OŠ Trebnje Kulturna šola leta 2008

DOGODKI
Človeška ribica v izviru Žibrščice
V dobrniški dolini ni večjih površinskih voda, izjema je le nekaj potočkov,
ki po nekaj metrih poniknejo na »rešetastem« površju. Potok Žibrščica se
ob večjih povodnjih vije preko cele doline, a vodnatost se ji je zmanjšala
po izgradnji ceste bratstva in enotnosti. Takrat so glavni tok reke Temenice
v Štefanu preusmerili in voda na tem delu ni več delno ponikala. Sedaj
so to območje še dodatno zasuli s zemljino iz gradbišča avtoceste tako, da
bo prehod vode še manjši. Sicer pa na splošno opažamo, da Žibrščica že
nekaj let ni uspela dostojno pokazati svoje kraške narave. To so očitno
opazili tudi kmetje, ki so še pred 15 leti dosti bolj vzdrževali strugo, ki
poteka preko polj, sedaj pa jo ponekod orjejo in zasipajo. Skoraj popolnoma
zasut pa je bil tudi izvir Žibrščice.
Domačinka Ljuba Prpar, si je od lani prizadevala, da se ta izvir sanira. K
problemu je pristopila KS Dobrnič in za čiščenje in urejanje izvira Žibrščice
v Stranjah pri Vapči vasi zaprosila Gradbeništvo Pušljar. Na srečo je
nemalo presenečeni strojnik Janez Verbič v vodi, ki jo je skupaj z zemljo
vrgel iz izvira, opazil človeške ribice. Pobrali so jih v posodo in jih pokrili,
kjer so počakale do prihoda Andreja Hudoklina iz Zavoda za varovanje
narave iz Novega mesta. Izmerili so jih. Najdaljša je merila 26 cm, najkrajša
pa 12 cm. Človeške ribice so po merjenju vrnili v izvir. Razlikovale pa
so se tudi po barvi. Hudoklin je eno človeško ribico odnesel v Ljubljano
na fakulteto (da bodo odvzeli DNK in registrirali najdišče), kjer opravljajo
študijo o človeških ribicah v Sloveniji.
Na tem področju Slovenije niso še nikjer našli človeških ribic. Ker sta bili
dve človeški ribici mrtvi, je Ljuba Prpar, učiteljica na OŠ Trebnje, eno odnesla
v šolo, kjer si jo učenci lahko ogledajo. Kam jo bodo dali potem, da
si jo bodo lahko ogledali tudi ostali krajani, še ne vemo. Vsekakor pa je to
res nekaj posebnega.
˝Če bi izvir zasuli, verjetno nikoli ne bi izvedeli, da so v našem podzemlju
človeške ribice,˝ je dejal predsednik KS Dobrnič Silvester Prpar, ki je tudi
s pomočjo župana Alojzija Kastelica pridobil sredstva za sanacijo izvira,
in organiziral čiščenje.
˝Izvir je bil do sedaj varovano območje. Verjetno bo moral dobiti kakšen
drugačen status glede na to, da so v njem človeške ribice.˝ je prepričan
Andrej Hudoklin.
Jože Povšič, direktor Dolenjskega ekološkega zavoda, meni, da jih podzemlje
skriva še več: »Najdba človeških ribic le nekaj km stran od struge
Temenice, dokazuje, da je območje ponikalnice Temenice izrazito kraško
področje, v katerem je, po predvidevanjih strokovnjakov, verjetno največja
kolonija človeških ribic.«
Izvir čaka le še na končno podobo in ustrezno označbo, tudi kot pomembna
točka v okviru učne poti, katere glavni cilj je, da se ohrani naravno
bogastvo in kulturna dediščina Dobrniške doline.
IV
Vzpon vaščanov Vrbovca
Vaščani majhne vasice Vrbovec v Dobrniški dolini z
okoli sto prebivalci se že dlje časa družimo pri delu in
pri zabavi. Prednovoletni pohodi na Ojstri vrh in zgodnjepomladanski
v Šmaver so postali že običaj. Prav
tako je že uveljavljena tradicija skupnega kresovanja in
vaških praznovanj ter zabav.
Letos se je porodila ideja, da bi skupaj odšli na planinski
pohod v visokogorje. Konec avgusta se nas je kar 25 vaščanov
odpeljalo proti Gorenjski. Po dobrih dveh urah
vožnje, v zadnjem delu po mogočnih pokljuških gozdovih,
smo se pripeljali do Medvedove konte. Po polurni
hoji smo prišli na planino Lipanco, manjšo planino nad
Pokljuko, tik pod grebenom.
Pot smo nadaljevali proti Debeli peči. Po strmem vzponu
se je teren nekoliko zravnal, umirili smo sapo in napete
mišice nog so nekoliko popustile. Sledila je nagrada.
Odprl se nam je mogočni pogled na Julijske Alpe s Triglavom na čelu. Kredarica, Triglav in drugi visoki vrhovi so bili pokriti s snežno odejo.
Nadaljevanje poti do Debele peči je bilo precej razgibano. Tik pred ciljem je bilo še zadnjih sto metrov vzpona po travnatem pobočju, ki se je končal
na razglednem vrhu, od koder so se nam odprla še širša obzorja. Velik del Slovenije je ležal pred nami kot na dlani.
Sledila je še pot v dolino. Najprej smo se spustili do koče na Lipanci, na poti je bilo postankov še več. Domov smo prišli okrepčani duševno in telesno.
Za drugo leto smo že izbrali nov planinski podvig, ki pa za sedaj ostaja še skrivnost.
Ana Murn
št. 33/11. oktober 2008 9
občanov občine Trebnje