudi 

zaradi tega, ker v letu 2010 ni bila izvedena revizija projektne dokumentacije PGD za elektrifikacijo in 

rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš. Ta bo predvidoma izvedena v prvi polovici leta 2011. 

Projekt 2423-07-0012 - Tehnične podlage razvoja LJ vozlišča 


Namen projekta je izbrati najustreznejšo varianto ureditve železniškega, potniškega in tovornega prometa z 

ureditvijo železniške postaje v Ljubljani, ki bo predstavljala osnovo za pripravo prostorske, investicijske in 

projektne dokumentacije. Cilj projekta je izdelati študijo, ki bo proučila variante ureditve železniškega, 

potniškega in tovornega prometa z ureditvijo železniške postaje v Ljubljani. Študija bo celovito proučila 

prometno ureditev vseh prometnih tokov zaradi ureditve železniškega vozlišča. 






Študija je bila izdelana novembra 2009, vendar je plačilo zadnje situacije zapadlo v plačilo leta 2010. Z 

izvedbo projekta je bil dosežen cilj projekta, saj je bila izdelana študija, ki je proučila variante ureditve 

železniškega, potniškega in tovornega prometa z ureditvijo železniške postaje v Ljubljani. Študija je celovito 

proučila prometno ureditev vseh prometnih tokov zaradi ureditve železniškega vozlišča in podala nabor dveh 

variant, ki sta primarni za nadaljnjo obravnavo v postopku umeščanja v prostor. 


financiranje ob sprejemu Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2010. Do večje porabe sredstev od 

načrtovane je prišlo zaradi izdatkov za komunikacijsko podporo. 

Projekt 2423-07-0015 - Modernizacija Kočevske proge - 1. faza 


Namen projekta je zagotovitev varnosti za potnike in druge udeležence v železniškem prometu, vzpostavitev 

tovornega in potniškega prometa do Kočevja in povečanje propustnosti proge. Cilj projekta je zagotoviti osno 

obremenitev D4 (225kN/os, 80 kN/m) na železniški progi Grosuplje - Kočevje 



V letu 2010 se je nadaljevala obnova gradbenega dela proge prve faze do postaje Ortnek. Izvedena je bila 

obnova do km 23+470. Z obnovo odprte proge so bili izvedeni naslednji gradbeni posegi: obnova tira in 

vgradnja tampona, manjše sanacije nasipov, ureditev odvodnjavanja progovnega telesa, gradnja novih 

prepustov razpetine do 1.0 m, gradbene ureditve na nivojskih prehodih in s tem povezane gradnje nadomestne 

cestne infrastrukture. 



od načrtovane je prišlo, ker v letu 2010 še ni bila izvedena rekonstrukcija odseka Predole in je bila izvedena 

ureditev nivojskih prehodov v manjšem obsegu, kot je bil načrtovano. 

Projekt 2423-07-0017 - Zavarovanje nivojskih železniških prehodov 


Namen projekta je povečanje stopnje varnosti na nivojskih prehodih za vse udeležence prometa; zmanjšanje 

števila nezavarovanih prehodov; zmanjšanje nivojskih prehodov na najmanjše možno število (z izgradnjo 

povezovalnih cest) ter povečanje hitrosti preko 100 km/h na progovnih odsekih, kjer elementi proge to 

dovoljujejo. Cilji projekta v letu 2010 so zgraditi 1 nivojski prehod; preurediti en nivojski prehod v prehod 

samo za pešce, obnoviti dva nivojska prehoda; zgraditi povezovalne ceste, kjer je to potrebno zaradi ukinitve 

nivojskih prehodov, ter ukiniti 10 nivojskih prehodov; v letu 2011 pa zavarovati 3 nivojske prehode z 

avtomatsko napravo za zavarovanje, ukiniti 9 nivojskih prehodov in zgraditi povezovalne ceste, kjer je to 

potrebno zaradi ukinitve nivojskih prehodov. 



V letu 2010 se je nadaljevalo izvajanje pravnopremoženjskih opravil za nakup zemljišč za gradnjo 

povezovalne ceste od nivojskega prehoda (v nadaljevanju: NPr) Pongrce do NPr Šikole. V letu 2010 je 

Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (v nadaljevanju: DŽI) 

sofinancirala gradnjo novega NPr v Podčetrtku v km 43+450 regionalne železniške proge št. 33 Stranje- 

Imeno-d.m. in preureditev NPr v km 43+737 v prehod samo za pešce. Dela so bila v letu 2010 končana. DŽI 

je sofinancirala tudi obnovo NPr Belo 1 v km 53+988 na žel. progi 32 Grobelno - Stranje - Rogatec - d.m., ki 

se je prav tako končala leta 2010. Sofinancirala je tudi izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo 

dopolnitve zavarovanja NPr Pristava v km 50+251 na regionalni železniški progi št. 33 Stranje - Imeno -d.m.. 




Projektna dokumentacija je bila izdelana v letu 2010, dopolnitev zavarovanja NPr Pristava pa se v letu 2010 

ni pričela, ker še niso bila pridobljena vsa potrebna soglasja. 

V letu 2010 so bile izvedene še naslednje aktivnosti, ki niso bile predvidene v Letnem načrtu investicij in 

vzdrževanja javne železniške infrastrukture za leto 2010: 

- na regionalni železniški progi št. 31 Celje–Velenje je bilo ukinjenih šest nivojskih prehodov, in sicer v km 

22+890, 24+725, 25+023, 26+152, 26+924 in 27+450 omenjene regionalne železniške proge, 

rekonstruirani sta bili lokalni cesti LC 408040 in LC 908550, zgrajeni sta bili nadomestni cesti v katastrski 

občini (k.o.) Gavce in povezovalna cesta v naselju Tomažk, tako da so lahko bili ukinjeni zgoraj navedeni 

nivojski prehodi, izdelana je bila tudi tehnična dokumentacija za dopolnitev zavarovanja na NPr v km 

23+816 regionalne železniške proge št. 31 Celje–Velenje; 

- izdelane so bile pregledne situacije nivojskih prehodov in navezovalnih cest na infrastrukturo za 

regionalno železniško progo št. 34 Maribor–Prevalje–d.m., za regionalno železniško progo št. 31 Celje– 

Velenje, za regionalno železniško progo št. 32 d.m.-Rogatec-Stranje-Grobelno, za regionalno železniško 

progo št. 33 d.m.-Imeno-Stranje, za regionalno železniško progo št. 80 d.m.-Metlika-Novo mesto- 

Ljubljana, za regionalno železniško progo št. 83 Novo Mesto–Straža, pričela se je izdelava preglednih 

situacij nivojskih prehodov za regionalno železniško progo št. 81 Sevnica–Trebnje; 

- izdelana je bila projektna dokumentacija IDZ in PGD za gradnjo povezovalne ceste od NPr v km 45+874 

do NPr v km 48+250 glavne železniške proge št. 40 Pragersko–Središče–d.m. in ukinitev dveh nivojskih 

prehodov, in sicer v km 46+749 in 47+263 glavne železniške proge št. 40; 

- izdelana je bila projektna dokumentacija IDZ in PGD za gradnjo povezovalne ceste od NPr v km 49+133 

do NPr v km 49+539 glavne železniške proge št 40 Pragersko – Središče – d.m. in ukinitev NPr v km 

49+133 glavne železniške proge št. 40; 

- izdelana je bila projektna dokumentacija IDZ za gradnjo povezovalne ceste od NPr v km 601+962 do NPr 

v km 603+490 glavne železniške proge št. 30 Zidani Most–Šentilj–d.m. in ukinitev treh nivojskih 

prehodov, in sicer v km 602+214, 602+625 in 603+490 glavne železniške proge št. 30; 

- zgrajena je bil del povezovalne ceste in rekonstruirana obstoječa cesta od NPr 41+884 do NPr 41+517 ter 

ukinjen NPr v km 41+517 glavne železniške proge št. 40 Pragersko-Središče-d.m.; 

- zgrajena je bila povezovalna cesta od NPr 2+564 do NPr 2+863 ter ukinjen NPr v km 2+863 glavne 

železniške proge št. 41 Ormož-Murska Sobota-Hodoš-d.m.; 

- izdelana je bila projektna dokumentacija IDZ za ukinitev nivojskega prehoda v km 486+095 glavne 

železniške proge št. 10 d.m.-Dobova-Ljubljana in za gradnjo povezovalne ceste. 



od načrtovane je prišlo zlasti zaradi tega, ker: 

- še niso bila izvedena vsa pravnopremoženjska opravila za nakup zemljišč za gradnjo povezovalne ceste od 

NPr Pongrce do NPr Šikole, saj štiri parcele še niso bile odkupljene; 

- se ni sofinancirala izvedba dopolnitve zavarovanja NPr Pristava v km 50+251 na reg. železniški progi št. 

33 Stranje-Imeno-d.m., saj vsa soglasja še niso bila pridobljena; 

- se ni sofinancirala izdelava projektne dokumentacije PGD za rekonstrukcijo železniškega postajališča 

Maribor Tabor in gradnjo podvoza na Ljubljanski ulici v Mariboru, saj je bila zaradi ponovljenega razpisa 

za izbor izdelovalca omenjene dokumentacije v letu 2010 pogodba z izdelovalcem podpisana decembra 

2010; 

- še niso sklenjeni predvideni sporazumi z občinami za ureditev nivojskih prehodov, za izvedbo 

povezovalni cest, kjer je to potrebno zaradi ukinitve nivojskih prehodov in ukinitev nivojskih prehodov, 

saj potrebna dokumentacija še ni bila izdelana oz. še niso bila pridobljena vsa soglasja. 




Projekt 2423-07-0018 - Obnova železniških prog in odprava počasnih voženj 


Namen projekta je izboljšanje obstoječega stanja javne železniške infrastrukture na odseku železniške proge 

Ponikva-Dolga Gora, zagotovitev tehničnih karakteristik proge v skladu z evropskimi direktivami, 

zmanjšanje hrupa v naseljenih območjih in povečanje hitrosti na odseku železniške proge Ponikva-Dolga 

Gora ter izboljšanje obstoječega stanja javne železniške infrastrukture na odseku železniške proge Košana- 

Gornje Ležeče, zagotovitev tehničnih karakteristik proge v skladu z evropskimi direktivami in povečanje 

hitrosti na odseku železniške proge Košana-Gornje Ležeče. Cilji projekta na odseku železniške proge 

Ponikva-Dolga Gora so obnoviti spodnji in zgornji ustroj, zamenjati 4 kretnice ter ukiniti 3 nivojske prehode; 

na odseku železniške proge Košana-Gornje Ležeče pa urediti signalno-varnostne in telekomunikacijske 

naprave, urediti elektroenergetske naprave, obnoviti desni tir v dolžini 785 metrov ter sanirati 3 predore. 



Na odseku železniške proge Košana-Gornje Ležeče je bila v letu 2010 izvedena obnova desnega tira v dolžini 

3.849 m, na podlagi česar je bila zagotovljena kategorija D4 oz. osna obtežba 22,5 t/os, ukinjena sta bila dva 

nivojska prehoda, na postajališču Košana pa je bil zgrajen peron ob desnem tiru ter izveden izvennivojski 

dostop na postajališču Košana. 



Projekt 2423-08-0001 - TEN-T- Visoko zmogljivostna proga 


Namen projekta je izdelati ustrezno projektno dokumentacijo za nadgradnjo odseka železniške proge med 

postajama Zidani Most - Pragersko za zagotavljanje dolžinske in osne kategorije proge D4 (225 kN/os, 80 

kN/m), GC profila, interoperabilnosti ter povečanje hitrosti in varnosti. Cilj projekta je izdelati izvedbeni 

načrt (projektno dokumentacijo PZI) za nadgradnjo obstoječe glavne dvotirne elektrificirane železniške proge 

Zidani Most - Pragersko, in sicer na odsekih, kjer je trenutna kategorija proge C3 (200 kN/os, 72kN/m). 



Leta 2010 je bila na Komisijo Evropskih skupnosti posredovana nova vloga za sofinanciranje projekta s 

sredstvi TEN-T. V začetku decembra 2010 je Finančni odbor TEN-T potrdil seznam projektov, predlaganih 

za sofinanciranje. Med njimi se nahaja tudi projekt 'Izdelava Izvedbenega načrta (PZI) za nadgradnjo odseka 

proge med postajama Poljčane - Pragersko'. Leta 2010 se je pričela priprava razpisne dokumentacije za 

izvedbo javnega naročila za izbor izvajalca za izdelavo izvedbenega načrta (projektne dokumentacije PZI) za 

nadgradnjo odseka proge med postajama Poljčane – Pragersko, ki pa v letu 2010 še ni bila zaključena, saj ima 

na izdelavo izvedbenega načrta za odsek Poljčane-Pragersko, ki je predvidena v okviru izdelave izvedbenega 

načrta (projektne dokumentacije PZI) za nadgradnjo odseka proge med postajama Zidani Most – Pragersko, 

pomemben vpliv dopolnitev izvedbenega načrta za obnovo postaje Poljčane, ki je bila zaključena novembra 

2010. Dopolnitev izvedbenega načrta za obnovo postaje Poljčane je bila izdelana zaradi ugotovitve, da je 

potrebno podaljšanje postaje Poljčane. Po preučitvi dopolnjenega izvedbenega načrta za obnovo postaje 

Poljčane bo pripravljena nova projektna naloga in izveden javni razpis za izbor projektanta za izdelavo 

izvedbenega načrta. 

Sredstva, ki so bila predvidena na evidenčnem projektu 2423-08-0001 ob sprejemu Rebalansa proračuna RS 

za leto 2010 za financiranje projekta 'Izdelava Izvedbenega načrta (PZI) za nadgradnjo odseka proge med 

postajama Zidani Most - Pragersko', niso bila porabljena, ker se zaradi zgoraj navedenega razloga še ni 

pričela izdelava izvedbenega načrta (projektne dokumentacije PZI) za nadgradnjo odseka proge med 

postajama Poljčane - Pragersko. 




Projekt 2423-08-0004 - TEN- Implementacija GSM-R sistema 


Namen projekta št. 2423-09-0004 ''Strokovne podlage za uvedbo sistema GSM-R'', ki je nastal iz evidenčnega 

projekta, je pripraviti vse potrebne podlage za gradnjo radijskega telekomunikacijskega sistema GSM-R na 

slovenskem železniškem omrežju, ki bo omogočil enovit in celovit sistem komunikacij, skladen z zahtevami 

interoperabilnosti v železniškem sistemu. Cilji projekta št. 2423-09-0004 so izdelati dokument z naborom 

uporabnikov in določenimi funkcijami uporabe sistema GSM-R v RS; izdelati generalni načrt implementacije 

sistema GSM-R z načrtom migracije iz obstoječih telekomunikacijskih sistemov na nov sistem; izdelati 

dokument tehničnih, sistemskih in funkcijskih specifikacij; izdelati model pokritosti z GSM-R signalom; 

izdelati investicijsko in projektno dokumentacijo; izdelati dokumentacijo v zvezi z zakonodajo o urejanju in 

varovanju okolja; izdelati dokumentacijo za pridobitev pravice do gradnje in pridobiti pravico do gradnje; 

izdelati dokumentacijo za prijavo oziroma vlogo za sofinanciranje izvedbe (gradnje); izdelati razpisno 

dokumentacijo in izvesti razpis za izbiro izvajalca z vodenjem postopka javnega naročanja do podpisa 

pogodbe z izvajalcem gradnje sistema GSM-R. 



Dosežen razvoj in napredek na projektu je razviden iz projekta Strokovne podlage za uvedbo sistema GSM-R 

(št. 2423-09-0004). 

Projekt 2423-08-0005 - Intervencijski projekti 


Namen projekta je izgradnja in dograjevanje priključkov in podsistemov javne žel. infrastrukture (parkirišč, 

dostopnih poti za potrebe izvajanja obvezne gosp. javne službe prevoza potnikov v notranjem žel. prometu, 

obvoznih cest, postajališč,...), odkupi zemljišč, izdelava študij ter projektne in invest. dokumentacije, ki je 

potrebna pri izgradnji in dograjevanju priključkov in podsistemov javne žel. infrastrukture, ki so običajno 

rezultat dogovora Vlade RS z lokalnimi skupnostmi glede skupnih državnih in lokalnih interesov pri 

reševanju infrastrukturnih problemov. Najpogosteje gre za dogovore o skupnem financiranju določenih 

projektov, ki jih sicer za ta namen v celoti zagotavlja država. Cilji projekta v letih 2010 in 2011 so zgraditi 

podhod v občini Polzela ter ukiniti niv. prehod v km 16+685 regionalne proge št. 31 Celje-Velenje; 

rekonstruirati javno žel. infrastrukturo ob gradnji žel. nasipa in zidov ob bazenu HE Krško; izdelati proj. 

dokumentacijo PGD za novo žel. postajališče Zbelovo v občini Slov. Konjice; izvesti dekorativno 

razsvetljavo čez reko Dravo na žel. mostu v Mariboru; izdelati proj. dokumentacijo za gradnjo nadhoda čez 

regionalno žel. progo v Šmarju pri Jelšah; zgraditi novo žel. postajališče Vnanje Gorice; zgraditi nov 

obojestranski peronski nadstrešek ob žel. postaji v Radečah. 



V letu 2010 je bila zaključena izvedba dekorativne razsvetljave na železniškem mostu čez reko Dravo v 

Mariboru. Izdelan je bil idejni projekt in investicijski program za gradnjo novega železniškega postajališča 

Zbelovo v občini Slovenske Konjice. Investicijski program je v izdelavi. Izdelava projektne dokumentacije 

PGD in PZI se bo pričela po potrditvi investicijskega programa. Izgradnja novega obojestranskega 

peronskega nadstreška ob železniški postaji v Radečah, ki jo je v letu 2010 financirala občina Radeče in 

sofinancirala direkcija, je zaključena. 

Direkcija v letu 2010 ni sofinancirala gradnje podhoda v občini Polzela ter ukinitve nivojskega prehoda v km 

16+685 regionalne proge št. 31 Celje-Velenje. Občina Polzela namreč še ni izdelala projektne dokumentacije 

za izvedbo del. Prav tako DŽI v letu 2010 ni sofinancirala rekonstrukcije JŽI ob gradnji železniškega nasipa 

in zidov ob bazenu HE Krško, ker izvajalec investicijske dejavnosti INFRA d.o.o. v letu 2010 ni pričel z deli 

zaradi vloženega revizijskega zahtevka. V letu 2010 je DŽI sofinancirala izdelavo projektne dokumentacije 

PGD za gradnjo novega železniškega postajališča Vnanje Gorice v občini Brezovica. V letu 2010 je bila 

izvedena revizija omenjene projektne dokumentacije PGD, trenutno pa se pridobiva gradbeno dovoljenje. 

Leta 2010 je bila zaključena vgradnja 11 mazalnih naprav na omrežju Slovenskih železnic. 






od načrtovane je prišlo zlasti, ker direkcija v letu 2010 zaradi zgoraj navedenih razlogov ni sofinancirala 

gradnje podhoda v občini Polzela ter ukinitve nivojskega prehoda v km 16+685 regionalne proge št. 31 Celje- 

Velenje in rekonstrukcije JŽI ob gradnji železniškega nasipa in zidov ob bazenu HE Krško. 

Projekt 2423-08-0006 - Železniški program - Kohezija 07-13 


Namen projekta ''Modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na postajah'' je povečanje stopnje 

varnosti na nivojskih prehodih za vse udeležence prometa; zmanjšanje števila nezavarovanih prehodov; 

zmanjšanje nivojskih prehodov na najmanjše možno število (z izgradnjo povezovalnih cest) ter povečanje 

hitrosti preko 100 km/h na progovnih odsekih, kjer elementi proge to dovoljujejo. Namen projekta 

''Nadgradnja proge Pragersko-Murska Sobota – 2.etapa'' je izboljšanje prevoznih storitev in zagotovitev 

zadostnih zmogljivosti proge na odsekih Pragersko – Ptuj in Mekotnjak – Murska Sobota za bodoče prometne 

potrebe V. panevropskega železniškega koridorja. Cilji projekta ''Modernizacija nivojskih prehodov in 

izvedba podhodov na postajah'' so izvesti 19 izvennivojskih križanj, zavarovati z avtomatsko napravo 

oziroma spremeniti način krmiljenja avtomatskega zavarovanja 29 nivojskih prehodov in ukiniti 35 nivojskih 

prehodov na območju glavne železniške proge št. 40 Pragersko-Središče-d.m. in glavne železniške proge št. 

41 Ormož-Murska Sobota-Hodoš-d.m. ter zgraditi 10 izvennivojskih križanj in ukiniti 10 nivojskih prehodov 

na preostalem delu V. in X. železniškega koridorja. Cilji projekta ''Nadgradnja proge Pragersko-Murska 

Sobota – 2.etapa'' so nadgraditi 35 km železniške proge in s tem zagotoviti deklarirano osno in dolžinsko 

obremenitev proge na odsekih Pragersko-Ptuj in Mekotnjak-Murska Sobota za kategorijo D4 - 225 kN/os oz. 

80 kN/m ter vzpostaviti pogoje za dvig hitrosti vlakov - ureditev smernih in višinskih elementov tira in 

kasnejšo elektrifikacijo proge. 



Sredstva, ki so bila ob sprejemu Rebalansa proračuna RS za leto 2010 predvidena na evidenčnem projektu 

2423-08-0006 za financiranje modernizacije nivojskih prehodov, niso bila porabljena, ker se še ni pričela 

izdelava projektne dokumentacije PGD in PZI ter projekta za razpis za ureditev nivojskih prehodov na 

območju glavne želez. proge št. 40 Pragersko - Središče - d.m. in glavne želez. proge št. 41 Ormož - Murska 

Sobota - Hodoš - d.m.. Pogodba z izvajalcem zaradi vloženega revizijskega zahtevka ponudnika še ni bila 

podpisana. Izdelava omenjene dokumentacije se bo predvidoma pričela leta 2011. 

Odkupovanje zemljišč, potrebnih za ureditev nivojskih prehodov, se v letu 2010 še ni pričelo, ker se še ni 

pričela izdelava projektne dokumentacije PGD in PZI, ki bi naj bila izdelana po sklopih, kar bi omogočilo 

odkupovanje zemljišč po posameznih sklopih. Odkupovanje zemljišč se bo predvidoma pričelo leta 2011. V 

letu 2010 je bila podpisana pogodba za izvajanje inženirskih storitev pri izvedbi projekta elektrifikacije in 

rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Hodoš, ki so se v letu 2010 financirale s projekta 2411-07-0007 

''Rekonstrukcija proge Pragersko-Hodoš''. Ker je med pogodbene obveznosti inženirja vključeno tudi 

izvajanje inženirskih storitev za ureditev križanj cest z železnico na celotni progi od Pragerskega do Hodoša, 

je od leta 2011 do konca izvajanja del na projektu ''Modernizacija nivojskih prehodov'' predvideno 

financiranje inženirskih storitev tudi z omenjenega projekta. 

Projekt 2423-08-0007 - TEN-T ERTMS koridor D 


Namen projekta št. 2423-09-0002 ''Razvoj ERTMS/ETCS na koridorju D'', ki je nastal iz evidenčnega 

projekta, je zagotoviti interoperabilno odvijanje železniškega prometa na celotnem koridorju D v Sloveniji ter 

skladnost z zahtevami interoperabilnosti, navedenimi v direktivah interoperabilnosti, specifikacijah 

interoperabilnosti in standardih. Cilj projekta št. 2423-09-0002 je vgraditi sistem ETCS (European Train 

Control System) nivoja 1, ki bo omogočil interoperabilno odvijanje železniškega prometa na celotnem 

koridorju D v Sloveniji. 






Dosežen razvoj in napredek na projektu je razviden iz projekta Razvoj ERTMS/ETCS na koridorju D (št. 

2423-09-0002). 

Projekt 2423-08-0008 - TEN-T - Nova proga Trst - Divača 


Namen projekta št. 2423-09-0003 ''Študije in načrti za progo Trst-Divača'', ki je nastal iz evidenčnega 

projekta, je pridobitev strokovnih podlag in projektne dokumentacije za gradnjo nove proge med Trstom in 

Divačo. Strokovne podlage obsegajo vse elemente od tehničnih značilnosti, okoljevarstvenih vplivov do 

izvedbenih načrtov. Projekt v izhodiščih postavlja tudi element intermodalnosti med železniškim in morskim 

prometom, saj pristanišči Trst in Koper povečujeta obseg tovornega prometa. Projekt je namenjen krepitvi 

zmogljivosti obstoječih železniških koridorjev z oblikovanjem direktne povezave Trst-Divača, kar bo 

omogočalo izboljšanje kakovosti storitev in konkurenčnost železniške povezave v primerjavi s cestnim 

prometom. Cilji projekta št. 2423-09-0003 so izdelati predhodni načrt (državni prostorski načrt, investicijsko 

dokumentacijo in idejni načrt), izdelati dokončni načrt (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in 

geološke, geomehanske, hidrološke in hidrogeološke študije) in izdelati izvedbeni načrt (projekt za izvedbo). 



Dosežen razvoj in napredek na projektu je razviden iz projekta Študije in načrti za progo Trst - Divača (št. 

2423-09-0003). 

Projekt 2423-09-0001 - Nadgradnja proge Pragersko-Murska Sobota - 1.etapa 


Namen projekta je izboljšanje prevoznih storitev in zagotovitev zadostnih zmogljivosti proge na odseku Ptuj- 

Mekotnjak za bodoče prometne potrebe V. panevropskega železniškega koridorja. Cilj projekta je zagotoviti 

deklarirano osno in dolžinsko obremenitev proge na odseku Ptuj-Mekotnjak v dolžini 23,7 km za kategorijo 

D4 - 225 kN/os oz. 80 kN/m ter vzpostaviti pogoje za dvig hitrosti vlakov - ureditev smernih in višinskih 

elementov tira in kasnejšo elektrifikacijo proge. 



V letu 2010 se je nadaljevala nadgradnja železniške proge na odseku Ptuj-Mekotnjak. Potekala so razna 

zaključna dela na odsekih, ki so se že izvajali v letu 2009, ter izvedla nadgradnja v dolžini 12,84 km na 

odsekih Ptuj-Moškanjci (v letu 2009 je bila izvedena približno tretjina odseka), Moškanjci-Cvetkovci in 

Cvetkovci-Velika Nedelja, na katerih so bila izvedena naslednja dela: 

- odstranitev tira; 

- izkop gramozne grede in obstoječega tampona z odvozom; 

- izdelava novega tamponskega sloja v debelini 40 cm; 

- izdelava odprtih odvodnih jarkov in drenažnih jarkov; 

- polaganje ločilnega geosintetika; 

- izdelava novega tira UIC 60, Pandrol pritrditev na betonskih pragih; 

- ureditev obstoječih nivojskih prehodov v gumi izvedbi s T-robniki; 

- rušenje obstoječih prepustov ter obnova obstoječih prepustov; 




- ureditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav skupaj s kabli; 

- izvajanje zaključnih del (varjenje, I. regulacija, II. regulacija in sproščanje tira). 

Prav tako so bili zgrajeni tudi štirje peroni na postajališčih Zamušani, Osluševci, Velika Nedelja in 

Mekotnjak ter sanacija nasipa v Ivanjkovcih od km 9+800 do km 10+135 glavne železniške proge št. 41 

Ormož-Murska Sobota-Hodoš-d.m.. 



Projekt 2423-09-0002 - Razvoj ERTMS/ETCS na koridorju D 


Namen projekta je zagotoviti interoperabilno odvijanje železniškega prometa na celotnem koridorju D v 

Sloveniji ter skladnost z zahtevami interoperabilnosti, navedenimi v direktivah interoperabilnosti, 

specifikacijah interoperabilnosti in standardih. Cilj projekta je vgraditi sistem ETCS (European Train Control 

System) nivoja 1, ki bo omogočil interoperabilno odvijanje železniškega prometa na celotnem koridorju D v 

Sloveniji. 



Izbran je bil priglašeni organ (Notify Body) za izvedbo postopkov za pridobitev dovoljenj za vgradnjo naprav 

ETCS nivoja 1, ki pa še ni pričel preverjati skladnosti tehnične rešitve z zahtevami za interoperabilnost ter 

testirati vgrajene naprave, saj se projektiranje in vgradnja naprav sistema ETCS nivoja 1 na pilotnih odsekih 

državna meja-Sežana-Divača-Gornje Ležeče in Murska Sobota-Hodoš, postopek pridobivanja dovoljenj za 

vgradnjo teh naprav in izvajanje raziskav še ni pričelo, ker pogodba z izvajalcem zaradi vloženih revizijskih 

zahtevkov ponudnikov še ni bila podpisana. V letu 2010 sta bila izvedena dva revizijska postopka, začel se je 

še tretji postopek, ki pa še ni zaključen. 

Zaradi navedenih razlogov sprejete pravice porabe z rebalansom proračuna RS za leto 2010 niso bile 

porabljene. 

Projekt 2423-09-0003 - Študije in načrti za progo Trst-Divača 


Namen projekta je pridobitev strokovnih podlag in projektne dokumentacije za gradnjo nove proge med 

Trstom in Divačo. Strokovne podlage obsegajo vse elemente od tehničnih značilnosti, okoljevarstvenih 

vplivov do izvedbenih načrtov. Projekt v izhodiščih postavlja tudi element intermodalnosti med železniškim 

in morskim prometom, saj pristanišči Trst in Koper povečujeta obseg tovornega prometa. Projekt je namenjen 

krepitvi zmogljivosti obstoječih železniških koridorjev z oblikovanjem direktne povezave Trst-Divača, kar bo 

omogočalo izboljšanje kakovosti storitev in konkurenčnost železniške povezave v primerjavi s cestnim 

prometom. Cilji projekta so izdelati novo študijo variant, saj Italija zaradi okoljevarstvenih razlogov ne 

sprejema izdelane študije variant; izdelati predhodni načrt (državni prostorski načrt, idejni načrt in 

investicijsko dokumentacijo), izdelati dokončni načrt (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in 

geološke, geomehanske, hidrološke in hidrogeološke študije) ter izdelati izvedbeni načrt (projekt za izvedbo) 

za novo progo Trst-Divača. 



V letu 2010 se je pričelo izvajanje konzultantskih storitev za pripravo in izvedbo aktivnosti v skladu z 

odločbo komisije Evropskih skupnosti. Izdelana je bila preliminarna študija možnega poteka trase Divača- 

Trst (linija Divača-Sežana-državna meja)-visoka varianta s preverbo predlaganih variant z okoljskega vidika. 

Konec leta 2010 je bila izvedena prilagoditev poteka nove trase (zanka na italijanski strani) železniške proge 

Divača-Trst na osnovi ''visoke variante'' iz smeri Italije v Slovenijo do Divače, preliminarna preverba 




krasoslovja s poročilom na območju nove železniške proge Trst-Divača in preliminarna preverba okolja in 

prostora na poteku nove železniške proge Trst-Divača. Skladno z dogovorom z Italijo je predvidena izdelava 

novelirane študije variant v koridorju obstoječe dvotirne proge Divača-Sežana-Opčine-Nabrežina, saj Italija 

zaradi okoljevarstvenih razlogov ne sprejema že izdelane študije variant. Zaradi izdelave novelirane študije 

variant se aktivnosti, ki so navedene v odločbi Komisije Evropskih skupnosti zamaknejo, skladno s čimer je v 

postopku sprememba odločbe Komisije Evropskih skupnosti. 



od načrtovane je prišlo zaradi zgoraj navedenih razlogov. 

Projekt 2423-09-0004 - Strokovne podlage za uvedbo sistema GSM-R 


Namen projekta je pripraviti vse potrebne podlage za gradnjo radijskega telekomunikacijskega sistema GSM- 

R na slovenskem železniškem omrežju, ki bo omogočil enovit in celovit sistem komunikacij, skladen z 

zahtevami interoperabilnosti v železniškem sistemu. Cilji projekta so izdelati dokument z naborom 

uporabnikov in določenimi funkcijami uporabe sistema GSM-R v RS; izdelati generalni načrt implementacije 

sistema GSM-R z načrtom migracije iz obstoječih telekomunikacijskih sistemov na nov radijski sistem; 

izdelati dokument tehničnih, sistemskih in funkcijskih specifikacij; izdelati model pokritosti z GSM-R 

signalom; proučiti možnosti oziroma postopke za vgradnjo elementov sistema v JŽI s pripravo predloga 

vgradnje; izdelati investicijsko in projektno dokumentacijo s pridobitvijo pravice do gradnje; izdelati 

dokumentacijo v zvezi z zakonodajo o urejanju in varovanju okolja; izdelati dokumentacijo (vlogo) za prijavo 

projekta gradnje za sofinanciranje s sredstvi EU; izdelati razpisno dokumentacijo in izvesti razpis za izbiro 

izvajalca gradnje z vodenjem postopka javnega naročanja do podpisa pogodbe z izvajalcem gradnje sistema 

GSM-R. 



V letu 2010 je bil izdelan dokument z naborom uporabnikov in določenimi funkcijami uporabe sistema GSM- 

R v RS. Izdelan je bil generalni načrta implementacije sistema GSM-R z načrtom migracije iz obstoječih 

telekomunikacijskih sistemov na nov radijski sistem. Izdelani so bili tudi dokumenti s tehničnimi, 

sistemskimi in funkcijskimi specifikacijami za sistem GSM-R. Izdelan je bil tudi model pokritosti z GSM-R 

signalom, v sklopu česar sta bila izdelana dokumenta Načrtovanje omrežja GSM-R ter Radijsko in 

frekvenčno planiranje za sistem GSM-R. Opravljena je bila proučitev možnosti oziroma postopkov za 

vgradnjo elementov sistema GSM-R v javno železniško infrastrukturo, v sklopu tega pa je bil pripravljen 

predlog vgradnje. Izdelan in potrjen je bil dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), prav tako 

pa je bila pripravljena razpisna dokumentacija za izdelavo nadaljnje investicijske dokumentacije. Pričele so se 

aktivnosti za pridobitev naravovarstvenega soglasja in pridobivanje lokacijskih informacij za posamezne 

lokacije, kjer je predvidena gradnja baznih postaj. Novelirano je bilo poročilo o vplivih na okolje, ki je bilo 

izdelano leta 2003. 

V letu 2010 je bila izdelana razpisna dokumentacija za projektiranje, samo projektiranje pa se v letu 2010 še 

ni pričelo. Konec decembra 2010 je bila podpisana pogodba za projektiranje kabelskih tras optičnega omrežja 

in napajanja za namen sistema GSM-R. Projektiranje gradnje baznih postaj in sistema GSM-R se bo 

predvidoma pričelo leta 2011. V letu 2010 se slednje ni pričelo zaradi zahtevnosti priprave razpisne 

dokumentacije, ki je trajala dlje kot je bilo predvideno. 



od načrtovane je prišlo zlasti, ker se zaradi zahtevnosti priprave razpisne dokumentacije v letu 2010 ni pričela 

izdelava projektne in nadaljnje investicijske dokumentacije. 




Projekt 2423-10-0002 - Priprava in vodenje projektov 2010-2013 


Namen projekta je zagotoviti potrebno investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo in prostorsko 

dokumentacijo za izvajanje investicijskih projektov v javno žel. infrastrukturo in vzdrževalnih del v javno 

korist. Cilji projekta so priprava državnih prostorskih načrtov za Ljubljansko železniško vozlišče, novo progo 

Ljubljana–Kranj-Jesenice s povezavo Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, gradnjo II. tira Maribor–Šentilj, 

rekonstrukcijo železniške postaje Pragersko, železniško povezavo Beltinci–Lendava–Redič in ureditev 

nivojskih prehodov Rakek, Lesce pri Murki, Žirovnica-Selo, Spodnje Laže, Brežice uvoz in Dobova izvoz ter 

zagotoviti ustrezno prostorsko dokumentacijo za ureditev nivojskih prehodov Logatec-Zapolje, Bohova, 

Sevnica-Blanca in Blanca v okviru priprave in sprejemanja občinskih prostorskih aktov. 



Za Ljubljansko železniško vozlišče je bil usklajen in sprejet sklep o pripravi DPN po Zakonu o prostorskem 

načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09). Izdelan je bil osnutek DPN po takrat veljavnem 

Zakonu o prostorskem načrtovanju. Pridobljena je bila večina smernic nosilcev urejanja prostora. Izdelan je 

bil osnutek analize prostora in podana usmeritev projektantu. Potrjen je bil dokument identifikacije 

investicijskega projekta. Nadaljevala se je izdelava geodetskih podlag, ki se je pričela leta 2009, in bo 

predvidoma končana leta 2011. 

Za novo progo Ljubljana-Kranj-Jesenice s povezavo Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je potekalo 

usklajevanje sklepa o pripravi DPN po Zakonu o prostorskem načrtovanju. Izdelan in potrjen je bil dokument 

identifikacije investicijskega projekta ter izdelan osnutek DPN. 

Za gradnjo II. tira Maribor-Šentilj je bil usklajen in sprejet sklep o pripravi DPN in izdelan osnutek DPN. Na 

osnovi osnutka DPN so bile pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora in je bila izdelana analiza 

smernic. Potrjen je bil dokument identifikacije investicijskega projekta. Nadaljevala se je izdelava geodetskih 

podlag, ki se je pričela leta 2009, in bo predvidoma končana leta 2011. Pričel se je razpis za izbor izdelovalca 

idejnega projekta in predinvesticijske zasnove. 

Za rekonstrukcijo železniške postaje Pragersko je bil izdelan osnutek DPN. Na osnovi slednjega so bile 

pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora, izdelana pa je bila tudi analiza smernic. Potrjen je bil 

dokument identifikacije investicijskega projekta. Nadaljevala se je izdelava geodetskih podlag, ki se je pričela 

leta 2009 in bo predvidoma končana leta 2011. Prav tako se je pričela izdelava idejnega projekta, 

predinvesticijske zasnove, okoljskega poročila in poročila o vplivih na okolje. 

Za železniško povezavo Beltinci-Lendava-državna meja (Redics) je potekalo usklajevanje predloga sklepa o 

pripravi DPN. Skladno z novimi izhodišči za načrtovanje proge je bil dokončan dokument identifikacije 

investicijskega projekta, ki ga je potrdila Strokovna komisija za pregled in presojo investicijske 

dokumentacije za javno železniško infrastrukturo. 

Za NPr Rakek sta bili zaključeni izdelavi geodetskih podlag in idejnih zasnov, ki sta se pričeli v letu 2009. 

Usklajen in sprejet je bil sklep o pripravi DPN po starem Zakonu o prostorskem načrtovanju. Izdelan in 

potrjen je bil dokument identifikacije investicijskega projekta. Pričela se je izdelava dopolnitve pobude za 

pripravo DPN po novem Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki bo 

predvidoma končana v začetku leta 2011. 

Za NPr Lesce pri Murki je bil usklajen in sprejet sklep o pripravi DPN in izdelan osnutek DPN. Pridobljene 

so bile smernice nosilcev urejanja prostora, izdelana pa je bila tudi analiza smernic. Izveden je bil tudi javni 

razpis za izbiro izdelovalca študije variant/ predinvesticijske zasnove, ki je bil razveljavljen. Potrjen je bil 

dokument identifikacije investicijskega projekta. 

Za NPr Žirovnica-Selo so bile pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora ter izdelana analiza smernic. 

Izdelan je bil dokument identifikacije investicijskega projekta, ki je bil zavrnjen s strani Strokovne komisije 




za pregled in presojo investicijske dokumentacije za javno železniško infrastrukturo. Zaradi zavrnitve 

dokumenta identifikacije investicijskega projekta se je ustavilo izvajanje ostalih aktivnosti na projektu. 

Za NPr Spodnje Laže je bila podana pobuda za pripravo DPN. Potekalo je usklajevanje sklepa o pripravi 

DPN po starem Zakonu o prostorskem načrtovanju. Izdelan je bil dokument identifikacije investicijskega 

projekta. 

Za NPr Brežice uvoz je potekalo usklajevanje sklepa o pripravi DPN po Zakonu o prostorskem načrtovanju. 

Izbran je bil izdelovalec DPN. Po sprejemu novega Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega 

pomena v prostor se je pričela izdelava dopolnitve pobude za pripravo DPN. Izdelan je bil dokument 

identifikacije investicijskega projekta. 

Za NPr Dobova izvoz je bil dokončan in potrjen dokument identifikacije investicijskega projekta, ki se je 

pričel izdelovati leta 2009. Usklajen in sprejet je bil sklep o pripravi DPN in izdelan je bil osnutek DPN. 

Pridobljene so bile smernic nosilcev urejanja prostora in izdelana je bila analiza smernic. 

Za NPr Logatec-Zapolje je potekalo spremljanje postopka priprave občinskega prostorskega načrta, saj se ne 

vodi postopek priprave DPN. Umeščanje nove ceste in nadvoza preko železniške proge ter ustreznih prevezav 

vodi občina Logatec v okviru priprave občinskega prostorskega načrta. 

Za NPr Bohova je bila izdelana idejna zasnova in projekti za izvedbo ter izvedba potrebnih ukrepov na 

obstoječi lokalni cesti, ki bo omogočila dvig progovne hitrosti na 160 km/h. 

Za NPr Sevnica-Blanca je potekalo spremljanje postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega 

načrta, saj se ne vodi postopek priprave DPN. Ukinitev problematičnih nivojskih prehodov bo dosežena s 

prestavitvijo regionalne ceste, katere postopek umeščanja v prostor vodi občina Sevnica v okviru priprave 

občinskega podrobnega prostorskega načrta za novi most čez Savo v Logu. 

Za NPr Blanca je bila izdelana idejna zasnova nadvoza in deviacije regionalne ceste. Potekalo je usklajevanje 

med posameznimi soinvestitorji. Pripravljen je bil osnutek sporazuma o sofinanciranju ter izdelan dokument 

identifikacije investicijskega projekta, ki je bil zavrnjen s strani Strokovne komisije za pregled in presojo 

investicijske dokumentacije za javno železniško infrastrukturo. Zaradi zavrnitve dokumenta identifikacije 

investicijskega projekta se je ustavilo izvajanje ostalih aktivnosti na projektu. 

V letu 2010 so bile izdelane idejne gradbene rešitve za postajališče Rudnik na odseku proge Ljubljana- 

Grosuplje, izdelana je bila predinvesticijska zasnova in investicijski program za obnovo postaje Poljčane ter 

dopolnitev izvedbenega načrta za obnovo postaje Poljčane. V letu 2010 se je pričela izdelava izvedbenega 

načrta za obnovo voznega omrežja na progi Ljubljana-Brezovica, ki bo predvidoma zaključena v letu 2011. 

Pričela se je tudi izdelava izvedbenega načrta za gradnjo novega perona z izvennivojskim dostopom za 

invalide na železniški postaji Nova Gorica, ki bo predvidoma prav tako zaključena v letu 2011. 



od načrtovane je prišlo predvsem zaradi: 

- zamud v delu postopka pred izdajo Sklepa Vlade RS za začetek postopka DPN in dolgotrajnih postopkov 

potrjevanja investicijske dokumentacije s strani Strokovne komisije za pregled in presojo investicijske 

dokumentacije za javno železniško infrastrukturo; 

- zamud v nadaljevanju postopka priprave DPN zaradi nosilcev urejanja prostora, ki niso pravočasno podali 

smernic. 




Projekt 2423-10-0003 - Varstvo okolja-protihrupne ograje Celje- Maribor 


Namen projekta je zmanjševanje emisij hrupa in s tem zmanjšanje obremenjevanje okolja s hrupom zaradi 

izvajanja železniškega prometa na odseku glavne železniške proge št. 30 Celje-Maribor, izboljšanje kvalitete 

bivanja na najbolj degradiranih območjih zaradi hrupa železniškega prometa in izvajanje direktiv EU, ki se 

nanašajo na varstvo okolja pred hrupom. Cilji projekta so postaviti 9 protihrupnih ograj v skupni dolžini 

4.280 m in izvesti pasivno protihrupno zaščito na 674 kritično preobremenjenih stavbah, kjer bodo po 

postavitvi 9 protihrupnih ograj v skupni dolžini 4.280 m še vedno presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa 

na odseku glavne železniške proge št. 30 Celje-Maribor. 



V letu 2010 je bila izdelana in revidirana projektna dokumentacija za izvedbo pasivne protihrupne zaščite za 

kritično preobremenjene stavbe z varovanimi prostori na območju občin Celje, Štore, Poljčane, Slovenska 

Bistrica in Maribor, ki mejijo na glavno železniško progo št. 30 Zidani most-Šentilj.-d.m.. Izvedba pasivne 

protihrupne zaščite se je pričela julija 2010 in se izvajala na 345 kritično preobremenjenih objektih. 

Predvidoma bo končana marca 2011. Izvedba pasivne protihrupne zaščite se je pričela kasneje kot je bilo 

načrtovano zaradi pritožbe ponudnika v postopku javnega naročanja. Podaljšala pa se je zlasti zaradi starosti 

objektov, ki jih je potrebno sanirati, in neugodnih vremenskih razmer. V letu 2010 je bila izdelana projektna 

dokumentacija za izvedbo pasivne protihrupne zaščite za kritično preobremenjene stavbe z varovanimi 

prostori ob glavni železniški progi št. 30 Zidani most-Šentilj.-d.m. na odseku Celje – Maribor, in sicer za 

stavbe z varovanimi prostori na območju občin Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice in Hoče- 

Slivnica. Dokumentacija je trenutno v revizijskem postopku. 



od načrtovane je prišlo, ker je bila vrednost ponudbe najugodnejšega ponudnika za izvedbo pasivne 

protihrupne zaščite za kritično preobremenjene stavbe z varovanimi prostori na območju občin Celje, Štore, 

Poljčane, Slovenska Bistrica in Maribor bistveno nižja od ocenjene vrednosti po projektantskem predračunu, 

odklonitve sanacije s strani nekaterih lastnikov, katerih objekti so bili pred kratkim sanirani ter drugih zgoraj 

navedenih razlogov. 

Projekt 2423-10-0006 - Vzdrževalna dela v javno korist in investicije JŽI 


Evidenčni projekt se odpira z namenom rezervacije virov s ciljem izvajanja projektov vzdrževanja JŽI v 

javno korist (projekti, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja) ter drugih investicij na JŽI in temelji na 

letnem načrtu investicij v JŽI. Program je namenjen vzdrževanju JŽI in s tem ohranjanju varnosti 

železniškega prometa. 



Dne 12.10.2010 so bili v Načrt razvojnih programov za obdobje 2010-2013 uvrščeni projekti 2423-07-0001 

''Varstvo okolja-protihrupne ograje'', 2423-07-0018 ''Obnova železniških prog in odprava počasnih voženj'' in 

2423-10-0009 ''Obnova objektov JŽI v letu 2010'', za financiranje katerih so se sredstva ob njihovi uvrstitvi 

zagotovila z izločitvijo le-teh z evidenčnega projekta 2423-10-0006. Aktivnosti, ki so bile izvedene v letu 

2010, so opisane pri zgoraj navedenih projektih. Vsi trije projekti so se izvajali po postopku vzdrževalnih del 

v javno korist. 

Projekt 2423-10-0007 - Študije za visoko zmoglj. progo Divača-Ljubljana 


Namen projekta je predlagati najoptimalnejšo varianto visokozmogljivostne/hitre proge in pridobiti ustrezne 

podlage za začetek izvajanja državnega prostorskega načrta. Cilja projekta sta izdelati dokument 




identifikacije investicijskega projekta za gradnjo visokozmogljivostne/hitre proge Divača-Ljubljana in študijo 

izvedljivosti, ki bo obsegala vsaj tri variante gradnje visokozmogljivostne/hitre proge Divača-Ljubljana. 



Izdelan je bil dokument identifikacije investicijskega projekta za gradnjo visokozmogljivostne/hitre proge 

Divača-Ljubljana. Izdelava študije izvedljivosti, ki bo obdelala analize prevozov in socialno-ekonomske 

analize, vplive na okolje, študije obratovanja, ekonomsko, finančno in druge vrste upravičenosti izgradnje ter 

druge zakonske zahteve za vsaj tri variante gradnje visokozmogljivostne/hitre proge Divača-Ljubljana, pa se 

v letu 2010 ni pričela, ker se je zaključil postopek javnega naročanja z odločitvijo naročnika, da se ne izbere 

nobedenega od ponudnikov, ker sta ponudbeni ceni bistveno presegli ocenjeno vrednost javnega naročila. 



od načrtovane je prišlo, ker se zaradi zgoraj navedenega razloga v letu 2010 ni pričela izdelava študije 

izvedljivosti, ki bo obsegala vsaj tri variante gradnje visokozmogljivostne/hitre proge Divača-Ljubljana. 

Projekt 2423-10-0008 - Študije za visoko zmoglj. progo Ljubljana-Z. most 


Namen projekta je predlagati najoptimalnejšo varianto gradnje visoko zmogljivostne/hitre proge Ljubljana- 

Zidani Most in pridobiti ustrezne podlage za začetek izvajanja državnega prostorskega načrta. Cilja projekta 

sta izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta za gradnjo visoko zmogljivostne/hitre proge 

Ljubljana-Zidani Most in izdelati študijo izvedljivosti, ki bo obsegala vsaj tri variante gradnje visoko 

zmogljivostne/hitre proge Ljubljana-Zidani Most. 



Izdelan je bil dokument identifikacije investicijskega projekta za gradnjo visokozmogljivostne/hitre proge 

Ljubljana-Zidani Most. Izdelava študije izvedljivosti, ki bo obdelala analize prevozov in socialno-ekonomske 

analize, vplive na okolje, študije obratovanja, ekonomsko, finančno in druge vrste upravičenosti izgradnje ter 

druge zakonske zahteve za vsaj tri variante gradnje visokozmogljivostne/hitre proge Ljubljana-Zidani Most, 

pa se v letu 2010 ni pričela, ker se je v letu 2010 zaključil postopek javnega naročanja z odločitvijo 

naročnika, da se ne izbere ponudnika, ki je predložil ponudbo z bistveno višjo ponudbeno ceno od ocenjene 

vrednosti javnega naročila. 



od načrtovane je prišlo, ker se zaradi zgoraj navedenega razloga v letu 2010 ni pričela izdelava študije 

izvedljivosti, ki bo obsegala vsaj tri variante gradnje visokozmogljivostne/hitre proge Ljubljana-Zidani Most. 

Projekt 2423-10-0009 - Obnova objektov JŽI v letu 2010 


Namen projekta je izboljšanje obstoječega stanja javne železniške infrastrukture, zagotovitev varnega in 

urejenega prometa, ukinitev počasnih voženj, zagotovitev hitrejše odprave napak in poenostavitev 

vzdrževalnih procesov. Cilji projekta so strojno uravnavati tir po osi in višini v skupni dolžini 800 km, strojno 

uravnavati po osi in višini 546 kretnic, strojno profilirati tirno gredo v dolžini 535 km, strojno brusiti tirnice v 

skupni dolžini 90 km, sejati in urediti gramozno gredo ter urediti levi tir na odseku proge Rakek-Postojna ter 

sejati in urediti gramozno gredo ter urediti tir na odseku proge Lesce Bled-Žirovnica; obnoviti 12 prepustov, 

21 mostov, perone na 15 železniških postajah oz. postajališčih in obnoviti 37 nivojskih prehodov; menjati 15 

magnetnih tirnih kontaktov, menjati kretniške pogone z 10 hidravličnimi kretniškimi pogoni, menjati 6 

mehanskih registrirnih naprav za elektronske, menjati 4 iztrošene zaporniške pogone in zamenjati 12 audio 

frekvenčnih izolirk z javljalnikom zasedenosti nivojskega prehoda (BŰBM II). 






V sklopu projekta so se izvajali številni ukrepi na zgornjem in spodnjem ustroju ter signalnovarnostnih 

napravah in sistemih za avtomatsko zavarovanje nivojskih prehodov na progah Zidani Most-Šentilj-državna 

meja, državna meja-Dobova-Ljubljana, Ljubljana-Jesenice-državna meja in državna meja-Metlika-Novo 

mesto-Ljubljana. 

V letu 2010 je bilo v okviru obnove zgornjega ustroja izvedeno: 

- urejanje geometrije tira (strojno uravnavanje tira po osi in višini) v skupni dolžini 770 km, 

- profiliranje tirne grede v skupni dolžini 631 km, 

- brušenje tirnic v skupni dolžini 95 km in 

- strojno uravnavanje 571 kretnic. 

V okviru ureditve tira Rakek-Postojna in ureditve tira Lesce Bled-Žirovnica so bila načrtovana dela izvedena 

v celoti. To pomeni, da je bilo obnovljenih 3.344 m tira v sklopu ureditve tira Rakek-Postojna in 2.110 m tira 

v sklopu ureditve tira Lesce Bled-Žirovnica. 

V okviru obnove spodnjega ustroja je bila izvedena: 

- obnova 16 prepustov, 

- obnova 12 mostov, 

- obnova 13 peronov na železniških postajah oz. postajališčih in 

- obnova 33 nivojskih prehodov. 

V okviru prenove signalnovarnostnih naprav je bila izvedena: 

- zamenjava 15 magnetnih tirnih kontaktov, 

- zamenjava 10 kretniških pogonov s hidravličnimi, 

- zamenjava 4 zaporniških pogonov, 

- zamenjava 6 mehanskih registrirnih naprav z elektronskimi ter 

- zamenjava 12 avdio-frekvenčnih izolirk z napravami za ugotavljanje prisotnosti vlaka (BÜBM). 

Odstopanja realizacije od zastavljenih ciljev po posameznih sklopih aktivnosti so predvsem posledica 

sprotnih ugotovitev, da je določena dela zaradi nujnosti potrebno izvesti pred ostalimi deli. Zato je bilo v 

okviru določenih sklopov aktivnosti opravljenih več del kot je bilo načrtovanih. Zaradi izvedbe nujnih 

dodatnih del pa glede na omejena sredstva za financiranje ni bilo mogoče realizirati vseh ostalih načrtovanih 

del. 







Direkcija vpliva s svojim delovanjem na druga področja gospodarskega okolja. Z intenziviranjem 

investicijske dejavnosti na JŽI se vključuje direkcija v izvajanje investicijskih aktivnosti projektantske, 

gradbene in elektro dejavnosti. Pri posegih v okolje išče direkcija skupaj z regionalnimi in lokalnimi 

skupnostmi optimalne rešitve za umestitev objektov in naprav. Intenzivno je njeno sodelovanje z občinami, 

zlasti pri reševanju problemov nivojskih prehodov, izgradnji povezovalnih cest, podvozov in podobno. Na 

področju izvajanja OGJS prispeva direkcija z neposrednim nadzorom nad delom upravljavca in prevoznika h 

koristim širše družbene skupnosti. 



Direkcija ne izkazuje terjatev iz naslova dolgoročnih naložb in posojil. 


Sedanja vrednost opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2010 znaša 979.459.350 EUR. V primerjavi s 

stanjem na dan 31.12.2009 so se opredmetena osnovna sredstva povečala za 541.345.837 EUR. Pretežni del 

se nanaša na prenos sredstev, ki so jih imele do 31.12.2009 v upravljanju Slovenske železnice d.o.o. in so se 

prenesla v poslovne knjige Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. 


Terjatve za sredstva, dana v upravljanje so na dan 31.12.2010 znašale 0 EUR, saj so v skladu s Slovenskimi 

računovodskimi standardi morale Slovenske železnice d.o.o., ki so imele v upravljanju sredstva javne 

železniške infrastrukture do 31.12.2009, le-te prenesti v poslovne knjige države - Direkcije RS za vodenje 

investicij v javno železniško infrastrukturo. 


Na dan 31.12.2010 so neplačane terjatve znašale 4.249.123 EUR. 


Direkcija ima s Slovenskimi železnicami d.o.o. sklenjeno pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe 

rednega vzdrževanja JŽI. Za to pogodbo so viri financiranja: proračun RS, sredstva iz naslova trženja JŽI in 

uporabnina. Slednjo pobira Javna agencija za železniški promet. Ker se je v letu 2010 pobralo manj 

uporabnine, kot pa je v pogodbi navedeno, direkcija ni imela vira, za poravnavo obveznosti iz tega naslova. 

Neporavnana obveznost do Slovenskih železnic d.o.o. tako znaša 2.345.900,20 EUR. 





v/na 

Direkcija za vodenje investicij JŽI 










v/na: 







V/Na 











ciljev 











































naziv: 

sedež: 

matična št: 


naziv: 

sedež: 

matična št: 





- mesečni sestanki kolegija z vsemi vodji projektov 

- obravnava poročil notranjega revizorja na kolegiju in sprejem ukrepov 

- obravnava poročil zunanjih revizij na kolegiju in sprejem ukrepov 



- pomanjkanje kadra na projektnem delu (vodje projektov, tim) 

- pomanjkanje kadra pri izvedbi nalog javnega naročanja 


dr. Andrej Godec 


17.01.2011 




PU 2415 - REALIZACIJA NRP PROJEKTOV V LETU 2010 

Projekt Opis Ukrep Dosežen razvoj / napredek na projektu v letu 2010 z vidika doseganja ciljev in izpolnjevanja načrta 


00-0003 VIPAVA URED V letu 2010 so se nadaljevale aktivnosti pri odkupih zemljišč in pogovorih z občino Vipava ter usklajevanju predloga sofinancerskega 

sporazuma. 

00-0016 MOST ČEZ BOBEN V HRASTNIKU OBJR Marca 2010 je izvajalec nadaljeval z deli in jih dokončal do konca julija 2010. Izvedena je sanacija objekta in obnova navezovalne ceste v 

dolžini ca 100 m. Ni še izvedena pasivna protihrupna in protiprašna zaščita. Predajna dokumentacija je predana. 

00-0019 SAVA V PODNARTU OBJR V letu 2010 je bila podana vloga za pridobitev soglasja Slovenskih železnic. Izveden je bil komisijski pregled nivojskega prehoda čez 

železniško progo v bližini objekta čez Savo na katerem se je odločilo, da se rehabilitacija objekta izvaja ločeno od ureditve križanja ceste z 

železnico. 

00-0022 PESNICA v Dornavi OBJR Projektna dokumentacija je izdelana, sama rekonstrukcija mostu se bo pričela po letu 2012. 

00-0025 PARIŽLJE KRIŽ V letu 2010 ni bilo nadaljnjih aktivnosti. Glede na izboljšano stanje z ukrepi umirjanja prometa gradnja po predhodno izdelanem projektu ni 

nujna. Prav tako se lastniki tangiranih parcel s posegom, ki ga zahteva rekonstrukcija krožnega križišča ne strinjajo. 

00-0026 MOST ČEZ BOLSKO V TABORU OBND Izveden je bil komisijski pregled. 

00-0033 LEDAVA V SOTINI PROP V letu 2010 je bila izvedena rekonstrukcija ceste v dolžini 243 m in asfaltirano vozišče na objektih ter dokončana ureditev korit potokov. 

00-0045 RUŠE (Mariborska-Falska) URED Projekt ureditve ceste R3-705 zajema ureditev vozišča v štirih fazah od katerih so tri faze že realizirane. 

I. faza je zajema ureditev od km 1+040 do km 2+100 in je bila izvedena v letu 2005. Urejeno je bilo cestišče, odvodnjavanje, hodniki za 

pešce in javna razsvetljava skozi naselje Ruše na že omenjenem kilometru. 

II. faza se je imenovala krožno križišče "Stavbar", ki je zajemala ureditev krožnega križišča pri vstopu v naselje Ruše ter ureditev križišča z 

levimi zavijalci do poslovno-stanovanjseka obejkta. Gradbena dela so potekala na cesti R2-435/1431 od km 8+900 do km 9+100. 

III. faza je zajemala ureditev krožnega križišča "Lobnica" in je bila končana v letu 2009. Urejalo se je križišče v km 2+100 do km 2+200. 

Zgrajen je bil tudi nov most preko potoka Lobnica. Poleg tega se uredile tudi površine za pešce, kolesarje, javna razsvetljava ter uredili so se 

dostopi do stanovanjske soseske in gasilskega doma. 

Razpis in izvedba IV. etape ureditve ceste od km 0,000 do km 1,040 skozi Ruše je predvidena v letu 2011 - jeseni. V ta namen se je 

novelirala projektna dokumentacija(naročnik PD je občina Ruše).Projektna dokumentacija se bo dopolnila z novo fekalno kanalizacijo, 

vodovodnim omrežjem in plinom. V ta namen je potrebno na novo vzpostaviti komunalni red in prilagoditi odvodnjavanje cestišča. 

00-0046 RADOVLJICA NOVO V letu 2010 je bila zaključena gradnja nove cestne povezave v Radovljici. Na podlagi tehničnega pregleda je pridobljen sklep o poskusnem 

enoletnem obratovanju. 

00-0060 G1-2 Spuhlja-Ormož PREP V letu 2010 je bil izdelan DIIP in PN za PZI rekonstrukcije križišča za Moškanjce. Izveden je bil JR za izbiro izvajalca. Opravljen je bil izbor 

variante križišča. 

00-0062 G1-10 Ločica-Trojane PREP V letu 2010 ni bilo nadaljevanja aktivnosti na investicijskem projektu. Izdelana je projektna dokumentacija. Potrjen je DI-IP. 

00-0080 JEZERSKO-KOKRA ZIDS Na odseku 1106 v km 1,1 v dolžini 334 m je izvajalec del zaključil sanacijo zidu in obnovo ceste. Komisijski pregled je bil opravljen. 

Izveden je javni razpis za izbor izvajalca del za sanacijo zidov od km 1,600 do km 1,830 in z izbranim izvajalcem del sklenjena pogodba. 

PU 2415 - NRP PROJEKTI 2010 1 / 64



00-0083 HRIB-TRAVA PREP Novelacija DIIP- a zaradi podaljšanja potrebnih ukrepov preplastitve, priprava projektne naloge za izdelavo minimalne projektne 

dokumentacije. 

00-0103 RAVNE-DRAVOGRAD PREP V letu 2009 je bila predvidena preplastitev poškodovanih odsekov od km 0,750 do km 1,500 in od km 2,800 do km 3,500. Projektna in 

investicijska dokumentacija je bila izdelana. Sofinanciranje lokalne skupnosti ni predvideno. 

V letu 2009 je bil izveden javni razpis za izvedbo 2. etape preplastitve od km 2+800 do km 3+500. Vložena je bila pritožba s strani ponudnika 

Kostmann na DRK. Revizijski postopek je bil zaključen, pritožbenik se je strinjal s pojasnilom na odločitev, da se razpis zaključi brez oddaje. 

Ko bodo na projektu zagotovljena sredstva, se bo izvedel razpis za izvedbo gradbenih del. V izdelavi je novelacija investicijskega programa. 

Zaradi rebalansa proračuna 2010 ni bila izvedena izbira izvajalca za gradbena dela. 

00-0106 ODCEP ZA AREH PREP Preplastitev zelo poškodovane ceste RT-929/1409, se po etapah izvaja že več let in sicer je končana od km 0,000 do km 2,500. 

Izdelana je bila projektna dokumentacija za stacionažo od km 2+500 do km 4+950. PD je bila recenzirana in oddani popravki po recenziji. 

Gradbena dela za izdelavo opornega in krilnega zidu na odseku od km 2,551 do km 3,051 so bila zaključena v letu 2009. Izvršen je bil 

komisijski pregled in prevzem izvedenih del. 

Trenutno potekajo aktivnosti na odkupu zemljišč. Izvedba del predvidoma v letih 2011/2012. 

00-0107 NOVAKI-CERKNO PREP Izdelava projekta za nadaljevanje del na odseku od km 8.090 do km 8.230. 

Podpisan je bil sporazum o sofinanciranju mostnega opornika, podpisana pogodba o sofinanciranju pri tej izgradnji. 

00-0115 ŠENČUR REKO V letu 2010 smo pridobili projekt podhoda ter s tem povezano spremembo vodenja peš in kolesarskega prometa. Prav tako smo pridobivali 

dodatna dokazila o razpolaganju z zemljišči zaradi nastalih sprememb. Vsa razen dveh so pridobljena. Z dvema lastnikoma še potekajo 

dogovori. 

00-0123 ČRNA NA KOROŠKEM URED Investicija zajema ureditev ceste R2-425/1265 in RT-926/6506 skozi naselje z izgradnjo pločnikov, obnovo komunalnih vodov in ureditvijo 

križišča v centru Črne. Investicija se izvaja etapno. Izvedena so že bila dela na 1. etapi od km 11,728 do km 12,370 v dolžini 642 m. 

Dela za 2.etapo ureditve ceste, izgradnja krožnega križišča v centru Črne na Koroškem od km 11,578 do km 11,728 so bila zaključena v 

pogodbenem roku v l.2009. Izvršen je bil komisijski pregled in prevzem izvedenih del, v pridobivanju je izjava o odpravi pomanjkljivosti. 

Izveden je bil razpis za gradbena dela na zadnji etapi ureditve ceste skozi Črno od km 10,900 do km 11,578. Pogodba je podpisana, 

izvajalec izvaja dela na komunalnih vodih in sicer fekalni kanalizaciji, vodovodu in TK vodih, ki jih financira Občina. 

00-0125 Krško-Brežice NOVO Izdeluje se državni prostorski načrt (DPN). 

Pobuda ministra za promet je bila podana dne 30.1.2006. Sledil je sprejem Programa priprave DPN za cesto Krško - Brežice, ki je bil 

objavljen v Ur. l. RS št. 22/07, dne 12.3.2007. Na podlagi Programa priprave je bila v juniju 2008 izdelana Študija variant kot prva faza 

priprave DPN. V okviru Študije variant s predlogom najustreznejše variante je bilo izdelano: Razvojno urbanistični elaborat Okoljsko poročilo, 

Prometna študija, Prometno in ekonomski elaborat in Gradbeno tehnični elaborat. 

Za izbrano varianto sta bili pripravljeni in potrjeni projektni nalogi za izdelavo idejnega projekta oz. podrobnejših strokovnih podlag in DPN. 

Trenutno se v sklopu DPN za HE Brežice izdelujeta dve študiji: Analiza največjih pretokov in Študija hibridnega hidravličnega modela, ki 

bosta dali potrebne, verificirane rezultate za načrtovanje ceste. Rezultati obeh študij, bi morali biti podani že v letu 2009, vendar podatkov še 

nismo prejeli. V skladu z zabeležko MOP z dne 5.2.2009 je te vhodne podatke potrebno upoštevati že pri izdelavi strokovnih podlag za DPN. 

Po zagotovitvi potrebnih oz. manjkajočih podatkov (kote poplavnih voda) bo možno nadaljevati s pripravo strokovnih podlag za DPN. 

- Postopki v zvezi z naročilom izdelave DPN so se pričeli 19.03.10. 16.08.10 je bila podpisana pogodba z Acer d.o.o.. 

- Postopki v zvezi z naročilom IDP t.j. JR so se pričeli 26.02.2010. Javno odpiranje je bilo izvedeno 12.05.10. Na poročilo o izboru izvajalca 

je eden od ponudnikov podal zahtevek za revizijo, ki je bila ugodno rešena za pritožnika na državni revizijski komisiji. Komisija za oddajo del 

je odločila, da se postopek javnega naročila ponovi s spremenjeno projektno nalogo. Razpis je v teku. Izvajalec DPN lahko prične z delom 

šele ko bodo izdelane strokovne podlage. 




00-0141 Cikava-Grosuplje URED Zaradi neustreznih elementov vozišča, novo zgrajenega trgovskega centra in nove stanovanjske soseske je bilo potrebno izvesti celotno 

rekonstrukcijo odseka Cikava - Grosuplje z izgradnjo kolesarskih in peš površin, urediti avtobusna postajališča, zgraditi javno razsvetljavo in 

obnoviti ostalo komunalno infrastrukturo. Zaradi obsežnega projekta je bilo potrebno gradnjo razdeliti v tri etape: 

Prva etapa gradbenih del od km 0,640 do km 1,020 (priključek za Mercator) je bila končana v letu 2006. Druga etapa od km 0,000 do km 

0,640 (od Cikave v dolžini 640 m) je bila končana leta 2008. Na tretji etapi je občina zgradila krožišče z odcepom za "Sončne dvore" preko 

bodočega nadvoza preko železnice. Gradbena dela na tretji etapi so končana razen na zemljiščih za katera teče postopek razlastitve. 

00-0145 Parenzana (Škofije-Koper-Piran-meja RH) KOLE V okviru projekta je predvidena ureditev kolesarskih površin štirih pododsekov trase daljinske kolesarske povezave Parenzana, in sicer: 

pododsek skozi Škofije, pododsek mimo tovarne Lama v Dekanih, pododsek marina Lucija in pododsek polotok Seča. 

Zaradi zapletov pri terminski izvedbi projekta je bila vloga za dodelitev sredstev ESRR konec leta 2009 začasno umaknjena. 

V letu 2010 potekale aktivnosti v zvezi z odkopi zemljišč. 

00-0154 JESENICE (bolnica-Golica) URED V letu 2010 je bil pričet in nato prekinjen javni razpis za pridobitev izvajalca za projekt 2.faze ureditve. 

00-0188 VIADUKT PREDEL OBJN Dela so fizično in finančno zaključena v letu 2009, pridobljeno je uporabno dovoljenje in izdano potrdilo o prevzemu del. 

00-9003 Projekti - večje rekonstrukcije REKO Z rebalansom proračuna so bila sredstva na projektu zmanjšana, zato letni plan za leto 2010 ni bil realiziran. Zagotovljena sredsta so bila 

namenjena plačilu konzultanstskih storitev za izdelavo projektne dokumentacije ter realizaciji in plačilu pogodbenih obveznosti že sklenjenih 

dvoletnih pogodb: 

- IDP deloma obnove in deloma rekonstrukcije Kapele 

- izdelava IP ureditve Pesek-Rogla Zeče 

- izdelava IDZ in IDP ureditve cest Stranice - Višnja vas in Višnja vas - Celje 

00-9004 Projekti - novogradnje (obvoznice) OBVO Z rebalansom proračuna so bila sredstva na projektu zmanjšana, zato letni plan za leto 2010 ni bil realiziran. Zagotovljena sredsta so bila 



-PZI ureditve nivojskega prehoda R2-435/1439 tovarniška cesta, preko industrijskega tira TDR Ruše 

-IDP ureditve ceste R1-210/1111 Gorenja vas – Trebija (do Hotavelj) 

-Študija optimalne ureditve in IDP križišča Stari dvor v Škofji Loki 

00-9005 Projekti (Kolesarske poti) KOLE 

-izdelan in recenziran IDP Bled-Boh.Bela 

-izdelan IDZ Sl.Konjice-Zreče 

-oddana izdelava IDP Laško-Celje 

01-0017 Most čez Lipnico v Kokoričih OBND Projektna dokumentacija je izdelana in revidirana. Gradnja nadomestnega mostu je predvidena v letih 2011 in 2012. 

01-0020 most čez Kobiljanski p., Selo pri Rotundi OBND Izdelana je projektna dokumentacija. 

01-0022 Most čez Mežo v Koprivni OBND Projektna dokumentacija je izdelana. 

01-0023 Most čez Rogatnico v Žetalah OBND Izdelana je projektna dokumentacija. Gradnja nadomestnega mostu je predvidena v letih 2011 in 2012. 

01-0031 most čez Mirno v Migolici OBND V mesecu marcu je je izvajalec nadaljeval z deli na obvozni cesti. Porušen je obstoječi objekt in izveden nadomestni. Izvedena je 

rekonstrukcije navezovalne ceste in rekonstrukcija vodotoka reke Mirne. Promet je preusmerjen na novozgrajeni objekt. 




01-0044 Gornja Radgona-Radenci URED Dela na 1. etapi od km 1,880 do km 2,800 in dela na 2. etapi ureditve od krožišča v G. Radgoni do križanja z železniško progo od km 0,760 

do km 1,025 so bila že izvedena. 

Razpis za 3. etapo ureditve ceste je bil izveden v letu 2009, vložen je bil zahtevek za revizijo na postopek izbire izvajalca. Skladno z odločbo 

DRK, je bilo potrebno ponoviti javni razpis za izvedbo 3. etape ureditve ceste v l. 2010. 

Izveden je bil postopek javnega razpisa za izvedbo del na 3. etapi ureditve od km 1+025 do km 1+775. Izbran je bil izvajalec gradbenih del, 

ki je pričel z zemeljskimi deli. 

01-0045 Cerkno-Želin REKO Zaključek del in prevzem del drugega odseka. 

01-0068 Meža v Koprivni OBND Izvedena so bila plačila izvedenih del. 

01-0070 Izvennivojsko križanje z žel. Zijavnica OBJN Predmet investicije je bila rekonstrukcija ceste R1-215/1162 Trebnje-Mokronog od km 1+188 do km 1+975 z ureditvijo izvennivojskega 

križanja Zijavnica z železniško progo Sevnica-Trebnje. Pogodba za izvedbo gradbenih del podpisana v juliju 2009, v vrednosti 1.490.704,66 €, 

sofinaciranje iz ESRR v višini 1,27 mio EUR. Dela sta izvajala SCT in CGP. Dela po pogodbi so zaključena, tehnični pregled je bil izveden 

14.9.2010, uporabno dovoljenje je bilo izdano v oktobru 2010. 

01-0071 Zagradec-Žužemberk PREP Sklenjen dogovor z občino Žužemberk za rekonstrukcijo državne ceste skozi naselje Žužemberk in Dvor. Izveden projekt z delilnikom 

stroškov med DRSC in občino. Občina Žužemberk je že izvedla dela na inštalacijah v njenem upravljanju. Pripravljen razpis za preplastitev 

ceste skozi naselje Žužemberk. 

01-0074 Postojna-Jelšane REKO Dokončan je bil odsek v naselju Prem, podpisana pogodba za izvedbo odseka skozi Petelinjek ter pričetek gradnje. Izdelava projektov za tri 

odseke, kjer so po PIZ predvideni ukrepi. 

Izdelava novelacije PIZ. 

01-0084 STRANICE-VIŠNJA VAS PREP V letu 2010 ni bilo aktivnosti na investicijskem projektu. Cel odsek predviden v investicijskem programu je preplaščen. 

01-0096 Gonjače-Šmartno REKO Nadaljevanje del, izvedba razpisa in podpis pogodbe za izgradnjo traktorskega mostu. Izdelava projekta za podaljšanje ukrepa. Novelacija 

INVP. 

01-9009 Informacijska infrastruktura PROM Nabavljenih 50% planiranih standardnih delovnih postaj in monitorjev zaradi znižanja finančnih sredsstev - rebalans proračuna. 

02-0017 Potok v Zg. Leskovcu OBND V letu 2010 se je projektna dokumentacija dopolnjevala po navodilih naročnikovega pregledovalca. 

02-0020 Nanoščica v HRUŠEVJU OBND Dela na izgradnji propusta so skladno s pogodbo zaključena v letu 2010. Dokumentacija, potrebna za komisijski pregled objekta je predana. 

02-0023 potok Log v Dobrovem OBND V letu 2010 so se na omenjenem projektu odkupovala zemljišča. 

02-0024 potok Vitovšek v Šempasu OBND V letu 2010 so se na omenjenem projektu odkupovala zemljišča. 

02-0025 Jožetov graben v Grabnarjih OBND V letu 2010 je bil izveden javni razpis za izbiro izvajalca pogodbenih del. Pogodba z izvajalcem je bila podpisana v mesecu avgustu 2010. 

Izvajalec je pričel pripravljati dokumentacijo potrebno za pričetek del. 




02-0037 GIBINA-RAZKRIŽJE-STROČJA VAS URED Investicija obsega ureditev vozišča skozi naselje Veščica v dolžini 2560 m in državno cesto R3-727 do mejnega prehoda Razkrižje v dolžini 

ca 600 m. 

Predvidena je izvedba v dveh etapah. Z izvedbo del na 1. etapi od km 0,000 do km 1,220 se je pričelo v oktobru 2007. 

V letu 2009 je bila pridobljena PZI projektna dokumentacija križišča v Stročji vasi (križišče ceste R1-231/1323 in ceste R3-726/1324. 

Projektna dokumentacija je recenzirana. Odkupljena je bila tudi stanovanjska hiša za potrebe izgradnje križišča. 

V letu 2009 je občina zaključila izvedbo fekalne kanalizacije, ki večinoma poteka po trasi ureditve ceste skozi Razkrižje.Izvajalec cesto 

gradbenih del pa je moral nato izvesti sanacijo zasipa fekalne kanalizacije (cca 920m), ker so bili rezultati preiskave niosilnosti negativni. 

V ta namen je bil v letu 2010 pripravljen aneks za plačilo presežnih del, ki so nastala zaradi sanacije zasipa fekalne kanalizacije (investitor 

občina) in dodatne izravnave asfaltne podlage. Aneks za plačilo presežnih del je bil podpisan (investitor občina). Izvajalec je po podpisu 

aneksa nadaljeval z gradbenimi deli in jih zaključil konec leta 2010. 

V izdelavi je investicijska dokumentacija, ki bo zajela celotno investicijo vključno s križiščem "Tušek". Izdelana je DIIP investicijska 

dokumentacija za celoto. Razpis za izvedbo gradbenih del izvedbe križišča bo v naslednjih letih. 

02-0039 Šmarjeta - Frankolovo URED V letu 2010 smo pridobili idejno zasnovo nove rešitve ureditve ceste skozi Šmarjeto. Potrjen je DI-IP, ki predvideva razširitev projekta do 

Frankolovega. 

02-0045 KRIŽEVCI KRIŽ Vsa dela na izgradnji krožišča v Križevcih so bila zaključena v letu 2009. V letu 2010 je bilo izvedeno še plačilo končne situacije, drugih 

aktivnosti na projektu ni bilo. 

02-0050 VAČE PLAZ V sklopu I.etape sanacije plazov od km 5,300 do km 5,480 je izvajalec izvedel podporne in oporne konstrukcije (sidrani pilotni steni in 

kamnite zložbe) ter pričel z deli pri rekonstrukciji ceste z odvodnjavanjem. Zaradi neugodne geološke sestave tal, je dodatno zgrajena 

kamnita zložba od km 5,315 do km 5,390. 

02-0052 PODROŠT-ZALI LOG BREZ Sanacija brežin v km 2,900 z izvedbo podporne konstrukcije in obnovo ceste na območju sanacije, v dolžini 220 m je končana. Komisijski 

pregled izvedenih del je bil opravljen. Odpravljene so pomanjkljivosti ugotovljene na komisijskem pregledu. 

Sanacija brežine z izvedbo podporne konstrukcije in obnovo ceste (z avtobusnim postajališčem) z navezavo na novozgrajeni most, v dolžini 

420 m, in odvodnjavanjem v km 5,560 je zaključena. Komisijski pregled in prevzem opravljenih del je bil opravljen, vendar neuspešno. 

Izvajalec del je odpravil pomanjkljivosti. Komisijski pregled opravljenih del bo ponovno izveden. 

Izveden in zaključen je javni razpis za izbor izvajalca del za sanacijo brežin z obnovo ceste in odvodnjavanjem (Jesenovec) od km 5,960 do 

km 7,420 (1450 m) je zaključen. Predvidene so izgradnje podpornih konstrukcij za zaščito brežin ter rekonstrukcija ceste z odvodnjavanjem. 

Z izbranim izvajalcem je pogodba sklenjena. Izvajalec je pričel s pripravljalnimi deli. Urejajo se zemljiške zadeve - odkupi in odškodnine 

lastnikom zemljišč. Investicijska dokumentacija je izdelana in potrjena. 

02-0057 PUŠENCI (križ. z žel.) OBJN V okviru izvedbe izvennivojskega križanja je predvidena izgradnja ceste z javno razsvetljavo, cestnega nadvoza čez železnico, podhoda pod 

železnico na območju postajališča, tirnih naprav - perona in postajališča Pušenci, vodovoda in komunalnih vodov ter prestavitev in zaščita 

plinovoda, TK in SVTK vodov. 

V letu 2010 je bila izdelana in recenzirana projektna dokumentacija. Izvedena je bila parcelacija zemljišč, potekajo aktivnosti na odkupih 

zemljišč. 

Izdelan je bil investicijski program. Projekt je predviden za sofinanciranje s sredstvi ESRR, pričetek gradnje je predviden za konec leta 2011. 

Po odločbi Ministrstva za promet sta sofinancerja na projektu tudi Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo in 

Slovenske železnice d.o.o. 




02-0058 SREDIŠČE OB DRAVI (križ. z žel.) OBJN Naročena je bila IDZ poteka izven nivojskega križanja glavne ceste G1-2/1313, Ormož središče ob Dravi in žel. proge E69, Središče ob Dravi- 

Ormož-Pragersko. Z MJU poteka dogovor o pripravi gradiva za prenos zemljišč v upravljanje DRSC na območju opuščenega mejnega 

prehoda Središče ob Dravi, kjer naj bi se z gradnjo posegalo v omenjena zemljišča. 

Občina še ni oddala osnutka OPPN za pridobitev smernic in je poslala na MOP 3. dopolnitev, smernice še vedno niso pridobljene. 

09.07.2009 je bil osnutek OPN objavljen na strežniku MOP-a. 

Na MzP je bil 26.11.2009 poslan predlog, da se projekt izven nivojskega križanja obravnava v okviru DPN, saj postopek pridobivanja smernic 

na OPPN in s tem tudi nadaljne aktivnosti potekajo zelo počasi. 

Pričetek izdelave projektne dokumentacije PGD/PZI in odkupa zemljišč ter pridobitev gradbenega dovoljenja po uskladitvi obeh naročnikov 

glede izvedbe izvenivojskega križanja ceste z železnico. 

Dne 11.03.2010 je vlada RS sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrtaza preložitev ceste G1-2/1313, Ormož - 

središče ob Dravi. Izdelan je bil osnutek DPN. Glede na novo zakonodajo na področju prostorskega načrtovanja ter na zahteve MOP DP 

(sestanek na MOP dne 26.10.2010, na MOP DP) je potrebno študijo variant dopolniti še z navezavo 4. variante iz IDZ na plato za parkiranje 

tovornih vozil, ter jo v celoviti primerjavi primerjati s predlagano 2. varianto, ki se sedaj obdeluje v okviru DPN. Na podlagi omenjene 

primerjave bo izbrana najbolj optimalna varianta. Na podlagi tega se bo po novi zakonodaji dopolnila pobuda za izdelavo DPN, na podlagi 

katere se bodo pridobivale smernice nosilcev urejanja prostora. V teku je naročilo za dopolnitev IDZ. 

02-0067 SOCKA PRI SKRLINOVEM GRADU OBJR V letu 2010 so se na omenjenem projektu odkupovala zemljišča. 

02-0068 Piševec v Grintovcu OBJR V letu 2010 so se na omenjenem projektu odkupovala zemljišča. 

02-0070 Inundacija in pot v Peršetih OBJS V letu 2010 je bil izveden javni razpis in podpisana pogodba z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem CPG iz Nove Gorice v vrednosti 

380.778,87 EUR. Izvajalec del je glede na sredstva v proračunu 2010 izvedel pripravljalna dela in organizacijo gradbišča. 

Zaradi vračila denacionaliziranega zemljišča, ki je potreben za gradnjo, je denacionalizacijskim upravičencem potrebno skleniti kupoprodajno 

pogodbo, ki je v zaključni fazi. 

02-0072 Inundacija v Dolenji vasi OBJR V mesecu marcu 2010 je izvajalec nadaljeval s pogodbenimi deli. Dokončal je zemeljska dela na priključnih delih cest in izvedel zgornji ustroj 

na objektu in priključnih cestah ter zmontiral opremo objekta. Komisijski pregled izvedenih del je bil v mesecu oktobru 2010. Izvajalec je v 

mesecu novembru odpravil pomanjkljivosti navedene v zapisniku o komisjskem pregledu. 

02-0074 Most čez Pesnico v Senarski OBJS V letu 2010 se je izvajala revizija projektne dokumentacije. 

02-0081 Most čez Koritnico v Koritnici OBJR V letu 2010 je bil izveden javni razpis. Pogodba v višini 348.708,52 EUR je podpisana z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem CPG iz Nove 

Gorice. V letu 2010 je izvajalec izvedel aktivnosti, potrebne za pričetek del. 

02-0082 Most čez potok v Kuku OBJR V letu 2010 je bil izveden javni razpis. Pogodba v višini 110.978,34 EUR je podpisana z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem Zidgrad iz 

Idrije. Izvajalec del je uveden v delo. Glede na razpoložljiva sredstva v proračunu 2010 je izvajalec del izvedel pripravljalna dela in predal 

dokumentacijo, potrebno za pričetek del. 

02-0083 Most čez Sovro v Rovtah OBJR Izvajalec je meseca marca 2010 nadaljeval z izgradnjo nadomestnega mostu. Dokončal je temeljenje objekta, krajne opornike in prekladno 

konstrukcijo. Izvajalec je z deli zaključil v mesecu juniju 2010. Predana je dokazna dokumentacija. Naročniku je predan predlog za izvedbo 

komsijskega pregleda. 

02-0087 Podvoz za ŽEL. Pod Prelovcem OBJR Projektna dokumentacija je izdelana v letih 2008 in 2009. Projekti so predani v arhiv DRSC. 

02-0091 Most čez Hudi potok v Rečici OBND V letu 2010 je bil izveden razpis za oddajo del in podpisana pogodba z najugodnejšim izvajalcem. 

02-0092 Most čez Voločnico v Šmartnem OBND V letu 2010 so se na omenjenem projektu odkupovala zemljišča. 

02-0093 Most čez Božjenco v Malahorni OBJR Z javnim razpisom so bila dela oddana v novembru 2010. Izvedena je bila uvedba v delo, prijava gradbišča in poslana obvestila lastnikom 

komunalnih vodov. 




02-0095 Most čez Bodonski potok v Puževcih OBND V letu 2010 se je projektna dokumentacija uskladila z zahtevami soglasodajalcev in po navodilih naročnikovega pregledovalca. 

02-0097 most čez Mežo v Koprivni OBND V letu 2010 se je projektna dokumentacija usklajevala z zahtevami soglasodajalcev in po navodili naročnikovega pregledovalca. 

02-0135 Zgornji Log - križ. z želez. OBJN V programu vzdrževanja državnih cest je za plansko obdobje 20 let predvidena ureditev nivojskega križišča državne ceste z železniško progo 

Ljubljana-Zidani most. 

Obstoječa cesta G2-108/1182, na območju naselja Zgornji Log v občini Litija, od km 8.740, v dolžini ca 1400 m ni rekonstruirana. V km 9.445 

nivojsko prečka železniško progo Ljubljana-Zidani most. 

Elementi ceste, prečni profil in horizontalni elementi ceste, ne zadoščajo zahtevam glavne ceste, kar otežuje srečanje tovornih vozil na tem 

odseku. Veliko ozko grlo predstavlja tudi nivojski prehod preko železniške proge, ki zaradi gostega prometa povzroča zastoje na glavni cesti. 

Pripravleni so bili dokumenti za spremen DLN na vladi.Vlada RS je 21.10.10 izdala Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za preložitev 

glavne ceste G2-108 ob naselju Zgornji Log pri Litiji (Uradni list RS, št. 83/2010 z dne 22. 10. 2010). 

02-0149 MACESNIK REKO V letu 2010 ni bilo aktivnosti na investicijskeme projektu, razen da smo spremljali postopke na MOP-u v okviru sprejema DPN. Predhodno je 

potrebno rešiti sanacijo plazu. 

02-0160 NAZARJE-GORNJI GRAD REKO V letu 2010 smo izvedli javno naročilo za gradnjo 2.faze ureditve regionalne ceste skozi Bočno. Pogodba je podpisana, izvajalec je bil 

uveden v delo. Planirana sredstva za plačilo so v letu 2011. 

02-9004 Študije za potrebe izboljšanja prom. varnosti UPRA V letu 2010 je bilo izdelanih 56 študij "črnih točk", ki so bile oddane v izdelavo konec leta 2009. Izdelava študij se je delno financirala tudi iz 

DRSC projekta št. 05-0022. 

Oddanih je bilo 9 študij "črnih točk" oziroma mest z visoko stopnjo prometnih nezgod, ki bodo zaključene v 1. polovici leta 2011. 

02-9005 Sanacija makadamskih vozišč MODE Obnovljeno 5 odsekov makadamskih vozišč, v skupni dolžini 3,5 km. 

03-0006 MOST ČEZ SEVNIČNO V VEJICAH OBND V letu 2010 na omenjenem projektu ni bilo aktivnosti. 

03-0008 most čez Bistrico v Mojstrani OBND V letu 2010 so bila v pogodbenem roku izvedena vsa dela. Izvajalec mora po predhodnem soglasju sveta za preventivo prometa še odpraviti 

pomanjkljivosti ugotovljene na komisijskem pregledu. 

03-0013 Videm pri Ljubljani (bus) URED V letu 2010 so potekali postopki za pridobitev zemljišč za "Ureditev avtobusnih postajališč, prehoda za pešce in križišča Videm pri Ljubljani in 

Ihan", na glavni cesti G2-108, odsek 1181 Šentjakob - Ribče, od km 3,500 do km 3,760, ki potekajo že od leta 2005. 

03-0024 REKO Mangrt (Plaz Stože) REKO Zaključek del, pregled in prevzem del. 

03-0026 Preložitev ceste Lokavec (Slano blato) REKO Usklajevanje projekta v območju plazu Slano Blato z Občino Ajdovščino in MOP-om, ki na tem območju pripravlja prostorski načrt. 

Dokončanje projekta ureditve krajšega odseka izven območja katerega obdeluje DPN. 

03-0027 VRTOJBA OBVO Nadaljevanje in zaključek del na zadnji fazi izgradnje obvoznice. Obvoznica pregledana in pridobljeno uporabno dovoljenje. 

03-0028 MIRNA REKO Rekonstrukcija regionalne ceste R1-215/1162 od km 7,060 do km 7,505 je zaključena razen priključitve JR. Dela so sofinancirali občini 

Trebnje in Šentrušert. Vrednost gradbenih del po pogodbi je bila 856.172,00 €. 

Rekonstrukcija se bo predvidoma nadaljevala v letu 2012 na odseku od km 6,650 do km 7,060. Za ta odsek je izdelana in potrjena 

projektna naloga. 




03-0030 DESTRNIK URED Dokončane so bile dve etapi ureditve ceste R3-739/6219 od km 0+400 v dolžini 1.780 m skozi Destrnik. Dela je sofinancirala občina. 

V letu 2009 je bila izdelana PGD/PZI dokumentacija za obnovo naslednje etape - odseka 6220 od km 0,000 v dolžini 1380 m.Razpis za 

ureditev ceste R3-739/6220 - 3.etapa od km 0,000 do km 0,820 je bil izveden v letu 2009. V letu 2010 je izvajalec izvedel vsa dela po 

pogodbi, uspešno je bil izveden tudi komisijski pregled. 

Izdelana je bila tudi PZI projektna dokumentacija ureditve križišča odseka 6220 z regionalno cesto R1-229. V letu 2010 se je nadaljevalo z 

odkupom potrebnih zemljišč za gradnjo na 4. etapi. 

04-0004 Kubed - Sočerga PREP Izdelan DIIP za preplastitev ceste na odseku 1060 od km 3.100 do km 7.050. Izdelana projektna naloga za izvedbo projektne dokumentacije 

za izvedbo preplastitve odseka od km 5.200 do 7.050. 

04-0005 BELOKRANJSKA C. V NM KRIŽ V letu 2003 je bil na osnovi idejne zasnove v dveh variantah izdelan idejni projekt rekonstrukcije križišča glavne ceste G2-105/0256 Novo 

mesto /Revoz/-Metlika (belokranjska cesta)in regionalne ceste R2-419 v Žabji vasi, ki predvideva semaforizirano križišče kot optimalno 

rešitev. Ker je mestna občina Novo mesto želela območje križišča celovito prometno urediti je v soglasju z MOP pričela z izdelavo OPPN, ki 

je bi sprejet in objavljen v Ur. listu RS 6.8.2010. 

Ta proračunski projekt zajema tudi ureditev Belokranjske ceste skozi Gotno vas. Gradnja je v zaključni fazi. 

04-0008 Videm - Zg. Leskovec PREP Izdelana je bila PZI projektna dokumentacija preplastitve 3. etape od km 3+640 do km 5+980. 

V letu 2009 je bil izbran izvajalec za izvedbo 3.etape preplastitve od km 3+640 do km 4+620. Izvajalec je v avgustu 2010 zaključil z deli po 

osnovni pogodbi. Aneks za podaljšanje roka in plačilo presežnih del je bil podpisan. Gradbena dela so bila zaključena v roku, čaka se na 

komisijski pregled. 

04-0010 G1-5 Zidani most URED V letu 2010 smo zaključili gradnjo na 2.faze ureditve skozi Zidani most to je na glavni cesti G1-5/0330 od km 5+825 v dolžini 505 m. 

04-0011 Škofljica OBVO Priprava državnega prostorskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica se je pričela na pobudo ministra za promet v letu 2005. 

Izdelana in predana na MOP je bila v januarju 2007 študija variant, okoljsko poročilo in prometno ekonomski elaborat. 

Študija variant je kot najugodnejšo traso predstavila varianto 2, ki poteka po barju in se priključuje na AC obroč v priključku Dolenjske ceste, 

ki postane na tem delu štiripasovna. 

Na predlog MOP je DRSC naročila dopolnitev ŠV z optimizirano varianto. 

Med usklajevanjem rešitev sta se kot realno izvedljivi izkazali le varianti 1A in 2A, ki v najmanjši meri prizadeneta okoliški poselitveni in 

razvojni prostor in ohranjata obstoječo Dolenjsko cesto v celotnem poteku kot notranjo prometnico. 

Dokončno soglasje o najustreznejšem poteku obvoznice še ni doseženo, saj se investitor in pripravljavec prostorskega akta, na podlagi 

izhodišč vseh nosilcev urejanja prostora, zavzema za rešitev, ki bi bile sprejemljive za vse uporabnike prostora. 

Gradivo v zvezi z obvoznico je bilo v marcu 2010 posredovano na Vlado RS. 

Izdelana je preliminarna primerjava ocene stroškov do sedaj obravnavanih variant, ocena stroškov gradnje, ocena stroškov odkupov zemljišč 

za izvedbo nadomestnih habitatov, ocena stroškov za izvedbo arheoloških raziskav, preliminarna ocena stroškov po posameznih variantah in 

dodatna preveritev možnosti navezave Obvoznice Škofljica na polni priključek Šmarje – Sap. 

Na tej osnovi je pripravljen osnutek Vladnega gradiva v zvezi z obvoznico Škofljica – kot poročilo glede na sklepe vlade s predlogom 

vključitve Lisičjega v študijo variant in vse strokovne podlage, saj se na podlagi vseh do sedaj izdelanih strokovnih gradiv, preliminarne ocene 

stroškov in dodatnih preveritev, izkazuje, da je vključitev variante Lisičje v nadaljnjo pripravo državnega prostorskega načrta smiselna in v 

realnem času izvedljiva rešitev. 

04-0014 Podbrdo URED Priprava razpisa in podpis pogodbe za izvedbo odseka od km 15.320 do km 15.950, pričetek gradnje. Podpis sofinancerskega sporazuma z 

občino Tolmin. 

04-0016 Dobliče-Sv. Ana-Stari Trg PREP Regionalna cesta R3-658/2517 Dobliče - Sveta Ana - Stari trg ima zelo slabo vozno površino. Ob asfaltiranju v preteklosti ni bila položena 

zaključna obrabna plast. V letu 2006 je bila položena zaključna obrabna plast na odseku od km 1,520 do km 2,720 in v letu 2008 do km 

5,000. 

V letu 2010 se je urejala zemljiškoknjižna ureditev, ter spremljava objekta v garancijski dobi. 




04-0017 Počehova-Kungota-Jurij PREP V letu 2008 so bila skladno s pogodbo zaključena dela na odseku 2.etape od km 3+260 do km 4+410.Izveden je bil komisijski pregled 

izvedenih del, izvajalec je odpravil pomankljivosti ugotovljene na komisijskem pregledu. 

Izdelana je projektna dokumentacija za etapo od km 2+000 do km 3+259 in za etapo od km 0+000 do km 2+000. Za oba odseka je tudi 

pridobljena investicijska dokumentacija. 

Na IV. etapi od km 0,000 do km 2,000 je pridobljenih cca 80% zemljišč potrebnih za gradnjo. 

Zaradi zahtevka Elektro MB po pridobitvi gradbenega dovoljenja za priključitev JR na električno omrežje, je bil na SODO poslan sklep o 

obstoju državne ceste pred letom 1967. 

Nadaljevanje del je predvideno v naslednjih letih. 

04-0018 Moravske toplice KRIŽ Izdelan je projekt PGD, PZI ureditve križišča v Moravskih toplicah na cesti R2-442/1318 v km 2,800 (pri odcepu za apartmajsko naselje) z 

ureditvijo 3. zavijalnih pasov in prestavitvijo mostička (izdelovalec IBT, Trbovlje). Izdelan in podpisan je bil sofinancerski sporazum in DIIP. 

Zaradi težav s pridobivanjem zemljišč pri odcepu za apartmajsko naselje v Moravskih toplicah je občina Moravske toplice pridobila novo 

projektno dokumentacijo za izgradnjo krožišča na cesti R2-442/1318 v km 3,150 pri odcepu za Terme 3000. Projektna dokumentacija je bila 

recenzirana. V letu 2010 je bil podpisan tudi sofinancerski sporazum za izgradnjo krožišča. 

Občina Moravske toplice naj bi v letu 2010 pričela z odkupom potrebnih zemljišč za gradnjo. 

04-0021 MB (Ptujska cesta) OBNO Ptujska cesta je del državne ceste G1-1 skozi Maribor, mestno četrt Tezno in poteka od priključka AC do Titove ceste v Mariboru. Je 

štiripasovnica z večjim številom semaforiziranih križišč. Vozišče je zaradi težke prometne obremenitve deformirano (kolesnice), v območju 

križišč so tudi prečni valovi. 

Dela na 1.etapi obnove Ptujske ceste (od km 0+650 do km 1+485) so bila zaključena že v l. 2008. 

Razpis za 2. etapo obnove od km 1+485 do km 2+500 je bil izveden v letu 2009 in podpisana pogodba z izbranim izvajalcem. 

Izvajalec je pričel z deli skladno s pogodbenimi določili. Dela so bila zaključena konec v novembru 2010. Zaradi zamude pri izvedbi je bila 

izvajalcu obračunana pogodbena kazen. 

04-0022 Velenje-Škale URED V letu 2010 smo zaključili gradnjo na 1.fazi ureditve v Velenju na regionalni cesti R3-696/7912 od km 1+850 v dolžini 800 m. 

04-0025 Moste KRIŽ V letu 2010 smo z investitorjem DARS-om ter občino Komenda usklajevali sporazum o sofinanciranju. DARS je po predhodno podpisanem 

protokolu zadolžen za projektno in investicijsko dokumentacijo ter razpis za gradnjo. Potrjen je DI-IP. 

04-0028 Latkova vas - Trbovlje (Gabrsko) URED Izdelan je PGD in PZI projekt ureditve ceste R2-427/1351 Prebold - Trbovlje od km 17,000 do km 17,690 - Zg. Gabrsko-Iskra. Projekt je 

deljen na tri etape. 

Podpisan je bil sofinancerski sporazum z občino Trbovlje. Investicijski program je bil potrjen na komisiji 2.11.2010. Odkupi potrebnih zemljišč 

za gradnjo še niso dokončani. 

04-0029 Sladki vrh - Trate PREP Gradbena dela na cesti R2-438/1306 se že več let izvajajo po etapah. 

Izvajalec je v l.2009 izvajal dela na 4.etapi od km 9+860 do km 11+275. Dela po pogodbi za 4. etapo so bila zaključena pred pogodbenim 

rokom, dana je bila vloga za izvedbo komisijskega pregleda in prevzem del. Dela na vseh etapah so v celoti končana, cesta je preplaščena 

od km 10,000 do km 13,400. 

V letu 2010 je bil izveden komisijski pregled.Inšpektor za ceste je na komisijskem pregledu zahteval dodatno postavitev varnostnih ograj v 

dolžini cca 600 m.Zato je bil poslan dopis za podaljšanje roka izvedbe teh del do konca leta 2011, ko bodo zagotovljena finančna sredstva. 

04-0030 POSTOJNA-RAZDRTO PREP Izveden končni poračun za izvedbo del na odseku od km 4,900 do km 5,850. 

04-0031 LOKE-LEDINŠČICA MODE V letu 2010 smo pripravili razpis za nadaljevanje naslednje faze modernizacije, za katero je tudi potrjen INVP. Postopek se ni dokončal 

zaradi zmanjšanih sredstev z rebalansom proračuna. 




04-0032 Ukrepi za omilitev posledic težkega prometa URED BENEDIKT: 

Obnova vozišča Lenart - Benedikt od km 4,900 do 6,400 in izvedba pločnikov; Izvajalec je zaključil vsa dela na omenjenem odseku. 

Končana so dela pri izgradnji pločnika na odseku Ihova - Zagajski vrh. 

ČRENŠOVCI: 

V sklopu navedenega projekta naj bi bila v letu 2010 izvršena izgradnja oziroma preplastitev traktorske poti ob glavni cesti G1-3/322 med 

Črenšovci in Jula Marofom. Z izvedbo teh del se ni pričelo ker so nastale težave pri odkupih zemljišč. 

GORNJA RADGONA: 

Vsa dela pri izgradnji pločnikov na odseku Lešane - Lomanoše in odseku Sp. Ščavnica - Plitvički vrh so zaključena. 

LENART: 

Dela pri izvedbi pasivne PHZ v naselju Lenart po osnovni pogodbi, in v naseljih med Lenartom in G. Radgono so zaključena. Podpisan je bil 

aneks za dodatna dela pasivne PHZ v naselju Lenart. Dela so izvedena. 

Izdelan je projekt PZI projektne dokumentacije ureditve krožnega križišča na odseku 315 Lenart-Gornja Radgona v km 1+110 in izbran 

izvajalec del. V letu 2010 je bila zaključena gradnja krožišča. 

LENDAVA: 

V letu 2010 so bila planirana izvedba križišča Jula Marof, odcep za Dolnjo Bistrico in izvedbe manjkajoče traktorske poti mimo stanovanjskih 

objektov v Gredah med Kapco in Hotizo v dolžini 350 m.Ta dela se niso izvedla zaradi težav pri odkupih zemljišč. 

ODRANCI: 

SP. ŠČAVNICA: 

Vsa dela pri izgradnji križišča "Tokam" so zaključena. Potrebno bo spremeniti talno in vertikalno signalizacijo pri odcepu za kmetijsko 

zadrugo, za kar je bil v letu 2010 pridobljena sprememba projektne dokumentacija prometne ureditve. 

04-0033 Digitalni tahografi PROM Poročilo za leto 2010 

4038-402099 Pogodba številka 2415-10-001044/0/1 Izvedba redne letne revizije politike MSA za leto 2010 v višini 12.936,00 EUR. 

05-0019 KOLE Jesenice - Lesce - Bled KOLE Predmet investicije so štirje pododseki kolesarke povezave v občini Jesenice: pododsek 1 od km 25+097 do km 26+037 v dolžini 940 m, 

pododsek 3 od km 26+998 do km 28+369 v dolžini 1371 m, pododsek 5 od km 28+689 do km 29+810 v dolžini 1121 m in pododsek 6 od km 

29+810 do km 30+360 v dolžini 550 m. 

Vrednost investicije ocenjena na 1,51 mio EUR, odločba OU o dodelitvi sredstev ESRR v višini 1,05 mio EUR izdana konec leta 2009. 

V letu 2010 na odseku 1 izvedena parcelacija zemljišč, odkupljena vsa zamljišča razen zemljišča ARSO, na odsekih 3 in 5 izvedena 

parcelacija zemljišč, cca 50% odkupljenih zemljišč po parcelaciji. Za odsek 6 in 7 oddano javno naročilo za izdelavo PGD in PZI. 

Za odsek "Gala" v Radovljici oddano javno naročilo za dopolnitve PGD v skladu z novo zakonodajo ter dopolnitve zaradi spremembe poteka 

dela trase. 

05-0020 KOLE Rogaška Slatina KOLE Izvedena gradbena dela za odsek glavne kolesarske povezave Tekačevo - Rogaška Slatina od km 0.540 do km 1.181, v dolžini 641 m. 

05-0023 Termalna pot (Radgona-Murska-Lendava- 

Lenti) 

KOLE 

Pridobivanje zemljišč za zadnji odsek kolesarske povezave "Termalna pot" Tešanovci - Dobrovnik, ob R2-442/1318, Martjanci - Dobrovnik, 

od km 6,290 do km 13,360, na podlagi izdelane IDZ. Zemljišča so pridobljena v ca 90 odstotkih. 




05-0025 Kolesarska povezava Brezovica-Vrhnika- 

Logatec 

KOLE 

Predmet investicije je 3. pododsek na relaciji Log pri Brezovici-Drenov Grič v dolžini 1970 m na državni cesti R2-409, ki povezuje že zgrajene 

kolesarske površine v Logu in na pododseku Drenov Grič - Vrhnika. Vrednost investicije ocenjena na 2,09 mio EUR. V letu 2009 izdana 

odločba OU o dodelitvi sredstev ESRR, predviden prispevek Skupnosti znaša 1,57 mio EUR. 

V letu 2010 zaključena gradnja na odseku od km 7.920 do km 8.617 (iz sredstev ESRR izplačano 0,34 mio EUR) in potekale so aktivnosti v 

zvezi z odkupom zemljišč na odseku od km 7.300 do km 7.920. 

Izdelan in recenziran je PZI ureditve križišč Dragomer (K8 in K9) ter recenziran PZI za odsek Brezovica-Log od km 1.400 do km 4.840. 

05-0033 Mežica OBNO Investicija zajema obnovo vozišča z izgradnjo novih podpornih zidov ob reki Meži ter ureditev prometne varnosti (pločniki avtobusna postaja) 

ter križišče k novi čistilni napravi. Investicija se izvaja etapno. 

Dela po pogodbi za 1.etapo obnove so bila končana v pogodbenem roku, komisijski pregled je bil izveden 10.12.2008. 

V juniju 2009 podpisana pogodba z izvajalcem za izvedbo gradbenih del na drugi etapi.Vsa dela po pogodbi so bila zaključena v 

pogodbenem roku do 30.10.2009. 

V letu 2010 je bil uspešno izveden komisijski pregled izvedenih del. 

V okviru projekta Mežica bo Direkcija RS za ceste v letu 2010 naročila projektno dokumentacijo obnove ceste R2-425/1265, od km 0,000 do 

km 1,050 z izvedbo krožišča v km 0,000 (v Poljani pri odcepu za mejni prehod Holmec). V km 0+000 je predvideno novo krožno križišče s 

četrtim krakom za bodoči turistični informacijski center za katerega občina Prevalje (odsek ceste 1265 od km 0,000 do km 0,390 spada v 

občino Prevalje) še ni poslala gradiva v zvezi priključitve na bodočo obrtno cono. 

V letu 2010 je bila za omenjeni odsek izdelana DIIP investicijska dokumentacija. V izdelavi je projektna naloga za izdelavo PZI projektne 

dokumentacije. 

05-0036 Lokovica PLAZ Dogovarjanja o odškodnini oziroma odkupu stanovanjskega objekta in ostalih nepremičnin so se končala in z lastniki nepremičnin so 

sklenjene ustrezne pogodbe. Izvedena je bila primopredaja nepremičnin. 

Izdelan je projekt za odstranitev nepremičnin, na podlagi katerega smo pričeli postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za rušenje na 

UE Velenje. 

06-0004 Mengeš (Gorenjska) URED V letu 2010 ni bilo aktivnosti na investicijskem projektu. Finančna sredstva pomenijo plačilo pogodbenih obveznosti iz leta 2009. Projekt je 

zaključen. 

06-0005 Mengeš (Slovenska) URED V letu 2010 je občina Mengeš izvedla javni razpis za 2.fazo gradnje ureditve Slovenske ceste skozi Mengeš. DRSC zaradi zmanjšanja 

sredstev z rebalansom ni podpisala aneksa k krovni pogodbi, za dela, ki jo bremenijo. Potrjen je noveliran investicijski program. 

06-0009 Skakovci URED Pridobljena je projektna dokumentacija za ureditev ceste R3-715/5645 od km 13,347 do 

km 14,246. 

V letu 2009 je bil izbran izvajalec gradbenih del za 1. etapo ureditve ceste v dolžini cca 300 m, od km 13,950 do km 14,246, ki je zaključil z 

deli v pogodbenem roku. 2. etapa bo izvedena, ko bo občina dokončala gradnjo fekalne kanalizacije. 

V letu 2010 je bila pridobljena projektna dokumentacija križišča na reg. cesti R3-715/5645 v km 14+280. Projektna dokumentacija s strani 

projektanta je bila predana, pregledana in poslana v recenzijo. Pripravil se je sofinancerski sporazum, ki je bil poslan na občino Cankova v 

pregled in strinjanje. Izdelana je bila tudi DIIP investicijska dokumentacija. 

V letu 2010 bo pridobljena projektna dokumentacija križišča na reg. cesti R3-715/5645 v km 14+280. 

06-0012 Slovenska Bistrica (krožišče) KRIŽ Leta 2009 so bila zaključena dela na ureditvi križišča (krožišče) na cesti R2-430/0275, od km 1+665 do km 2+015 v Slov. Bistrici. Dela so 

bila v celoti plačana in opravljen je bil komisijski pregled. 

06-0016 Dravograd - Libeliče PREP V letu 2010 so bila zaključena dela na preplastitvi ceste R3-699/ 1263 Dravograd- Libeliče od km 4.980 do km 7.450. Opravljen je bil 

komisijski pregled in odpravljene pomanjkljivosti po komisijskem pregledu. Dodatna zahteva za zagotovitev prometne varnosti po zapisniku o 

komisijskem pregeldu pa je namestitev odbojne ograje. Le-ta bo zaradi pomanjkanje sredstev v proračunu postavljena v letu 2011. 

06-0018 Trzin URED V letu 2010 smo zaključili 1.fazo ureditve glavne ceste skozi Trzin. 




06-0020 Metlika URED Pridobljena so bila upravne dovoljneja za predajo v promet. 

06-0022 Žiri (Križišče) KRIŽ Usklajevanje projekta z Občino Žiri. 

06-0023 Gorenja vas KRIŽ Pričetek in zaključek del izgradnje križišča, pregled izvedenih del. 

06-0024 Sevnica URED Projekt je deljen na tri etape. Gradbena dela poleg ureditve vozišča obsegajo gradnjo hodnikov za pešce, obojestransko kolesarsko stezo, 

ureditev odvodnjavanja, javno razsvetljavo, izgradnjo kanalizacije za odpadne vode in prestavitev vodovoda. Gradnja 1.in 2. etape je 

zaključena. 

06-0025 Domžale KRIŽ Projekt je obravnaval ureditev semaforiziranih križišč na križanju cest R2-447/0293 in R3-644/1358 tako, da je iz regionalne ceste iz smeri 

Ljubljana omogočeno zavijanje proti Kamniku oziroma iz smeri Kamnika proti Želodniku. Objekt je predan v promet. 

V letu 2010 so bila razpisana gradbena dela v nadaljevanju na obnovi voziščne konstrukcije na delu od C. Podpisan je bil sofinancerski 

sporazum in pogodba za izvedbo. 

06-0026 Ig (ureditev) URED Občina Ig je pripravila PGD projektno dokumentacijo ureditve križišča cest R3-642/1360,1150 Ljubljana - Ig in R3-728/1148 Škofljica - Ig. 

Pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje. Na podlagi projekta je bil podpisan sofinancerski sporazum. Gradnja se je izvajala pod popolno 

zaporo prometa. Upravna enota Ljubljana je dne 3.5.2010 izdala uporabno dovoljenje. Objekt je predan v promet. 

06-0027 Kozminci PREP V letu 2010 ni bilo aktivnosti na investicijskem projektu. Finančna sredstva pomenijo plačilo pogodbenih obveznosti iz leta 2009. Projekt je 

zaključen. 

06-0030 Prevozna sredstva UPRA V letu 2010 zaradi varčevalnih ukrepov, na zahtevo ministra za promet, ni bilo izvedenih nakupov prevoznih sredstev. 

06-0035 Solčava - Logarska dolina PREP V letu 2010 je bila zaključena izdelava minimalne projektne dokumentacije za odsek predviden za preplastitev. 

06-0036 Mozirje - Gorenje PREP V letu 2010 je bila pridobljena idejna zasnova v več variantah rekonstrukcije križišča na koncu ureditvenega odseka. Potrjen je noveliran DI- 

IP. 

06-0040 Poljčane-Majšperk OBNO Izdelana je projektna dokumentacija PZI preplastitve ceste R3-688/1233, Poljčane - Majšperk od km 7,050 - 10,650 in projektna 

dokumentacija PZI za kolesarsko stezo od km 7,990 do km 9,800 in PZI pločnikov od km 11,960 do km 12,500. Projektna dokumentacija 

PZI pločnikov in kolesarske steze je bila recenzirana. 

V letu 2007 je bila na omenjenem odseku izvedena preplastitev ceste od km 7,050 do km 7,800. 

V letu 2008 je bila izvedena sanacija prepusta in avtobusne postaje v km 7,800 vsa dela po pogodbi za izvedbo nadomestnega propusta so 

bila zaključena, v pregledu je PID projektna dokumentacija za komisijski pregled. 

V letu 2009 so se izvedla gradbena dela na preplastitvi vozišča od km 7,820 v dolžini 790m, skupaj z izvedbo pločnika od km 7+300 do km 

7+940. 

V letu 2010 je bil uspešno opravljen komisijski pregled izvedenih del in razpis za ureditev dveh AP v naseljih Strug in Stopno. Izvajalec je bil 

uveden v delo, izvajanje del je v teku. Dela bodo zaključena v letu 2011. 

06-0044 Šentrupert-Ločica URED V letu 2010 je končana gradnja križišča Kapla na regionalni cesti R2-447/0290 od km 3+300 v dolžini 400 m. 

06-0045 Železniki (na Plavžu) OBVO V letu 2010 smo v postopku DPN zaključili študijo variant ter na podlagi izbrane variante nadaljevali z naročilom strokovnih podlag. 

06-0046 Češnjica - Rudno URED V letu 2010 smo zaključili gradnjo ureditve regionalne ceste R3-635/1127 od km 1+530 v dolžini 570 m skozi Železnike. 




06-0048 Pavlovci-Miklavž pri Ormožu Presika PREP Izdelana je bila projektna dokumentacija za preplastitev ceste R3-726/1324 Stročja vas-Pavlovci od km 1,800 do km 4,900. V letu 2009 je bil 

izveden javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del preplastitve regionalne ceste R3-726/1324 Stročja vas-Pavlovci, od km 1+800 do km 

2,800 - 1.etapa. V septembru 2009 pričetek izvedbe gradbenih del 1.etape, rok za dokončanje pa 30.06.2010. 

Dela na preplastitvi ceste v letu 2010 so bila zaključena v roku. 

Dela so bila v roku zaključena, pripravlja se dokumentacija za komisijski pregled. 

06-0049 Obvoznica Moravče OBVO Glede na določbe uredbe (Uradni list RS, št. 95/07), ki je pričela veljati 3.11.2007 regionalna cesta R2 nima več statusa prostorske ureditve 

državnega pomena, ki se načrtuje z državnim prostorkim načrtom, ampak je v pristojnosti občine. Izdelana je bila primerjalna študija variant, 

ki jo je financirala DRSC. Občina vodi postopek izdelave občinskega prostorskega načrta, ki upošteva potek najprimernejše varjante. 

06-0051 Ljubljana-Polhov Gradec REKO Dokončanje del na odseku od km 9.000 do km 9.700. Izdelava projekta PGD, PZI za odsek od km 9.700 do 10.500. 

06-0052 Škofja Loka (Petrol - Poden) URED V letu 2010 nismo, zaradi nestrinjanja CI z rešitvijo, nadaljevali gradnje ureditve regionalne ceste R2-403/1076 od km 14+960 v dolžini 480 

m, skozi Škofjo Loko. 

06-0055 Most na Smolniku (Ruše) OBJS Izvedena so bila plačila izvedenih del. 

06-0057 Breg v Majšperku URED Izdelan je projekt PGD, PZI ureditve ceste R2-432/1284 od km 14,374 do km 15,083, skupaj z izgradnjo pločnikov, avtobusnih postajališč in 

javne razsvetljave. 

V letu 2008 je bila izdelana investicijska dokumentacija. 

V letu 2009 je bil izveden razpis za izvajalca gradbenih delna ureditvi ceste R2-432/1284 od km 14,374 do km 15,083. 

V letu 2010 so bila dela na projektu končana. 

06-0059 Majšperk-Lešje URED Projektna dokumentacija PZI za ureditev ceste R3-688/1233 od km 14,400 do km 15,680 je izdelana. Občina Majšperk je v območju 

predvidenih obcestnih jarkov izvedla meteorno kanalizacijo, zaradi tega je bilo potrebno izvesti spremembo PZI odvodnjavanja ceste in 

prestavitve avtobusne postaje. 

Javni razpis za izvedbo del bo izveden naslednjih letih, glede na razpoložljiva proračunska sredstva. 

06-0062 Most čez Grajeno v Ptuju OBJS V letu 2010 se je projektna dokumentacija usklajevala z zahtevami soglasodajalcev in po navodili naročnikovega pregledovalca. 

06-0063 Most in križišče Rašica OBJR V letu 2010 se je na omenjenem projektu odkupovalo zemljišča. 

06-0070 Vrhi-Bukovje PREP Zaključek vseh del, pregled in prevzem del. 

06-0073 Planina URED Podpisan je bil sofinancerski sporazum z občino Postojna, izveden razpis in pričetek gradnje. 

06-0079 Arja vas - Velenje REKO V letu 2010 smo zaključili PZI projektno dokumentacijo rekonstrukcije še enega križišča. Potrjen je noveliran DI-IP. 

06-0081 Ukrepi na DC zaradi HC Boštanj in Blanca REKO Gradbena dela so zaključena. Opravljen je komisijski ogled na katerem so bile manjše pomankljivosti, ki so odpravljene. Objekt je bil predan 

v promet. 

06-0082 Žirovnica - Begunje URED V letu 2010 smo zaključili gradnjo 2.faze ureditve skozi Žirovnico. 

06-0083 Novo mesto-Metlika (tretji pas) REKO Zgrajen je tretji pas od km 8.750 do km 9,181. 

Pripravljen je projekt za izvedbo od km 5.713 do km 6,091 mimo gostilne Prepih in km 13,772 do km 14,100 (prelaz Vahta) ter idejni projekti: 

od km 18,300 do km 19,650 in 20,732 do km 21,955; od 11,200 do km 14.100; od km 4.885 do km 5,560 (za Dolnjo Težko vodo) 

Pridobljena so vsa zemljišča za gradnjo tretjega pasu na prelazu Vahta iz Metliške smeri. Razlastitev je dokončna. 




06-0084 Projekti EU (Priprava dokumentacije) SKUP Z rebalansom proračuna so bila sredstva na projektu zmanjšana, zato letni plan za leto 2010 ni bil realiziran. Zagotovljena sredsta so bila 



-Izdelava IDZ/IDP projektne dokumentacije ureditve regionalne ceste R2-430/0282 Višnja vas - Celje 

-IDP ureditve R3-615/5740 Volčja Draga-Križišče Cijan (skozi Bukovico) 

-IDP reko. G2-102/1035 Spodnja Idrija ter G2-102/1034 Sp. Idrija- Godovič 

-IDP ureditev ceste R3-601/7507 Borjana- Robidišče od km 0.000 do km 0.600 

-PZI sanacijskih posegov za zagotovitev celoletne prevoznosti R1-206 Kranjska Gora-Ruska cesta-Vršič-Trenta-Bovec na odsekih 1043, 

1028 in 1029 

06-0091 Sp.Jezersko-Preddvor PREP V letu 2010 smo pripravili razpis za nadaljevanje naslednje faze preplastitve za katero je tudi potrjen INVP. Postopek se ni dokončal zaradi 

zmanjšanih sredstev z rebalansom proračuna. 

06-0094 Sl.Bistrica-Hajdina PREP Pridobljena je bila projektna dokumentacija za preplastitev ceste G1-2/0293 od km 1,330 do km 3,340.V pripravi je tudi proj. dok. za PZI 

odvodnjavanja, križišč Kungota, križišče k gramoznici in križišča Kidričevo ter preplastitev ceste od km 3,340 do priključka na AC. 

V letu 2008 so se izvedla gradbena dela na preplastitvi ceste od km 2,100 do km 3,340. 

V letu 2009 so se začela dela na preplastitvi glavne ceste G1-2/0293, od km 1,300 do km 1,943. 

V letu 2010 se je izvedla preplastitev ceste med dvemi križišči (med križiščem za Cirkovce in križiščem za Starošince), ki sta bili urejeni 

hkrati s preplastitvijo (vključno s tretjimi zavijalnimi pasovi). Dela so bila zaključena oktobra 2010. 

Izvedena so vsa dela na obeh križiščih, dela po pogodbi so zaključena, za dodatno naročena dela je v sklepanju aneks. Dodatno so se 

izvedle tudi traktorske poti. 

06-0097 Tržišče - Hotemež REKO Rekonstrukcija ceste R3-738/6727 Tržišče - Hotemež je deljena v več etap. Skozi naselje Krmelj se je rekonstrukcija izvaja v treh etapah. 1. 

etapa od km 2,660 do km 3,320 in 2. etapa od km 3,320 do km 3,630 sta bili končani v letu 2009. Gradbena dela so poleg ureditve vozišča 

obsegala gradnjo hodnikov za pešce, ureditev odvodnjavanja in javno razsvetljavo. Dela na 3.etapi, ki zajema tudi preureditev križišča v km 

2,595 v krožišče so bila zaključena v letu 2010 in predana v promet. 

06-0100 Vurmat - Kapla PREP PZI projektna dokumentacija je bila izdelana za preplastitev ceste R3-706/6301, Vurmat - Kapla od km 5,990 do km 7,800 in od 7,800 do km 

9,840. 

V letu 2008 je bila zaključena prva etapa preplastitve od km 5,990 do km 7,800. 

V maju 2009 je bila podpisana pogodba za izvedbo preplastitve 2.etape ceste R3-706/6301 Ožbalt-Zg.Kapla, od km 7+800 do km 9+840 z 

izbranim izvajalcem.Dela po pogodbi so bila v roku zaključena 

V letu 2010 so se izvajala gradbena dela na treh avtobusnih postajah. Dela še niso v celoti zaključena zaradi nestrinjanja bivših lastnikov 

zemljišč s predvideno gradnjo na enem avtobusnem postajališču. 

06-0101 Črenšovci - Razkrižje OBNO Preplastitev II.etape ceste R3-726/1322, Črenšovci - Razkrižje od km 3,100 do km 4,000 je bila v letu 2009 zaključena in plačana. Dela na 

projektu so z zaključkom II.etepe v celoti končana in plačana. 

V letu 2010 na projektu ni bilo aktivnosti. 

06-0104 Ojstriška vas - Pondor PREP V letu 2010 ni bilo aktivnosti. Pridobljena je PZI projektna dokumentacija za izvedbo preplastitve. 

06-0108 Gomilica-Lipa-Beltinci PREP Predvidena je bila preplastitev ceste R3-729/4207 Gomilica - Lipa Beltinci od km 4,935 do km 9,253. 

Dela na 1. etapi preplastitve od km 6,075 dom km 8,381 so bila dokončana v l.2008. V letu 2009 se je izdelala projektna dokumentacija za 

izvedbo križišča z levozavijalnimi pasovi in odcepom za OŠ v km 8,381. Pridobila so se potrebna zemljišča in izvedla so se vsa gradbena 

dela na izvedbi križišča. Dela so bila v letu 2009 v celoti zaključena. 




06-0111 Domanjševci PREP Ukrep je obsegal izvedbo ureditve ceste R3-724/5694 od km 0+000 do km 1+060 skozi naselje Domanjševci na podlagi projekta, ki ga je 

izdelal Tehnični biro Murska Sobota. 

Dela na 1. etapi od km 0+000 do km 0+580 so bila zaključena v letu 2008. 

V letu 2009 se je nadaljeval odkup zemljišč za 2. etapo. 

V letu 2010 je bil izveden razpis za izvedbo 2.etape preplastitve reg. ceste od km 0,580 do km 1,060. Vsa dela so bila zaključena v 

pogodbenem roku. 

06-0112 Loče (rondo) KRIŽ V letu 2010 ni bilo aktivnosti na investicijskem projektu. Finančna sredstva pomenijo plačilo pogodbenih obveznosti iz leta 2009. Projekt je 

zaključen. 

06-0113 Cezlak - Pesek MODE Pridobljena je PGD/PZI projektna dokumentacija za 1.etapo na reg. cesti RT 930/7065, od km 11,850 do km 14,530. 

V letu 2010 je bila proj. dokumentacija recenzirana. Pridobljena je bila tudi PIZ investicijska dokumentacija in pričelo se je z odkupom 

potrebnih zemljišč za gradnjo. Izvedba gradbenih del je predvidena v letu 2012. 

06-0114 Zreče (rondo) KRIŽ V letu 2010 smo pridobili dokazila o razpolaganju z zemljiščem. 

06-0115 Stranice (rondo) KRIŽ V letu 2010 smo zaključili gradnjo krožnega križišča Stranice. 

06-0116 Ulipi (rondo) KRIŽ V letu 2010 smo zaradi problemov nepridobljenih zemljišč pridobili študijo za začasno postavitev semaforja, ki potrjuje možno začasno 

postavitev semaforskih naprav. V postopku je bilo naročilo za pridobitev projektne dokumentacije te rešitve, ki pa ni bilo realizirano zaradi 

zmanjšanja sredstev z rebalansom proračuna. 

06-0117 Volče - Solarji MODE Izvedba del na križišču za Solarje, plačila, pregled in prevzem del. 

07-0001 Koper 2 (rondo) KRIŽ Izveden je bil razpis in izvedena dela izgradnje krožišča, izveden pregled izvedenih del in prevzem. 

07-0003 Koper 1 (rondo) KRIŽ Plačila opravljenih storitev in prevzem del. 

07-0004 Sveti Anton - Gračišče REKO Izvedba odkupov. 

07-0005 Ankaran - Lazaret URED Usklajevanje projekta z Občino Koper, katera je naročnik projekta ureditve, priprava predloga sporazuma o sofinanciranju. 

07-0006 Brezovica pri Gradinu - Gračišče MODE Izdelava dopolnitve projekta modernizacije odseka od km o.000 do km 0.900, izvedba potrebnih odkupov. 

07-0009 Muta-Gortina MODE Projekt je bil zaključen v letu 2009. V letu 2010 na projektu ni bilo nobenih aktivnosti. 

07-0010 Sp.Selnica-Duh na Ostrem vrhu PREP Projektna dokumentacija PGD,PZI za R3-707/8801Sp. Selnica - Duh na Ostrem vrhu, 1.odsek od km 6.200 do km 6.700, 2.odsek od km 

7.220 do km 9.000, 3.odsek od km 9.480 do km 9.5600 je izdelana, zemljišča so pridobljena, izvedena so dela 1. faze od km 6.200 do km 

6.776 in sanacija odrona. 

07-0011 Sl. Konjice - Tepanje KOLE Kolesarska steza Tepanje-Slovenske Konjice je bila dokončana 30.5.2009. Po komisijskem pregledu so bile odpravljene pomanjkljivosti v 

celoti že v naslednjih mesecih. Z izvajalcem del Gradnje Žveplan je bil sklenjen aneks št. 2 k osnovni pogodbi za dodatna dela in za 

pomanjkljivosti ugotovljene po komisijskem pregledu v vrednosti 1.016.383,72 EUR. O tega delež DRSC 831.605,16 in delež občine 

slovenske Konjice 184.778,56 Eur. Ker v proračunu sredstev DRSC za leto 2009 ni bilo zagotovljenih dovolj sredstev se je zamik plačila 

prestavil v leto 2010 v vrednosti 28.913,67 EUR. 

07-0013 Sl. Konjice - Poljčane KRIŽ Izdelana in revidirana je projektna dokumentacija za izgradnjo krožnega križišča v Tepanjah. Potekali so postopki za pridobivanje zemljišč, 

izdelan in potrjen je bil Investicijski program. 




07-0014 Sl. Konjice - Oplotnica OBVO Projektna dokumentacija PGD za izvedbo krožnega križišča" Hofer" na regionalni cesti R2-430 odsek 0278 Tepanje -Slovenske Konjice v 

km 2,076 je izdelana, zemljišča potrebna za izgradnjo so v večini odkupljena. Za obvoznico Slovenske Konjice - Oplotnica z odcepom od 

križišča "Hofer " so bile izdelane variantne rešitve, Občina Slovenske Konjice je končno potrdila najoptimalnejšo varianto ( V4) imenovano 

vzhodna obvoznica. 

07-0017 Rogatec OBVO V teku je bilo pridobivanje zemljišč, ki so potrebna za gradnjo. Z gradnjo I. faze se je pričelo. Gradnja je potekala skladno z dinamiko 

zagotovljenih sredstev v proračunu RS.Zgrajeno je bilo cca 30% predvidenih pogodbenih del. 

07-0019 Podpeč - Brezovica URED Nadaljevanje in zaključek gradnje odseka od km 5.400 do km 6.500. Priprava razpisa za odsek skozi Notranje Gorice, priprava in podpis 

sofinancerskega sporazuma za izgradnjo tega odseka. 

07-0023 Tretja razvojna os (južni del:NM - Metlika - 

Vinica) 

NOVO 

Celoten odsek trase tretje razvojne osi - južni del, ki poteka od A2 Ljubljana - Obrežje pri Novem mestu in mejo z Republiko Hrvaško (MMP 

Metlika in MMP Vinica) z vsemi povezovalnimi cestami je deljen na tri odseke: 

odsek 1, poteka od avtoceste A2 Ljubljana - Obrežje (vzhodni priključek Novo mesto) do priključka Maline na cesto R2- 421/2507, vključuje 

tudi predor pod Gorjanci ter zahodno obvoznico Novega mesto. 

Na celotnem odseku od AC do priključka Maline se načrtuje štiripasovna cesta (predlog izdelane prometne študije). 

Kot dvopasovne se načrtujejo povezovalne ceste in zahodna obvoznica Novega mesta z izvennivojskimi priključki. 

odsek 2, ki poteka od priključka Maline v smeri proti Metliki do mednarodnega mejnega prehoda vključno s severno obvoznico Metlike in v 

smeri proti Vinici do priključka Črnomelj jug, 

odsek 3, ki poteka od priključka Črnomelj jug do mednarodnega mejnega prehoda Vinica. 

Aktivnosti, ki so potekale na posameznih odsekih: 

odsek 1: 

naročen in izdelan je osnutek DPN. 

Strokovne podlage in okoljsko poročilo so v fazi recenzijskega pregleda. 28. 12. 2010 je bila podana vloga za mnenje o ustreznosti 

okoljskega poročila. 

Odsek 2: 

podpisana je pogodba za izdelavo DPN, pridobljene so dopolnjene smernice nosilcev urejanja prostora (NUP). Podpisana je pogodba za 

izdelavo dopolnitve OP in PVO. Pripravljen je razpis za izdelovalca strokovnih podlag k DPN. 

Odsek 3: 

Nadaljevanje izdelave strokovnih podlag za odsek 3 bo možno po določitvi osi drugega odseka na smeri proti Črnomlju. 

07-0024 Četrta razvojna os (Gorenja vas - Cerkno) NOVO V teku je postopek priprave DPN. Zaradi številnih zapletov, predvsem pa nasprotovanja in novim predlogom Občine Gorenja vas je bilo 

obdelanih 5 variant. S predlogom najprimernejše variante je bila Vlada RS seznanjena v juniju 2010 in na seji 10. 6. 2010 sprejela sklep o 

nadaljevanju postopka priprave DPN po predlagani varianti SEVER 2. 

07-0025 Pivka OBVO Izdelava idejnega projekta glavne in regionalne ceste - na obstoječih trasah, ki se navezuje na bodočo obvoznico, in usklajevanje z Občino 

Pivka. 

07-0026 Kal - Neverke REKO Izvedba potrebnih odkupov za drugo fazo rekonstrukcije od km 14.620 do km 16.060 skozi naselje Kal. 




07-0027 Ravne URED Ureditev regionalne ceste R1-226/1255 Poljana - Ravne zajema ureditev pločnikov in kolesarske steze od km 6+400 do km 7+500.Projekt je 

dopolnjen še z ureditvijo regionalne ceste R1-226/1255 Poljana - Ravne, pločnikov in kolesarske steze od km 7+500 do km 7+800. 

Izdelan je bil projekt za izvedbo (PZI) ureditve ceste s križišči, dveh avtobusnih postaj, pločnikov ter kolesarske steze. Cesta se ureja od km 

6.4+00 do km 7.8+00. 

Izveden je bil razpis za izvedbo 1. etape ureditve ceste od km 6+800 do km 7+800 in izbran izvajalec del, pogodba je bila podpisana v 

oktobru 2009. 

V letu 2010 so bila dela po pogodbi in aneksu so zaključena. Aneks za dodatna dela je bil podpisan. V pripravi je dokumentacija za 

komisijski pregled. 

07-0028 Radeče URED Predvidena je ureditev ceste R3-665/1191 skozi Radeče na odseku od km 25+606 do km 27+692. Predvidena je izvedba pločnikov, 

odvodnjavanja, gradnja oz. prestavitev komunalnih vodov, J. R., ureditev ceste in postavitev prometne signalizacije. 

V letu 2010 so bila dela v celoti zaključena. Dne 19.11,2010 je bil komisijski pregled in odpravljene pomanjkljivosti (izjava nadzora 

22.12.2010). 

07-0029 Obvoznica Rogaška Slatina OBNO Izvedena je bila II. etapa obnove obvoznice Rogaška Slatina (G1-107/1276), ki je zajemala ureditev križišča v km 6+420 z novo občinsko 

cesto in nadaljevanje obnove od km 3+280 do km 4+400. Občina je pridobila projekt krožnega križišča cest G1-107/1276 in R3685/7495 v 

Tekačevem v km 2+365. 

07-0031 Gaber-Uršna sela PREP Regionalna cesta R3-664/2501 ima na več delih slabo vozno površino. V času asfaltiranja ni bila izvedena zaključna obrabna plast asfalta. V 

letu 2008 je bila izvedena preplastitev od km 4,800 do km 6,300. V letu 2010 so se vršile aktivnosti na spremljanju objekta v garancijski dobi. 

07-0032 Begunjska cesta URED Izdelana je projektna dokumentacija PZI Ureditev semaforizacije križišča R2-410/1133 Bistrica -Tržič v km 0.320 in R2-410/1134 Tržič- 

Golnik in odkupljena zemljišča. 

07-0033 Tržič - Begunje URED Izdelana je projektna dokumentacija Ureditev regionalne ceste R3-638/1132 Tržič -Begunje od 9.750 do 10.050 in AP v km 10.140 in 

odkupljena zemljišča 1.etape. Zaradi odpora strank v postopku odkupa, se je začasno od nadaljevanja odkupa odstopilo, ker je pri izgradnji 

kanalizacijskega sistema in vodovodnega omrežja, ki potekata v trasi ceste, izvajalec teh del cesto tudi saniral. V projektu 2. etape je 

predvidena tudi obnova kinete potoka Kalinček v dolžini cca 150 m, ki bistveno vpliva na višino investicije. 

07-0035 Tretja razvojna os (osrednji del: Celje - NM) NOVO V letu 2010 je bila naročena ŠV/PIZ ter vse strokovne podlage in OP za potrebe doplolnitve ŠV/PIZ. Vse strokovne podlage so izdelane, 

enako OP in ŠV/PIZ. Vsi dokumenti so v recenziji na MOP-u. PO opravljeni recenziji je pričakovati dololnitve ŠV/PIZ in nato potreditev 

ŠV/PIZ na komisiji MzP. 

PO nerecenzirani ŠV/PIZ se je najustreznejša varianta izkazala OPNVR, ki dosega malenkost boljše rezultate kot obe minimalni varianti. 

ŠV/PIZ in dodatno strokovno gradivo predvideva nadaljevanje priprave DPN po fazah. 

07-0036 Obvoznica Gorenja vas OBVO Obvoznico Gorenja vas se v dolžini ca 600 metrov uredi kot del posodobljenega poteka regionalne ceste R1-210 na odseku 1111 Gorenja 

vas - Trebija na delu skozi naselje Gorenja vas. Obvoznica je del ukrepov za vzpostavitev sodobne daljinske prometnice, ki širše gledano 

povezuje gornje Posočje z osrednjo Slovenijo, t.i. 4. razvojne osi. 

Vrednost investicije, vključno s prostorsko, projektno in investicijsko dokumentacijo ter odkupi zemljišč in odškodninami je ocenjena na 5 

milijonov evrov (50% natančnost). 

Obvoznica je bila umeščena v prostor z Odlokom o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 81/2010 dne 

15. 10. 2010. 

V teku sta javni naročili za izdelavo projektne dokumentacije (PGD in PZI) in investicijske dokumentacije (prometne študije, predinvesticijske 

zasnove, investicijskega programa) ter dogovori in cenitve o odkupih, za gradnjo potrebnih nepremičnin (stavbe in zemljišča). Začetek 

gradnje bo predvidoma v letu 2012, s čimer bi bilo še možno ujeti financiranje iz EU sredstev. 

07-0037 Obvoznica Vrhnika OBVO Izdelana je bila PN za dopolnitev ŠV in gradbenotehničnega dela za dve novi varianti. 




07-0038 Sorica-Podrošt PLAZ Sanacija dveh usadov: v km 3,680 v dolžini 30 m in v km 4,900 v dolžini 95 m ter obnova ceste, je končana. 

Rekonstrukcija ceste - III.etapa, v okviru katere so izvedene sanacije brežin od km 4,100 do km 5,100 je končana. Izvedene so podporne in 

oporne konstrukcije z obnovo ceste in odvodnjavanjem v okviru pogodbe. 

07-0040 Velika reka - Radeče PLAZ Sanacija plazu na cesti R3-665/1191 v km 16,0 in asfaltiranje vozišča je zaključeno. Komisijski pregled opravljenih del s prevzemom je 

izveden. 

Nadaljevali in zaključili smo sanaciji plazov z izvedbo podpornih konstrukcij (sidrana pilotna stena) v km 16,335 v dolžini 97 m in v km 16,563 

v dolžini 67 m. Komisijski pregled opravljenih del je izveden. 

07-0042 Kanomlja ZIDS V letu 2010 so bile izvedena obnovitvena dela v sklopu sanacije opornih zidov v km 8,34 -zid 1, v km 9,937-zid 2, v km 10,492-zid 3, v km 

11,108-zid 5 in sanacija propusta v km 8+775. Izvedene so bile obložne in težnostne opornne konstrukcije iz kamna v betonu in obnovitev 

voziščne konstrukcije na območju sanacije zidov. Gradnja je bila zaključena v letu 2010, delno plačilo vseh obveznosti pa še skladno z 

razpoložljivimi sredstvi še v letu 2011.Izveden je bil postopek javnega naročila za sanacijo podpornega zidu v km 19,00o Izvajalec je začel z 

izvedbo del, zaključek je predviden v letu 2011. 

07-0043 Črni vrh - Col ZIDS V letu 2010 so bila izvedena dokončna plačila sanacije opornega zidu v km 0,940 na odseku 1058 Črni Vrh-Col. 

Na istem odseku v km 1,995 je bila v letu 2010 izvedena sanacija podpornega zidu in voziščne konstrukcije na območju zidu. 

Izvedeni so bili komisijski pregledi in prevzemi obeh objektov. 

07-0045 Most čez Muro v Gornji Radgoni OBJR V letu 2010 se je izvedla in zaključila kompletna sanacija mejnega mostu. Izvedeno je bilo : 

- sanacija objekta z zožitvijo cestišča s treh na dbva vozna pasova 

- sanacija opornikov in poškodovanih vidnih betonov 

- izvedba novih robnih vencev, izvedba pločnikov in enostranske kolesarske steze 

- izvedba hidroizolacije plošče mostu in vgradnja asfalta 

- ureditev javne razsvetljave 

- nova mostna ograja in prometna oprema 

- sanacija podpornega zidu na priključku 

Komisijski pregled in prevzem del je bil izveden 19.05.2010. Pridobljeno je tudi potrdilo o prevzemu del in Odločba o dovoljenju za uporabo. 

07-0046 Zavrč (MP Drenovec) MODE Predvidena je ureditev vozišča na cesti R3-691/6251 od km 0,000 do km 7,280 med Zavrčem in MP Drenovec. Delno je vozišče asfaltirano, 

večji del pa je makadamsko. Projektna dokumentacija je bila izdelana. 

Dela na 1.etapi modernizacije ceste od naselja Hrastovec proti MP Drenovec na cesti R3-691/6251, Zavrč - Drenovec od km 2,604 do km 

5,481 so bila zaključena v letu 2008. 

V juliju 2009 je bila podpisana pogodba z izvajalcem del za sanacijo plazu od km 6,402 do km 6,573, ki je v pogodbenem roku zaključil z deli 

po pogodbi. 

V letu 2010 so se izvajali odkupi potrebnih zemljišč za gradnjo zadnje 3.etape. 

Izvedba del na zadnji 3. etapi je predvidena v naslednjih letih. 

07-0047 Logatec-Valkarton NOVO Usklajevanje in izdelava IDZ z občino Logatec. 

07-0049 Dekani - ureditev para križišč KRIŽ V letu 2010 se je zaradi težav pri pridobivanju zemljišč pristopilo k novelaciji projektne dokumentacije, ki je ohranila bistveni namen projekta - 

zagotovitev prometne varnosti, ob upoštevanju, da enega od potrebnij zemljišč ni mogoče odkupiti. 

07-0059 Kolesarska povezava Ptuj - Malečnik KOLE 

izdelava PZI Slovenja vas-Zlatoličje, težave pri izdaji projektnih pogojev s strani Dravskih HE. 

07-0069 MOST ČEZ GRAČNICO V LOKAVCU OBND Projektant je zaključil z izdelavo projektne dokumentacije PGD, ki je bila dostavljena za postopek revizije. Potekala je predparcelacija in 

aktivnosti za odkup potrebnih zemljišč in pridobitev dovoljenja za gradnjo. 




07-0070 Informacijski sistem UPRA V sklopu projekta smo financirali vzdrževanje standardne programske opreme Oracle in ESRI ter Microsoft. Teklo je vzdrževanje in 

nadgradnja ključnih aplikativnih programskih rešitev, ki se je izvajala na naslednjih aplikacijah: Homologacije, Infosis, Prostorski 

pregledovalnik, Objava Javnih naročila in Naročilo. Izdelane so bile naslednje nove oziroma prototipne aplikacije: Evidentiranje prejetih 

poročil izvedenih del in komisijskih pregledov, Pregled popisa prometne signalizacije, Lotus Notes strežnik in druge manjše nadgradnje 

obstoječih aplikacij. Razvoj novih aplikacij ni bil začet zaradi varčevalnih ukrepov vlade in pomanjkanja kadra za izpeljavo novih programskih 

rešitev. Zaradi pomanjkanja kadra smo s projekta pokrili tudi stroške zunanjih izvajalcev na področjih: podpora informatika posameznim 

procesom z izdelavo manjših aplikativnih rešitev in administracija Oracle baze. 

07-0071 Programska oprema za evidence o cestah UPRA V letu 2010 smo v okviru projekta izvajali vzdrževanje obstoječih aplikacij (WEPS, WSTET) in naročali druge manjše računalniške storitve za 

potrebe BCP aplikacij. Med večja vzdrževanja sodijo nadgradnja programov za prikazovanje video posnetkov cest na spletu WAC in 

nadgradnja aplikacije za pregled podatkov o objektih. Izvajala so se dela na prototipni aplikaciji BCP za potrebe evidence tehničnih 

elementov cest. Obračunavalo se je vzdrževanje in gostovanje za aplikacijo KSSN. Izvedeno je bilo gostovanje QLTC strežnika z GPRS 

prenosom števnih podatkov za nove avtomatske števce. 

07-0075 Podlubnik - Praprotno REKO V letu 2010 smo nadaljevali s postopkom pridobivanja dokazil o razpolaganju z zemljišči. 

07-0078 Majšperk KRIŽ Na območju trikrakega križišča v Majšperku - križanje dveh državnih cest, je bilo zgrajeno štirikrako krožno križišče z vso komunalno 

infrastrukturo. Predvideno je bilo sofinanciranje občine. 

V juliju 2009 je bila podpisana pogodba z izvajalcem, ki je izvedel vsa pogodbena dela za ureditev krožišča. Podpisan je bil aneks za 

podaljšanje roka končanja del do 30.11.2009. Dela so bila v celoti izvedena. 

07-0079 Gabrje - Ratež REKO Za rekonstrukcijo regionalne ceste R3-668/5849 Gabrje - Ratež je Mestna občina Novo mesto pridobila projektno dokumentacijo do križišča 

v Brusnicah, ki jo je obljubila krajanom za soglasje k gradnji regijskega odlagališča odpadkov (Cerod). Občina je sama zgradila odsek od km 

4,488 do križišča z R2-419 v Ratežu. Zgrajena je tudi 2. etapa od km 3,970 (Brusnice)do km 4,488 za katerega je bil podpisan sofinancerski 

sporazum. Gradnja tretje etape od km 3,740 do km 3,970 je gradbeno zaključena. 

V izdelavi je tudi projekt skozi Brusnice, ki ga je naročila Občina Novo mesto. 

07-0080 Novo mesto - Šentjernej REKO V načrtu razvojnih programov je v okviru tega projekta predvidena ureditev ceste R2-419/1204 Novo mesto - Šentjernej skozi Ratež od km 

5,000 do km 6,046 z rekonstrukcijo križišča v Ratežu. V letu 2010 je bil podpisan sofinanceski sporazum, izdelan Investicijski program, v 

teku je odkup zemljišč. 

07-0081 Razkrižje - MP Gibina PREP Projektna dokumentacija PGD,PZI za rekonstrukcijo ceste R1-231/1325 Gibina-MP Razkrižje odsek od km 0.500 do km 2.487, ureditev 

hodnika za pešce, avtobusnega postajališča, zaščite in prestavitve komunalnih vodov, javne razsvetljave, razširitev prepusta je izdelana, 

pridobivanje zemljišč je v teku, pogodbe z lastniki zemljišč so sklenjene, sofinancerski sporazum o financiranju z Občino Razkrižje je 

sklenjen. 

07-0082 Marinča vas URED Izdelan je PZI projekt skozi Marinčo vas. Sofinancerski sporazum je podpisan. 

07-0083 Bovec - Predel OBNO Izdelana je tehnična in delno investicijske dokumentacije za izvedbo obnovitvenih del na odseku Predel-Bovec od km 8,050 do km 9+110. 

07-0085 Most čez Belco (Ljubljana - Polhov Gradec) OBJR V 2010 se je zaključila gradnja nadometnega objekta. 

07-0086 Mostovi Ljubljanica - Briše OBND Objekta v km 6,034 in 4,696 

Izvajalec je v mesecu februarju predal dokazno dokumentacijo. V mesecu juliju je bil izveden komisijski pregled obeh objektov. V mescu 

avgustu je bilo izdano uporabno dovoljenje. 

Objekt v km 9,005: 

V mescu aprilu je izvedeno javno odpiranje ponudb za izvedbo projektno potrebnih del. Gradbena pogodba je sklenjena v mesecu septembru 

2010. Glede na razpoložljiva finančna sredstva bodo dela izvedena v letu 2011. 

07-0087 Gornji Grad OBVO V letu 2010 smo zaključili izdelavo idejnega projekta obvoznice. 




07-0088 Velika Polana-Gomilica REKO Investicija predvideva obnovo slabega vozišča in izgradnjo kolesarske poti med Hotizo in Veliko Polano. Pridobljena je bila projektna 

dokumentacija in podpisan sofinancerski sporazum z občinama Velika Polana in občino Lendavo. Izdelana in recenzirana je bila projektna 

dokumentacija odseka skozi Hotizo (ureditev pločnikov in vozišča). 

V sklopu projekta Velika Polana - Gomilica je bila izdelana tudi projektna dokumentacija za izvedbo 5. faze - kolesarska pot do Gomilice in 6. 

faze - ureditev ceste skozi Gomilico. Projektna dokumentacija je bila recenzirana. 

V letu 2009 je bila zaključena gradnja 2. etape od Hotize do Velike Polane (cesta in kolesarska pot). 

Komisijski pregled je bil izveden v letu 2010.V letu 2010 so bila pridobljena tudi vsa zemljišča potrebna za gradnjo skozi Hotizo. 

V letu 2010 je bil izveden razpis na prvi etapi za izvedbo gradbenih del na reg. cesti R3-729/4206 Velika Polana-Gomilica od km 0,000 do km 

0,620 (skozi Hotizo-občina Lendava) in tudi na delu tretje etape cca 200m ceste in kolesarske poti od Vel. Polane proti Gomilici (občina 

Velika Polana). Izbran je bil izvajalec gradbenih del, ki je v letu 2010 pričel z izvedbo gradbenih del na reg. cesti R3-729/4206 Velika Polana- 

Gomilica od km 0,000 do km 0,620 (skozi Hotizo). 

07-0090 Pivka - Zagorje REKO V izdelavi je bil projekt PGD, PZI za kilometeski odsek, vključno z dopolnitvah po zahtevi hkratne gradnje daljinske kolesarske 

povezave.Usklajevanje projekta z občino Pivka. 

07-0092 Šentjur - Dobovec REKO V letu 2010 smo nadaljevali postopke sprejema DPN. Izdelana in predana na MOP je PIZ/ŠV. 

07-0093 Šoštanj - Zavodnje OBNO Zaključena je bila gradnja 4. etape državne ceste R2-425/1266 Šentvid - Šoštanj od km 12+800 do km 15+220. Gradnja je zajemala obnovo 

ceste, izgradnjo hodnikov za pešce in javno razsvetljavo 

07-0095 Šoštanj URED V letu 2010 so predvidena sredstva na tem projektu pomenila plačilo dodatnih del, drugače je bila gradnja zaključena v letu 2009. Projekt je 

zaključen. 

07-0096 Velika Polana URED Izdelana je bila projektna dokumentacija za ureditev ceste R3-729/4206 skozi naselje Velika Polana, prav tako vsa investicijska 

dokumentacija in sofinancerski sporazum. V letu 2009 je bilo obnovljeno vozišče, zgrajeni so bili pločniki s kolesarsko stezo in javno 

razsvetljavo. V območju osnovne šole so bili izvedeni ukrepi za umirjanje prometa in prehodi za pešce. 

Vsa dela po pogodbi za ureditev ceste so bila v celoti zaključena. 

V letu 2010 je bil uspešno izveden komisijski pregled izvedenih del. 

07-0097 Prekopa KRIŽ V letu 2010 smo pričeli s postopki pridobivanja dokazil o razpolaganju z zemljišči, ki so bili ustavljeni zaradi zmanjšanja sredstev z 

rebalansom proračuna. 

07-0098 Čeplje URED V letu 2010 smo končali gradnjo ureditve regionalne ceste R2-447/0290 od km 7+500 v dolžini 500m skozi Čeplje. 

07-0099 Brode KRIŽ V letu 2010 smo pridobili potrjen DI-IP. 

07-0103 Težka voda URED Za rekonstrukcijo ceste skozi naselje Težka voda je po sprejetem občinskem lokacijskem načrtu urejena cesta, pločniki, javna razsvetjava in 

ostala infrastruktura. 




07-0110 DRUID - Vožnja pod vplivom mamil UPRA DRUID je največji raziskovalni projekt, ki ga financira EU na področju varnosti cestnega prometa, saj sodeluje 37 partnerjev in je skupna 

vrednost sofinanciranja s strani EU 19 milijonov evrov. DRSC-SPV je nosilec delovne skupine, ki se je ukvarjala s preverjanjem učinkovitosti 

ukrepov prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih snovi. V delovni 

skupini sodelujejo še predstavniki Nemškega BASt-a, Avstrijskega Kuratorija za varnost prometa KUSS, Danskega Inštituta za varnost 

prometa DTF, Univerze iz Muenchna in Univerze iz Wuerzburga. 

Sredstva so namenjena izvedbi mednarodnega projekta in koordinaciji na ravni držav, ki so vključene v WP6. 

Projekt se zaključi 14.10.2011. 


- stroške dela za izvajanje nalog v okviru mednarodnega projekta 

- materialne stroške za delo delavcev DRSC, ki so vključeni v projekt 

- potne stroške za delo na nacionjalni in mednarodni ravni 

- sredstva za zunanje strokovne sodelavce in organizacije za izvedbo posameznih nalog 

V letu 2010 je DRSC-SPV izvedel vse predvidene naloge iz projekta WP6 Withdrawal. DRSC-SPV je bil odgovoren za izvedbo dveh 

anketiranj in obdelave podatkov v državah članicah, na podlagi katerih so bili zbrani objektivni podatki o zakonodaji na področju alkohola, 

mamil in psihoaktivnih zdravil. 

07-0111 VAMOS - Prostovoljci UPRA Projekt VAMOS je bil mednarodni projekt, ki ga je vodil SPV-DRSC. Projekt je bil v letu 2010 uspešno zaključen in so bili doseženi vsi 

zastavljeni cilji. Evalvacijska skupina DG TREN je potrdila končno poročilo projekta in finančno poročilo celotnega projekta in posameznih 

partnerjev. 

07-0112 Cirkulane (Zelena meja) MODE S sklepom vlade Ministrstvo za promet v sodelovanju z Občino Cirkulane zagotavlja izgradnjo treh odsekov nadomestnih občinskih cest na 

območju Meje: 

- zgradi novo cesto JP 603160 v dolžini 200 m na območju h.št. 89A zaradi poteka obstoječe meje po hrvaškem ozemlju, 

- novo cesto v dolžini 150 m na območju h. št. 18 in 19 ter 

- novo cesto v dolžini 100 m na območju h. št. 23 A in 24 zaradi poteka obstoječe ceste po hrvaškem ozemlju. 

Prevoznost treh odsekov je bila zagotovljena do predvidenega roka. 

Na dveh odsekih se dela niso izvajala zaradi nerešenih odkupov zemljišč. 

V letu 2009 so se zaključila vsa dela na asfaltiranju treh javnih poti (kjer je bilo mogoče izvesti odkupe). Vsa dela so končana. 

V letu 2010 ni bilo aktivnosti. 

08-0003 Brinje (križišče) URED V letu 2010 je bila ureditev para AP in križišče za naselje Brinje ter Reaktorski center na G2-108/1181 v km 1.000 v dolžini 150m zaključena. 

Opravljen je bil komisijski pregled in odpravljene pomanjkljivosti, ter objekt predan v redno vzdrževanje. 

08-0004 Želodnik - Prevoje KOLE Recenziran PZI projekt Ureditve kolesarskih površin ob R2-447/0292 Trojane - Želodnik od km 19,800 do km 21,590. 

Pri odkupu zemljišč se 4 lastniki ne strinjajo z odkupno ceno. Pri odkupu se v nadalje vključi Občino. 

08-0005 Prihova (BUS postaja) URED V letu 2010 so bile odpravljene pomanjkljivosti na objektu, ter predan objekt v redno vzdrževanje. 




08-0006 Lešnica - Otočec - Kronovo URED V letu 2010 so bila izvedena dela na Ureditvi križišča na DC R2-488/0224 Otočec - Kronovo v km 1.450 z DC R3-667/1385 Zbure - 

Mačkovec in JP za Gor. Kronovo. Urejen je bil pas za leve zavijalce, par avtobusnih postajališč ter ukrepi za umirjanje prometa. 

Naročen je bil komisijki pregled. 

Recenzirana in zaključena je bila PGD, PZI za ureditev križišča na DC H1/1472 Lešnica - Otočec v km 0.770 z R3-667/1385 Zbure - 

Mačkovec in LC za Paho in Stari Grad. na podlagi izdelane projektne dokumentacije potekajo postopki za pridobitev potrebnih zemljišč. 

Recenzirana je bila IDZ za "Ureditev krožnega križišča Otočec", na R2-448, odsek 0223 Novo mesto - Otočec, km 2,580, lokalne ceste (prej 

R3-667, odsek 1385 Zbure - Mačkovec) in lokalne ceste LC 298031- Šolska cesta ter oddan je bil PGD projekt. Pridobljena so bila tudi vsa 

zemljišča. Z MO Novo mesto so se začeli pogovori o sofinanciranju "Ureditev krožnega križišča Otočec". 

08-0007 Seča URED V letu 2010 ni bilo aktivnosti inženirja na projektu. 

Potekali so postopki za pridobitev potrebnih zemljišč (zemljišča so pridobljena potekajo zaključni postopki). Občini Piran je bil posredovan 

popravljen osnutek sofinancerskega sporazuma. 

08-0008 Male Lašče URED V letu 2010 so potekali postopki za pridobitev zemljišč, ki so bili sproženi v začetku leta 2008. 

08-0009 Dolnje Retje (bus) URED V letu 2010 so bile odpravljene pomanjkljivosti na objektu, ter predan objekt v redno vzdrževanje. 

08-0010 Jakičevo KRIŽ V letu 2010 so potekali postopki za pridobitev zemljišč, ki so bili sproženi v začetku leta 2008. 

08-0011 Rogaška Slatina - Podčetrtek - Bistrica ob 

Sotli 

KOLE 

Zaključena gradnja odsekov Podčetrtek-Imeno ob R1-219/1239, od km 11.274 do km 12.050, od km 12.250 do km 12.370, od km 12.370 do 

km 12.841 in od km 11.320 do km 11.757. Iz sredstev ESRR izplačano 0,51 mio EUR. 

V letu 2010 oddana javna naročila za izdelavo PGD in PZI za odsek Aqua Luna-Podčetrtek in PGD in PZI odseka skozi R.Slatino po 

spremenjeni trasi. 

PZI odseka ob R3-685/7450, Rodne-Rajnkovec, od km 0.410-km 1.500, izdelan in sledi pridobivanje zemljišč. 

Odpravljene pomankljivosti PZI ob Vonarskem jezeru po recenziji. Projekt je naročila Občina Rogaška Slatina. 

v izdelavi PGD odseka Imeno-Prelasko (projekt je naročila Občina Podčetrtek). 

08-0012 Miren - Vrtojba - Kanal KOLE Projekt obsega izgradnjo odseka dvosmerne samostojne kolesarske poti med Solkanom in Plavami v dolžini 9.270 m, ki se v km 2,280 deli 

na dva pododseka. 

Za pododsek Solkan-Plave, od km 0.340 do km 2.280, je bila izvedena parcelacija zemljišč in odkupljeno je 80 % zemljišč. 

Za pododsek od km 2.280 do km 9.610 je izdelan in recenziran PGD, ki ga je naročila Občina Nova Gorica. Za del pododseka, od km 7.290 

do km 7.510, je izdelan IDP. 

Projekt je predviden za sofinanciranje s sredstvi ESRR, vloga za dodelitev sredstev ESRR posredovana na OU v februarju 2010. Odločba 

OU o dodelitvi sredstev ESRR še ni izdana. 

08-0013 Murska Sobota - Gederovci KOLE V izdelavo je bil predan IDP kolesarske povezave odsek Vanča vas - MMP Gederovci. 

Potekajo postopki za pridobitev zemljišč na odseku Veščica - Vanča vas. Pri dveh lastnikih (5 parcel)ni bilo mogoče skleniti pogodbe o 

odkupu. V kolikor po posredovanju občine ne bo možen odkup se začne z postopkom razlastitve. 

08-0014 Škofljica - Ig KOLE Izdelan je IDP za predmetni odsek. MOP ARSO-varstvo narave ne soglaša s traso odseka kolesarske povezave ob državni cesti. Podana 

tožba na Upravno sodišče RS na odločitev Ministrstva za okolje in prostor, da ne dovoli gradnje odseka kol.povezave ob državni cesti, na 

območju naravnega parka Barje. 

08-0015 Kočevska kolesarska povezava KOLE 

Izdelan IDZ variantnega poteka kol.povezave skozi občino Kočevje. 

08-0016 Trbonje - Maribor KOLE -odsek Muta-Zg.Vižinga:začetek gradnje odseka 

-odsek Zg.Vižinga-Vuhred:izdelana študija umestitve v prostor 




08-0017 Valeta - Portorož URED Izdelana je PZI projektne dokumentacije za Ureditev križišča Valeta - Portorož na državni cesti R3-629, odsek 1381 Valeta, od km 0,540 do 

km 0,785 ter odsek 1479 Valeta - Beli Križ - Piran, od km 0,000 do km 0,100 z lokalno cesto za Portorož. 

V letu 2010 je bil izdelan INV program ter Občini Piran je bil posredovan osnutek sofinancerskega sporazuma. 

08-0018 Kojsko ZIDS Na tem projektu so potekali samo še postopki za pridobitev manjšega zemljišča, ki pa še niso zaključeni. Izveden in uspešno zaključen je bil 

komisijski pregled opravljenih del. 

08-0022 Lomanoše PLAZ Po sklenitvi pogodbe o odškodnini za nepremičnine (dotrajana stanovnjsko hišo in gospodarsko poslopje) z lastnico nepremičnin, ki si gradi 

nadomestno stanovanjsko hišo, na tem projektu ni potekalo nobenih aktivnosti več. 

08-0023 Cerkvenjak PLAZ Izdelali smo projekt rušitve stanovanjskega objekta in postavitev novega za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in izvedbo (PZI). 

Pridobili smo gradbeno dovoljenje in izveddli javni razpis za rušitev stanovanjskega objekta in postavitev novega ter sanacijo brežine na cesti 

R2-439/1305 Sv. jurij - Cerkvenjak v km 6,000 v dolžini 70 m. Izvajalec del je zgradil stanovanjski objekt do četrte faze. 

08-0025 Dražgoše - Rudno PLAZ Sanacija plazu s podporno konstrukcijo v km 11,520 dolžine 175 m je končana. Izvedba zaključnih del - obnova ceste z odvodnjavanjem, na 

istem odseku je zaključen. Zgrajeno je tudi avtobusno postajališče z obračališčem, za kar so se dodatno izvajali odkupi zemljišč. Komisijski 

pregled in prevzem investicije sta izvedena. Odpravljene so pomanjkljivosti ugotovljene na komisijskem pregledu. 

08-0027 Vrhole PLAZ Zaradi plazu v km 2,150, dolžine 70 m, so se na cestišču pojavili nevaren posedek in odlomni robovi. Projektna dokumentacija za izvedbo - 

PZI je izdelana. Predvidena je izgradnja podporne konstrukcije z obnovo ceste z odvodnjavanjem na območju sanacije. Javni razpis za izbor 

izvajalca del je zaključen. Na sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika se je eden od neizbranih ponudnikov pritožil in svojo zahtevo podal 

DRK. DRK je potrdila odločitev naročnika. Pogodba z izbranim izvajalcem del je podpisana. 

08-0029 Vrhovlje PLAZ Uspešno izveden je bil komisijski pregled opravljenih del. 

08-0030 Koper - Dragonja BREZ Izdelali smo projekt za izvedbo - PZI za sanacijo plazu od km 5,450 do km 5,750. Predvidena je izgradnja podporne komstrukcije in obnova 

ceste z odvodnjavanjem. 

08-0031 Izola PLAZ Sanacija obsežnega plazu v km 0,500 dolžine 100 m za preprečitev drsenja brežine in ogrožanja stanovanjskega objekta nad njim je 

končana. Izvedena je sidrana pilotna stena in sanirane poškodbe stanovanjske hiše. Vsa dela so zaključena. Komisijski pregled in prevzem 

opravljenih del sta bila opravljena. 

08-0032 Šutna - Planina v Podbočju PLAZ Izvedba sanacije plazu v km 4,505 dolžine 45 m z izgradnjo podporne (pilotna stena) in oporne konstrukcije (kamnita zložba v betonu) ter 

obnova vozišča z odvodnjavanjem je končana. Zemljiške zadeve so rešene. Izvajalec del ima dokumentacijo za komisijski pregled 

opravljenih del pripravljeno. 

08-0033 Boharina PLAZ Na podlagi projektne dokumentacije in izvedenega javnega razpisa za izbor izvajalca del je izvedena sanacija plazu v km 21,040 dolžine 71 

m z obnovo vozišča in odvodnjavanjem. Dela so zaključena. Komisijski pregled je bil opravljen. 

08-0034 Ravbarkomanda - Postojna BREZ Izveden je bil komisijski pregled opravljenih del, ki je bil uspešno zaključen. 

08-0035 Idrija - Dol. Trebuša ZIDS Zaradi dotrajanosti in nevarnosti porušitve obstoječih podpornih in opornih zidov ter nasipne brežine od km 6,280 do km 6,580 (v naselju 

Travnik) v dolžini 300 m bo potrebno izvesti sanacijo z rekonstrukcijo ceste. Trenutno je postavljena polovična semaforizirana zapora ceste. 

Promet se odvija izmenično enosmerno. Projekt sanacije (PZI) je izdelan. Recenzija projektne dokumentacije je zaključena. Projektna 

dokumentacija je dopolnjena in usklajena s pripombami recenzenta. Investicijska dokumentacija je izdelana. Odkup zemljišč še ni zaključen, 

ker ima eden od lastnikov zemljišč veliko pogojev za sklenitev pogodbe. Sanacija brežin je predvidena z izgradnjo podpornih in opornih AB 

konstrukcij ter rekonstrukcijo ceste z odvodnjavanjem. 

Javni razpis za izbor izvajalca del je končan. Z izbranim izvajalcem del je sklenjena pogodba. Izvajalec del pripravlja dokumentacijo za 

zaporo ceste in organizacijo gradbišča. 




08-0036 Lucija - Sečovlje PREP V letu 2010 se je izvedla preplastitev cestišča od km 4,760 do km 5,060. 

Obseg del : 

- sanacija vozišča z rezkanjem in vgradnjo cementne stabilizacije 

- preplastitev vozišča ter izvedba bankin 

- zamenjava vertikalne signalizacije in talne signalizacije 

- čiščenje prepustov in obnova vencev prepustov 

08-0037 Center za upravljanje in vodenje prometa UPRA V začetku leta 2010 se je začela selitev v prostore CUVP v Dragomlju, ki se je zaključila v marcu mesecu. Prevzeta je bila vsa do tedaj 

nabavljena strojna oprema. Izvedel se je razpis za dopolnitev opreme. Večina del do poletja je potekala z instalacijo opreme in vzpostavitvijo 

potrebnih komunikacij. Takoj za tem je bila vzpostavljena tudi komunikacija s predorom Ljubelj. Od sredine do konca leta se je usklajevala 

dokumentacija PZR za celoten "sistem naprav DRSC" in hkrati razvijala aplikacija "Evidenca zapor", ki omogoča avtomatiziran izpis dovoljenj 

za zapore cest. Istočasno je bil izveden razpis za PZR in PZI za video steno. Stalna naloga je bila tudi pregled cest oziroma naprav, ki jih bo 

DRSC prevzela v sistem. 

Leto 2010 je bilo večinoma leto priprav in izhodišče za vzpostavitev nujnih sistemov za delovanje CUVP, pripravo potrebnih javnih naročil. 

Konec leta je bila izdelana tudi PINV zasnova, ki bo ob potrditvi omogočala prerazporeditev sredstev znotraj proračuna za potrebe 

vzpostavitve in razvoja CUVP. 

CUVP se je predstavil na 10. Slovenskem kongresu o cestah in prometu, ki je potekal oktobra v Portorožu. 

CUVP pa je obiskalo tudi nekaj domačih in tujih delegacij (avstrijske koroške, švedske, srbske). 

08-0038 Sodražica - Nova vas PREP Nadaljevanje del in zaključek del na preplastitvi, izvedba komisijskega pregleda. 

08-0039 Divača OBVO Usklajevanje z občino Divača pri umestitvi obvoznice v prostor v skladu s podpisanim protokolom. 

08-0040 Gorenja vas (Bloki) URED Zaključek in prevzem del na odseku od km 0.070 do km 0.320. Usklajevanje u občino glede nadalnjih aktivnosti. 

08-0041 Dobje KRIŽ Izdelana je idejna zasnova križišča in dana v recenzijo. 

08-0042 Godovič (ind. cona) KRIŽ Pregled in prevzem del ureditve križišča pri šoli.Pridobivanje zemljišč za križišče pri industrijski coni. 

08-0043 Il. Bistrica - Podgrad PREP Nadaljevanje del na prvem odseku, sklenitev aneksa za potrebna dodatna dela. 

08-0044 Aurora KRIŽ Izvedba potrebnih odkupov, po izdelanem projektu, izdelava investicijske dokumentacije. 

08-0045 Livek - Idrsko PREP Novelacija DIIP-a. 

08-0046 Obvoznica Podpeč OBVO Novelacija DIIP-a, plačila del izvedenih v 2009. Koordinacija z občino Koper glede prostorskih načrtov obvoznice. 

08-0047 Pudob - Babno polje URED Dokončanje del na prvem odseku, prevzem teh del. Izdelava investicijske dokumentacije, priprava sporazuma o sofinanciranju za 2. fazo. 

08-0048 Stari trg - Loški potok MODE Izdelava projekta za izvedbo. 

08-0049 Loški potok URED Sodelovanje z občino pri projektiranju. 

08-0050 Benedikt (rondo) KRIŽ Izdelana je bila projektna dokumentacija za ureditev križišča na glavni cesti G1-3/0315 v km 6,434 do km 6,654, z izdelavo novega prepusta 

in regulacijo Ihovskega potoka.Izdelan in podpisan je bil tudi sofinancerski sporazum za izvedbo gradbenih del. 

V letu 2010 je bil izveden razpis, v oktobru 2010 pa podpisana pogodba za izvedbo gradbenih del na krožišču v Benediktu. Izvajalec je pričel 

z gradbenimi deli v mesecu novembru, predviden zaključek del je 31.05.2011. 

PU 2415 - NRP PROJEKTI 2010 24 / 64



08-0051 Borl - MP Meje PREP V letu 2008 je bila izdelana minimalna projektna dokumentacija za preplastitev treh odsekov na cesti R3-692/6223 na stacionaži od km 0,000 

do km 2,950. 

Pogodba za izvedbo gradbenih del na preplastitvi 2. etape je bila podpisana in dela izvedena v letu 2008. 

Pogodba za izvedbo del z izbranim izvajalcem CP Ptuj za 1.in 3. etapo preplastitve, od km 0 do km 1+000 in od km 2+400 do km 2+950 je 

bila sklenjena v juniju 2009. Izvajalec je izvedel vsa dela po pogodbi v pogodbenem roku. Komisijski pregled je bil uspešno opravljen. 

V letu 2010 je bil izveden razpis za izvedbo avtobusnih postajališč, ter hodnika za pešce. Z občino Cirkulane je bil sklenjen sofinancerski 

sporazum za izvedbo teh del. Izvajalec del je opravil večino pogodbenih del. Predviden zaključek del je 30.04.2011. 

08-0053 Črna - Šentvid OBNO V letu 2010 je bila izdelana in potrjena PN za izdelavo PZI projektne dokumentacije za obnovo ceste R2-425/1265, odsek Črna na 

Koroškem - Šoštanj, vključno z vsemi podpornimi in opornimi konstrukcijami, od km 12+800 do km 14+400. 

Pridobitev PZI projektne dokumentacije sledi v naslednjih letih. 

08-0054 Terme Janežovci KRIŽ Projekt predvideva ureditev krožnega križišča na regionalni cesti R2-229/1286 Rogoznica - Senarska v km 4.6+00. Krožno križišče se bo 

navezalo na novo dovozno cesto do toplic Janežovci. Z ureditvijo križišča se bo uredil tudi kolesarski promet, hodniki za pešce ter javna 

razsvetljava. Projektna dokumentacija je izdelana in recenzirana. 

V letu 2010 se je izvedla recenzija projektne dokumentacije, izvajal se je odkup zemljišč potrebnih za gradnjo. Izdelan je bil investicijski 

program. 

Javni razpis za izvedbo del bo v naslednjih letih. 

08-0055 Duplek - Janežovski vrh REKO Rekonstruiral se bo 5 km dolg odsek regionalne ceste R3-739/6219, Duplek - Janežovski vrh: 

1.etapa obsega ureditev priključka na R2-229 Rogoznica - Senarska in ureditev 1 km ceste skozi naselje Janežovski vrh. 

2.etapa predvideva preplastitev R3-739/6219 od km 1,000-3,000. 

3.etapa predvideva preplastitev ceste do km 5,000 z ureditvijo obračališča za avtobuse. Po celotnem potezu se bodo urejala križišča in 

avtobusna postajališča. 

Pridobljena je projektna dokumentacija za vse tri etape. 

V letu 2010 je bila opravljena recenzija projektne dokumentacije na vseh treh etapah. Na prvi etapi bo potrebno zaradi nestrokovne izvedbe 

fekalne kanalizacije (investitor občina Destrnik) v naselju Janežovci, izvesti spremembo projektne dokumentacije. Z občino Destrnik je bil 

opravljen sestanek in podana zahteva, da na lastne stroške opravijo zahtevano spremembo PD. 

08-0056 Dornava KRIŽ Gradbena dela na izvedbi krožišča so bila zaključena v konec leta 2009. V letu 2010 je bil uspešno opravljen komisijski pregled. 

08-0058 Dravograd URED Izdelan je bil projekt ureditve ceste G1-1/0240 od km 2+800 do km 3+490 ureditve skozi Dravograd in dodatnih parkirišč (PGD in PZI). 

Zaradi zapletov okrog ureditve skozi Dravograd, kateri je močno nasprotovala CID se je investitor odločil za spremembo projektne 

dokumentacije. Projektna dokumentacija je bila pridobljena konec leta 2009. Izdelan in podpisan je sofinancerski sporazum. 

V letu 2010 so se pridobivala zemljišča potrebna za gradnjo, pridobil se je investicijski program in pričela se je gradnja ureditve ceste skozi 

Dravograd. V naslednjih letih je predvidena tudi izgradnja nadomestnih parkirišč. 

Hkrati z gradnjo se izvaja se monitoring na objektih, zaradi eventualnih možnosti poškodb na stanovanjskih objektih ob cesti. 

08-0060 Tovarniška (rondo) KRIŽ Projektna dokumentacija za ureditev krožišča na cesti R2-432/1286 od km do km7,400-7,600 je izdelana, PZI predan v recenzijo. 

V letu 2009 se je pričelo z odkupovanjem zemljišč za realizacijo investicije. V ta namen je bila odkupljena tudi hiša, ki jo je potrebno podreti 

zaradi gradnje rondoja. Potrebno bo pridobiti GD za rušitev stanovanjskega objekta. 

V letu 2010 se je nadaljevalo z odkupi zemljišč, opravljena je bila tudi recenzija projektne dokumentacije. Pri odkupih zemljišč so se pojavljali 

problemi z tangiranimi lastniki, zato bo kljub enoletnemu prizadevanju in dogovarjanju z lastniki potrebno izvesti razlastitvene postopke. 

Gradnja krožišča je predvidena v naslednjih letih. 

08-0061 Lovrenc URED V letu 2010 je bila izdelana projektna dokumentacija za ureditev ceste R2-432/1285 od km 5,353 do km 7,434, skozi Lovrenc na Dravskem 

polju. Pričele so se tudi aktivnosti na odkupu zemljišč. 




08-0064 Zg. Kungota URED V letu 2009 je bila izdelana in arhivirana proj. dokumentacija za ureditev ceste skozi Zg. Kungoto, R2-436/1328, od km 5+742 do km 6+582. 

Pridobljena je bila vsa investicijska dokumentacija in podpisan je bil sofinancerski sporazum. V letu 2009 se je pričelo z odkupom zemljišč. 

Odkupi so bili začasno ustavljeni, ker občina Zg. Kungota ni imela sredstev za odkupe. 

V letu 2010 so se odkupi zemljišč nadaljevali. 

08-0065 Pečke URED V letu 2010 je bila pridobljena projektna dokumentacija za ureditev ceste R3-688/1233 skozi naselje Pečke od km 9+800 do km 10+645. 

Pripravljen je bil tudi sofinancesrki sporazum, ki pa še ni popolnoma usklajen z občino Makole. in priprava sofinancerskega sporazuma. 

08-0066 Zahodna obv. Maribor (Streliška - Kardeljeva) OBVO MOMB je vg letu 2010 izvedla parcelacijo zemljišč. 

V mesecu septembru so s starni MOM, ki je bila naročnik predparcelacije poslali predparcelacijski elaborat (kakšno leto po dogovorjenem 

roku). Na podlagi le-tega smo uvedli v delo odkupovalca zemljišč. V mesecu onovembru 2010 smo prejeli nov klatstrski elaborat. Takoj po 

prejemu le-tega se je pristopilo k izdelavi cenilnih poročil in pripravi ponudb za odkupe zemljišč 

V mesecu juliju je UE Maribor izdala GD za rušitev objekta, (Cesta na okope 9) ki je bil sredi oktobra podrt. 

V letu 2010 se je pridobila študija prometne osnove z ekonomskim vrdenotenjem variant zahodne obvoznice MB (južni del). 

08-0067 C. Proleterskih brigad - Limbuška NOVO Izdelan je bila projektna dokumentacija PGD za novogradnjo Ceste proleterskih brigad - Limbuška ("južna obvoznica") v Mariboru v dolžini 

1700 m, ki je bila poslana v recenzijo. PZI projektna dokumentacija se bo izdelala po opravljeni recenziji. V izdelavi je tudi predinvesticijska in 

investicijska dokumentacija. Izdelava le-te se je malce zavlekla, ker je bilo naknadno ugotovljeno, da prometni podatki ne zadostujejo za 

izdelavo predinvesticijske zasnove. Zato je bil objavljen javni razpis za pridobitev manjkajočih podatkov 

V mesecu oktobru je bila naročena tudi predparcelacija potrebnih zemljišč s strani MOM. Izdelovalec parcelacijskega elaborata in 

katastrskega načrta je Geoin. S parcelacijo se je pričelo v mesecu decembru 2010. V nadaljevanju bo potrebno odkupiti zemljišča in skleniti 

sofinancerski sporazum z MOM ter pridobiti gradbeno dovoljenje. 

Zaradi zahtevnosti projekta bo potrebno opraviti še revizijo po ZGO-1. 

08-0068 Bresternica - Jurij REKO V letu 2010 je bila izdelana IDP projektna dokumentacija za rekonstrukcijo ceste R3-937/8710 Bresternica - Jurij od km 0+000 do km 1+700 

skupaj s sanacijo usadov ob cesti in izvedbo avtobusnih postaj ter pločnikov. 

08-0070 Markišavci PREP Izdelana je PZI projektna dokumentacija za preplastitev ceste R3-715/5645 od km 0,100 do km 1,650. Izvedba del poteka v dveh etapah. V 

letu 2010 se je izvedla preplastitev ceste R3-715/5645, odsek Murska Sobota - Skakovci od km 0,100 do km 0,400. 

08-0071 Muta (rondo) KRIŽ IDZ izdelana in recenzirana, potrjena je bila projektna naloga za PZI križišča z levo zavijalnimi pasovi in AP na cesti G1-1/0241 Dravograd - 

Radlje pri odcepu za Muto. 

Začetek izvedbe del je predviden v naslednjih letih. 

08-0072 Podvelka (ureditev nivojskega križanja) URED Ni bilo aktivnosti. 

08-0073 Prevalje URED V letu 2010 je bila pridobljena projektna dokumentacija za ureditev ceste R1-226/1255 skozi Prevalje od km 4+430 do km 5+155.Ureditev 

predvideva ureditev krožnega križišča pri Sparu, hodnikov za pešce in kolesarsko stezo. Izdelani so bili tudi vsi načrti ureditve komunalne 

infrastrukture. Pridobljena je bila tudi PGD projektna dokumentacija za rušitev stanovanjskega objekta in izvedena njegova rušeitev. Pri 

pridobivanju ostalih zemljišč so se pojavljali problemi z lastniki, ki pa se rešujejo s pomočjo občine Prevalje. 

08-0074 Prevalje - Poljana (Štoparje) URED V letu 2010 so bila končana gradbena dela na ureditvi ceste v Štoparjih. Opravljen je bil tudi komisijksi pregled. Projekt je zaključen. 




08-0075 Mariborska - krožni promet NOVO V letu 2010 je predvidena izdelava IDZ projektne dokumentacije v treh variantah za prometno ureditev Zagrebške in Mariborske ceste na 

Ptuju. Za nadaljne faze projektne dokumentacije mora občina izdelati prostorsko dokumentacijo za kar bo potrebno stalno sodelovanje 

Direkcije RS za ceste in MO Ptuj (pri predvideni rešitvi z dvema rondojema in navezovalno cesto iz smeri Zagrebške ulice se nahajajo rondoji 

izven lokacijskega načrta. Zato mora občina Ptuj predhodno stare planske akte dopolniti). O tem je bila mestna občina Ptuj pisno obveščena. 

V maju 2010 je bila predana IDZ projektne dokumentacije v treh variantah. Projektna dokumentacija je bila poslana v recenzijo. 

08-0076 Ptuj-Rogoznica (Nova vas) URED V letu 2009 je občina Ptuj pridobila projektno dokumentacijo za ureditev ceste R1-229/1417 Ptuj - Rogoznica - izgradnja pločnika skozi 

naselje Nova vas v predvideni dolžini 1,700m ter izdelava krožnega križišča. V letu 2010 je MO Ptuj pridobila zemljišča za gradnjo. Izdelana 

je bila investicijska dokumentacija ter podpisan sofinancerski sporazum. 

V jeseni 2010 je bil pričetek gradbenih del na četrti etapi ureditve ceaste. 

08-0077 Podvinci URED Občina Ptuj je pridobila projektno dokumentacijo za ureditev ceste R3-712/1331 skupaj z izgradnjo pločnika skozi naselje Podvinci od km 

17+600 do km 19+400. V letu 2010 je občina Ptuj odkupila zemljišča, izdelana je bila investicijska dokumentacija ter podpisan sofinancerski 

sporazum. 

V aprilu 2010 je bil pripravlejn razpis za gradbena dela na prvi etapi ureditve ceste od km 17,500 do km 18,500. Izbran je bil izvajalec in 

podpisana pogodba za izvedbo del na 1. etapi ureditve ceste - odsek 1331 od km 17+500 do km 18+500. Izvajalec je pričel z pripravljalnimi 

deli na trasi. 

08-0078 Slovenj Gradec (pri Nami) KRIŽ Dela na krožišču pri Nami v Slovenj Gradcu so bila zaključena in plačana v letu 2009. Uspešno je bil opravljen komisijski pregled. 

V letu 2010 na projektu ni bilo aktivnosti. Projekt je zaključen. 

08-0079 Krožišče Murko (Dravograd - Sl. Gradec) KRIŽ Občina Slovenj Gradec je pridobila IDP projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo križišča na cesti G1-4/1258 pri odcepu za cesto na Kope. 

Direkcija RS za ceste je pripravila DIIP investicijsko dokumentacijo, ki je bila potrjena v maju 2010. V mesecu avgustu 2010 je bil opravljen 

terenski ogled s predstavnikom občine. Konec meseca avgusta bo pripravljena projektna naloga za izdelavo PZI projektne dokumentacije, ki 

jo bo pridobila občina Slovenj Gradec. 

08-0082 Pohorje - Trije kralji MODE Modernizacija ceste Pohorje - Sveti trije kralji RT 929/7070 od km 10,680 do km 11,645 je bila v letu 2009 zaključena. Uspešno je bil 

opravljen komisijski pregled. 

V letu 2010 na projektu ni bilo aktiovnosti. Projekt je zaključen. 

08-0083 Sv. Ana URED Pridobljena je bila projektna dokumentacija za ureditev regionalne ceste R3-730/4104 Žiče - Sv. Ana - Zg.Ščavnica od km 3,960 do km 5,835 

in odsek 4105 Zg. Ščavnica - Dražen vrh od km 0,000 do km 2,235: 

V letu 2010 je bil izveden razpis za 1.etapo ureditve ceste za odsek 4104 od km 3,960 do 4,700 skozi naselje Sv. Ana. Dela na 1. etapi 

ureditve ceste so bila v roku zaključena, 20.10.2010 je bil izvršen komisijski pregled in prevzem del. 

08-0085 Jamna URED Izdelana je bila PZI projektna dokumentacija za ureditev ceste R2-439/1304 skozi naselje Jamna od km 1,960 do km 2,940. Projekt je bil 

recenziran, podpisan je bil. sofinancerski sporazum. 

Izbran je bil izvajalec za izvedbo del, ki je v avgustu 2009 pričel z deli, ki so se zaključila v letu 2010, komisijski pregled je bil uspešno 

izveden. 

08-0087 Trnovska vas URED Pridobila se je projektna dokumentacija za ureditev skozi naselja Trnovsak vas, Ločič in Biš. Ureditev zajema izgradnjo pločnikov in 

kolesarskih stez, ter lokalne sanacije regionalne ceste R1-229/1286 zaradi dodatnih obremenitev pri izgradnji AC. 

Izdelan je bil investicijski program. 

Gradbena dela na ureditvi ceste skozi Trnovsko vas - 1.etapa PZI ureditve regionalne ceste R1-229/1286 Rogoznica - Senarska od km 

11.0+00 do km 11,8+40 so bila uspešno izvedena v letu 2010. Opravljen je bil komisijski pregled. 

08-0088 Vuzenica (nivojsko križanje) URED Ni bilo aktivnosti na projektu. 




08-0089 MP Zavrč KRIŽ Za ureditev križišča ter rušitev stanovanjskih objektov na R1-228/1291 in R3-691/6251 je izdelana PGD in PZI projektna dokumentacija ter 

tudi vsa investicijska dokumentacija. 

V letu 2010 je bil izveden javni razpis za gradbena dela in podpisana pogodba z izvajalcem. Izvajalec izvaja pripravljalna in zemeljska dela pri 

izgradnji krožišča. 

08-0090 Podturn KRIŽ Izdelan je PGD in PZI projekt, ki ga je naročila občina.Projekt je recenziran. Odkupljeni so bili objekti predvideni za rušenje. 

08-0091 Ivančna Gorica (rondo priklj. AC) KRIŽ Projektno dokumentacijo izredno nevarnega križišča na izvozu iz AC v Ivančni Gorici na križanju s cesto R2- 216 je naročil DARS d.d..Dela 

so sofinancirali DRSC, DARS in občina Ivančna Gorica. Vrednost gardbenih del je bila 978.701,26 €. Gradbena dela so zključena. Objekt je 

bil predan v uporabo 28.maja.2009. Komisijski pregled izvedenih del je bil 15. 4. 2010. Na projektu so nastala dodatna gradbena dela. Aneks 

za plačilo teh del je bil podpisan 3.11.2010. 

08-0092 Brezovica - Koprivnik MODE Odsek ceste R1-217/1209 Brezovica-Kanižarica je še na 10,4 km v makadamski izvedbi, od tega 4,6 km v občini Kočevje in 5,8 km v občini 

Črnomelj. 

Za odsek od km 0,000 do km 2,000 je izdelan PZI projekt in potrjen INV-P. Naročen in izdelan je tudi PZI projekt od km 2,000 do km 3,650. 

Za odsek od km 3,650 do km 7,000 je izdelan idejni projekt. 

Zgrajena je 1. etapa v dolžini 800 m. 

08-0094 Smednik (Raka) URED Za odsek regionalne ceste R3-672/1338 Zavratec - Smednik od km 8,400 do km 8,700 je izdelan PGD in PZI projekt. Predvideva se 

razširitev vozišča in izgradnja enostranskega pločnika za pešce. V teku je odkup zemljišč. 

08-0096 Ločna KRIŽ V križišču cest G2-105/0256 in R3-667/1385 (Šmarješka cesta) je zaradi gostega prometa v konicah iz smeri Metlika (na kraku "Ločenski 

most") proti tovarni KRKA potrebno zgraditi posebni pas za desne zavijalce. Na željo občine se bo istočasno zgradil tudi desnozavijalni pas 

na kraku občinske ceste iz Novega mesta-center". Izdelan je PZI projekt. Sofinancerski sporazum je podpisan. 

08-0098 Mokro polje - Mohorovec PREP Izvedena preplastitev ceste s sanacijo objektov odvodnjavanja in zidov ceste R2-419, odsek 1204 Novo mesto-Šentjernej od km 10.750 v 

dolžini 750 m. 

08-0099 Slovenska vas - Šentrupert REKO Zgrajena je prva etapa. Odkup zemljišč za drugo etapo še ni zaključen. 

08-0101 Šmarjeta - Šmarješke toplice URED Izdelan je PZI projekt obnove ceste, izgradnja hodnika za pešče in dvosmerne kolesarske steze. Izdelan je DI-IP in podpisan sofinanceerski 

sporazum. Predinvesticijska zasnova je potrjena. Inv. Program je posredovan v potrditev na komisijo za oceno investicij. 

08-0102 Trbovlje (rondo - občina) PREP Sredstva so bila z rebalansom odvzeta, zato ni bilo aktivnosti. 

08-0103 Štefan (gostilna Mišič) KRIŽ Izdelan projekt predvideva ureditev priključevanja regionalne ceste R3-652/1457 na R3-646/1164, ki je sedaj nepregledno. Ker projekt 

posega izven varovalnega pasu ceste je občina pozvana k izdelavi OPPN. 

08-0105 Podstrmec - Lužarji MODE Regionalna cesta R3-748/2412 je na odseku od km 9,300 km 10,560 še v makadamski izvedbi. Izdelan je PZI projekt modernizacije na 

odseku sedaj makadamskega vozišča. 

08-0106 Zagradec - Zvirče MODE Regionalna cesta R3-649/2915 je od km 6.080 do km 10.600 še v makadamski izvedbi.Izdelan je PZI projekt. 

08-0107 Velika Preska - Sopota MODE Regionalna cesta R3-665//1191 je še v makadamu. Od km 5,800 (Velika Preska) do km do km 7,500 v dolino Sopote je izdeln PZI projekt. 

Gradnja prvega odseka je končana. Po dogovoru z predstavniki lokalne skupnosti bo v letošnjem letu naročen idejni projekt za celoten odsek 

do Sopote. 

08-0108 Mokronog KRIŽ Križišče regionalne ceste R1-215/1163 in regionalne ceste R3-418/1199 v Mokronogu je stisnjeno med stanovanjske objekte. Je zelo 

nepregledno in prometno nevarno. Izdelana je idejna zasnova. Objekti predvideni za rušenje so odkupljeni in porušeni. V izdelavi je PZI 

projekt. 




08-0110 Male Braslovče URED V letu 2010 smo pričeli s postopki pridobivanja dokazil o razpolaganju z zemljišči. Podpisan je sporazum o sofinanciranju. 

08-0111 Mrzli Studenec-Rudno Polje PREP V letu 2010 ni bilo aktivnosti na investicijskem projektu. Finančna sredstva pomenijo plačilo pogodbenih obveznosti iz leta 2009. Projekt je 

zaključen. 

08-0112 Gorje - Krnica URED V letu 2010 pomenijo sredstva plačilo pogodbenih obveznosti iz leta 2009. Potrjen je noveliran DI-IP zaradi povečanja obsega del na tem 

projektu. 

08-0113 Gornji grad - Črnivec PREP V letu 2010 je zakjučena gradnja preplastitve regionalne ceste R1-225/1085 od 2+500 v dolžini 1500 m. 

08-0114 Kamnik - Stahovica (Calcit) URED PZI projekt Ureditve "Otoka Sp. Stranje" na R1-225, odsek 1083 Kamnik (Mekinje) - Stahovica, od km 2,175 do km 2,325 je zaključen. na 

podlagi podpisanega sporazuma med Občino Kamnik in DRSC je bil izbran najugodnejši izvajalec, ki je že opravil večini gradbenih del. 

Zaključek je predviden v letu 2011, ko bo Občina Kamnik zagotovila ustrezno dokumentacijo za ureditev "brvi Stranjski potok" ter ko bo 

Občina Kamnik pridobila projekt za prestavitev primarnega vodovoda v območju pločnika za pešce in brvi čez Stranjski potok. 

Projekt pločnika "Calcit" na R3-923, odsek 1087 Stahovica - Kam. Bistrica, od km 0,200 do km 1,090 je zaključen (projekt je bil recenziran 

ter usklajena je bila projektna rešitev z lastnikom zemljišča ob Kamniški Bistrici, ki načrtuje gradnjo HE v tem območju). Potrebno bo izdelati 

ter posredovati osnutek sofinancesrskega sporazuma med DRSC, Občini Kamnik ter Vomatik, d.o.o. za ureditev obravnavanega pločnika. 

Izdelava IDZ za izgradnjo mostu za pešce in kolesarje čez Kamniško Bistrico je v zaključni fazi (v letu 2011 bo potrebno opraviti recenzijo). 

08-0115 Kozje - Buče PREP V letu 2010 pomenijo sredstva plačilo pogodbenih obveznosti iz leta 2009. Za preostanek smo pripravili razpis za nadaljevanje naslednje 

faze preplastitve za katero je tudi potrjen INVP. 

08-0116 Kozje (rondo) KRIŽ V letu 2010 smo zaključili z izdelavo projektne dokumentacije. Občina je kasneje pridobila novo idejno zasnovo, ki spreminja rešitev. 

Sprememba projektne dokumentacije je bila ustavljena zaradi zmanjšanja sredstev z rebalansom proračuna. 

08-0117 Laško (rondo, podvoz, most Marija Gradec) KRIŽ V letu 2010 smo sodelovali z občino Laško, ki mora predhodno sprejeti OPPN. Potrjen je DI-IP. 

08-0118 Vižmarje - sev. obv. Ljubljana REKO V letu 2010 smo zaključili prometno študijo za odsek Celovške ceste med Galantom ter obvoznico. Nadaljne aktivnosti niso predvidene 

zaradi prekategorizacije ceste v občinsko po izgradnji polnega priključka v Šentvidu. 

08-0119 Mozirje (avtob. postaja - rondo) KRIŽ V letu 2010 smo sodelovali z občino pri izdelavi projektne dokumentacije. Potrjen je DI-IP. 

08-0120 Renek (rondo) KRIŽ V letu 2010 je bila zaključena idejna zasnova rekonstrukcije križišča. Potrjen je DI-IP. 

08-0121 Nazarje (rondo) KRIŽ V letu 2010 je bila zaključena PZI projektna dokumentacija za rekonstrukcijo križišča. Potrjen je DI-IP. Pričet je postopek pridobivanja dokazil 

o razpolaganju z zemljišči. 

08-0122 Podčetrtek (Aqualuna) URED V letu 2010 je bila zaključena gradnja križišča za Sv.Emo kot tretja faza. Projekt je zaključen. 

08-0123 Dobrteša vas KRIŽ V letu 2010 je bila zaključena gradnja krožnega križišča, to je križišča regionalnih odsekov R2-447/0288, R2-447/0367 ter R3-694/1268 z 

dvema lokalnima cestama. 

08-0124 Rogatec-Dobovec URED V letu 2010 so pomenila sredstva plačilo finančnih obveznosti iz leta 2009 končane ureditve glavne ceste G2-107/1277 od km 1+600 v 

dolžini 250 m. Potrjen je dopolnjen DI-IP. 

08-0125 Mestinje (rondo) KRIŽ V letu 2010 so potekala dogovarjanja glede začasne ureditve križišča. Končna rešitev se rešuje v sklopu problematike glavne ceste in se na 

MOP vodi postopek sprejema Uredbe DPN kot projekt REKO Šentjur - Dobovec. 

08-0126 Šmartno ob Paki URED V letu 2010 je bila zaključena gradnja ureditve regionalne ceste R2-426/7949 od km 3+121 v dolžini 181 m. 




08-0127 Šmartno (Drobnič) URED V letu 2010 je bila zaključena idejna zasnova ureditve ceste. Potrjen je DI-IP. 

08-0128 Lokovica URED V letu 2010 je bil zaključen idejni projekt. Potrjen je DI-IP. 

08-0129 Štore - Svetina REKO V letu 2010 smo pridobili dokazila o razpolaganju z zemljišči ter potrjen investicijski program. 

08-0130 Rogla - Pesek PREP V letu 2010 so delno pomenila sredstva plačilo finančnih obveznosti iz leta 2009 končane u preplastitve regionalne ceste R3-701/1430 od km 

1+860 v dolžini 1140 m. V postopku je bila priprava razpisa za gradnjo 2. faze preplastitve. Postopek se ni dokončal zaradi zmanjšanih 

sredstev z rebalansom proračuna. 

08-0132 Most čez Bukovnico v Dobrovniku (MS0181) OBND V letu 2010 je bila podpisana pogodba z izvajalcem. 

08-0133 Most čez Dravo v Borlu (PT0161) OBJS V letu 2010 je bila projektna dokumentacija usklajena s pripombami revizije in poslana v arhiv DRSC. 

08-0134 Most čez Savo v Kranju (KR0147) OBJS Projektna dokumentacija je izdelana in se nahaja v arhivu. 

08-0135 Most čez Savo v Kranju (KR0044) OBJS V letu 2010 se je projektna dokumentacija dopolnila po navodilih naročnikovega pregledovalca. 

08-0138 Most čez Pesnico v Juriju (MB0380) OBND V letu 2010 je bila zgrajena začasna obvozna cesta in postavljen začasni jekleni most razpetine 24m, da bo v letu 2011 omogočena 

nemotena izvedba novega mostu na lokaciji obstoječega. Parcela v neposredni bližini je zavarovana kot kulturna dediščina, zato bodo vsi 

posegi izvedeni zelo pazljivo. 

08-0139 Most čez Gračnico v Jurkloštru OBND Projektna dokumentacija je bila izdelana ter poslana naročniku v postopek revizije. 

08-0140 Most čez Savinjo v Rimskih Toplicah 

(CE0048) 

08-0141 Most čez kanal Drave SD1 pri Dogošah 

(MB0165) 

08-0142 Most čez Dravo v Zgornjem Dupleku 

(MB0166) 

OBND 

OBJR 

OBJR 

V letu 2010 se je izdelal ivesticijski program, ki se še dopolnjuje. 

V letu 2009 in 2010 je bila izdelana projektna dokumentacija, ki je bila poslana naročniku v posotopek revizije. 

V letu 2009 in 2010 je bila izdelana projektna dokumentacija, ki je bila predana naročniku, da razpiše revizijo. Rekonstrukcija mostu je 

predvidena v letih 2013 in 2014, z delnim plačilom v letu 2015. 

08-0144 Most čez Kanal SD1 V Zlatoličju (MB0025) OBJS V letu 2010 se je izdelalo in z naročnikovim inženirjem uskladilo projektno dokumentacijo. Projektna dokumentacija je bila poslana v 

postopek revizije. 

08-0145 Most čez Ščavnico pri Sv. Ani (MB0360) OBND V letu 2010 je bila podpisana pogodba z izvajalcem. Dela se izvajajo. 

08-0146 Nadvoz za tovorni promet v Šentilju 

(MB0035) 

OBJS 

V letu 2010 ni bilo aktivnosti. 

08-0148 Črni potok OBJN Izvajalec je v mesecu februarju nadaljeval z deli na prekladni konstrukciji objekta. Projektno predvidena dela, oprema objekta, navezovalno 

cesto in regulacijo vodotoka, je izvajalec dokončal v mesecu juliju 2010. Glede na novo ureditev območja je potrebno izvesti še priključek in 

dostopno pot do zemljišč. 

08-0149 Predor Fužine 3 (KR0071) OBJS Dela na sanaciji predora so zaključena. 

08-0150 Most čez Soro v Žireh 1 (KR0178) OBJS V letu 2010 je bil izveden javni razpis in sklenjena pogodba z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem Maptrade, v višini 182.560,44 Eur. 

Izvajalec del je izvedel sanacijo in ojačitev spodnje strani prekladne konstrukcije, izvedel nove hodnike za pešce in montiral nove jeklene 

varnostne ograje. Zaradi neugodnih vremenskih pogojev za izvedbo HI in asfalta je promet preko objekta spuščen po začasno izveden 

asfaltu, izmenično enosmerno. 




08-0151 Most čez Soro v Žireh 2 (KR0177) OBJS V letu 2010 je bil izveden javni razpis. Pogodba v višini 139.186,56 EUR je podpisana z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem Zidgrad iz 

Idrije. Izvajalec del je uveden v delo. Glede na razpoložljiva sredstva v proračunu 2010 je izvajalec del izdelal in predal dokumentacijo, 

potrebno za pričetek del. 

08-0152 Ična v Klenovem (3 mostovi) OBND Izvedena ss dela na obvozu, kjer se bo odvijal promet v času rekonstrukcije dveh propustov. Rok izvedbe del je podaljšan do 30.aprila 2011. 

08-0155 Trebija - Sovodenj ZIDS Zaključili smo sanacijo zidu in rekonstrukcijo ceste z odvodnjavanjem do km 5,140 v dolžini 540 m.Sledil je komisijski pregled in prevzem 

opravljenih del, ki je bil uspešno opravljen. 

Izveden in zaključen je bil javni razpis za izbor izvajalca del za sanacijo zidov v km 0,252, v km 2,540, v km 3,341 in v km 4,100. Pogodba z 

izbranim izvajalcem del je bila sklenjena. Izvajalec je v mesecu novembru pričel z deli v km 0,252. Izvajali smo postopke urejanja 

nepremičninskih zadev (odkupi, odškodnine). Investicijska dokumentacija je bila potrjena. 

08-0158 Ljubljanska (Bled) PREP V letu 2010 smo zaključili PZI projektno dokumentacijo. Potrjen je DI-IP. 

08-0162 Log (križišče) KRIŽ Ni bilo aktivnosti. 

08-0163 Vrhnika URED Priprava in izvedba razpisa, izdelava investicijske dokumentacije, odkupi. 

08-0165 Ajdovščina (za Lokavec) KRIŽ Dokončanje idejnega projeta ureditve križišča, usklajevanje projekta z občino. 

08-0166 Razdrto - Podnanos PREP Izdelava projektov, podpis sofinancerskega sporazuma z DARS om glede odvodnje, izvedba potrebnih odkupov za odvodnjo, sodelovanje z 

občino pri pridobivanju potrebnih zemljišč.Izdelava investicijske dokumentacije. 

08-0167 Daljinska kolesarska povezava v Trebnjem 

(H1) 

KOLE 

V sklopu izgradnje avtocestnega priključka za Mirno Peč je izveden odsek kolesarske povezave. 

08-0168 Obvoznica Bistrica ob Sotli s krožiščem OBVO V letu 2010 smo spremljali postopke OPPN. Potrjen je DI-IP. 

08-0169 Ureditev pločnika MP - vas Bistrica ob Sotli URED V letu 2009 smo zaključili idejno zasnovo ureditve regionalne ceste. Potrjen je DI-IP. 

08-0170 Dole - Ponikva - Dolga Gora REKO V letu 2010 smo zaključili s projektno dokumentacijo na celotnem delu (izvedbena za krajši del od križišča Sele do mostu ter idejno zasnovo 

za celotno traso). Potrjen je DI-IP. 

08-0171 Krožišča na G2 - 107 pri ž.p. v Šentjurju KRIŽ V letu 2010 smo zaključili PZI projektno dokumentacijo. Izdelan in usklajevan je osnutek sporazuma o sofinanciranju. 

08-0172 Kluže - zidovi ZIDS Predvidena je sanacija podpornega zidu, razširitev ceste v brežino z rekonstrukcijo ceste v km 12,610 na dolžini 340 m. Gre za zahteven 

poseg v najožjem delu ceste za trdnjavo Kluže na cesti Predel - Bovec z zelo strmimi brežinami. Projektna dokumentacija za izvedbo - PZI, 

je izdelana. Usklajevanja z zahtevami naravovarstvenikov, zavodom za naravno in kulturno dediščino, ter simpatizerji (društvom za 

ohranjanje Kluž), kot spomenikom iz I.svetovne vojne, so zaključena oz. so bili podani njihovi projektni pogoji, ki jih je projektant upošteval pri 

izdelavi projekta. 

Investicijski program je izdelan in potrjen. 

08-0173 Bovec - Trenta PREP Plačilo obveznosti do inženirja in konzultanta iz leta 2009. 




08-0174 Želin - D. Trebuša REKO Cesta na tem odseku poteka ob desnem bregu reke Idrijce. Pri tem prečka več desnih pritokov reke Idrijce, preko katerih so izvedeni 

mostovi in prepusti. Trasa ceste je utesnjena med strmo vkopno brežino na levi strani ter strugo reke na drugi strani. 

Horizontalni elementi ceste so neustrezni, širina vozišča obstoječe ceste znaša od 4,4 m do 6,0 m, širine bankin so povečini manjše od 0,5 

m. Zaradi nezadostne preglednosti na kritičnih odsekih in preozkega vozišča se vozniki ne morejo vedno držati le svojega voznega pasu, 

zato je nepravilna stran vožnje najpogostejši razlog za prometne nesreče. 

V teku je javno naročilo za izdelavo PGD in PZI rekonstrukcije ceste v dolžini 11 kilometrov. Projektna dokumentacija bo predvidoma 

izdelana do konca leta 2011, pričetek gradnje pa je predviden v letu 2012. 

Investicija je ocenjena na nekaj manj kot 28 mio EUR. 

Vloga za dodelitev EU sredstev bo predvidoma predložena v potrditev konec leta 2011. 

08-0175 Bovec - Kobarid (osn. Žaga - Kobarid) REKO Prevzem del, izvedba razpisa za novo fazo in pričetek del. Izvedba potrebnih odkupov, priprava projektov za naslednjo fazo. 

08-0176 Ušnik - Plave BREZ V izdelavi je projekt za izvedbo - PZI, za sanacijo brežin. 

08-0177 Col - Predmeja PREP Izvedena preplastitev ceste s sanacijo objektov odvodnjavanja in zidov ceste RT-936, odsek 1063 Col-Predmeja od km 2.000 v dolžini 1.450 

m, ter sanirana dva usada v km 7.000 in v km 8.300. 

08-0178 Mozirje-Žekovec (Šmihelska cesta) URED V letu 2010 smo zaključili s projektno dokumentacijo ter pridobivanjem dokazil o razpolaganju z zemljišči. 

08-0179 Luče - Logarska dolina REKO V letu 2010 je bila zaključena projektna dokumentacija za nadaljevanje. Za krajši odsek izvajalec zaključuje gradnjo rekonstrukcije ceste. 

Rok je zaradi sprememba projekta podaljšan (od 2+825 do 3+003). Na novo rešitev so pridobljeni naravovarstveni pogoji in soglasje ARSO. 

08-0180 Vrhnika - Borovnica - Podpeč REKO Izvedba odkupov po prokjektu ureditve skozi Goričico, podpis sofinancerskega sporazuma. Izdelava idejnega projekta za odsek Vrhnika - 

Bistra. 

08-0181 Nemška vas - Prigorica (pločnik) URED Izdelana in potrjena je projektna naloga. 

08-0182 Ribnica - Breg - Grič URED Izdelan je projekt PZI, ki obravnava izgradnjo pločnika za pešce in javno razsvetljavo v dolžini 1135 m. Projekt popravljen po recenziji. 

08-0183 Breze - Žlebič URED PZI projekt za ureditev pločnika ob glavni cesti G2-106/0263 od avtobusne postaje v Žlebiču do odcepa za Breze na desni strani je izdelan. 

Lasniki zemljišč zahtevajo plačilo kmetijskih zemljišč kot stavbno zemljišče kar jim ni možno ugoditi. V soglasju z Občino je nadalnje 

pogajanje začasno ustavljeno. 

08-0184 Špar - MOL - Inles URED Izdelava PZI projekta.Izdelava DI-IP. 

08-0185 Hrib - križišče KRIŽ Nadaljevanje izvedbe del, sodelovanje z občino Loški potok. 

08-0188 Sodražica URED Na podlagi izdelanega Idejnega projekta je izdelan DI- IP. Projekt je recenziran. v pripravi je projektna naloga za fazo PZI. Občina predlaga, 

da se sredstva predvidena v letu 2011 za ta projekt prestavijo na projekt Žimarice, ta projekt pa začasno ustavi. 

08-0189 Unec (Žimarice) - Žlebič PREP Projekt skozi Žimarice se bo izvajal sklopu izgradnje kanalizacije. Projekt pločnika in javne razsvetljave je naročila občina. DRSC bo naročila 

dopolnitev projekta s cestnim delom v ta namen je izdelala projektno nalogo. 

08-0191 Pijava gorica - Turjak (3. pas) REKO Predmet investicije je rekonstrukcija ceste in dograditev dodatnega prometnega pasu za počasna vozila na cesti G1-106/0261 Škofljica- 

Rašica, ki je del 3a razvojne osi, od km 3+300 do km 5+450, v skupni dolžini 2.150 m. Cesta je pomembna prometna povezava Ljubljane in 

Ribniško-Kočevskega območja. 

Investicijska dokumentacija je izdelana, večina zemljišč je odkupljena. Projekt je predviden za sofinanciranje iz ESRR, vloga za potrditev 

pomoči ESRR je posredovana na posredniško telo, začetek gradnje je predviden v prvi polovici leta 2011. 

08-0192 Podulaka KRIŽ V letu 2010 so potekali postopki za pridobitev zemljišč, ki so bili sproženi v začetku leta 2008. 




08-0193 Velike lašče OBVO Izdelava osnutka DPN in analiza smernic za izgradnjo obvoznice Velike Lašče 

08-0194 Nadvoz Orehovo-hodnik za pešce OBJS Izvedeno je štetje prometa pešcev. Rezultati ne opravičujejo posega za razširitev nadvoza. 

08-0195 Golobinjek - Polje ob Sotli PREP Sredstva so bila z rebalansom odvzeta, zato ni bilo aktivnosti. 

08-0196 Ribčev Laz (Pod Skalco-Polje) URED V letu 2010 smo zaključili izvedbeni projekt za krajši odsek ter idejno zasnovo za nadaljevanje ureditve regionalne ceste. Z občino so 

potekala pogajanja glede vmestitve njihove natečajne rešitve v prostor. 

08-0197 Zala (tretji pas) REKO Nadaljevanje del po podpisani pogodbi, razpis in pričetek del na 2. fazi. 

09-0001 Informacijska infrastruktura v JPP SKUP Pogodbena dela so bila realizirana v celoti ter v skladu s 

pogodbenimi določili in ni bilo posebnosti. 

09-0002 SARTRE Tvegana ravnanja v cestnem 

prometu 

UPRA 

SARTRE4 je četrta izvedba pregledne raziskave o stališčih voznikov o nekaterih dejavnikih varnosti (alkohol, hitrost, varnostni pas, uporaba 

mobilnih telefonov, novih tehnologij, zakonodaje, sankcij). V SARTRE 4 so poleg voznikov osebnih avtomobilov vključeni tudi vozniki 

motornih koles in nemotorizirani udeleženci v prometu. Projekt se zaključi maja 2012. 

Izvedene so bile vse predvidene aktivnosti do31.8. 2010. Pripravljen je bil vprašalnik, reprezentativen vzorec na kvotah 600 voznikov OA, 

200 voznikov MK in 200 nemotoriziranih udeležencev (pešci, kolesarji). 

09-0003 EU SAC - Prometna vzgoja srednješolcev UPRA Med prometno-preventivnimi akcijami, ki potekajo v osnovnih šolah, je ena najpomembnejših prav akcija Začetek šolskega leta. V zadnjih 

letih se je uveljavila kot skupna akcija vrste sodelujočih od šol, Policije, lokalnih skupnosti, svetov za preventivo in vzgojo v cestnem 

prometu, združenj šoferjev in avtomehanikov, AMD društev upokojencev, privatnega sektorja in ne nazadnje staršev otrok. 

Celoten sklop ukrepov ob začetku šolskega leta je razdeljen na: 

- ukrepe na področju infrastrukture (urejanje varnih šolskih poti, prehodov za pešce) 

- na preventivne in vzgojne akcije različnih organizacij 

- na represivne in preventivne ukrepe policije 

- na informiranje in spodbujanje dela medijev. 

Akcije ob začetku šolskega leta so zgled učinkovite povezanosti različnih institucij in področij dela, da se zagotavlja najuspešnejše reševanje 

posameznih problemov. 

V akciji se posebej ureja skrb za začetnike, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo vseh nevarnosti, pa tudi skrb za ostale učence, ki se 

po dolgih počitnicah vračajo v šole razigrani in je potrebno kar nekaj dni, da ponovijo pravila in zahteve za varno ravnanje v prometu. 

Večina aktivnosti poteka na lokalni ravni, saj je potrebno za vsako šolo posebej preveriti urejenost šolskih poti in poiskati rešitve bodisi z 

organiziranimi šolskimi prevozi otrok, ki nimajo varnih poti, bodisi z ureditvijo poti, da postane bolj varna. 

Prvi koraki v svetu prometa in Varna šolska pot 

09-0004 EURORAP - Ocenjevanje prometnic z vidika 

varnosti 

UPRA V letu 2010 je bil pripravljen FOP št. 2415-10-001319/0 za zadevo "Informiranje področja prometne varnosti" v znesku 12.000,00. 

Za projekt EURO RAP je bilo v skladu s sporazumom med AMZS, DARS in DRSC po pogodbi 2415-09-000870/0 namenjenih 20.000,00 EUR 

09-0005 Poligon varne vožnje NOVO V letu 2010 smo pripravljali in usklajevali projektno nalogo za pripravo razpisa za izdelavo dveh idejnih zasnov (IDZ), primerjalne študije z 

utemeljenim predlogom izbire ustrezne variante in izdelava idejnega projekta (IDP) za izvedbo dvonamenskih vsebin območja Gaj na 

letališču Cerklje ob Krki. 

09-0006 Obvoznica Murska Sobota - vzhod OBVO Zgrajena bo vzhodna obvoznica mesta Murska Sobota s katero bodo prometno razbremenjene ostale prometnice na območju Murske 

Sobote. V letu 2009 se je pričelo s pridobivanjem PGD/PZI projektne dokuemtacije. Naročnik projektne dokumentacije je Mestna občina 

Murska Sobota, DRSC nastopa kot sofinancer le-te. 

V letu 2010 je bila dokončana izdelava PGD/PZI proj. dokumentacije. Opravljena je bila parcelacija zemljišč in pričelo se je z odkupi zemljišč. 

Začeli so se postopki za pridobitev investicijske dokumentacije. Projekt je predviden za sofinanciranje iz sredstev ESRR. 

09-0007 Navez. cesta Ljubečna-AC priključek Celje NOVO V letu 2010 smo zaključili parcelacijo ter pridobili pravnomočne odločbe. 




09-0008 Rekonstrukcija ceste Bača - Dolenja Trebuša REKO Odsek ceste G2-102/1038 Bača - Dolenja Trebuša, se prične v območju križišča z regionalno cesto R2-403 Bača - Podbrdo in konča v 

območju križišča z regionalno cesto R3-608 Solkan - Dolenja Trebuša ter poteka ob desnem bregu Idrijce. Na številnih mestih so neprimerni 

horizontalni elementi, preozko vozišče in nezadostna preglednost. Skozi naselja ni hodnika za pešce, avtobusna postajališča so neurejena. 

Izdelan je projekt PGD in PZI za odsek v dolžini 6 kilometrov (dela v javno korist). Predinvesticijska zasnova se izdeluje za vseh 8,5 km. V 

teku so tudi odkupi za gradnjo potrebnih nepremičnin. 

Za odsek v dolžini 2 kilometra (predvidoma bo trasa deloma v predoru) je v teku priprava državnega prostorskega načrta. 

Gradnja je predvidena v letih od 2011 do 2014. Ocenjena vrednost investicije je 30 mio EUR, predvideno je sofinanciranje iz ESRR. Vloga za 

dodelitev evropskih sredstev bo pripravljena v letu 2011. 

10-0001 Most čez potok v Notranjih Goricah OBJR V letu 2010 je bil izdelan DIIP. 

10-0002 Mostova čez Hudinjo v Celju OBJS V letu 2010 je bil izdelan DIIP. 

10-0003 Most čez Martinjščico v Martinjaku OBJR V letu 2010 je bil izdelana in z naročnikovim pregledovalcem usklajena projektna dokumentacija, ki je bila nato poslana v postopek recenzije. 

10-0004 Most čez Mežo v Žerjavu OBJS Izdelan je DIIP. Projekt sanacije omenjenega mostu se izdeluje v sklopu rekonstrukcije ceste na Projektu vzhod. 

10-0005 Most čez Poljansko Soro v Gorenji vasi OBJR Na omenjenem projektu je bil v letu 2010 izdelan DIIP. 

10-0006 Štiri objekti na cesti na Črnivec OBND Na omenjenem projektu je bil v letu 2010 izveden razpis za izdelavo projektne dokumentacije rehabilitacije premostitvenih objektov. 

10-0007 Most čez Sočo v Plavah OBJR V letu 2010 se je dopolnilo projektno dokumentacijo po navodilih naročnikovega pregledovalca. Projektna dokumentacija je bila poslana v 

postopek revizije. 

10-0008 Rekonstrukcija mostu čez potok Lokavec OBJR V letu 2010 je bil izdelan DIIP. Projektna dokumentacija za premostitveni objekt se nahaja v arhivu DRSC. 

10-0009 Hudournik pri Koči na Gozdu OBJR Na omenjenem projektu je bil v letu 2010 izdelan DIIP. 

10-0010 Most čez Zgornji žlebi pri Koči na Gozdu OBJR V letu 2010 je bil izdelan DIIP. 

10-0011 Most čez potok v Senarski OBJR Na omenjenem projektu je bil v letu 2010 izdelan DIIP. 

10-0012 Inundacija v Mostjah OBND V letu 2010 je bil izdelan DIIP. 

10-0013 Most čez Savo v Tacnu OBJS V letu 2010 je bil izdelan DIIP. 

10-0014 Inundacija Ljutomer OBJR Na omenjenem projektu je bil v letu 2010 izdelan DI IP. Projektna dokumentacija je izdelana in se nahaja v arhivu DRSC. 

10-0015 Most čez razbremenilnik Ščavnice OBJR V letu 2010 je bil izdelan DIIP. 

10-0016 R1-230: dograditev mostu čez potok 

Kozarica 

OBJN 

V letu 2010 na omenjenem projektu ni bilo aktivnosti. 

10-0017 Nadvoz železnice na Cankarjevi cesti OBJN Na omenjenem projektu je bil v letu 2010 izdelan DI IP, izdeluje pa se tudi predinvesticijska zasnova. Rezulatat PIZ bo ugotovitev o 

upravičenosti investicije in izboru variante. 

10-0018 Metlika - Črnomelj PREP Ni bilo aktivnosti. 




10-0019 Nadvoz Postojna VA0185 za G1-6 nad AC 

A1 

10-0020 Rekonstrukcija starega mostu čez reko 

Dravo 

OBJR 

OBJR 

DARS in DRSC sta 02.12.2009 sklenili Sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije zadevnega nadvoza. Izdelan je DIIP. 

V letu 2010 se je sklenila pogodba za izdelavo projektne dokumentacije rehabilitacije premostitvenega objekta. 

10-0021 Most čez Bodonski potok v Zenkovcih OBND Na omenjenem projektu je bil v letu 2010 izdelan DIIP. 

10-0022 Most čez potok v Sotini PROP Na omenjenem projektu je bil v letu 2010 izdelan DI IP. Projektna dokumentacija je izdelana in se nahaja v arhivu DRSC. 

10-0023 Most čez potok Bistrica v Bistrici OBJS Na omenjenem projektu je bil v letu 2010 izdelan DI IP. Projektna dokumentacija je izdelana in se nahaja v arhivu DRSC. 

10-0024 Sevnica-nadvoz čez železnico OBJN V letu 2010 so v zvezi s projektom potekali uvodni pogovori med bodočimi sofinancerji investicije in sicer MP - DRSC, občino Sevnica, 

Slovenskimi železnicami in Savskimi elektrarnami. 

Za planirano investicijo še ni izdelana nobena projektna dokumentacija, zato bo potrebno začeti z idejno zasnovo oz. študijo. 

10-0025 G1-5 Radeče-Boštanj: most čez Savo na 

Logu 

OBJN 

V letu 2010 je v zvezi s projektom potekalo usklajevanje med bodočimi sofinancerji investicije in sicer MP - DRSC, občino Sevnica, 

Slovenskimi železnicami in Savskimi elektrarnami. 

Na podlagi izdelane dokumentacije (idejne zasnove) je bil izdelan osnutek DIIP-a v katerem je potrebno še določiti deleže sofinancerjev. 

Glede na razpoložljiva sredstva bi z izdelavo projektne dokumentacije lahko pričeli v letu 2013. 

10-0026 Rekonstrukcija mostu čez Savo OBJR Na omenjenem projektu ni bilo v letu 2010 predvidenih nobenih aktivnosti. 

10-0027 Nadvoz čez želez. progo Zidani Most- 

Dobova 

10-0028 Nadvoz Tepanje VA0083 za R3-686 nad AC 

A1 

OBJR 

OBJR 

Na omenjenem projektu ni bilo v letu 2010 predvidenih nobenih aktivnosti. 

Tripartitna pogodba med DARS-om, DRSC in izvajalcem za obnovo nadvoza je podpisana. Izdelan je DIIP. Sanacija je izvedena. Zaradi 

rebalansa proračuna 2010, bo plačilo deleža DRSC izvedeno v letu 2011. 

10-0029 Most čez Tolminko v Tolminu OBJR Na omenjenem projektu je bil v letu 2010 izdelan DI IP. Projektna dokumentacija je bila predana naročniku, da zagotovi njeno revizijo. 

10-0030 Most čez Sočo v Mostu na Soči OBJS Na omenjenem projektu je bil v letu 2010 izdelan DI IP. Projektna dokumentacija je bila predana naročniku, da zagotovi njeno revizijo. 

10-0031 Most čez Bolsko v Brodeh v km 8,760 OBJS V letu 2010 ni bilo na omenjenem projektu nobenih aktivnosti. 

10-0032 Most čez Bolsko v Brodeh v km 9,050 OBJS V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti. 

10-0033 Most čez Medijo v Izlakah OBJR Na omenjenem projektu je bil v letu 2010 izdelan DI IP. Projektna dokumentacija je izdelana in se nahaja v arhivu DRSC. 

10-0034 Ureditev ceste skozi Novo vas URED Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0035 Rekonstrukcija ceste Preserje-Rakitna REKO Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0036 Ureditev Rakek-železniška postaja URED Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0037 Ureditev ceste Suhi dol-Lučine URED Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0038 Ureditev ceste Gorenja vas-Hotavlje REKO Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0039 Obvoznica Godovič OBVO Izdelava dokumenta DIIP. 




10-0040 Spodnja Idrija REKO Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0041 Ureditev ceste skozi Podgrad URED Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0042 Glavna cesta G2-103/1008 Kanal-Rodež REKO Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0043 Ureditev ceste Borjana-Robidišče REKO Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0044 Regionalna cesta R3-605: Livek-Livške 

Ravne 

REKO 

Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0045 R3-602: Staro selo-Breginj-Most na Nadiži REKO Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0046 Komen - Branik PREP Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0047 ALU. Komen NOVO Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0048 Opatje selo-Komen-Miren-Kostanjevica PREP Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0049 Branik-Štanjel PREP Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0050 Štanjel URED Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0051 R3-640/1373: skozi Martinj Hrib URED Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0052 Sodražica-Hrib PREP Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0053 Sanacije nevarnih mest REKO V letu 2010 je bilo podpisanih pogodb v vrednosti 1.067.337,05 EUR. Sanirana so bila najnujnejša nevarna mesta v okviru letnega plana. S 

sanacijo se je zagotavljala varnost vsem udeležencem v prometu. Dela so večinoma zaključena, nekaj pa je bilo dvoletnih pogodb. Po teh 

pogodbah bodo dela zaključena v prvi polovici leta 2011. 

10-0054 Solkan-Čepovan OBNO Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0055 Križišče Šmihelj KRIŽ Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0056 Regionalna cesta R3-608 Solkan-Lokve URED Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0057 Polhov Gradec-Dobrova REKO Izdelan je bil DIIP, izdelan idejni projekt za km odsek od km 9,690 do km 10,540. 

10-0058 Skozi Bukovico URED Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0059 Dutovlje-Repentabor PREP Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0060 Sežana-Senožeče (Dane) PREP Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0061 Lipica-Divača (Lokev) PREP Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0062 Fernetiči URED Izdelava dokumenta DIIP. 




10-0063 Ureditev skozi naselje Križ URED Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0064 Krožišči Sežana (km 0,450 in v km 0,700) KRIŽ Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0065 Ureditev Senožeče URED Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0066 Log (Dragomer) KRIŽ Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0067 Koper-Dragonja REKO Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0068 Žiri-Logatec PREP Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0069 Regionalna cesta RT-915 Pudob-Kozarišče PREP Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0070 R3-714 Spodnji Ivanjci-Gornja Radgona REKO Občina je pridobila projektno dokumentacijo (PZI) za I. etapo. Za drugo etapo projektiranje še ni bilo zkončano. 

10-0071 Glavna cesta G1-9: križišče Hajdina KRIŽ V letu 2010 je bila pridobljena projektzna dokumentacija za izgradnjo krožišča. PD je bila recenzirana in arhivirana. 

10-0072 Obvoznica Kidričevo OBVO v letu 2010 je občina Kidričevo sprejela OPPN za obvoznico Kidričevo. Na podlagi OPPN-ja je Direkcija RS za ceste naročila parcelacijo 

zemljišč, ki so potrebna za obvoznico. 

10-0073 G1-3 Pesnica - Lendava OBNO Pridobljen je elaborat potrebnih ukrepov obnove ceste od Pesnice do Lendave. Zaradi rebalansa proračuna je projekt do daljnega 

prolongiran. V letu 2010 se je izdelal DIIP. 

10-0074 Glavna cesta G2-109 Lendava-Petišovci OBNO V letu 2010 je bila izdelana PN za PZI projektno dokumentacijo za obnovo vozišča na cesti G2-109. Izbran je bil projektant. 

10-0075 Regionalna cesta R2-443 Lendava-Pince URED V letu 2010 je bila izdelana DIIP investicijska dokumentacija. 

10-0076 Regionalna cesta R2-442: krožišče pri Mostju KRIŽ V letu 2010 je bila izdelana DIIP investicijska dokumentacija. Izdelana in potrjena je bila tudi projektna naloga. Projektna dokumentacija se 

bo izdelala v naslednjih letih. 

10-0077 R1-230: krožišče z Babinsko cesto v 

Ljutomeru 

10-0078 Regionalna cesta R3-701 Ruta-Pesek- 

Lovrenc 

KRIŽ 

REKO 

Občina Ljutomer je pridobila projektno dokumentacijo za izvedbo krožišča na križanju dveh cest:regionalne ceste R1-230 in lokalne Babinske 

ceste v Ljutomeru. V letu 2010 je bil podpisan sofinancesrski sporazum, pridobljena so bila zemljišča in izveden je bil javni razpis za izvedbo 

gradbenih del, ki ga je izvedla občina Ljutomer. Pogodba še ni podpisana. pridobljena je bila tudi investicijska dokumentacija. 

V letu 2010 je bila izdelana projektna naloga za ureditev ceste skozi Lovrenc na POhorju. 

10-0079 R2-425: ureditev ceste skozi središče Mežice URED V letu 2010 je bila izdelana in potrjena projektna naloga za ureditev ceste skozi Mežico. 

10-0080 R3-698: ureditev Podjunske ceste URED V letu 2010 je bila izdelana in potrjena projektna naloga za ureditev Podjunske ceste v Mežici. 

10-0081 G1-1 med Miklavžem in Ptujem URED Izdelana je bila projektna dokumentacija izgradnje krožišča v Miklavžu. PD je bila recenzirana. V letu 2010 so se pričela tudi gradbena dela 

na izgradnji krožišča. 

10-0082 R3-749: Pesniški Dvor-Jurovski Dol-Lenart REKO Izdelana je bila DIIP investicijska dokumentacija. 

10-0083 R1-219 in R3-688: križišča v Poljčanah KRIŽ V letu 2010 je bila izdelana DIIP investicijska dokumentacija. 




10-0084 R1-219 in R3-688: odcep za Žiče KRIŽ V letu 2010 je bila pridobljena projektna dokumentacije, ki je bila recenzirana in arhivirana. Izdelana je bila tudi DIIP investicijska 

dokumentacija. 

10-0085 Regionalna cesta R3-715: ureditev Gorica PREP V letu 2010 je bila izdelana DIIP investicijska dokumentacija. Izdelana je bila PN za IDP. Projektno dokumentacijo je naročila občina 

Puconci. Projektna dokumentacija se bo izdelala v naslednjih letih. 

10-0086 Regionalna cesta R1-232: ureditev Mačkovci URED Izdelana je projektna dokumentacija za izgradnjo pločnikov.PD je arhivirana. Izdelal se je tudi investicijski program. 

10-0087 RT-349: Radenci KRIŽ V letu 2010 je bila izdelana DIIP investicijska dokumentacija. 

10-0088 RT-931: Ribnica na Pohorju-Ribniška koča MODE Izdelana je bila DIIP investicijska dokumentacija in PN ureditve ceste skozi Ribnico na POhorju. PD pridobiva občina. 

10-0089 Obvoznica Ruše OBVO Občina Ruše je pričela z pridobivanjem prostorske dokumentacije - izdelana je študija variant s primerjavo in izborom najbolj optimalne 

variante. 

10-0090 Krožno križišče pri Tušu KRIŽ V letu 2010 je bila izdelana DIIP investicijska dokumentacija. IDP - študija upravičenosti rondoja se bo izdelala v letu 2011. 

10-0091 Krožišče na G1-1 pri odcepu za Ruše KRIŽ Izdelana je bila DIIP investicijska dokumentacija. 

10-0092 G1-1: ureditev od Selnice do Janževe Gore URED V letu 2010 je bila izdelana DIIP investicijska dokumentacija. 

10-0093 Zahodna obvoznica Slovenska Bistrica OBVO Ni bilo aktivnosti 

10-0094 Obrež-Loperšice URED V letu 2010 je bila izdelana DIIP investicijska dokumentacija in PN za izvedbo PZI projektne dokumentacije od km 1,550 do km 2,300 (od 

predvidenega nadvoza preko žel. proge do odcepa za HUM). 

Občina Središče ob Dravi in občina Ormož so izdelale proj. dokumentacij od km 2+300 do km 3+500 in od km 4+700 do km 5+800 skozi 

naselji Loperšice in Obrež. 

Občina središče ob Dravi je že pričela z izdelavo pločnikov skozi naselje Obrež. 

10-0095 R2-439 in R3-714: krožišče za Cerkvenjak KRIŽ Izdelana je bila DIIP investicijska dokumentacija. Izdelana je bila tudi PD za uzgradnjo hodnika za pešce, ki je bila recnzirana in arhivirana. 

10-0096 R3-714:ureditev pločnika(Sveti Jurij-Čakova) URED Projektna dokumentacija je bila izdelana za cca 150 m pločnika pri priključku na avtocesto. Projektno dokumentacijo je pridobila občina in je 

recenzirana. 

10-0097 R3-712: ureditev na odseku Žihlava- 

Rogoznica 

URED 

Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo za ureditev regionalna ceste R3-712/1331, na odseku Žihlava-Rogoznica od km 0,000 do km 

17,400 in od km 19,400 do km 21,000. Ureditev zajema sanacijo vozišča z ureditvijo površin za pešce in kolesarje ter izvedbo javne 

razsvetljave skozi naselja na predvideni trasi. 

Občina Juršinci že pridobiva PZI za 1. etapo ureditve ceste skozi Gabrnik. 

DIIP investicijska dokumentacija je bila izdelana v letu 2010. 

10-0098 R1-232: ureditev ceste skozi Šalovce URED Izdelana je bila DIIP investicijska dokumentacija. Izdelana je bila tudi PN za ureditev ceste skozi naselje Šalovci. 

10-0099 Regionalna cesta R2-437: krožišče v Šentilju KRIŽ Občina Šentilj je izdelala IDZ projektno dokumentacijo krožišča. V letu 2010 je bila izdelana DIIP investicijska dokumentacija. 

10-0100 Regionalna cesta R3-726 Turnišče URED V letu 2010 je bila izdelana DIIP investicijska dokumentacija in projektna naloga, ki je bila potrjena. 




10-0101 Regionalna cesta R2-430/0873 Hoče-Maribor OBNO Izdelana je bila projektna naloga za izdelavo PZI z analizo stanja in predlogom sanacije ter izdelava prometne študije. Opravljene so bile 

terenske preiskave, pričelo se je s projektiranjem PZI sanacije vozišča vključno z izdelavo prometne študije. 

Sklenjen je bil aneks za podaljšanje pogodbenega roka zaradi zamud pri pridobivanju prometnih podatkov. 

Na sestanku dne 19.11.2010 med predtavniki DRSC-ja, DDC-ja, projektanta in predstavnikom MOM je bilo dogovorjeno, da se na MOM 

pošlje predlog sprememb ureditve prometa na Tržaški cesti (prestavitev avtobusnih postajališč, širitev v križišču Papežke ceste….). 

10-0102 R2-425/1265 Mežica-Črna na Koroškem REKO V letu 2010 je bila izdelana PZI projektna dokumentacija za rekonstrukcijo R2-425/1265 Mežica - Črna na Koroškem, od km 5,050 do km 

10,600, ki je bila recenzirana. Izdelana je bila tudi DIIP investicijska dokumentacija. Po opravljeni recenziji in eventualnih popravkih projektne 

dokumentacije, predvidoma v začetku leta 2011, bo Direkcija RS za ceste, naročila izdelavo investicijskega programa. Z odkupi zemljišč se 

bo pričelo predvidoma v drugi polovici leta 2011. Gradnja je predvidena v naslednjih letih. 

10-0103 R3-676/2204 Artiče-Kapele URED Podpisan je protokol za ureditev ceste R3-676 Sp. Pohanca - Kapele. V Kapelah je občina že zgradila pločnik. 

10-0104 R3-675/1207:ureditev ceste Podgračeno- 

Mokrice 

URED 

Na podlagi terenskega ogleda in popisa del je izdelan DI-IP. 

10-0105 R1-220/1242: obvoznica Brežice OBVO Območje predvidene obvozne ceste se nahaja vzhodno od Brežic. DPN je voden skupaj z izdelavo DPN za HE Brežice. 

10-0106 R1-216/1177 in R1-216/1178: Podhosta URED Občina je naročila PZI. 

10-0107 R2-447/0293 in 0294: Breza centru, AS 

Domžale 

KRIŽ 

Na podlagi terenskega ogleda in popisa del je izdelan DI-IP pri Breza centru. Projekt križišča AS Domžale je naročila Občina Domžaje. 

10-0108 R3-647/1172: krožišče pri LOGO Grosuplje KRIŽ Projekt predvideva predelavo sedanjega štirikrakega križišča v krožišče ter izgradnjo pločnikov za pešce do Osnovne šole na Ljubljanski 

cesti. Projekt je naročila Občina Grosuple. V skladu z dogovorom med DRSC in Občino bo DRSC naroča recenzijo projekta. Občina je že 

pričela z odkupi zemljišč za gradnjo pločnika od krožišča "Logo" do osnovne šole. Naročila je tudi projekt začasnega montažnega krožišča 

na katerega mora DRSC dati soglasje. Izdelan je DI-IP. 

10-0109 R1-221/1222: Dol pri Hrastniku URED Na podlagi idejne zasnove je izdelan DI-IP. 

10-0110 R3-642/1360: obnova Ig-Ljubljana OBNO Za obnovo ceste so potekaleo naslednje aktivnosti: 

na podlagi terenskega ogleda in primerjave z že izdelanim projektom naslednjega odseka je izdelan DI-IP od km 1,800 do km 3950. 

10-0111 R1-216/1367 in 1175: Krška vas in 

Gabrovčec 

URED 

Idejni projekt je naročila občina. Na podlagi le - tega je bil izdelan DI-IP. 

10-0112 R3-646/1196: križišče Šentvid pri Stični KRIŽ Na projektu ni bilo aktivnosti. 

10-0113 R3-646/1195: križišče na zahodni obvoznici KRIŽ Izdelana in potrjena je projektna naloga. Posredovana je Občini Ivančna Gorica ki bo naročila projekt. DI-IP je potrjen. 

10-0114 G2-106/0264: Kočevje URED - KRIŽ Kolodvorska - Ljubljanska v Kočevju 

Za navedeni projekt je izdelan Dokument identifikacije Investicijskega projekta. (DI-IP). 

10-0115 R3-654/3611 Štalcerji-Kočevska Reka PREP Izdelan je DI-IP na podlagi terenskega ogleda in opisa del. 

- KRIŽ pri avtobusni postaji v Kočevju 

Za navedeni projekt je Občina naročila PZI. Projekt je recenziran. Izdelan je Dokument identifikacije Investicijskega programa (DI-IP) in 

podpisan sofinancerski sporazum. 




10-0116 RT-917/3602: ureditev Roške ceste v 

Kočevju 

URED 

Izdelan je DI-IP na podlagi terenskega ogleda in opisa del. 

10-0117 G2-106/0264 in G2-106/0265: ureditev Livold URED priprava podatkov za DI-IP. 

10-0118 G2-106/0265 in G2-106/0266: krožišče v Fari KRIŽ Za navedeni projekt je izdelan Dokument identifikacije.Investicijskega programa (DI-IP). 

10-0119 R3-677/2202: obnova Krško-Zdole-Bizeljsko URED V izdelavi je PZI projekt ureditve ceste , pločnikov in javne razsvetljave. 

10-0120 G2-108/1182:pločniki in AP v Zg. in 

Sp.Hotiču 

10-0121 G2-108/1182: Zg.Hotič - Sp.Hotič, OBVO 

Litija 

URED 

OBVO 

Projekt za izvedbo je naročila Občina Litija, ki je naročila tudi izdelavo DI-IP. 

Izdeluje se državni prostorski načrt (DPN). 

10-0122 RT-921/4306: ureditev ceste skozi Vače URED Na osnovi idejnega projekta je bil izdelan DI -IP, ki pa še ni potrjen. 

10-0123 G2-108/1182:krožišče pri TC Mercator v Litiji KRIŽ Na projektu ni bilo aktivnosti 

10-0124 R1-218/1212: ureditev ceste skozi Gradac URED Izdelan je DI-IP. Občina je naročila izdelavo idejnega projekta. 

10-0125 R3-663/5401: ureditev Bušinja vas URED Projektna naloga za izdelavo PZI je potrjena in posredovana na občino Metlika, ki je naročila projekt za izvedbo. 

10-0126 R3-661/1210: novogradnja Metlika-Drašiči NOVO Na projektu ni bilo aktivnosti 

10-0127 R3-664/2501: obvoznica Birčna vas OBVO Na projektu ni bilo aktivnosti. 

10-0128 R3-664/2501: obvoznica Novo mesto-Šmihel NOVO Izdelana je študijo varjant. 

10-0129 Glavna cesta G2-105/0256: križišče za 

Stopiče 

KRIŽ 

Izdelan je projekt za izvedbo, ki ga je naročila Mestna občina Novo mesto. Izdelan je DI -IP. Za gradnjo so odkupljena vsa zemljišča. 

10-0130 R2-419/1204: Novo mesto - Šentjernej REKO Za ureditev odseka Mali Slatnik - Petelinjek je na osnovi PZI, ki ga je naročila Mestna občina Novo mesto, izdelan DI-IP. 

10-0131 R3-738/6727: rekonstrukcija Šentjanž-Glino REKO Izdelan je PZI projekt in DI-IP. 

10-0132 R2-419/1203: ureditev Straža in Vavta vas URED Izdelan je idejni projekt popravljen po recenziji. DI-IP je potrjen. 

10-0133 R1-215/1162: ureditev križišča Prelesje KRIŽ Izdelan je DI-I ureditve križišča, občina vodi postopek OPPN. 

10-0134 G2-106/0215: Dolenjska cesta URED Križišče Jagrova cesta na Lavrici 

Za navedeni projekt je izdelan Dokument identifikacije Investicijskega programa (DI-IP) in investicijski program.Sofinancerski sporazum je 

podpisan. 

Križišče Kamnikarjeva cesta na Lavrici 

Za navedeni projekt je izdelan Dokument identifikacije Investicijskega programa (DI-IP). Križišče z lastnimi sredstvi v soglasju z DRSC 

financira investitor novo zgrajenega stanovanjskega naselja. Križišče je zgrajeno. 




10-0135 G2-106/0261: štiri križišča KRIŽ Križišče pri OŠ Škofljica 

Izdelan je dokument identifikacije Investicijskega programa (DI-IP). 

Križišče v Pijavi Gorici (odcep za Želimlje) 

Za navedeni projekt je izdelan Dokument identifikacije Investicijskega programa (DI-IP). 

Križišče za Gradišče 

Za navedeni projekt je izdelan Dokument identifikacije Investicijskega programa (DI-IP). 

10-0136 R3-666/8115: modernizacija Sopota-Podkum MODE Izdelan je DI-IP na podlagi idejnega projekta. 

10-0137 R3-653/1363: ureditev križišča za Mali Log KRIŽ Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0138 R3-647/1368: obvoznica Zdenska vas OBVO Občina je predlagala novo varianto. Ko bo izdelan OPN se bo naročila dokumentacija. 

10-0139 R3-650/1159: obvoznica Dobrnič OBVO Izdelana je idejna študija varjant in predštudija upravičenosti. 

10-0140 R1-216/1175: obvoznica Žužemberk OBVO Izdelana je Predštudija upravičenosti Severne in južne obvoznice naselja Žužemberk. 

10-0141 Visoko PLAZ V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0142 Korita PLAZ V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0143 Novaki ZIDS V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0144 Sanacija plazu Brezov gaj PLAZ V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0145 Pristava ZIDS V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0146 Lemberg PLAZ V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0147 Pečnik-Žiri PLAZ V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0148 Marof PLAZ V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0149 Ilirska Bistrica-Novokračine ZIDS V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0150 Logatec-Žiri ZIDS V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0151 Lipnica-Kropa BREZ V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0152 Lancovo PLAZ V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0153 Kneža PLAZ V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0154 Klonte BREZ V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0155 Solčava PLAZ V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 




10-0156 Kolesarska povezava Most na Soči-Tolmin KOLE 

-ni bilo aktivnosti na projektu 

10-0157 Sanacija opornega zidu v Jugorju ZIDS V letu 2010 ni bilo nobenih aktivnosti na tem projektu. 

10-0158 Bohinjsko jezero-Jereka REKO V letu 2010 je zaključena idejna zasnova. Potrjen je DI-IP. 

10-0159 Navez. cesta Teharje-AC priključek Celje V NOVO V letu 2010 je naročena parcelacija. Na podlagi obstoječe projektne dokumentacije je izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0160 Dobrna URED V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0161 Spodnje Gorje URED V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0162 Hrušica-Javornik OBNO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0163 Ureditev križišča na obvoznici Kamnik KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0164 R2-423 Bistrica ob Sotli-Črnolica OBNO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0165 R2-423: krožišče Kozje-industrijska cona KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0166 R2-423: krožišče Lesično KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0167 Obnova ceste Podsreda-Senovo-Brestanica OBNO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0168 R1-210/1108 Kranj (Primskovo-Labore) REKO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije (IDZ rekonstrukcije križišča Primskovo ter regionalne ceste) izdelan 

in tudi potrjen DI-IP. 

10-0169 R1-201 in R1-202: Hrušica-Rateče-Planica OBNO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0170 R3-681 Laško-Breze-Šentjur: obnova OBNO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0171 G1-5: krožno križišče Deber KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0172 G1-5: krožišče pri zdravilišču Thermane KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0173 RT-933 Breg-Jurklošter: obnova OBNO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan DI-IP. Podan je predlog, da se projekt ukine. 

10-0174 Krožišče Radmirje KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0175 Ureditev križišča Zbilje (rondo) KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0176 R2-411: Polica-Podtabor URED V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0177 Krožno križišče v Prihovi KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0178 R1-219: ureditev križišča Pristava KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 




10-0179 R1-219: krožišča Terme Olimia-mejni prehod KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP ter podpisan sporazum o sofinanciranju. 

Občina je pridobila PGD/PZI projektno dokumentacijo in potrebna zemljišča 

10-0180 R3-695: pločniki (Polzela-Šmartno ob Paki) URED V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0181 R3-695: Polzela URED V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0182 R2-447: krožišče v Latkovi vasi KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP ter sporazum o sofinanciranju. 

10-0183 Križišče Tupaliče KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0184 Glavna cesta G1-5/0331 Zidani Most-Radeče REKO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0185 R2-411: rekonstrukcija ceste Gobovce- 

Črnivec 

10-0186 R3-636: rekonstrukcija ceste Lipnica- 

Podtabor 

REKO 

REKO 

V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0187 Ureditev ceste skozi Begunje URED V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0188 Posavec (l=1,5 km) URED V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0189 Podnart URED V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0190 R3-700 Slovenske Konjice-Oplotnica OBNO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0191 R3-688 Žiče-Poljčane (Mlače in Lušečka 

vas) 

OBNO 


10-0192 Ponikva-Loče REKO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0193 Žiče-Poljčane REKO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0194 G2-104: krožišča Šenčur na izhodu z 

avtoceste 

KRIŽ 


10-0195 Šenčur-Primskovo: razširitev v štiripasovnico REKO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0196 Obvoznica Šmarje OBVO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. Izdelan je idejni projekt. Drugače se 

rekonstrukcija obvoznica rešuje v sklopu problematike glavne ceste in se na MOP vodi postopek sprejema Uredbe DPN kot projekt REKO 

Šentjur - Dobovec. 

10-0197 Ureditev pločnikov na odseku Mestinje- 

Podplat 

URED 


10-0198 Krožno križišče v Šaleku KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0199 Zreče (terme)-Rogla OBNO V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 




10-0200 Zreče (Mavhar) URED V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda in obstoječe dokumentacije izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0201 Ureditev križišč na žalski obvoznici KRIŽ V letu 2010 je na podlagi terenskega ogleda izdelan in tudi potrjen DI-IP. 

10-0202 Regionalna cesta R2-447: ureditev Žalec- 

Celje 

URED 


10-0203 Izvedba del po sodnih odločbah SKUP V letu 2010 je bilo podpisanih pogodb v vrednosti 10.152,00 EUR. Izvedena so bila dela, ki jih je bil upravni organ dolžan izvesti na podlagi 

pravnomočnih sodnih odločb. Dela so bila v celoti zaključena. 

10-0204 Ukrepi na voz. konstrukcijah po Metodologiji REKO V letu 2010 je bilo podpisanih pogodb v vrednosti 9.588,00 EUR. Izvedena so bila dela, ki jih je bil upravni organ dolžan izvesti na podlagi 

pravnomočnih sodnih odločb. Dela so bila v celoti zaključena. 

10-0205 Cestne vremenske postaje UPRA Vzdrževanje sistema 19 cestno-vremenskih postaj na celotnem območju RS, dva nedelujoča merilnika zamenjana z novim. 

10-0206 R2-409 in R2-408: ureditev križišča v 

Logatcu 

10-0207 R2-430: odprava črne točke odcep za 

Pokoše 

URED 

URED 

Izdelana je potrebna projektna dokumentacija. Zemljišča so pridobljena oziroma so v zaključni fazi, izdelan je tudi DI-IP ter INV. 

Projektna dokumentacija je izdelana. Izdelan je DI-IP. Potekali so postopki za pridobitev potrebnih zemljišč. Pred izvedbo del bo potrebno 

projektno dokumentacijo minimalno spremeniti tako, da se bo poseg izognil zemljiščem, kjer se lastniki z odkupom ne strinjajo. 

10-0208 R2-447: ureditev križišča Gomilsko KRIŽ Projektna dokumentacija je izdelana. Izdelan je DI-IP. Potekali so postopki za pridobitev potrebnih zemljišč. 

10-0209 Obvoznica Hrpelje-Kozina OBVO Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0210 G2-103/1447 Rožna dolina-Bazara PREP Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0211 R1-204/1012 Bazara-Dornberk (Volčja 

Draga) 

OBVO 

Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0212 R3-614/1046 Bazara-Miren PREP Izdelava dokumenta DIIP. 

10-0213 Odprava škode zaradi poplav 2010 1. faza RVZD Obilne padavine, ki so v noči iz petka na soboto ter do nedelje (17.9.do 19.9.2010) zajele skoraj celotno Slovenijo, z izjemo SV dela, so 

povzročile ogromno škodo na cestni infrastrukturi, ki je v upravljanju DRSC.Koncesionarji rednega vzdrževanja državnih cest so takoj 

pristopili k vzpostavljanju prevoznosti. Dela so obsegala odstranjevanje nanosov z vozišč,popravilo poškodovanih bankin,čiščenje naprav za 

odvodnjavanje,odstranjevanje manjših zemeljskih plazov,sanacije poškodovanih delov vozišč,sanacije poškodovanih brežin in zidov ter 

zavarovanje vseh nevarnih poškodb. 

Vlada Republike Slovenije na 112. redni seji dne 16. 12. 2010 pod točko 26 sprejela sklep, da sredstva po delnem programu v višini 

3.984.029,04 EUR zagotovi iz sredstev Rezerve proračuna RS. Vsa dela po potrjenem delnem programu odprave posledic neposredne škode 

na prometni infrastrukturi so že izvedena.Vrednost dejansko opravljenih del na državni cestni infrastrukturi je znašala 3.925.035,40 EUR, 

dela so bila potrjena in plačana koncesionarjem 31.12.2010.Po posameznih koncesijskih območjih so bila opravljena dela: 

- koncesijsko območje 1 (CE) v vrednosti 542.869,47 eur, 

- koncesijsko območje 2 (GO) v vrednosti 587.963,93 eur, 

- koncesijsko območje 3 (KP) v vrednosti 363.867,35 eur, 

- koncesijsko območje 4 (KR) v vrednosti 342.623,70 eur , 

- koncesijsko območje 5 (LJ) v vrednosti 1.615.292,13 eur, 

- koncesijsko območje 6 (MB) v vrednosti 123.747,16 eur, 

- koncesijsko območje 8 (NM) v vrednosti 341.670,48 eur, 

- koncesijsko območje 9 (PT) v vrednosti 7.001,18 eur. 

85-0491 HOTEMAŽE-BRITOF NOVO V letu 2010 smo nadaljevali postopke odkupov. 




94-0411 Obvoznica ČRNOMELJ OBVO Celotna dolžina obvoznice je 2451 m. 

Zgrajena je I. etapa od km 0,000 do km 1,420. 

Gradnja druge etape se bo nadaljevala po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Za gradbeno dovoljenje manjkajo še zemljišča treh lastnikov, ter 

poročilo o vplivu na okolje, ki je bilo z vlogo za okoljevarstveno soglasje posredovano na MOP; Agencijo RS zas okolje. 

94-0413 obvoznica LUČE OBVO V 2010 je bila sprejeta Uredba DPN za obvoznico ter pridobljena predinvesticijska zasnova. 

95-0019 Obvoznica RADLJE OBVO Projekt obsega izgradnjo obvoznice mimo naselja Radlje ob Dravi v dolžini 2.704 m, petih križišč, akvadukta, izvedbo protihrupnih ukrepov, 

ureditev potoka v območju prečkanja z obvoznico, komunalnih vodov, odvodnjavanja in javne razsvetljave ter prometne opreme in 

signalizacije. 

V letu 2010 je bila pridobljena investicijska dokumentacija (novelirana) in pripravljena vloga za dodelitev sredstev ESRR. Odločba OU o 

dodelitvi sredstev ESRR izdana v mesecu decembru 2010. 

Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno v avgustu 2010. Na Upravno sodišče v Ljubljani je bila septembra 2010 podana tožba za izpodbijanje 

gradbenega dovoljenja. 

Podpisana je bila pogodba z izvajalcem gradbenih del (SCT Asfalti d. o. o.) v višini 3.144.853,95 EUR. Uvedba v delo je bila izvedena 

28.10.2010. Izvajalec je pričel s pripravljalnimi deli. 

95-0021 SP.DUPLEK-DVORJANE URED Gre za ureditev ceste skozi Sp. Duplek za kar je bil izdelan projekt PGD, PZI ureditve ceste R3-710/1292 Sp. Duplek - Zg. Duplek - Dvorjane 

od km 9+480 do km 10+688. 

Dela na 1.etapi ureditve ceste od km 9.480 do km 9.890 so bila v celoti zaključena v juniju 2010. 

95-0053 TRBOVLJE-MARKO MODE Gradbena dela so zaključena. 

Občina je 31.05.2010 sprejela odlok o OPPN (objavljen v uradnem glasilu Sl. Občin) za ureditev ceste R3-745, odsek Janežovci - Dolge 

njive - Spodnji Duplek v dolžini 160m in enopasovnim krožiščem (Sp. Duplek - Sp. Korena) ter za prestavitev dela ceste R3-710/1290, med 

Sp. Duplekom in Dvorjanami v dolžini 570 m, za kar je izdelan IDP. V mesecu oktobru 2010 je bila izdelana projektna naloga za izdelavo 

PGD in PZI projektne dokumentacije ureditve ceste od km 9+890 do km 10+688, ki vključuje izdelavo krožnega križišča s prestavitvijo ceste 

na priključku za Zg. Koreno, ter prestavitev in ceste z novim avtobusnim postajališčem od km 9+950 do km 10+688. Poleg tega projektna 

naloga vključuje tudi ureditev križišča v km 9+500 (pri BS) 

Pripravljena in potrjena je bila projektna naloga za rušitev objektov na parc. Št. 772/2, 772/4, ki jih je DRSC že pridobila. Zadnji datum za 

izselitev strank je 31.5.2011. Rušitve s pridobitvijo projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja se bodo oddala na ključ spomladi 

prihodnje leto. 

Pričeli smo s postopkom parcelacije potrebnih zemljišč skladno s sprejetim OPPN-jem. 

95-0119 obvoznica KANAL OBVO Usklajevanje z MOP o veljavnosti in ustreznosti sprejetega LN iz leta 2001. 

95-0148 LOKVE-ČEPOVAN MODE Dokončanje projekta PGD,PZI od km 1.050 do km 2.050. 

95-0149 ČEPOVAN-MOST NA SOČI MODE Sredstva so bila z rebalansom odvzeta, zato ni bilo aktivnosti. 

95-0186 RAKITNA-CERKNICA MODE Dokončanje del na zadnjem odseku, pregled in prevzem del. 

95-0410 obvoznica KOSTANJEVICA OBVO Dela so v celoti zaključena. Naročena je dokončna zemljiškoknižna ureditev. 




96-0033 VUHRED-RIBNICA MODE Investicija se izvaja po etapah. V letu 2008 se je izvajala etapa od km 5.600 v dolžini 800 m. Dela na etapi so bila v celoti končana, 

22.01.2009 je bil uspešno opravljen komisijski pregled objekta. 

V letu 2010 so se izvajala gradbena dela na modernizaciji ceste od km 4+600 do km 5+600. Večina del razen zapornega sloja asfalta so bila 

zaključena. 

Konec leta 2010 je bil izveden tudi razpis za gradbena dela na zadnji etapi modernizacije ceste R3-704/1353 od km 3,685 do km 4,600. 

96-0046 obvoznica BLED (JUG) OBVO V letu 2010 smo sodelovali pri postopkih sprejema OPPN. V postopku je bila parcelacija na območju vstopnega križišča na S strani, odločbe 

je GU z odlokom zavrnila. Pogajali smo se za odkup manjkajočega objekta na Betinu, ki je predviden za rušitev. V usklajevanju sta pogodbi 

za nakup zemljišča ter predpogodba za odkup objekta predvidenega za rušitev. 

96-0047 obvoznica ŠKOFJA LOKA OBVO Predvidena Poljanska obvoznica Škofje Loke bo nadomestila odsek regionalne ceste R1-210 (cestna povezava Jeprca-Zminec-Želin), ki 

sedaj poteka skozi staro mestno jedro Škofje Loke. Dolžina trase obvoznice je 3.932 metrov. 

Za izgradnjo poljanske obvoznice Škofja Loka je bila izdana odločba o črpanju sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj z odobrenim 

prispevkom v višini nekaj več kot 27 mio EUR. Vrednost investicije je ocenjena na 44 mio EUR. 

V letu 2010 se je nadaljevala gradnja na I. etapi od Ljubljanske ceste do predora. Vendar pa na tem odseku še vedno ostaja problem v zvezi 

s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo krožišča in mostu preko Sore, zato je bil s sklenitvijo aneksa k pogodbi rok za izvedbo del 

podaljšan za eno leto, do julija 2011. 

V letu 2010 je bilo izvedeno javno naročilo za gradnjo predora oziroma celotne 2. in 3. faze do končnega križišča Zminec. Izvajalska pogodba 

podpisana v avgustu, dela so se začela izvajati v septembru. 

Iz EU sredstev do konca leta 2010 izplačano 1,52 mio EUR. 

96-0083 obvoznica KRŠKO OBVO Za gradnjo obvoznice Krško od novega mostu ob HE Krško do starega mostu je sklenjen sofinacerski sporazum. HESS je svoje obveznosti 

po sporazumu izpolnil, medtem pa se ugotavlja zamuda pri gradnji prepustov in zavarovanju brežine ter izvedbi večnamenske poti, katerih 

stroške in pripravo razpisa je po sporazumu prevzela INFRA. Ta dela pa so predpogoj za izvedbo voziščne konstrukcije, ki je po sporazumu 

obveznost DRSC. 

Za odsek obvoznice od obstoječega mostu do Žadovinka je izdelan PGD in PZI projekt, ki ga financira občina Krško.PGD projekt mostu je v 

zaključevanju. Za odsek ceste od mostu do G1-5 je izdelana projektna naloga. 

Izgadnjo krožišča pred mostom na levi stran Save sofinancirata NEK in Občina Krško. Gradnja je v postopku izbire izvajalca na javnem 

razpisu. 

96-0100 DRAGARJI-OSILNICA MODE Dolžina regionalne ceste R3-665/3650 Dragarji - Osilnica, odsek Dragarji - Zgornji Čačič znaša 6533 m. Gradbena dela so zaključena. 

Opravljen je bil tehnični pregled. Izdana je odločbo za poiskusno obratovanje. 

Podpisana je pogodba za gradnjo ceste od Zgornjega Čačiča do začetka obvoznice Sela. 

Za obvoznico Sela se pridobivajo zemljišča in gradbeno dovoljenje. 

96-0102 VINICA - SINJI VRH-RADENCI MODE Modernizacija Turistične ceste RT-919/1343 je zgrajena do km 12,880 (vas Špeharji). Projekt za izvedbo je pripravljen do km 15,700. V 

postopku je odkup zemljišč. 

96-0162 SEVNICA-PLANINA MODE V letu 2010 smo zaključili PZI projektno dokumentacijo ter pridobili dokazila o razpolaganju z zemljišči. 

96-0166 SOSTRO-BESNICA MODE Regionalna cesta R3-645/1189 je na odseku od km 4,000 do km 4,700 še makadamska. Teren za gradnjo je zelo zahteven (plazovit). V 

izdelavi je novelacija inv. programa. 

96-0405 obvoznica SOLKAN OBVO Spremljava objekta v garancijski dobi, dokončna odmera, sodelovanje z MO Nova Gorica. 

96-0594 obvoznica BLED SEVER OBVO V letu 2010 smo sodelovali z občino Bled, ki mora predhodno sprejeti OPPN. 

97-0002 R3-686/1279 Špitalič-kartuzija MODE V letu 2010 smo zaključili s projektno dokumentacijo za še en manjkajoči nadomestni most. Potrjen je dopolnjen DI-IP. 




97-0011 SLOVENSKA VAS MODE Posamezni stanovanjski objekti ob Bregani na Slovenski strani imajo dostop le preko Hrvaškega ozemlja. Občina Brežice pripravlja OPPN. 

97-0027 ŠIRJE REKO V letu 2010 ni bilo aktivnosti na investicijskem projektu. Finančna sredstva pomenijo plačilo pogodbenih obveznosti iz leta 2009. Projekt je 

zaključen. 

97-0036 KLANČAR-PODLUBNIK URED V letu 2010 ni bilo aktivnosti na investicijskem projektu. Finančna sredstva pomenijo plačilo pogodbenih obveznosti iz leta 2009. Projekt je 

zaključen. 

97-0048 PETANJCI-TIŠINA REKO Že vrsto let se izvaja rekonstrukcija ceste od Petanjcev do Tropovcev. 

Dela na odseku od km 0,060 do km 0,830 in od km 2,150 do km 2,820 so bila zaključena v oktobru 2009. 

Bila je izdelana projektna dokumentacija za rekonstrukcijo cestišča od km 2,820 do km 3,870 in gradnjo krožišča. V letu 2010 so se pričele 

aktivnosti pri odkupih zemljišč. 

97-0084 LJUBLJANICA-BRIŠE MODE Nadaljevanje gradnje po sklenjeni pogodbi. Pridobivanje kulturnovarstvenega soglasja za zadnji odsek. 

97-0099 SODRAŽICA-ŽLEBIČ REKO Gradnja je zaključena. Izveden je bil komisijski pregled. Noročena je dokončna zemljiškoknjižna ureditev. 

97-0124 MUTA I. KRIŽ Občina pridobiva projektno dokumentacijo za obnovo križišča na cesti G1-1/0241 Dravograd - Radlje v Muti od km 8,250 do km 8,550. 

Občina je v letu 2010 pridobila IDZ ureditve križišča in ga posredovala na DRSC. V letu 2010 je bila izdelana DIIP investicijska 

dokumentacija. 

97-0173 JURKLOŠTER-DEŽNO MODE V letu 2010 smo sodelovali z občino Laško glede zaključitve zadnje faze modernizacije, ki s predlagano rešitvijo zahteva sprejem občinskih 

planskih dokumententov. 

97-0386 MOST ČEZ PASJEK V MOŠENIKU OBJS V mesecu aprilu je bilo javno odpiranje ponudb za izbiro izvajalca del. V mesecu avgustu je bila podpisana gradbena pogodba za izvedbo 

del. Izvajalec je z deli na sanaciji objekta pričel v mesecu oktobru 2010. Izvedena je sanacija objekta s spodnje strani in obe polovici sanacije 

vozišča. 

97-0417 Obvoznica ŠMARJETA OBVO Gradbena dela na gradnji obvoznice so bila v letu 2003 ustavljena, ker na dveh zemljiščih ni bilo možno pridobiti gradbenega dovoljenja. 

Razlastitev je uspela pri eni stranki. Postopek razlastitve druge stranke še poteka. Pridobljeno je delno gradbeno dovoljenje. Gradnja tega 

odseka je v zaključni fazi. 

Naročen in izdelan je projekt začasne navezave, ki bo omogočil predajo obvoznice v promet tako da se začasno izognemo še 

nerazlaščenemu zemljišču. 

Občina je naročila spremembo projekta tako, da bi se prključevanje na obstoječo regionalno cesto izvedlo v obliki krožišča. Za tako rešitev je 

pripravljen in podpisan sporazum o sofinanciranju. Novelacija investicijskeaga programa je posredovana na komisijo za potrjevanje 

inveticijskih programov. 

97-0433 SOČERGA PLAZ Vodili smo postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za odstranitev dotrajane stanovanjske hiše na UE Koper. Gradbeno dovoljenje še 

ni pridobljeno. 

97-0455 MOST ČEZ RIBNICO V RIBNICI(Dolenji 

vasi) 

OBJR 

Dela na mostu so zaključena, izvajalec je podal vlogo za dodatna in več dela. PHO ni izvedena, ker se lastnik zemljišča ne strinja s 

predlagano rešitvijo. 

97-0463 PODROTEJA-ZALA BREZ Na tem projektu ni bilo aktivnosti. 

97-0505 VRHOVO-ŽUŽEMBERK REKO Odprava pomanjkljivosti na zahtevo občine. 




97-0528 ČRNI POTOK-PUNGART MODE Nadaljevanje in zaključek del na 1. etapi 2 faze. 

97-0595 VRŠIČ BREZ Po projektni dokumentaciji za izvedbo del (PZI) za sanacijo brežine na odseku ceste Vršič - Trenta v km 2,200 je bi izveden javni razpis za 

izbor izvajalca del. Izvajalec je izvedel podporno konstrukcijo - AB pilotno sidrano steno v dolžini 75 m in obnovo ceste z odvodnjavanjem. 

Dela so zaključena. Komisijski pregled opravljenih del še ni bil izveden. 

97-0596 SELA-VIRŠTAJN-GOLOBINJEK PLAZ Na cesti R3 683/1169 Pilštajn Golobinjek, v skupni dolžini 1,750 km, je zaradi plazov močno deformirano vozišče v celotni širini. Cesta 

poteka v dveh občinah Kozje in Podčetrtek. Vsa dela na sanaciji plazov od km 1,685 do km 1,956; v km 7,460; v km 7,400 in v km 7,100 

smo zaključili in odpravlili vse pomanjkljivosti po komisijskih pregledih. Na odseku od km 1,685 do km 1,956 je bila vgrajena ustrezna 

obrabno zaporna plast asfalta v sklopu reklamacije izvedenih del. 

Izveden je bil javni razpis za sanacijo plazov v km 2,250; v km 3,830 in od km 4,500 do km 5,000 po izdelani projektni dokumentaciji. V 

postopku izbora izvajalca del je prišlo do pritožbe neizbranega ponudnika na DRK RS, ki je pritožbi ugodila. Po ponovni odločitvi naročnika o 

najugodnejšem ponudniku, je eden od neizbranih ponudnikov podal ponovno pritožbo oziroma vložil ponovni revizijski zahtevek na 

odločitev naročnika. 

Naročnik je ponovni zahtevek neizbranega ponudnika zavrnil, s čimer se neizbrani ponudnik ni strinjal in nadaljeval postopek na DRK RS, ki 

je s sklepom potrdila naročnikovo odločitev. 

Pogodba z izbranim ponudnikom CM Celje je podpisana. Izvajalec je zaključil izvedbo podpornih in opornih konstrukcij na odseku v km 

2,250, v km 3,830 in od km 4,500 do km 5,000 ter zaključil tudi rekonstrukcijo ceste. Izvajalec del pripravlja dokumentacijo za komisijski 

pregled opravljenih del. 

97-0647 LUKNJA II. OBND V letu 2010 bo izveden javni razpis za gradnjo, ki se bo pričela v drugi polovici leta 2010 in bo končana v prvi polovici leta 2011. 

98-0042 LIPNIŠKA DOLINA (4 FAZE) REKO V letu 2010 ni bilo aktivnosti na investicijskem projektu. Finančna sredstva pomenijo plačilo pogodbenih obveznosti iz leta 2009. Projekt je 

zaključen. 

98-0130 SELNICA OB DRAVI URED V letu 2010 so bili izvedeni odkupi dela starega župnišča v Selnici ob Dravi in pripravljene cenitve za lokal foto Anka. Izveden je bil tudi razpis 

za rušenje župnišča. 

98-0146 ČARDA KRIŽ V letu 2010 so bila končana vsa gradbena dela in opravljen komisijski pregled. 

98-0167 BREG-JURKLOŠTER MODE Sredstva so bila z rebalansom odvzeta, zato ni bilo aktivnosti. 

98-0177 KARTUZIJA-DRAMLJE MODE V letu 2010 pomenijo sredstva plačilo pogodbenih obveznosti iz leta 2009. 

98-0189 D.TREBUŠA-SP.IDRIJA MODE Izdelava PGD,PZI projekta za odsek od km 19.540 do km 20.320, predaja v recenzijo. 

98-0204 RIBNICA(Gorenjska,Šolska) URED Gradbena dela so zaključena. 

98-0205 ODCEP V DOLENJE LAZE KRIŽ Komisijaski pregled objekta in izdaja potrdila o prevzemu. 

Projekt zaključen in predan v vzdrževanje. 

98-0209 MOST ČEZ SORO V ZALEM LOGU OBND Vsa dela na objektu so bila končana. V letošnjem letu se se odpravile pomanjkljivosti ugotovljene na komisijskem pregledu. Investicija je bila 

v letu 2010 v celoti zaključena. 

98-0216 DERNIŠKI MOST V POTOČAH OBJR Zgrajen je nov sovprežen most preoko Kokre v enem razponu, izveden je bil komisijski pregled in prevzem del. 




98-0223 MOST ČEZ SOTLO V IMENEM OBND Že nekaj časa potekajo dogovori in usklajevanja s hrvaško stranjo o gradnji nadomestnega mostu čez Sotlo. Obstoječi objekt zaprt za ves 

promet. 

Hrvaška stran je izdelala projektno dokumentacijo, ki je bila nostrificirana, težave so se pojavljale z vodnogospodarskimi pogoji in soglasji na 

slovenski strani. Zato je bila projektna dokumentacija popravljena in spodnja kota premostitvene konstrukcije mostu dvignjena cca. za 1 m. 

Na popravljen projekt je pridobljeno vodno soglasje. 

Sporazum o gradnji mejnega cestnega mostu čez reko Sotlo med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo je bil 22.5.2009 parafiran s 

strani uradnih predstavnikov. Podpis sporazuma pooblaščenih predstavnikov Vlade Republike Hrvaške in Vlade Republike Slovenije je bil 

07.07.2010. Gradnja je predvidena v letu 2011. 

Na Ministrstvo za promet je poslana prošnja za posredovanje na Ministrstvo za okolje in prostor zaradi nasprotujočih zahtev v vodnem 

soglasju in naravovarstvenih pogojih. Oboje je izdalo MOP, ARSO. Zahteve so bile konec leta 2010 vsklajene, tako, de je bilo 29.12.2010 

izdano gradbeno dovoljenje. 

98-0225 MOST ČEZ BISTRICO V STRAŠKI GORCI OBND V 2010 se je projektna dokumentacija usklajevala z zahtevami naročnika in soglasodajalcev. 

98-0229 MOST ČEZ KOTREDEŠICO OBJN Izdelan je PGD in PZI projekt. Parcelacija zemljiš je zaključena. Podpisan je sofinancerski sporazum. V pripravi je izbor izvajalca za odkup 

zemljišč. 

98-0234 MOST ČEZ DOBJANSKI P. V DEŽNEM OBND Izdelana je projektan dokumentacija. Izvedba del je predvidena v letih 2011 in 2012. 

98-0249 NADVOZ ZA ŽELEZNICO V DOBOVI OBJN Projekt obsega preložitev regionalne ceste R2-420 na odseku 1335 (od km 4,750 do km 5,750) in ureditev lokalne ceste LC 024260 (v dolžini 

300 m). Po izgradnji podvoza bosta opuščena dva nivojska prehoda preko glavne železniške proge Dobova-Ljubljana v naselju Dobova. 

Vrednost investicije je ocenjena na 7,42 mio EUR, iz ESRR predvideno sofinanciranje v višini 4,82 mio EUR. Odločba OU o dodelitvi 

sredstev ESRR izdana v novembru 2009. Pogodba za izvedbo gradbenih del v višini 5.660.288,10 EUR podpisana z izvajalcema Primorje in 

CGP v septembru 2009, rok za dokončanje del je bil 15 mesecev po podpisu pogodbe in je s sklenitvijo aneksa podaljšan na 31. 8. 2011. 

Izvedeno je podrivanje armiranobetonskega podvoza pod dvotirno železniško progo. Železniški prvizorij je demontiran. V septemberskih 

poplavah je podtalnica dosegla gradbišče in zalila podvoz. Izvajalec z deli ob podvozu ne more nadaljevati zaradi visoke podtalnice. Izvedeno 

je preprojektiranje kesona na višjo koto podtalnice, kot je bila predvidena z osnovnim projektom. 

98-0254 MOST ČEZ DRAGONJO V MLINIH OBND V letu 2010 so zaključena vsa dela po osnovni pogodbi in aneksu. Izveden je bil komisijski pregled izvedenih del, odpravljene pomanjkljivosti, 

izdano je pismo o prevzemu objekta, tako da je projekt v celoti zaključen. 

98-0256 MOST ČEZ MLINCO V KRAJAH OBJR V letih 2008 in 2009 je bila izdelana projektna dokumentacija. 

98-0273 MOSTOVA ČEZ INUNDACIJO IN 

BISTRICO V MUTI 

OBJS Most čez bližnjo inundacijo je bil saniran pred desetimi leti. Za most čez Bistrico je bil izveden javni razpis, odpiranje ponudb pa 7.12.2010. 

Obvestila o izbiri ponudnika so bila odposlana, pričakuje se podpis pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. 

98-0286 MOST ČEZ ČRNEC V POČEHOVI OBJR V letu 2010 na omenjenem projektu ni bilo aktivnosti. Projektna dokumentacija je izdelana in se nahaja v arhivu DRSC. 

98-0292 MOST ČEZ SAVINJO V ŠEMPETRU OBJR Pogodba za izvedbo je bila podpisana dne 18. 8. 2010. Izvedena je bila uvedba v delo, prijava gradbišča in poslana obvestila lastnikom 

komunalnih vodov. Zaradi čim krajše delne zapore prometa bo izvajalec pričel z deli v 1. četrtletju leta 2011. 

98-0293 MOST ČEZ TRNAVO V TRNAVI OBJS Pogodba za izvedbo del je bila podpisana dne 13. 8. 2010. Izvajalec je jeseni leta 2010 pričel s pripravljalnimi deli. 

98-0297 PLAZ NA TROJANAH OBJS V letu 2010 se je sklenila pogodba za izdelavo projektne dokumentacije rehabilitacije premostitvenega objekta, ki bo izdelana v letu 2011. 

98-0306 NADHOD ZA PEŠCE V ŽALCU OBJS V letu 2010 je bil sklenjen sofinancerski sporazum z občino. Projekt se nahaja v arhivu DRSC. 

98-0315 MOST ČEZ BRANICO V TREBIŽANIH OBJR V letu 2010 je bil izveden javni razpis. Pogodba v višini 112.962,11 EUR je podpisana z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem Primorje iz 

Ajdovščine. Izvajalec del je uveden v delo. Glede na razpoložljiva sredstva v proračunu 2010 je izvajalec del izdelal in predal dokumentacijo, 

potrebno za pričetek del. 




98-0317 MOST ČEZ DRAGONJO V DRAGONJI OBJS V letu 2010 ni bilo aktivnosti. 

98-0338 MOST ČEZ LAHOVKO V LIGOJNI OBND Projektna dokumentacija je izdelana. 

98-0343 MOST ČEZ SEVNIČNO V STARI ŽAGI OBND V letu 2010 je bilo izdano potrdilo o prevzemu del. 

98-0349 MOST ČEZ INUNDACIJO V MOZLJU OBND Izvedano je bilo potrdilo o prevzemu del, investicija je bila tudi finančno zaključena. 

98-0361 MOST ČEZ PŠATO V DRAGOMLJU OBJS V letu 2010 so bila vsa dela zaključena. 

98-0371 MOST ČEZ ZABREŽNIK V SELU OBJR V letu 2010 se je na omenjenem projektu odkupovalo zemljišča. 

98-0374 MOST ČEZ SAVINJO V CELJU OBJS Pogodba za izvedbo del je bila podpisana dne 11. 8. 2010. Zaradi tehnološke zahtevnosti izvedbe in obsežnih preusmeritev prometa ob 

delnih zaporah ceste ter bližajoče se zime bodo dela v celoti izvedena v letu 2011. 

98-0377 PLAZ V RIMSKIH TOPLICAH OBJS V letu 2010 je bila dokončana revizija projektne dokumentacije. Projekti so bili poslani v arhiv. 

98-0388 MOST ČEZ MURO V PETIŠOVCIH OBJS Na hodniku mostu se je pojavila večja poškodba, ki je interventno sanirana. 

Most je mejni z R Hrvaško, zato bo potrebno uskladiti projektiranje in izvedbo. 

98-0393 PODVOZ ZA ŽEL. V DOLU OBJR V letu 2010 je bil izveden javni razpis. Pogodba v višini 152.164,54 EUR je podpisana z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem Map trade 

d.o.o. Izvajalec del je uveden v delo. Glede na razpoložljiva sredstva v proračunu 2010 je izvajalec del izdelal in predal dokumentacijo, 

potrebno za pričetek del ter izvedel pripravljalna dela in organizacijo gradbišča. 

98-0398 MOST ČEZ OREHOVICO V IZLAKAH OBJR Izvajale so se aktivnosti s področja pridobitve manjkajočih zemljišč. 

98-0403 obvoznica RIBNICA OBVO Spremljanje izdelave OPN glede na ŠV. 

98-0416 obvoznica ŠMARTNO PRI LITIJI OBVO Izdelan in sprejet je občinski prostorski načrt za izgradnjo obvoznice Šmartno pri Litiji na vzhodni strani naselja. Izdelan je PZI projekt. Trasa 

obvoznice je dolžine 1.425 m. V teku je pridobivanje zemljišč za gradnjo. 

98-0467 MEDVODE-VIŽMARJE REKO V letu 2010 smo zaključili s projektom PGD. Odločbe o parcelaciji še niso pravnomočne. Sporazum o sofinanciranju je izdelan, ni pa še 

potrjen. 

98-0489 LESCE-ŠOBEC REKO V letu 2010 smo novelirali prometno študijo. 

98-0496 TACEN-ŠMARTNO URED V letu 2010 bomo pričeli s postopki pridobivanja dokazil o razpolaganju z zemljiščem skozi Tacen. Sporazum o sofinanciranju je izdelan, ni 

pa še potrjen. 

98-0504 GABROVČEC-VRHOVO REKO Zakjučena so dela za rekonstrukcijo odseka regionalne ceste R1-216/1175 od km 7.520 do km 8.260(občinska meja). V gradnji je odsek od 

km 8.206 do km 9.310. 

98-0508 PREKOPA URED Za odsek ceste R2-419/1205 je izdelan izvedbeni projekt. Gradbena dela obsegajo poleg ureditve vozišča tudi gradnjo obojestranske 

daljinske kolesarske steze, pločnik za pešce, javno razsvetljavo in izgradnjo nove komunalne infrastrukture, ki jo bo financirala občina 

Kostanjevica na Krki. Gradnja prve etape se zaključuje. 

98-0511 R2-415/1216 Moravče URED Gradbena dela za ureditev ceste R2-415/1216 skozi Moravče so obsegala poleg ureditve vozišča tudi gradnjo, pločnika za pešce, javno 

razsvetljavo in izgradnjo meteorne kanalizacije. Projekt je bil deljen na 5 faz. Gradbena dela so zaključena. 

98-0513 ZAGORJE(SEPARACIJA) REKO Dokončni obračun in predaja objekta v vzdrževanje. Spremljanje objekta v garanijski dobi. 




98-0515 KAVČE-LOŽNICA REKO V letu 2010 smo zaključili z idejno projektno dokumetacijo. 

98-0526 POD KLJUČEM REKO Predmet investicije je bila sanacija brežine z izvedbo galerije s kolesarsko stezo, izvedba kamnite zložbe, obnova ceste, ureditev 

odvodnjavanja ter preureditev vodovoda in komunalnih vodov. 

Pogodba za izvedbo gradbenih del podpisana v avgustu 2009, dela zaključena konec avgusta 2010, uporabno dovoljenje izdano novembra 

2010. 

Celotna vrednost investicije znaša 2,19 mio EUR, iz ESRR sofinancirana v višini 1,82 mio EUR. 

98-0543 HRASTNIK-ZIDANI MOST NOVO V izdelavi je državni prostorski načrt (DPN). 

V okviru študije je bilo izdelano Okoljsko poročilo, Prometno ekonomski elaborat in Gradbeno tehnični elaborat. 

Rešitve na trasi so bile z nosilci urejanja prostora in z MOP sproti usklajevane tekom izdelave strokovnih podlag. 

98-0555 Ureditev skozi MARTULJEK OBVO V letu 2010 smo nadaljevali s pridobivanjem dokazil o razpolaganju z zemljišči. 

98-0561 ŠEMPETER v Savinjski dolini URED V letu 2010 smo pridobili PZI projektno dokumentacijo. Sporazum o sofinanciranju je izdelan, ni pa še potrjen. 

98-0565 ŠALEŠKA CESTA V VELENJU URED V letu 2010 smo pridobili PZI projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo osrednjega križišča pri AP. 

98-0587 RIBNICA-PODVELKA REKO Investicija zajema rekonstrukcijo dotrajane ceste R3-704/1355. Dela se že več let izvajajo po etapah. 

Nadaljevala so se gradbena dela pri rekonstrukciji ceste R3-704/1355 od km 5,500 do km 6,100. 

Hiša za katero je bilo pridobljeno GD za rušenje je bila porušena. 

Naročena je bila tudi projektna dokumentacija od km 0+600 do km 3+800 in od km 4,250 do km 5,500, ki zajema modernizacijo ceste z 

ureditvijo pločnikov in AP. 

98-0629 GROBELNO KRIŽ. Z ŽELEZ. OBJN Dvotirna elektrificirana glavna železniška proga Zidani most-Maribor in regionalna železniška proga Grobelno-Šmarje pri Jelšah v Grobelnem 

prečkata glavno cesto trikrat na razdalji 750 m. 

Projekt predvideva izvedbo izvennivojskega prečanja železniške proge v Grobelnem na glavni cesti G2-107 odsek 1275 Šentjur-Mestinje s 

prestavitvijo poteka glavne ceste z izvedbo nadvoza preko železnice, navezavo deviirane glavne ceste na lokalne ceste z dvema križiščema, 

izvedbo regulacije struge Šentviškega potoka in premostitev na njej, izvedbo para avtobusnih postajališč in izvedbo podhoda pod železnico v 

območju železniške postaje Grobelno. 

V letu 2010 je bila potrjena uredba o državnem prostorskem načrtu (UL RS št. 80/2010). Izvedel se je javni razpis za izbiro izvajalca PGD in 

PZI. 

Projekt je predviden za sofinanciranje s sredstvi ESRR, začetek gradnje je planiran v letu 2012. 

98-0631 KLAVŽE REKO Zaključek del, pregled in prevzem del. 

98-0659 NOVO MESTO (Kandijska) URED II. etapa Kandijske ceste v Novem mestu v dolžini 250 metrov je predana v promet. Dela so obsegala širitev ceste, novo asfaltno prevleko, 

izgradnjo obojestranskih pločnikov, ureditev odvodnjavanja in javne razsvetljave ter ureditev komunalnih vodov. V okviru rekonstrukcije ceste 

je bila izvedena tudi sanacija mostu čez Težko vodo. 

98-0671 SP.BRNIK-ZG.BRNIK REKO V letu 2010 smo zaključili gradnjo krožnega križišča. 

98-0696 LEVEC URED V letu 2010 pomenijo sredstva plačilo pogodbenih obveznosti iz leta 2009 končane ureditve. 

98-0699 KRIŽIŠČE KAMNIK KRIŽ V letu 2010 ni bilo aktivnosti na investicijskem projektu. Finančna sredstva pomenijo plačilo pogodbenih obveznosti iz leta 2009. Projekt je 

zaključen. 

98-0715 GRAD-ŽIČNICA Krvavec REKO V letu 2010 smo z občino Cerklje na Gorenjskem usklajevali projektne rešitve glede umestitve vodovoda ob ter v regionalno cesto. 

98-0722 BOH. BISTRICA (JELOVŠKA C.) URED V letu 2010 smo se pogajali glede manjkajočega dokazila o razpolaganju z zemljiščem. 




98-0728 TRBOVLJE-KRIŽIŠČE TRG REVOLUCIJE URED Ureditev krožišča in del regionalne ceste je v celoti zaključena 

98-0733 GORNJA RADGONA-MEJA A REKO Izdelana je bila PZI projektna dokumentacija, pridobljena potrebna zemljišča in izdelana investicijska dokumentacija za rekonstrukcijo ceste 

na cesti G2-110 od km 0,100 do km 0,970 z izgradnjo krožnega križišča. 

V letu 2010 so bila zaključena vsa dela na gradnji druge etape od km 0,570 do km 0,970. Izvajalec je izvedel vsa dela po osnovni pogodbi, 

opravljen je bil komisijski pregled, pomanjkljivosti so bile odpravljene. 

V letu 2010 se je pričelo z pridobivanjem projektne dokumentacije za 3. etapo od km 0+000 do km 0+100 z ureditvijo krožišča na glavni cesti. 

98-0735 KD DRAVOGRAD-TRBONJE-Radeljski 

prelaz 

KOLE V letu 2010 so bila izvedena dela za Sanacijo plazu ob regionalni cesti R3-702/2703 Dravograd - Trbonje v km 2.930. 

Zaradi manjka finančnih sredstev na tem projektu so se finančna sredstva zagotovila iz projekta 98-9026. 

98-0736 KAMBREŠKO-LIG MODE Izvedeno je končno plačilo v l. 2009 izvedene modernizacije dela vozišča na R3-605, odsek 5702 Kambreško-Kuščarji-Livek od km 5.325 do 

km 7.050 (dolžina 1.725 m). 

98-0737 PREDMEJA-LOKVE MODE Nadaljevanje izdelave idejne zasnove in usklajevanje s predlogi recenzentov. 

98-0740 OBROV PREP Nadaljevanje in zaključek del na odseku od 5.200 do 6.400. 

98-0745 OTIŠKI VRH KRIŽ Za ureditev cest (krožišča)R1-226/1256 Ravne Dravograd od km 7.020 do km 7,080, G1-4/1257 Dravograd -Otiški vrh od km 1.310 do km 

1.370 in G1-4/1258Otiški vrh -Sl. Gradec od km 0 do km 0,160 je bila sklenjena pogodba 20.09.2006. Izvajalec del, je dela zaključil v letu 

2008. 

Komisijski pregled krožnega križišča 9.10.2008, garancija za odpravo napak v garancijski dobi NOVA KBM št. 80158 do 21.11.2011. 

Komisijski pregled SV naprav je bil izvršen 6.05.2009, odpravljene pomanjkljivosti in ustavljen sklep o izvršbi s strani prometnega 

inšpektorata RS. 

V letu 2010 na projektu ni bilo aktivnosti, projekt je zaključen. 

98-0747 KD KRANJSKA GORA-JESENICE KOLE Predmetna investicija obsega: izgradnjo mostu za kolesarje in pešce preko Save Dolinke, ureditev struge Save Dolinke pri mostu, izvedbo 2 

manjših brvi preko potokov, izvedbo kolesarske poti v dolžini 5.855 m, ureditev 7 novih počivališč, ureditev prometne signalizacije, 

namestitev dveh informacijskih E-tabel in znakov. 

Vrednost investicije je ocenjena na 2,37 mio EUR, novembra leta 2009 je bila izdana odločba OU o dodelitvi sredstev ESRR, sofinanciranje 

iz ESRR je predvideno v višini 1,65 mio EUR. 

Konec leta 2009 končana gradnja pododseka od km 17.014 do km 19.224 (iz sredstev ESRR izplačano 0,18 mio EUR). 

V letu 2010 izvedeno javno naročilo za ureditev struge v Gozd Martuljku in pridobljeno gradbeno dovoljenje, izbran izvajalec gradbenih del. 

Na ostalih odsekih so potekale aktivnosti v zvezi z odkupi zemljišč. 

98-0794 RAVNE (kino) URED Izdelan in recenziran je IDP, v izdelavi je PGD, PZI projektna dokumentacija. 

V letu 2010 se je pridobivala projektna dokumentacija za ureditev križišča-Kino. Glede na rezultate PIZ je izbrana varianta semaforiziranega 

križišča. O tem je bila uradno obveščena tudi občina Ravne. Na podlagi izdelane PIZ, se je nadaljevalo z pridobivanjem PZI projektne 

dokumentacije kot jo le-ta predvideva. 

Izvedba krožišča je predvidena v naslednjih letih glede na razpoložljiva finančna sredstva. 




98-0796 NM (ŠMIHELSKA C.) REKO Pridobljeni sta dve delni gradbeni dovoljenji na odseku od km 21,897 do km 22,250. Ker obstaja problem odkupa enega objekta, smo v želji 

izboljšati prometne razmere na najbolj kritičnem odseku naročili projekt začasne navezavo na staro cesto. Za dokončanje začasne navezave 

je bil promet preusmerjen na novozgrajeno Šmihelsko cesto pod gradbiščnimi pogoji. Gradnja odseka z gradbenim dovoljenjem in začasna 

navezava sta v zaključevanju.Oddana je vloga za izdajo uporabnega dovoljenja. 

98-0800 BLOČICE URED Nadaljevanje in zaključek projekta, pregled izvedenih del. 

98-0846 CESTA NA KOPE PREP Investicija obsega obnovo vozišča in sanacije usadov na cesti RT-932/6924. Preplastitev se izvaja po etapah. 

V letu 2008 se je pričelo z gradbenimi deli na drugi etapi in sicer od km 0,320 do km 1,160, dela so bila končana v letu 2009. Komisijski 

pregled je bil izveden 15.09.2009, ugotovljene pomanjkljivosti so bile odpravljene. 

V letu 2010 je bil izveden razpis za gradbena dela na naslednji etapi od km 1,160 do km 2,000. Na izbor izvajalca gradbenih del je bila 

podana pritožba, ki je bila s sklepom Direkcije RS za ceste zavrnjena. Revizijska komisija je izdala negativno odločbo na pritožbo ponudnika 

Kostmann glede izbora izvajalca, izbrani izvajalec CPM d.d. je pričel z pripravljalnimi deli na trasi. 

Izdelana je tudi projektna dokumentacija za preplastitev ceste od km 11+350 do km 13+250. Pri pridobitvi zemljišč na omenjenem odseku 

prihaja do zapletov, ker ni urejeno zemljiško knjižno stanje zemljišč (večinoma ceste poteka po privatnih zemljiščih!?). Ker prihaja do 

zapletov pri odkupih (zahteve enega od privatnih lastnikov je, da se mu uredi ob cesti deponije za spravilo lesa in ureditev gozdnih vlak) je 

bilo naročeno izvedeniško mnenje strokovnjaka gozdarske stroke. Na podlagi tega mnenja se bo Direkcija RS za ceste odločila, o nadaljnjih 

postopkih. 

V letu 2010 se je pripravila tudi projektna naloga za deviacijo cca 500m ceste pri Kmetiji Rotovnik, zaradi pravdnega postopka, ki ga je 

stranka sprožila na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu. Konec leta 2010 je bila pripravljen IDP prestavitve ceste. 

98-0851 CANKOVA-KUZMA OBNO Projektna dokumentacija za obnovo ceste R2-440/1296 Sveti Jurij - Rogaševci - Muskovo 1. etapa od km 9,050 do km 10,065 je izdelana. 

Izdelana je bila tudi projektna dokumentacija za obnovo 2. etape ceste od km 10,065 do km 11,500. V letu 2010 je bila recenzirana. 

Gradnja prve etape je bila zaključena v letu 2010, opravljen je bil komisijski pregled in prevzem del. 

V letu 2010 je bil izveden javni razpis za izvedbo 2. etape od km 10+065 do km 11+500 in podpisana pogodba. 

98-0856 MOST ČEZ VIPAVO V DORNBERKU OBJR V letu 2010 so se zaključila v letu 2009 pričeta dela na rekonstrukciji mostu. Izvajalec del je predal s pogodbo zahtevano dokumentacijo, 

potrebno za komisijski pregled izvedenih del. 

98-0858 MOST ČEZ SAVO V SMLEDNIKU OBJR Izvajalec je pradal dokazno dokumentacijo. V mesecu avgustu je bil sklenjen aneks k pogodbi za dodatna in več dela. Naročniku je bil 

posredovan predlog za izvedbo komisijskega pregleda. 

98-0863 SOLČAVA-PODOLŠEVA (elementar) MODE V letu 2010 smo pridobili dokazila o razpolaganju z zemljišči za naslednjo fazo. 

98-0865 ŽIBOVT-PODOLŠEVA (elementar) MODE V letu 2010 smo usklajevali projektne rešitve modernizacije. 

98-0869 MAG.ZAHOD V CELJU REKO V letu 2010 smo zaključili s projektno dokumentacijo PHO med cesto in železnico. 

98-0870 KOŠNICA URED V letu 2010 ni bilo aktivnosti na investicijskem projektu. Finančna sredstva pomenijo plačilo pogodbenih obveznosti iz leta 2009. Projekt je 

zaključen. 

98-0877 LETALIŠČE BRNIK REKO V letu 2010 smo nadaljevali s pridobivanjem zemljišč. 

98-0893 obvoznica PONIKVE OBVO Izdelava poročil za obravnavo na lokalnih skupnostih. 

98-0896 ZALI LOG -DAVČA REKO V letu 2010 smo nadaljevali z gradnjo rekonstrukcije regionalne ceste RT-912/7302 od km 0+100 v dolžini 1450m. Zaključek del se je 

zamaknil v leto 2011. 




98-0897 VOGRSKO-VOLČJA DRAGA REKO Plačilo obveznosti do konzultanta 

98-0898 BILJE URED Zaključek del, pregled in prevzem del. 

98-0901 PODKUM BREZ Opravljen je bil komisijski pregled izvedenih del s prevzemom. 

98-9001 MANJŠA INTERVENCIJSKA POPRAVILA 

OBJEKTOV 

OBJS 

Dela so se izvajala v skladu z rebalansom proračuna, s katerim so bila sredstva močno zmanjšana. Pogodbe so podpisane z dinamiko plačil 

v letu 2011. 

98-9003 SANACIJE PROPUSTOV PROP Dela so se izvajala v skladu z rebalansom proračuna, s katerim so bila sredstva močno zmanjšana. Pogodbe so podpisane z dinamiko plačil 

v letu 2011. 

98-9010 ZAPORNI SLOJI IN POVRŠINSKE 

PREVLEKE 

PREP 

Sklenjeno je bilo 48 pogodb za izvedbo zapornega sloja, izvedena so bila dela na 37 odsekih v skupni dolžini 32,676 km. 

98-9023 PROMETNA ŠTUDIJA SLOVENIJE UPRA - Razvoj modela urnih koničnih obremenitev v integralni prometni študiji RS 

- Napoved urnih prometnih obremenitev z integralnim prometnim modelom RS 

- Študija distribucije tovora iz Luke Koper 

- Anketa na letališču Jožeta Pučnika 

98-9024 ŠTETJE PROMETA UPRA V letu 2010 je bilo nabavljenih 24 avtomatskih števcev prometa tipa QLTC-8C in 15 avtomatskih števcev prometa tipa QLTC-10. Na števnih 

mestih brez števnih naprav in na mestih s starejšo opremo smo izvajali štetje tudi z najetimi števci. Tekoče so se izvajala redna ročna štetja 

56 štirikratnih. Izvajana so bila tudi izredna ročna štetja v 69 križiščih in na 91 presekih cest. Izvajali smo tudi 39 štetij privezanosti z 

varnostnim pasom. V letu 2010 je bilo na državnih cestah 560 avtomatskih števnih mest. Tekoče se je vzdrževalo 546 avtomatskih števcev 

prometa v lasti DRSC. Na novo smo postavili oziroma prestavili13 števnih mest ter 37 krat sanirali poškodovana števna mesta. Tekoče smo 

pokrivali tudi stroške prenosa in obdelave podatkov. 

Na državnih cestah smo v letu 2009 šteli promet z avtomatskimi števci na 51,39 % državnih cest v letu 2010 pa se je delež pokritosti cestne 

mreže z avtomatskimi števci povečal na 51,65 %. 

98-9026 UKREPI ZA IZBOLJŠANJE PROMETNE 

VARNOSTI 

URED 

v letu 2010 so bila izvedena dela na pogodbi 2415-10-000201 - Izgradnja pasu za leve zavijalce v križišču "Komenda". Urejen je bil pas za 

leve zavijalce, javna rzsvetljava ter ukrepi za umirjanje prometa. Pomanjkljivosti po komisijskem pregledu so bile odpravljene. 

Urejena je bila Preplastitev drsnega vozišča na regionalni cesti R2-426/1269 Pesje - Gorenje, od km 1.300 do km 2.500. Dela so zaključena. 

Naročen je bil komisijki pregled. 




98-9029 PROJEKTI ZA ZAGOTOVITEV PROMETNE 

VARNOSTI 

SKUP 

V letu 2010 so bili zaključeni naslednji projekti: 

o PZI za ureditev križišča "Kranj (Labore) - Jeprca - odcep za Žabnico", na DC R1-211/0211 Kranj (Labore) - Jeprca (opravljena recenzija), 

o PZI za ureditev in semaforizacijo križišča "Šentrupert - Ločica", na DC R2-447/0290 Šentrupert - Ločica (opravljena recenzija), 

o PZI za izgradnjo pasu za leve zavijalce v križišču Komenda, glavne ceste G2-104, odsek 1137 Sp. Brnik - Moste, od km 4,770 do km 

5,000 (opravljena recenzija v okviru drsc projekta 98-9026 je bila v letu 2010 potekala izvedba del), 

o PZI za ureditev odseka črne točke Spuhlja - Zavrč, na državni cesti R1-228, odsek 1291 Spuhlja - Zavrč, od km 1,350 do km 1,600 

(opravljena recenzija), 

o PZI za ureditev križišča črne točke Rogoznica - Senarska, na državni cesti R1-229, odsek 1286 Rogoznica - Senarska, od km 0,200 do km 

0,440 (opravljena recenzija), 

o PZI za ureditev "črne točke" Črmošnjice - Črnomelj 3, na državni cesti R1-216, odsek 1178 Črmošnjice - Črnomelj, od km 14,340 do km 

14,635 (opravljena recenzija), 

o PZI za ureditev križišča državnih cest G2-106 ter R3-655 - odcep za Rakitnico (opravljena recenzija), 

o PZI za ureditev ukrepov za umirjanje prometa - prometni otok na vstopu v naselje Šmartno, na regionalni cesti R2-414, odsek 1349 

Kamnik - Ločica, od km 11,280 do km 11,480 (opravljena recenzija), 

o Novelacija elaborata začasne prometne ureditve na državnih cestah v primeru nesreče v jedrski elektrarni Krško 

o Elaborat za začasno prometno ureditev na DC v primeru množične nesreče na avtocesti za Gorenjsko regijo. 

o IDZ za ureditev območja križišča "črne točke" Planina - Ravbarkomanda - odcep za Kalič, državnih cest R2-409 in R3-914 

o PZI za ureditev območja križišča "črne točke" Spuhlja - Ormož 1 (Muta), na državni cesti G1-2, odsek 0250 Spuhlja - Ormož, od km 10,380 

do km 10,580 (opravljena recenzija), 

o PGD, PZI za ureditev območja križišča "Ključarovci", državnih cest R1-230 in R2-439 (opravljena recenzija), 

o PZI za ureditev območja križišča "v Lisicah" na Bledu, na regionalni cesti R1-209, odsek 1088 Lesce - Bled, od km 2,100 do km 2,360 

(potrebno opraviti recenzijo), 

o PZI za ureditev območja križišča "Gradec pri Litiji", na regionalni cesti G2-108, odsek 1182 Ribče - Litija, od km 10,450 do km 10,730 

(potrebno opraviti recenzijo), 

o PZI za ureditev območja križišča "Želin", državnih cest G2-102 in R1-210 (opravljena recenzija) 

o PZI za ureditev in semaforizacijo območja križišč "v Kranju (Labore)", državnih cest R1-210 in R1-211 (potrebno je dopolniti projekt ter 

opraviti recenzijo), 

V letu 2010 so bili predani v izdelavo: 

o Izdelava PZI projekta za ureditev območja naselja Izlake na DC R1-221/1227 od km 5,850 do km 6,250, 

o Izdelava idejne zasnove (IDZ) za ureditev območja odseka "Lj. (Litijska) - Zadvor", na DC R3-645/1188, od km 0,700 do km 1,000, 

o Izdelava PZI ureditve "pločnika Mestinje", na DC G2-107, odsek 1238 Mestinje - Podplat, od km 0,500 + 240m do km 1,500 + 400m, 

o Izdelava PZI ureditve pločnika ob G2-106, odsek Livold - Fara, od km 20,050 do km 20,590, 

o Izdelava IDZ projektne dokumentacije za ureditev odseka in treh križišč na državni cesti H1 in sicer: K1 "Centralno križišče Trebnje", ki ga 

tvorijo odsek št. 0220 Pluska - Trebnje, odsek št. 0221 Trebnje - Karteljevo ter odsek št. 0412 priključek Trebnje K2 "Križišče navezava za 

Dobrnič", ki ga tvorijo odsek 0220 Pluska - Trebnje ter lokalna cesta LC 425010 Trebnje - Dobrnič K3 "Priključek Treles", ki ga tvorijo 

odsek 0221 Trebnje - Karteljevo, lokalna cesta LC 425030 Trebnje - Odrga in priključna cesta obstoječega območja Treles. 

98-9030 OPREMA CEST URED V letu 2010 so bila izvedena sledeča dela: 

1. posodobitev semaforske opreme križišč in pešprehodov: zamnejava halogenske opreme z LED v 26 križiščih 

2. dopolnitev semaforske opreme zaradi ureditve "črne točke" - križišče v Črnučah 

3. nadgradnja obstoječih opozorilnih tabel za merjenje hitrosti z modemom in opremo za daljinski prenos podatkov 




98-9032 ŠTUDIJE UPRA - Študija variant za obvoznice : 

Kidričevo, Litija, Kočevje, Volče, Bohinjska Bistrica, Šoštanj in Moravče 

- Preštudije upravičenosti za obvoznice : 

Lenart, Petrina in Žužemberk 

- Izdajanje smernic in mnenj za OPN in DPN za občine v RS 

- Priprava in izvajanje terenskih raziskav za potrebe različnih prometnih študij 

98-9033 Informacijska infrastruktura UPRA V letu 2010 so bile podpisane pogodbe za vzdrževanje informacijske infrastukture Direkcije RS za ceste. 

98-9040 ODKUPI IN ODŠKODNINE UPRA V letu 2010 je bilo dokončno premoženjskopravno urejenih 86 odsekov državnih cest in sklenjenih 2200 pogodb namesto razlastitve. 

Sredstva so namenjena reševanju nerešenih zadev iz preteklih let in niso zadoščala za njihovo ureditev. Zaradi uvedbe davka na 

nepremičnine bo potrebno v letu 2011 nujno zagotoviti dodatna sredstva.V poskusnem ocenjevanje nepremičnin GURS- je Direkcija prejela 

zahtevke lastnikov za ureditev zadev. 

98-9042 MESTA ZA IZLOČANJE TOVORNIH VOZIL UPRA Redno vzdrževanje sanitarnih objektov ob državnih cestah s strani podjetja Vigred je potekalo brez posebnosti; plačila izvedenih del in 

stroškov najema počivališč se redno poravnajo po izstavitvi mesečnih situacij in skladno s plani črpanja sredstev. 

98-9044 ODKUPI IN ODŠKODNINE SKUP Sredstva so bila porabljena za plačilo odškodnin za nepremičnine, ki so bile potrebne za gradnjo državnih cest na 163 odsekih na 

investicijskih projektih ter za plačilo izvedencev in cenilcev. 

98-9046 POPRAVILA LESENIH MOSTOV OBJS Dela so se izvajala v skladu z rebalansom proračuna, s katerim so bila sredstva močno zmanjšana. Pogodbe so podpisane z dinamiko plačil 

v letu 2011. 

98-9047 DODATNA DELA PO TEH. PREGLEDIH OBNO Z rebalansom proračuna je bilo za projekt zagotovljenih 62.095,00 EUR. Od tega so bile v višini 56.099,44 EUR poravnane konzultantske 

storitve za izvedbo tehničnih pregledov. na projektu je ostalo 5.995,56 EUR, ker se jih ni dalo prerazporediti. 

98-9053 SANACIJE ZARADI HRUPA OKOL Z rebalansom je bilo na projektu 692.231,00 EUR. Z navedenimi sredstvi je bilo izvedeno: 

- izvedba pasivne protihrupne zaščite v naselju Miklavž, 

- izvedba pasine protihrupne zaščite v Skorbi in Hajdini, 

- izdelava PZI in PZR postavitve zaščitne ograje ob objektu Špitalič 39 v Motniku, 

- ocena obremenitve s hrupom s predlogom protihrupnih ukrepov za zaščito doma ostarelih v Impoljci, 

- izdelava PZI za gradno protihrupne ograje ob domu ostarelih v Impoljci, 

- izdelava strokovne analize stanja in elaborata vzrokov poškodb, ki so nastale na stanovanjskih objektih v času gradnje krožišča v Limbušu, 

- prvo ocenjevanje hrupa za rekonstrukcijo ceste in križišča skozi Limbuš, 

- PZI, PZR za gradnjo PHO in absorbcijske obloge zidu ob R3-643/1104 Javornik-Gorje v Lipcah 

98-9054 STRATEŠKE NALOGE UPRA V letu 2010 je bila dokončana strateška naloga "Presojanje cestno prometnih razmer na osnovi simulacij in meritev dinamike vožnje v 

področju nevarnih cestnih odsekov". Ta strateška naloga sodi med najpomembnejše elemente zasnove Upravljanja z nevarnimi cestnimi 

odseki, ki so našteti v lani zaključenem istoimenskem projektu. 

98-9061 PROJEKTI OBNOVE SKUP Z rebalansom proračuna so bila sredstva na projektu zmanjšana, zato letni plan za leto 2010 ni bil realiziran. Zagotovljena sredsta so bila 



-PZI rekonstrukcije regionalne ceste R2-425/1265 Poljana-Šentvid 

-Dodatna dela za izdelavo idejnega projekta (IDP) obvoznice Pivka (reko. ceste G1-6/0338 in R2-404/1380, ter novogr.) 

-IDP reko. ceste R3-602/1032 Staro selo - Breginj - Most na Nadiži (kritični odseki) 




98-9062 PROJEKTI-GEOMEHANIKA SKUP V skladu z letnim programom smo pripravili projektno dokumentacijo za izvedbo PZI za naslednje sanacije: 

PLAZ: Žegar, Vrhole, Sv. Trojica, Čerlovec, Srednja vas, Krožna cesta 

BREZ: Struge, Plave 

ZIDS: Jesenovec, Lancovo, Ročinj, Tolmin, Prezrenje 

98-9063 PROJEKTI OBJEKTOV SKUP V letu 2010 se je sklenilo pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije nadomestnih prepustov čez hudournik in Mlečni potok pri Petrovem 

Brdu; nadomestnega mostu čez Mali obrh v Kozarišču; sanacijo viadukta čez Cenovo gubo, izvedlo pa se je tudi odpiranje ponudb za 

izdelavo projektne dokumentacije nadomestnega mostu čez Temenico pri Ponikvah, nadomestnega mostu čez Kotunjščico pri Polzeli in štiri 

prepuste na cesti proti Črnivcu. 

98-9068 INŽENIRING IN OSTALE STORITVE SKUP Sredstva so bila namenjena plačilu pogodbenih obveznosti sklenjenih za konzultantske in inženirske storitve. 

98-9072 SANACIJA BREŽIN NA M IN R CESTAH BREZ V skladu z letnim programom smo izvajali sanacije brežin. 

Zaključili smo sledeče sanacije brežin: 

- na cesti R2-422/1333 Veliki Kamen - Brestanica v km 15,925 v dolžini 70 m, 

- grad Borl na cesti R1-228/1291 Spuhlja - Zavrč v km 8,860 v dolžini 108 m. 

V izvedbi so šesledeče sanacije brežin: 

- sancija pobočja in obnova vozišča na cesti R2-423/1337 Impoljca - Zavratec v km 2,380 v dolžini 240 m, 

- Radelski prelaz na cesti R2-434/1352 Radlje - Radeljski prelaz od km 0,965 do km 1,075 dolžine 110 m 

98-9073 INFORMIRANJE O STANJU CEST UPRA Aktivnosti s področja informiranja (komuniciranje z javnostmi in organizacija dogodkov v letu 2010): 

-priprava 567 informacij za novinarje, 

-priprava 211 odgovorov na vprašanja občanov in drugih institucij, 

-priprava 20 sporočil za javnost, 

-vrednotenje in analiziranje medijskih objav, 

-informativni bilten Državne ceste, 

-produkcija zgibanke "Predel" 

-produkcija informativne table "Predel" 

-foto dokumentiranje, 

-priprava vsebin za spletne strani 

-novelacija ppt predstavitve 

-priprava podatkov za otvoritve 

-praiprava gradiva za spletni portal (kolesarska Rogaška Slatina - Bistrica ob Sotli) 

-fotografije kolesarskih projektov, sofinanciranih s sredstvi EU 

-prenova vsebinske strukture spletnih strani DRSC in prenova v skladu z novo CGP 

98-9074 OBVOZI V ČASU GRADNJE OBJEKTOV OBJS Dela so se izvajala v skladu z rebalansom proračuna, s katerim so bila sredstva močno zmanjšana. Pogodbe so podpisane z dinamiko plačil 

v letu 2011. 




98-9076 SANACIJA ZIDOV ZIDS Občina Cerkno 

Sanacija zidov na cesti RT-912/3105 Novaki - Cerkno v km 4,626 v dolžini 30 m in v km 4,458 v dolžini 20 m. Izvedene so oporne 

konstrukcije - kamnite zložbe. Dela so končana in komisijsko pregledana. 

Občina Preddvor 

Sanacija zidu na cesti R1-210/1106 Sp. Jezersko - Preddvor v km 10,950. Izvedena je podporna konstrukcija z obnovo dela vozišča z 

odvodnjavanjem. Dela so zaključena. Komisijski pregled še ni bil opravljen. 

Občina Jezersko 

Sanacija zidu na cesti R1-210/1106 Sp. Jezersko - Preddvor v km 3,536 v dolžini 80 m. Izvedena je podporna konstrukcija z rekonstrukcijo 

ceste v območju sanacije, škarpiranje brežine in odvodnjavanjem. Dela so v zaključena. Komisijski pregled še ni bil opravljen. 

Občina Kobarid 

Sanacija zidu ¨Potoki¨ na cesti R3-602/1032 Staro - selo - Breginj - Most v km 2,675 v dolžini 80m. Izvedena je podporna in oporna 

konstrukcija z obnovo ceste in odvodnjavanje v območju sanacije. Dela so v zaključena. Komisijski pregled opravljenih del je bil izveden. 

Občina Nova Gorica 

Sanacija podpornega zidu na cesti R3-608/1067 Solkan - Lokve v km 13,350 v dolžini 30m. Izvedena je podporna konstrukcija z 

odvodnjavanjem. Dela so zaključena. 

Občina Solčava 

Sanacija zidu ¨Pavličevo sedlo¨ na cesti R2-428/1252 v km 1,800 v dolžini 56 m in sanacija plazu ¨Solčava¨ na cesti R3-926/5501 v km 0,500 

v dolžini 115 m. Izvedene so podporne in oporne konstrukcije z obnovo ceste in odvodnjavanje. Dela so zaključena. Komisijski pregled 

izvedenih del še ni bil opravljen. 

98-9077 MANJŠE INVESTICIJE UPRA S tem projektom so se financirale manjše investicije, in sicer nujna nabava pisarniške opreme (fotokopirni stroji,mize, stoli, omare, menjava 

talnih oblog HEUGA, pleskanje sten in vzdrževalna dela) v poslovnih prostorih na sedežu Direkcije RS za ceste na Tržaški cesti 19 in v 

poslovnih prostorih Sektorja za upravljajnje cest na Trdinovi ulici 8, Ljubljana. Do prehoda javnih uslužbencev Sveta za preventivo in vzgojo 

v cestnem prometu in Sektorja za motorna vozila z dnem 1.9.2010 na Javno agencijo za varnost prometa se je financirala nabava pisarniške 

opreme v prostorih na Trdinovi ulici 8 (bojler, pleskanje sten, omare, mize, stoli ipd). 

98-9078 OPREMA ZA NADZOR in MONITORING 

CEST IN PROMETA 

UPRA 

Nabavljeni strežniki in tiskalniki za zamenjavo dotrajane opreme. 




98-9079 SANACIJE PLAZOV (splošno) PLAZ Občina Šentjur pri Celju 

1. Sanacija plazu Gorica pri Slivnici na cesti R2-423/1281 Črnolica - Lesično v km 1,400 v dolžini 100 m je zakključena. Izvedena je 

podporna konstrukcija in rekonstrukcija ceste. Obnovo ceste smo zaradi niveletne usklajenosti in odvodnjavanja podaljšali za 60 m. 

Komisijski pregled opravljenih del še ni bil opravljen. 

2. Sanacija plazov Krivica na cesti R2-423/1281 Črnolica - Lesično v km 1,040 v dolžini 360 m in v km 6,230 v dolžini 40 m sta zaključenio. 

Izvedena so kamnita rebra z odvodnjavanjem in sanacija stanovanjske hiše. Komisijski pregled še ni bil opravljen. 

Občina Kamnik 

Sanacija plazu Špitalič na cesti R2-414/1349 Kamnik - Ločica v km 20,900 v dolžini 45 m. Projektna dokumentacija je izdelana. predvidena 

je izgradnja oporne konstrukcije - Kamnita zložba v betonu. Zaradi nerešenih zemljiških zadev - odkupa in odškodnin s katerimi se lastniki ne 

strinjajo oziroma podajajo nerealne zahteve, poteka postopek prisilnega odkupa zemljišč. Do razrešitve zemljiških zadev, nadaljnji postopki 

za sanacijo plazu stojijo. 

Občina Sveti Tomaž 

Sanacija plazu Savci na cesti R3-713/4910 Ljutomer - Savci - Ptuj v km 18,500 v dolžini 133 m je končana. Izvedeni sta podporna in oporna 

konstrukcija in rekonstrukcija ceste z odvodnjavanjem. Izvajalec je izvedel pilote, AB gredo in rekonstrukcijo ceste. Komisijski pregled 

opravljenih del še ni izveden. 

Občina Bohinj 

1. Sanacija plazu Soteska na cesti R1-209/1089 Bled - Soteska v km 8,005 v dolžini 30 m je končana. Izvajalec je izvedel podporno 

konstrukcijo - pilotno steno in zaključil vsa predvidena dela. komisijski pregled opravljenih del je izveden. 

2. Sanacija usadov ¨Korita¨ na cesti R3-633/1099 Bitnje - Jereka v km 0,639 v dolžini 40 m je vizgradnji. Izvedena bo podporna konstrukcija 

(pilotna stena) in rekonstrukcija ceste z odvodnjavanjem v območju sanacije. 

Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah 

Sanacija plazu na cesti R3-747/2805 Sv. Trojica - Cogetinci - Sp. Ivanjci v km 4,500 v dolžini 50 m in na cesti R3-747/4120 Lenart - Sv. 

Trojica v km 3,000 v dolžini 200 m. Investicijska in projektna dokumentacija sta izdelani. Predvidena je izvedba podpornih in opornih 

konstrukcij ter obnova ceste z odvodnjavanjem v območju sanacije. 

Občina Železniki 

Sanacija brežin in struge na cesti R2-403/1075 Podrošt - Češnjica od km 5,250 do km 5,370. Zveden je javni razpis in z izbranim izvajalcem 

sklenjena pogodba. Izvajalec je pričel z deli. Predvidena je izgradnja kamnite zložbe, delna pozidava in zaščita skalne brežine z visečimi 

mrežami in izgradnja praga v reki Sori. 

Občina Dobrna 

Sanacija plazov Dobrna na cesti R2 -1422 Dobrna - Črnova v km 0,420 v dolžini 50 m in sanacija plazov Lemberk na cesti R2-429/1245 

Strmec - Dobrna v km 5,700 v dolžini 100 m in v km 6,200 v dolžini 200 m. Investicijska in projektna dokumentacija sta izdelani. Urejene so 

zemljiške zadeve. Po uspešno opravljenem javnem razpisu za izbor izvajalca del je sklenjena pogodba z izbranim izvajalcem. Izvajalec del 

izvaja dela po terminskem planu. Izvedene so podporne in oporne konst 

98-9083 INVESTICIJSKI PROGRAMI SKUP Z rebalansom proračuna je bilo zagotovljeno na projektu 101.602,00 EUR.Sredsta so bila namenjena: 

- plačilu konzultanstskih storitev za izdelavo investicijske dokumentacije, 

- izdelavi predinvesticijske zasnove za modernizacijo ceste Brezovica-Koprivnik, 

- izdelavi investicijskega programa za sanacijo predora Fužine 3 in rekonstrukcijo ceste v območju predora na glavni cesti Ljubelj-Bistrica, 

- izdelavi investicijskega programa za obvoznico Krško, od km 2,180 do km 4,120, 

- ažuriranju podatkovnih baz in redno vzdrževanje programskega paketa OPCOST, 

- izdelavi investicijskega programa ureditve ceste TR3-672/1338 Zavratec-Smlednik ter izdelava predinvesticijske zasnove in investicijskega 

programa za rekonstrukijo R2-416/1204 Novo mesto-Šentjernej in rekonstrukcijo križišča v Ratežu 




98-9084 MANJŠE SANACIJE OBJEKTOV OBJS Dela so se izvajala v skladu z rebalansom proračuna, s katerim so bila sredstva močno zmanjšana. Pogodbe so podpisane z dinamiko plačil 

v letu 2011. 

98-9085 VEČJE SANACIJE OBJEKTOV OBJS Dela so se izvajala v skladu z rebalansom proračuna, s katerim so bila sredstva močno zmanjšana. Pogodbe so podpisane z dinamiko plačil 

v letu 2011. 

99-0001 KRANJSKA GORA - VRŠIČ-TRENTA PREP V letu 2010 smo zaključili gradnjo preplastitve regionalne ceste R1-206/1043 od km 3+380 v dolžini 1000 m. 

99-0015 ŽEGAR-PREVORJE PLAZ Zaključena je sanacija plazu na cesti R2-423/1281 Črnolica - Lesično v km 7,057. Izvedena je pilotna stena in kamnito rebro z 

odvodnjavanjem. Komisijski pregled in prevzem opravljenih del je izveden. 

Zaključene in komisijsko pregledane so izvedbe sanacije usadov na cesti R3-423/1281 Črnolica - Lesično v km 11,006; 11,223 in 11,118. 

Sanacije obsegajo izvedbo sidrnih pilotnih sten in obnovo vozišča z odvodnjavanjem. 

Izvedli smo javni razpis za izbor izvajalca del za izvedbo sanacije plazov v km 7,960 in v km 10,590 in je uspešno zaključen. Na teh dveh 

odsekih je predvidena izgradnja več podpornih in opornih konstrukcij. Izvajalec je pričel z deli v mesecu novembru. 

99-0024 MALA BREZA PLAZ Na treh evidentiranih odsekih, v km 6,130 v dolžini 120 m, v km 8,620 v dolžini 40 m in v km 14,275 v dolžini 110 m, so aktivirani plazovi. Po 

izvedenem geodetskem posnetku in geoloških raziskavah je bila izdelana projektna dokumentacija. Sanacije bodo izvedene s podpornimi in 

opornimi konstrukcijami. Sanacija plazov je predvidena v letih 2010 do 2013. DIIP je potrjen. Javni razpis za izbor izvajalca del je zaključen. 

Z izbranim izvajalcem je sklenjena pogodba. Izbrani izvajalec del pripravlja dokumentacijo za zaporo ceste in organizacijo gradbišča. 

Sanacije bodo zaključene koncem leta 2011. 

99-0026 PODGORJE PLAZ Izvedli smo vse postopke (javni razpis, odkup zemljišč, ...) za izvedbo sanacije plazu "Vitna vas" v dolžini 45 m in jo uspešno zaključili. 

Komisijski pregled opravljenih del še ni izveden. 

99-0037 DAVČA PLAZ Sanacija obsežnega plazu od km 7,780 do km 7,850 je bila zaključena v letu 2009. Uspešno opravljen je bil komisijski pregled izvedenih del. 

99-0058 ILIRSKA BISTRICA REKO Izdelava popravkov projekta po reviziji, usklajevanja z občino, izvedba potrebnih odkupov. 

99-0060 RINALDO-HRASTNIK URED Za celotni odsek od km 5,250 do 6,980 je izdelan idejni projekt ureditve regionalne ceste R1-221/1221. Za odsek od km 6,460 do km 6,980 

je bil izdelan PZI projekt. Gradnja tega odseka je zaključna. Projekt je zelo zahteven saj je bilo potrebno v cestišče, ki je stisnjeno med strmo 

bržino in potok vgraditi fekalno kanalizacijo, vodovod, elektro kabelj, telekomunikacijski kabelj in javno razsvetljavo. 

99-0063 obvoznica TOLMIN OBVO Trasa nove obvoznice se navezuje na obstoječo glavno cesto G2 - 102/1040 Peršeti - Most na Soči pri pokopališču in se z zveznim potekom 

nadaljuje proti jugu. Hkrati se s trikrakim križiščem naveže na sistem obstoječih cest. Proti jugu poteka prek kmetijskih zemljišč in se na robu 

območja Na Cvetju situacijsko odkloni in poteka po pobočju vzdolž ježe ter se nadaljuje z mostom prek Tolminke. Na levem bregu Tolminke 

se s krožnim križiščem naveže na glavno cesto G2 - 102/1040 Peršeti - Most na Soči. Dolžina trase obvoznice je ca 1.500 metrov. 

V pripravi je državni prostorski načrt (DPN), v okviru katerega se trenutno na podlagi utemeljene najustreznejše variante izdeluje idejni 

projekt, vzporedno z njim pa tudi predinvesticijska zasnova. Uredba o DPN bo predvidoma sprejeta v drugi polovici leta 2011. 

99-0103 JURKA VAS-POTOK REKO Rekonstrukcija ceste R2-419/1203 Soteska - Novo mesto od KM 6,100 do KM 7,350 "VAVTA VAS-JURKA VAS-POTOK" poleg 

rekonstrucije vozišča predvideva tudi izgradnjo hodnika za pešce, javne razsvetljave in ostale komunalne naprave. Zgrajena je 1. etapa. 

Odkupi za 2. in 3. etapo še niso dokončani. 

99-0104 SREBRNIČE-BROD (Topliška c) URED Izdana je odločba ministrstva za kmetijstvo glede denacionalizacijske zadeve Agnič (Srebrniče – Brod), s katero je ministrstvo pritožbam RS 

in Grm NM ugodilo in vrnilo zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, ki še ni zaključen.Na upravno enoto v Novm mestu je DRSC 

poslala že šeto urgenco za prednostno obravnavanje. 

99-0129 SORICA-PODROŠT REKO V letu 2010 smo nadaljevali z gradnjo preplastitve regionalne ceste RT-910/1130 od km 4+000 v dolžini 500m. Zaključek del se je zamaknil v 

leto 2011. 

99-0138 SP.IDRIJA ZIDS Na projektu ni bilo aktivnosti. 




99-0143 ŠMARTNO/SG KRIŽ Investicija obsega ureditev nevarnega križišča na cesti G1-4/1259 od km 1,000 do km 1,150 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Izdelana je 

PGD/PZI projektna dokumentacija. Revizija projekta PGD krožišča je bila opravljena. Sofinancerski sporazum je bil podpisan maja 2009. 

V letu 2010 so se pridobivala zemljišča (manjka še eno zemljišče-težave z leasing podjetjem). 

99-0147 ANŽIČ-COLATIO REKO Investicija se izvaja po etapah in zajema ureditev dveh križišč in rekonstrukcijo ceste R1-227/1423 Kotlje - Sl.Gradec z širitvijo vozišča na 

6,00 m, izvedbo opornih zidov in izvedbo para avtob.postajališč. 

V letu 2009 je bila zaključena 2. etapa rekonstrukcije ceste od km 5+323 v dolžini 2.491 m. 

99-0149 PODGORJE-ROGINA URED V letu 2010 je bila izdelana DIIP investicijska dokumentacija in z predstavnikom občine Slovenj Gradec opravljen terenski ogled za izdelavo 

PN za ureditev ceste R3-696/6904, Rogina - Šmiklavž od km 3,400 (od kapelice pred gostilno) do km 7,150 (Šmiklavž - do odcepa za 

Graško Goro pri bodočih termah)skupaj z izgradnjo kolesarske poti in pločnikov. V začetku l. 2008 je bila zaključena 2.etapa od km 0.500 v 

dolžini 1.132 m. V nalednjih letih je predvideno nadaljevanje investicije. 

Ukrep zajema obnovitev cestišča in izvedbo enostrankih pločnikov s kolesarsko stezo. 

99-0156 TRBOVLJE (pri šoli - Špančevina) REKO Dokončni obračun, pridobitev uporabnega dovoljenja in predaja objekta v vzdrževanje. 

99-0163 NOVA CERKEV-VITANJE OBNO V letu 2010 smo pridobili dokazila o razpolaganju z zemljišči ter pričeli postopek gradnje ureditve na odseku skozi Vitanje. 

99-0174 FALSKA PEČINA BREZ Na projektu ni bilo aktivnosti razen uspešno opravljenega komisijskega pregleda izvedenih del. 

99-0188 MOST ČEZ KORITNICO V KLUŽAH OBJR V letu 2010 je bil izdelana in z naročnikovim pregledovalcem usklajena projektna dokumentacija. 

99-0189 IDRIJCA V DOL. TREBUŠI OBJR V letu 2010 so se zaključila v letu 2009 pričeta dela na rekonstrukciji mostu. Izvajalec del je predal s pogodbo zahtevano dokumentacijo, 

potrebno za komisijski pregled izvedenih del. Po uspešno opravljenem komisijskem pregledu bo izdano pismo o prevzemu. 

99-0190 DRAVA V VUHREDU in podvoz za žel. OBJS V letu 2010 je bila izdelana projektna dokumentacija rehabilitacije mostu in nadvoza ter je bila posredovana naročniku, da izvede razpis za 

njeno revizijo. 

99-0194 Kranj (Kidričeva) URED V letu 2010 smo pridobili projektno dokumentacijo. 

99-0224 POD MALEČNIKOM MODE Investicija predstavlja praktično novogradnjo. Obstoječa državna cesta ni prevozna za motorna vozila. Ko bo obstoječa cesta modernizirana 

bo predstavljala priključno cesto na bodočo AC in bo nova vzhodna vpadnica v mesto Maribor. Obnovili se bodo tudi vsi obstoječi komunalni 

vodi. 

V letih 2009 in 2010 se je pridobivala investicijska dokumentacija, pridobilo se je pravice upravljanja z zemljišči od MOP-ARSO in pridobilo 

se je GD za izgradnjo galerije. 

V letu 2010 je bil izveden javni razpis za gradbena dela. Izvajalec je začel z deli konec leta. Rok dokončanja del je 30.11.2013. Vrednost 

gradbenih del po podpisani pogodbi znaša 3.886.648,11 EUR. Odločba OU o dodelitvi sredstev ESRR je bila izdana konec novembra 2010. 

Po navedeni odločbi delež prispevka Skupnosti v skupnih javnih upravičenih stroških znaša 85 %. 

99-0226 KRIŽANJE Z ŽEL. V MS - R2-441 OBJN V letu 2010 je bila dokončana zadnja, III. Etapa križanja z železnico. Končan je bil keson pod železnico, črpališče meteornih vod, rondo ter 

rekonstrukcija Lendavske in Industrijske ceste. 

Vsa uporabna dovoljenja so pridobljena, naročena je končna odmera zemljišč. V vzdrževanje so predani odseki cest in črpališče. 

Celotna vrednost projekta znaša 12,65 mio EUR. Izvedba III. etape je bila sofinancirana s sredstvi ESRR, v višini 4,3 mio EUR. 

99-0233 STAHOVICA-ČRNIVEC REKO V letu 2010 pomenijo sredstva v proračunu plačilo pogodbenih obveznosti za predhodni odsek iz leta 2009. 

99-0241 Naklo-Kranj-Jeprca PREP V letu 2010 ni bilo nadaljevanja aktivnosti na investicijskem projektu. Potrjen je DI-IP. 




99-0255 BATUJE URED Nadaljevanje in zaključek del na pogodbenem odseku, odkupi zemljišč in usklajevanja z občino Ajdovščina. Izdelava projekta priključka na 

cesto Ajdovščina - Selo. 

99-0260 GROF-KOSTEL-FARA PLAZ Opravljen je bil komisijski pregled opravljenih del sanacije plazu v km 19,600. 

Javni razpis za izbor izvajalca del za sanacijo plazu v km 19,060 je uspel v drugem poskusu. Urejevali smo zemljiške zadeve in jih uspešno 

rešili. Izvajalec del je izvedel podporno konstrukcijo - sidrano pilotno steno, obnovo dela ceste z odvodnjavanjem in jih zaključil. Komisijski 

pregled opravljenih del še ni bil opravljen. 

Sanacija vseh ostalih evidentiranih plazov bo potekala do konca leta 2014. 

99-9001 Idejni projekti SKUP Z rebalansom proračuna so bila sredstva na projektu zmanjšana, zato letni plan za leto 2010 ni bil realiziran. Zagotovljena sredsta so bila 



-IDP deloma rekonstrukcije, deloma obnove R2-419/1203 Soteska-Novo mesto, skozi naselje Vavta vas 

-Idejni projekt rekonstrukcije križišča na G2-108/1182 Ribče-Litija v km cca 6.570 v Spodnjem Hotiču za v Vače 

-Izdelava IDZ in IP rekonstrukcije križišča "Šoštanj" na R2-425/1266 Šentvid - Šoštanj v km 15+750 

-IDZ, PZI ureditve pločnika ob RT-905/1095 Gorje-Krnica 

-IDP ureditve križišča v Prelesju na cesti R1-215/1162 Trebnje - Mokronog 

-IDP ureditve R3-636/1126 Lipnica-Podtabor-Zvirče, skozi naselje Podnart 

-IDP ureditve križišča ureditve križišča regionalnih cest R3-636/1126 Lipnica-Podtabor, R3-635/1122 Lipnica-Kropa-Rudno, R3-635/1121 

Lesce-Kamna Gorica 

-Izdelava dodatne variante IDZ ureditve regionalne ceste R3-636/1126 Lipnica-Podtabor-Zvirče 

99-9002 Novogradnje propustov-mostov PROP Dela so se izvajala v skladu z rebalansom proračuna, s katerim so bila sredstva močno zmanjšana. Pogodbe so podpisane z dinamiko plačil 

v letu 2011. 

99-9003 Ureditev prehodov za pešce URED V letu 2010 so izvedena dela in pridobljeno potrdilo o prevzemu del za sledeče objekte: 

1.ureditev prehoda za pešce Horjul 2 (dvorana) 

2.ureditev prehoda za pešce Valdoltra 

V letu 2010 so bila zaključena tudi sledeča dela za katera čakame še izvedbo komisijskega pregleda izvedenih del v letu 2011: 

3.ureditev prehoda za pešce - Ožbalt 

4.ureditev prehoda za pešce - Lokvica 

5.ureditev prehoda za pešce - Sp.Poljčane 

6.ureditev prehoda za pešce - Zg.Hoče 

Dela se še izvajajo na sledečih objektih: 

7.ureditev dveh prehodov za pešce - pri Boštanju 

Zaradi težav s pridobitvijo potrebnih zemljišč za izvedbo ureditve prehoda za pešce - Koseze se bo z izbranmim izvajalcem v letu 2011 

razdrla podpisana pogodba. 

99-9004 Ureditve počivališč URED V redno vzdrževanje je bilo predano Počivališča ŽIRJE ob regionalni državni cesti R2-446, odsek 1016 Sežana - Divača v km 3770. 

Izvedena so bila dela na Ureditvi počivališča "Livold - Fara", ob DC G2-106/0265 Livold - Fara, km 20,020 - 20,200. Dela so zaključena. 

Naročen je komisijki pregled. 




99-9005 Ureditve avtobusnih postajališč URED V letu 2010 sta bila predana v redno vzdrževanje para avtobusnih postajališč Štalcerji in Prihova. 

Na Ureditvi para AP »Fala HE« ob G1-1 odsek Ruta-Maribor (Koroški most) in Ureditvi para avtobusnih postajališč Vurmat - Šturm so bila 

dela začeta. Zaradi zimske prekinitve so trenutno dela prekinjena. 

v letu 2010 je bila izdelana naslednja projektna dokumentacija: 

PZI projektna dokumentacija za ureditev para AP Hrašan na DC R1-225/1246 od km 1,900 do km 2,180; 

PZI projektna dokumentacija za ureditev para AP Žlebič na DC G2-106/0262 od km 11,800 do km 12,000; 

PZI projektna dokumentacija za ureditev para AP Polšina na DC R1-221/1227 od km 2,630 do km 2,980; 

PZI projektna dokumentacija za ureditev AP Remšniški potok na DC G1-1/0243 od km 7,000 do km 7,220; 

IDZ za ureditev AP Breg pri Litiji na DC G2-108/1183 od km 1,190 do km 1,390; 

IDZ za ureditev AP Sava na DC G2-108/1183 od km 6,200 do km 6,700; 

PZI za ureditev AP Moste skozi Žirovnico, prehodov za pešce, pločnikov in optimalna ureditev križišč za naselja Žirovnica, Breg in Moste, na 

R3-638, odsek 1131 od km 0,000 do km 0,150 ter na R3-637, odsek 0206 od km 4,950 do km 5,050 ter odsek 1459 od km 0,000 do km 

0,0050. 

V izdelavi so: 

PZI projektna dokumentacija za ureditev AP Breg pri Litiji na DC G2-108/1183 od km 1,190 do km 1,390; 

PZI projektna dokumentacija za ureditev AP Sava na DC G2-108/1183 od km 6,200 do km 6,700; 

IDZ za ureditev AP »Potoki/Jesenice«, ob DC R2-452, odsek 0206 Javornik – Žirovnica, od km 3,000 do km 3,500; 

IDZ ureditve AP Marof/Vurberku, R3-710/1292 Maribor – Vurberk – Ptuj, v km 14,000. 

na podlagi predhodno izdelana PZI projektne dokumentacije so bile naročene naslednje dopolnitve: 

Sprememba niveletnega poteka navezave na nivojski prehod preko železniške proge v območju ureditve AP, površin za pešce ter optimalna 

ureditev (dveh) križišč za naselja Žirovnica, Breg in Moste na R3-638, odsek 1131 od km 0,000 do km 0,150 ter na R3-637, odsek 0206 od 

km 4,950 do km 5,050 ter odsek 1459 od km 0,000 do km 0,0050; 

Hidravlična študija in PZI ureditve vodotoka in razširitve prepusta, ob DC R1-221/ 1227 Trojane – Izlake, km 2,630 – 2,980; 

Načrt ureditve lokalnega priključka v območju DC R1-216/1178 ter DC R2-421/2506 – AP Ručetna vas. 

99-9007 Ukrepi zaradi prekomerne obremenitve okolja OKOL Z rebalansom proračuna 2010 je bilo na projektu zagotovljenih 154.731,00 EUR. Sredstva so bila angažirana v celoti, za naslednje aktivnosti: 

- monitoring in analiza učinkovitosti izvedenioh ukrepov za preprečevanje trkov vozil z divjadjo, 

- Izvedba ukrepov za preprečevanje trkov vozil z divjadjo v letu 2010, 

- vzdrževanje v preteklih letih nameščenih odvračal za preprečevanje trkov vozil z divjadjo ter 

- plačilu inženirskih in konzultanstskih opravil. 

99-9008 Ukrepi za zaščito biosfere OKOL Z rebalansom proračuna je bilo na projektu zagotovljenih 7.282,00 EUR. Sredstva so bila angažirana v celoti za plačilo inženirskih in 

konzultantskih opravil. 




99-9009 ELEMENTAR-geotehnični ukrepi OBNO Realizacija je potekala po letnm programu investicij za leto 2010: 

Občina Bohinj 

1.Sanacija brežine Sorica na cesti RT-909/1128 Vresje - Sorica v km 6,270 v dolžini 80 m. Sanacija je zaključena. Izvedene so gibke 

palisade z močnimi mrežami. Vsa dela so zaključena. Sledi komisijski pregled opravljenih del. 

2. Zagotovitev prevoznosti za avtobuse na cesti RT-909/1129 Sorica - Petrovo brdo v km 2,680. Izvedena je začasna sanacija usada z 

manjšo podporno konstrukcijo in odvodnjavanjem zaradi prevoznosti ceste z avtobusi (šolski in turistični avtobusi). 

Občina Kobarid 

sanacija plazu Žaga na cesti R1-203/1004 Žaga - Kobarid od km 11,200 do km 11,300. Izvedene so podporne in oporne konstrukcije z 

rekonstrukcijo ceste na območju plazu. Sanacija je zaključena in komisijsko pregledana ter predana vzdrževalcem. Izvedene so zaključne 

finančne obveznosti. 

Občina Kozje 

Sanacija plazu Ključice na cesti R3-7460 Prelasko - Buče - Kozje v km 6,470 v dolžini 30 m in v km 7,030 v dolžini 80 m. Izbrani izvajalec, po 

uspešnem zaključku javnega razpisa, izvaja podporne in oporne konstrukcije. 

Občina Idrija 

Sanacija plazu Marof na cesti R3-1371 Pečnik (Marof) - Žiri od km 0,540 do km 0,900. Izvedeni bosta oporna in podporna konstrukcija z 

rekonstrukcijo ceste. Investicijska in projektna dokumentacija sta izdelani. Javni razpis za izbor izvajalca del je zaključen. Z izbranim 

izvajalcem del je sklenjena pogodba in je pričel z deli - z izgradnjo podporne konstrukcije. 

Občina Nova Gorica 

Sanacijo podpornega zidu na cesti R3-608/1067 Solkan - Lokve v km 13,360 v dolžini 60 m, smo izvedli z odstranitvijao starega zidu in 

izdelavo nasipa. Vsa dela smo zaključili. 

Občina Radovljica 

Izvedli smo vse postopke za sklenitev pogodbe z izvajalcem del za sanacijo zidov ¨Prezrenje¨ na cesti R3-636/1126 Lipnica - Podtabor - 

Zvirče od 3,074 do km 3,349 v dolžini 275 m. 

99-9010 Elementar - objekti OBJR Dela so se izvajala v skladu z rebalansom proračuna, s katerim so bila sredstva močno zmanjšana. Pogodbe so podpisane z dinamiko plačil 

v letu 2011.

24 MINISTRSTVO ZA PROMET

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?