OŠ Trebnje Kulturna šola leta 2008
OÅ Trebnje Kulturna Å¡ola leta 2008 - ObÄina Trebnje
OÅ Trebnje Kulturna Å¡ola leta 2008 - ObÄina Trebnje
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
POGOVOR / KULTURA<br />
Se je z razpadom nekdanje trebanjske občine kaj spremenilo pri delovanju<br />
Gasilske zveze <strong>Trebnje</strong>?<br />
Nekaj razlik je nastalo. Po pogovorih z župani in s samimi gasilci smo se<br />
odločili, da gasilska zveza ostane enovita, kot je bila prej. Z vsako občino<br />
imamo podpisano pogodbo, imamo koncesijo za opravljanje javne službe.<br />
Na podlagi tega pa imamo izdelan program. Gasilska zveza skrbi za<br />
vsa zavarovanja, izobraževanja in nekatere druge stvari, za kar mora občina<br />
nakazati denar na zvezo.<br />
Kaj pa je na samih društvih?<br />
Investicije gredo po programu iz časa županovanja Marice Škode. Skladno<br />
z njim smo pripravili pravila o financiranju in opremljanju gasilskih<br />
enot. Še danes velja in se ga moramo držati, saj želimo enakomeren razvoj<br />
na območju celotne gasilske zveze. Vseeno mi je, iz katerega dela je neko<br />
društvo. Zame je bistveno, kako je društvo kategorizirano in kaj mu pripada.<br />
Tisto, kar je država predpisala, društvo mora imeti. Če pa želi društvo<br />
še kaj več, pa je to popolnoma v njihovi pristojnosti.<br />
Kako je zveza organizirana?<br />
Letos smo spremenili statut. Prej smo imeli na nivoju gasilske zveze predsedstvo<br />
in štab operative. Zdaj je to en organ, in sicer upravni odbor. Ker<br />
je naša zveza večja, statut dopušča, da se razdeli v izvršilni in operativni<br />
organ. Slednji skrbi za vsa tri občinska gasilska poveljstva.<br />
Kakšno je sodelovanje z ostalimi zvezami?<br />
Ob prevzetju zveze je bila ena mojih misli, da se mora odpreti navzven.<br />
Sodelovati smo začeli s sosednjimi zvezami okoli občine, nato v regiji in<br />
tudi izven nje. Nadaljevali smo z navezovanjem stikov s Hrvati. Želimo<br />
priti tudi v Avstrijo. Lani smo se dogovorili, da bodo letos ali prihodnjo<br />
pomlad organizirali srečanje med avstrijskimi, hrvaškimi in trebanjskimi<br />
gasilci. Poskušali bomo navezati stike tudi z Madžari. Če je človek bolj odprt<br />
in gre malce okrog, lahko vidi, kako drugi nekaj delajo in tako prinese<br />
določene stvari nazaj. Prijateljskih stikov med gasilci ni nikoli preveč.<br />
Gasilec, ki je na delovnem mestu, ko ga pokličejo na intervencijo, je odvisen<br />
od delodajalca, ali ga bo spustil ali ne. Se bo to kaj spremenilo?<br />
Novo vodstvo Gasilske zveze Slovenije si zelo prizadeva za spremembo<br />
statusnih določil zakona o gasilstvu in za spremembo zakona o društvih.<br />
Gasilci bi tako dobili tisto pravo mesto, ki jim sodi. Če sem poklican na<br />
intervencijo, bi tako nekomu samo povedal in odšel. Vendar ni bilo dovolj<br />
narejenega, predvsem za stimulacijo delodajalca. Popolnoma razumem<br />
vsako podjetje: na primer, če gasilec dela na traku in mora oditi, kdo ga bo<br />
nadomestil, da bo proizvodnja tekla naprej? Izpad proizvodnje je treba<br />
nekako opravičiti in jo plačati, kar naj bi bila naloga zavarovalnic ali pa bo<br />
imela država poseben sklad. Komisijo so že ustanovili in bo vztrajala, da<br />
se to spremeni. V nekaterih državah je to že urejeno, tako da je položaj<br />
malce boljši kot pri nas.<br />
Živa Zakšek, foto: Mojca Femec<br />
V knjižnici je bilo poleti zabavno<br />
V Knjižnici Pavla Golie <strong>Trebnje</strong> smo v okviru DEKD v zadnjem tednu<br />
poletnih počitnic zopet pripravili ustvarjalne, poučne in zabavne<br />
počitniške delavnice, ki so potekale v knjižnici v <strong>Trebnje</strong>m, obiskovali<br />
pa so jih otroci iz občin <strong>Trebnje</strong>, Šentrupert in Mokronog-Trebelno.<br />
Trudili smo se, da bi otroci začutili duh Trubarjevega časa. S pomočjo<br />
knjigoveza Igorja Kužnika so otroci sami izdelali spominske<br />
knjige in jih izvirno okrasili. Okrasili so inicialke lastnih imen, kot so<br />
to delali v 16. stoletju. Pogovarjali smo se o življenju Primoža Trubarja<br />
in pripravili razstavo o njem. V mislih pa smo se podali še dlje v<br />
zgodovino in pod vodstvom Ismete Mujanović izdelali knjige iz gline.<br />
Lotili smo se tudi izdelave linotiska, razvozlali smo skrivne pisave in s<br />
prsti naslikali sliko velikanko. Našli smo tudi čas za zabavne igre na<br />
prostem. Obiskala nas je Pavlina Hrovat, babi s pravljico, saj v knjižnici<br />
brez pravljic res ne gre. Otroci so se na zabaven način naučili marsikaj<br />
novega in spoznali nove prijatelje.<br />
Tudi med šolskim letom pripravljamo veliko zanimivega za otroke.<br />
Vabimo vas, da se pridružite kateremu od naših projektov: Jurčkov<br />
nahrbtnik je namenjen najmlajšim, Branje = kul pa je projekt za<br />
osnovnošolce. Vsak teden pa se bomo z mladimi bralci srečevali tudi<br />
na urah pravljic in ustvarjalnih delavnic.<br />
Mojca Nose,<br />
koordinatorica projektov za otroke in mladino<br />
Umetnost pripovedovanja pravljic<br />
27. septembra je na Jurjevi domačiji in delno v dvorani PGD Občine<br />
potekala delavnica Umetnosti pripovedovanja pravljic pod mentorstvom<br />
Ljobe Jenče. Udeleženke bližnje in dalnje okolice so intenzivno<br />
delale na načinu pripovedovanja, kar jim bo koristilo pri njihovem<br />
delu, ki ga opravljajo na različnih področjih v šoli, knjižnici, vrtcu …<br />
Foto in besedilo: Mojca F.<br />
občanov občine <strong>Trebnje</strong><br />
12 št. 33/11. oktober <strong>2008</strong>