Letni delovni načrt

0
0

Osnovna šola Hudinja
Mariborska 125, CELJE
LETNI DELOVNI NAČRT
Šolsko leto 2019/20
1

Kazalo vsebine
1 Uvod ............................................................................................................................................................ 5
1.1 Usmeritve razvoja šole in vizija ....................................................................................................... 6
1.2 Namen dokumenta – oblikovanje in sprejemanje ............................................................................. 9
2 Podatki o šoli ............................................................................................................................................ 10
2.1 Kontaktni podatki ........................................................................................................................... 10
2.2 Organigram zavoda ......................................................................................................................... 10
2.3 Svet zavoda in Svet staršev............................................................................................................. 11
2.4 Ravnatelj ......................................................................................................................................... 12
2.5 Šolska skupnost učencev ................................................................................................................ 13
2.6 Šolski okoliš ................................................................................................................................... 15
2.7 Prostorski pogoji ............................................................................................................................. 16
3 Organizacija dela ..................................................................................................................................... 22
3.1 Šolski koledar ................................................................................................................................. 22
3.2 Razpored dnevov po mesecih ......................................................................................................... 22
3.3 Časovni razpored dela .................................................................................................................... 26
3.4 Kadrovska zasedba ......................................................................................................................... 27
3.5 Razredi in oddelki ........................................................................................................................... 32
3.6 Podaljšano bivanje .......................................................................................................................... 33
3.7 Jutranje varstvo ............................................................................................................................... 34
4 Obvezni in razširjeni program dela ....................................................................................................... 35
4.1 Predmetnik ...................................................................................................................................... 35
4.2 Izbirni predmeti .............................................................................................................................. 36
4.3 Diferenciacija pouka ....................................................................................................................... 38
4.4 Nacionalno preverjanje znanja ....................................................................................................... 39
4.5 Program za spodbujanje nadarjenosti ............................................................................................. 40
4.6 Oblike učne pomoči ........................................................................................................................ 41
4.7 Tekmovanja iz znanja ..................................................................................................................... 47
4.8 Športna tekmovanja ........................................................................................................................ 48
4.9 Interesne dejavnosti ........................................................................................................................ 48
4.10 Raziskovalno delo........................................................................................................................... 51
4.11 Prireditve ........................................................................................................................................ 52
4.12 Dnevi dejavnosti ............................................................................................................................. 53
4.13 Eksurzije ......................................................................................................................................... 61
4.14 Šola v naravi ................................................................................................................................... 63
4.15 Program šole v naravi in tečajev ..................................................................................................... 64
4.16 Dnevi posebnega pomena ............................................................................................................... 68
4.17 Akcije in projekti ............................................................................................................................ 70
5 Nadstandardni program .......................................................................................................................... 72
5.1 Nadstandardni program za vse učence - v času pouka.................................................................... 72
5.2 Nadstandardni program, ki ni namenjen vsem učencem ................................................................ 76
5.3 Fotografiranje učencev ................................................................................................................... 78
5.4 Druge nadstandardne storitve ......................................................................................................... 79
5.5 Delovni zvezki ................................................................................................................................ 79
1

6 Šolska knjižnica........................................................................................................................................ 79
6.1 Cilji šolske knijžnice ...................................................................................................................... 80
6.2 Naloge šolske knjižnice .................................................................................................................. 80
6.3 Knjižnično gradivo ......................................................................................................................... 81
6.4 Prostorski pogoji ............................................................................................................................. 81
6.5 Uporabniki in članstvo .................................................................................................................... 81
6.6 Izposoja........................................................................................................................................... 81
6.7 Odprtost knjižnice........................................................................................................................... 82
6.8 Sistem Cobiss ................................................................................................................................. 82
6.9 Delo v knjižnici .............................................................................................................................. 82
6.10 Vsebine knjižničnoinformacijskih znanj (KIZ) .............................................................................. 83
6.11 Namen bibliopedagoških ur v šolski knjižnici ................................................................................ 83
6.12 Bralna značka: slovenščina, angleščina, nemščina in zgodovina ................................................... 83
6.13 Projekt Rastem s knjigo .................................................................................................................. 84
6.14 Učbeniški sklad .............................................................................................................................. 84
7 Pohvale, priznanja in nagrade ................................................................................................................ 85
7.1 Pohvale ........................................................................................................................................... 85
7.2 Priznanja ......................................................................................................................................... 85
7.3 Nagrade........................................................................................................................................... 85
7.4 Nagradne akcije .............................................................................................................................. 86
8 Preverjanje in ocenjevanje ...................................................................................................................... 87
8.1 Elektronska redovalnica ................................................................................................................. 89
9 Šolska svetovalna služba.......................................................................................................................... 89
9.1 Poklicno usmerjanje ....................................................................................................................... 90
9.2 Subvencije ...................................................................................................................................... 91
9.3 Prometna varnost ............................................................................................................................ 92
9.4 Brezplačni prevozi .......................................................................................................................... 97
10 Šolska prehrana ....................................................................................................................................... 98
10.1 Subvencionirana prehrana .............................................................................................................. 98
10.2 Komisija za šolsko prehrano v šolskem letu 2019/20 ..................................................................... 99
10.3 Postopek odjave posameznega obroka ........................................................................................... 99
10.4 Časovni razpored obrokov prehrane ............................................................................................. 100
11 Program razrednih ur ........................................................................................................................... 100
11.1 Naloge razrednika ......................................................................................................................... 100
11.2 Časovni razpored in vsebina razrednih ur ..................................................................................... 101
11.3 Okrožnice in radijske oddaje v času razrednih ur ......................................................................... 103
12 Zdravstveno varstvo .............................................................................................................................. 104
13 Vzgojni načrt, šolski red in hišni red.................................................................................................... 106
13.1 Vzgojni ukrepi .............................................................................................................................. 106
13.2 Navodila za delo pedagoških delavcev ......................................................................................... 109
13.3 Razpored dežurstva učiteljev ........................................................................................................ 112
13.4 Učna in delovna obveza učiteljev ................................................................................................. 112
2

14 Financiranje dejavnosti programa OŠ ................................................................................................. 118
14.1 Državni proračun .......................................................................................................................... 118
14.2 Sredstva lokalne skupnosti ........................................................................................................... 118
14.3 Prispevki staršev ........................................................................................................................... 119
14.4 Šolski sklad ................................................................................................................................... 119
14.5 Blagajniške storitve ...................................................................................................................... 121
14.6 Nezgodna zavarovanja učencev .................................................................................................... 122
15 Program dela strokovnih delavcev ....................................................................................................... 122
15.1 Strokovni organi ........................................................................................................................... 123
16 Prednostne naloge na učnem in vzgojnem področju........................................................................... 125
16.1 Utemeljitve prednostnih nalog po strokovnih aktivih ................................................................... 125
16.2 Pedagoške konference in sestanki učiteljskega zbora ................................................................... 131
17 Program ravnatelja za spremljanje pouka .......................................................................................... 134
18 Program izobraževanja ......................................................................................................................... 136
18.1 SKUPINSKO IZOBRAŽEVANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV ........................................ 137
18.3 IZOBRAŽEVANJE V OKVIRU ŠTUDIJSKIH SKUPIN ...................................................... 144
18.4 DRUGA IZOBRAŽEVANJA: PREDSTAVITVE UČBENIKOV IN NOVOSTI .................. 144
18.5 IZOBRAŽEVANJA NEPEDAGOŠKIH DELAVCEV ............................................................. 144
19 Sodelovanje s starši ................................................................................................................................ 145
19.1 Mesečne govorilne ure – popoldan ............................................................................................... 145
19.2 Tedenske govorilne ure – dopoldan .............................................................................................. 145
19.3 Roditeljski sestanki ....................................................................................................................... 145
19.4 Šola za starše ................................................................................................................................ 145
20 Sodelovanje šole z okoljem .................................................................................................................... 146
20.1 Sodelovanje z Mestno četrtjo Hudinja in Mestno občino Celje .................................................... 146
20.2 Sodelovanje z drugimi šolami ...................................................................................................... 147
20.3 Sodelovanje z Zavodom za šolstvo ............................................................................................... 147
20.4 Sodelovanje s srednjimi šolami in fakultetami ............................................................................. 152
20.5 Sodelovanje z drugimi ustanovami ............................................................................................... 152
21 Evakuacijska vaja .................................................................................................................................. 152
22 Evalvacija in samoevalvacija dela ........................................................................................................ 153
22.1 Nabiralnik: pohvale, pripombe in vprašanja ................................................................................. 153
22.2 Anketa med zaposlenimi .............................................................................................................. 153
22.3 Letni razgovori ravnatelja z učitelji (3-krat letno) ........................................................................ 153
22.4 Šolski parlament: »Moja šola« ..................................................................................................... 154
22.5 Roditeljski sestanki in Svet staršev ............................................................................................... 154
22.6 Samoevalvacija – poročilo o realizaciji LDN ter učnih in vzgojnih rezultatih ............................. 154
22.7 Revizije poslovanja....................................................................................................................... 155
23 Pedagoška dokumentacija v šoli ........................................................................................................... 155
23.1 Knjige in splošni dokumenti osnovne šole so: .............................................................................. 155
23.2 O učencih v osnovni šoli se vodijo naslednji dokumenti: ............................................................. 155
3

23.3 Strokovni delavci v osnovni šoli vodijo: ...................................................................................... 156
23.4 O delu organov v osnovni šoli se vodijo zapisniki, in sicer: ......................................................... 156
23.5 Učencem v osnovni šoli se izdajajo: ............................................................................................. 156
23.6 Soglasja staršev o: ........................................................................................................................ 157
24 Zakonodaja ............................................................................................................................................. 158
25 Priloge letnega delovnega načrta .......................................................................................................... 159
26 Spremljanje uresničevanja letnega delovnega načrta ......................................................................... 159
27 Sprejem letnega delovnega načrta OŠ Hudinja .................................................................................. 160
4

1 Uvod
Otroci se učijo iz vsakdanjih situacij in odnosov
»Otroci niso nikdar posebno dobro poslušali starejših,
so jih pa vedno zvesto posnemali.« (James Baldwin)
Starši in učitelji želimo, da bi otroci postali samostojni, samodisciplinirani in hkrati
srečni odrasli. Vprašanje je samo, kako to doseči. Otroci ob sebi potrebujejo sočutne in
razumevajoče starše ter učitelje, ki jim zaupajo. Po drugi strani otroci, ki odraščajo brez meja,
ne dobijo priložnosti za treniranje samodiscipline in se ne naučijo, kako biti razumevajoči do
drugih in kako obvladati sami sebe v neprijetnih situacijah. Produkt take permisivne vzgoje so
nedisciplinirani otroci. Toda če meje niso postavljene z vsaj minimalnim upoštevanjem in
sprejemanjem otrokovih občutij, naletijo na odpor, saj jih otroci zaznavajo kot prestroge in
nepravične in jih ne ponotranjijo. Prav je, da otrokom meje in izrečene kazni pojasnimo. Če
otrok nima domače naloge, jo mora napisati po pouku. Otroku povemo, da mora ostati po
pouku, ker ni izpolnil svoje obveznosti. In domača naloga je njegova obveznost. Ko jo bo
naslednjič imel, bo lahko odšel po pouku domov. Pomembno je, da enako pojasnilo sliši od
učitelja in svojih staršev.
Pri otrocih je pomembna tudi oblika komunikacije. Če smo obzirni in spoštljivi do
njih, tudi sami postanejo obzirni in spoštljivi odrasli. Otroci, ki so grobi in nespoštljivi, so se
tega nekje morali naučiti. Če nanje vpijemo, se tudi sami naučijo vpiti. Če s takim obnašanjem
poskusijo, jih vljudno opomnimo, da takšnega vedenja ne odobravamo in ga bodo prej ali slej
opustili. Starši in učitelji smo odgovorni za to, kaj otroci izkusijo, ko odraščajo. To seveda še
zdaleč ni preprosto. Takšno ravnanje zahteva, da se obvladujemo, učimo, rastemo in se
razvijamo tudi sami. Delo na samem sebi je najtežje. Obrodi pa bogate sadove.
Pred nami je novo šolsko leto, ki nosi številko 2019/20. Novo šolsko leto so tudi nove
priložnosti za učinkovito vzgojno in učno delovanje vseh, ki delamo z otroki. Verjamem, da
bomo s skupnimi močmi in z enotnim delovanjem uspešni.
Jože Berk, ravnatelj
Osnovni barvi šolskega znaka sta rumena in modra.
Rumena barva, ki je barva sončnih žarkov in sončnice, je
vesela, duhovita in dinamična. Modra je barva miru,
harmonije in zato deluje zelo sproščujoče. Smejoča
drevesa in prijazna cvetlica predstavljajo prijazno okolje,
ki mlade, vedoželjne otroke vabi v svoj hram učenosti.
Znak uporabljamo od leta 1994 dalje in se nahaja tudi na
šolski zastavi rumene barve.
5

1.1 Usmeritve razvoja šole in vizija
V šolskem letu 1999/2000 smo praznovali 40-letnico šole, ki smo jo slovesno obeležili,
med drugim, tudi s simbolično položitvijo temeljnega kamna za izgradnjo prizidka. Z rešitvijo
težkih prostorskih pogojev smo dobili možnost za še kvalitetnejše delo in ustvarili pogoje za
dobro počutje na šoli. V šolskem letu 2009/2010 je šola praznovala 50-letnico svojega
delovanja in ob tem visokem jubileju smo se lahko pohvalili z dobrimi dosežki. Seveda si bomo
tudi v prihodnje prizadevali, da bomo ob naslednjih jubilejih potrdili dobro delo šole v
preteklosti. Vseskozi bomo velik poudarek namenjali tudi vzgojni in prostočasni problematiki
mladih, kar je že vrsto let naša stalna skrb. Te cilje bomo uresničevali tudi skozi stalno skrb za
urejeno okolje, po katerem je naša šola znana že od nekdaj, tudi v slovenskem merilu.
Pri uresničevanju visokih ciljev bomo uspešni le, če bomo težili k istim ciljem. Na tej
poti si želimo dobrega sodelovanja s starši, ki imajo pri delu šole največjo vlogo. Pri
prednostnih usmeritvah razvoja šole v prihodnosti bomo izhajali predvsem iz potencialov, ki
jih ima šola že danes, in na katerih mora graditi tudi svojo prihodnost. Ti potenciali so gotovo
kvalitetna kadrovska struktura zaposlenih, bogate obšolske in prostočasne aktivnosti ter
specifična lega šole v Celju.
1.1.1 Kvaliteten pouk
Uspešnost in učinkovitost šole merimo in presojamo predvsem po rezultatih učencev.
To je merilo, ki ga morajo pri svojem delu nenehno upoštevati učitelji, in je tudi merilo, s
katerim merijo kvaliteto šole vsi, ki so z njo kakorkoli povezani. Kvaliteto pedagoškega dela
na učnem področju je med drugim mogoče meriti skozi naslednje parametre, ki jih na šoli
vseskozi spremljamo:
• rezultati učencev na nacionalnem preverjanju znanja,
• sodelovanje in dosežki učencev na tekmovanjih iz znanja,
• uspešnost učencev pri nadaljnjem šolanju v srednji šoli.
Za doseganje čim višje ravni kvalitetnega pouka bomo uresničevali predvsem
naslednje usmeritve:
• Uvajanje sodobnih (aktivnih) metod in oblik poučevanja, ki bodo omogočile
optimalen razvoj učenčevih sposobnosti, ustvarjalnosti in specifične nadarjenosti.
Pri takem delu prevladujejo individualno delo, skupinsko delo in delo v dvojicah.
S tem omogočamo predvsem hitrejši razvoj sposobnejših učencev, več časa pa
ostane tudi za pomoč učencem s specifičnimi učnimi težavami.
• Skrb za stalno strokovno izpopolnjevanje in spodbujanje strokovnega napredovanja
učiteljev.
6

• Načrtno in permanentno delo z nadarjenimi učenci (npr. priprave učencev na
tekmovanja). Izvajanje računalniško podprtega pouka in uvajanje spletne učilnice
na vseh predmetnih področjih.
• Izvajanje nivojskega pouka na posameznih predmetnih področjih (matematika,
slovenščina, angleščina, fizika, kemija) zaradi optimalnejšega napredovanja vseh
učencev v znanju.
• Ureditev računalniško vodene knjižnice, ki omogoča hitro in enostavno izposojo
gradiv ter medknjižnično sodelovanje.
• Uspeh učenja določenega predmeta je odvisen tudi od opremljenosti in urejenosti
učilnic. Z ustrezno uporabo učil in učnih pripomočkov bomo odpravili enoličnost
pouka, ki bo tako postal za učence bolj zanimiv in učinkovitejši.
• Dneve dejavnosti (športni, kulturni, tehnični in naravoslovni dan) bomo skrbno
načrtovali in kvalitetno izvajali. Pri njihovi pripravi bomo v večji meri upoštevali
interes učencev in staršev, kar je mogoče doseči s kvalitetno predstavitvijo vsebin
in pripravo variantnih predlogov.
• Redno izvajanje šole v naravi v CŠOD v 5. in 7. razredu ter kvalitetna priprava
ekskurzij – s prehodom od bližnjega k daljnemu bomo v večji meri in bolj
sistematično spoznali slovenske pokrajine in njihove značilnosti – izvedbeni načrt
od 1. do 9. razreda.
1.1.2 Kvalitetne obšolske in prostočasne aktivnosti
• Široka in raznovrstna ponudba interesnih dejavnosti, kjer bo poudarek na kvaliteti
in ne na kvantiteti izvajanja dejavnosti.
• Izvajanje ostalih dejavnosti, ki pomenijo usmerjen prosti čas mladih: organizacija
rednih mesečnih plesov, organiziran obisk kulturnih prireditev (kino, gledališče) in
podobno.
• Kvalitetno delo na raziskovalnem področju s pridobivanjem učiteljev mentorjev za
delo z mladimi pri izdelavi raziskovalnih nalog v okviru projekta Mladi za Celje.
• Organizacija slovesne zaključne akademije ob koncu šolskega leta s podelitvijo
priznanj in nagrad najuspešnejšim učencem ter predstavitvijo uspešnih celoletnih
aktivnosti.
• Omogočili bomo optimalne pogoje za delovanje pevskih zborov, saj le-ti uspešno
predstavljajo šolo doma in v tujini. Enako velja za šolsko glasbeno skupino.
• Sodelovali bomo v tistih občinskih in državnih projektih, za katere so učitelji
usposobljeni in so po njihovem mnenju koristni za delo pri pouku.
• Vključevanje učencev, ki se ukvarjajo s petjem, igranjem glasbil ali obvladajo
druge veščine, v programe kulturnih dni – nastopi in predstavitve pred sošolci v
slogu »Pokaži, kaj znaš«.
7

1.1.3 Urejeno, za učenje spodbudno okolje
• Naša šola ima specifično lego glede na ostale šole v Celju. S pomočjo primerne
ograje in parkovno ureditvijo šolskega vrta smo oblikovali šolo kot zaključeno
celoto. V parku so letna učilnica in številni kotički za prosti čas, pa tudi enote za
izvajanje različnih šolskih dejavnosti.
• Izkoristili bomo šolski stadion in tribune, ki so redkost med celjskimi šolami.
• Urejeno, za učenje spodbudno okolje pa ne pomeni le lepih objektov in okolice.
Velik pomen bomo namenili tudi lepim medsebojnim odnosom, odnosu do okolja
in šolske lastnine ter vzgoji za nenasilje.
• Primeren odnos učencev do šole kot ustanove in njene lastnine je eden od elementov
pripadnosti do šole, ki jo bomo na šoli sistematično razvijali: šolska himna, pohvale
in priznanja, sodelovalni odnos med učenci in učitelji, šolske prireditve in drugo.
V osnovnih smernicah za razvoj šole so predstavljene le aktivnosti, ki bodo imele
prednost pri načrtovanju programa šole. Temu sledi akcijski načrt za izvajanje omenjenih
aktivnosti in pridobivanje podpore pri učiteljih, starših in učencih, ki morajo vizijo razvoja šole
sprejeti za svojo. Veliko pozornosti pa bo potrebno posvetiti tudi vsem ostalim, z letnim
delovnim načrtom opredeljenim, področjem šolskega dela.
1.1.4 Vizija Osnovne šole Hudinja
»Od vsakega učenca, ki se bo vpisal na našo šolo, pričakujemo, da bo kar najbolje
izkoristil svoje sposobnosti. Prepričani smo, da upravičeno. Smo šola kvalitetnega pouka,
številnih uspešnih obšolskih ter prostočasnih aktivnosti in urejenega, za učenje spodbudnega
okolja.«
Slika 1: Zlata knjiga Osnovne šole Hudinja, 24. junij 2019.
8

V okviru uresničevanja vizije na šoli načrtno spodbujamo in promoviramo učence, ki
izstopajo po nadpovprečnih učnih dosežkih, po uspehih pri dejavnostih iz razširjenega
programa šole, pa tudi po lepem vedenju in ostalih pozitivnih osebnostnih kvalitetah.
1.2 Namen dokumenta – oblikovanje in sprejemanje
Letni delovni načrt je zasnovan v skladu z Zakonom o osnovni šoli, Smernicami za
delo v osnovni šoli in obvestilom osnovnim šolam za tekoče šolsko leto, ki jih posredujeta
Ministrstvo za šolstvo, izobraževanje, znanost in šport ter Zavod Republike Slovenije za
šolstvo. V programu so upoštevani še normativi in standardi, Zakon o organiziranju in
financiranju vzgoje in izobraževanja, materialni pogoji in usmeritve razvoja šole v prihodnjem
srednjeročnem obdobju.
Vsakoletni Letni delovni načrt bo predstavljal delno realizacijo osnovnih usmeritev
razvoja šole, ki so predstavljene v uvodu. Vsako leto pa ga bomo dopolnjevali z aktualnimi
novostmi na področju razvoja osnovnega šolstva v Sloveniji.
Izhodišča in predvidevanja za pripravo Letnega delovnega načrta smo obravnavali ob
koncu preteklega šolskega leta pri obravnavi realizacije letnega programa na sestankih aktivov
in skozi individualne razgovore s posameznimi subjekti vzgojno-izobraževalnega procesa na
šoli. Priprava in realizacija Letnega delovnega načrta sta v veliki meri odvisna tudi od
prostorskih, materialnih in kadrovskih pogojev, ki so prav tako sestavni del Letnega delovnega
načrta.
Letni delovni načrt predstavi ravnatelj šole učiteljskemu zboru in Svetu staršev. Člani
Sveta staršev posredujejo pripombe in mnenje, s katerim predsednica Sveta staršev seznani Svet
zavoda. Letni delovni načrt sprejme Svet zavoda do konca meseca septembra za tekoče šolsko
leto.
9

2 Podatki o šoli
2.1 Kontaktni podatki
Naslov šole
Mariborska 125, 3000 Celje
Telefon (tajništvo)
03 428 55 10 (g. Uroš Stilin)
Fax 03 428 55 23
Elektronska pošta
o-hudinja.ce@guest.arnes.si
Internetna stran
www.hudinja.si
Telefon (ravnatelj)
03 28 55 12 (g. Jože Berk)
Telefon (zbornica) 03 428 55 24
Telefon (računovodstvo)
03 428 55 13 (ga. Nina Ocepek)
Telefon (svetovalna služba) 03 428 55 17 (ga. Tea Žgajner)
Telefon (knjižnica) 03 428 55 25
Telefon (šolska kuhinja) 03 428 55 26
Transakcijski račun 01211-6030646002
Davčna številka 73042323
2.2 Organigram zavoda
Osnovna šola Hudinja je javni vzgojni-izobraževalni zavod Republike Slovenije, ki
ima naslednjo organizacijsko strukturo:
10

2.3 Svet zavoda in Svet staršev
Svet zavoda je najvišji upravni organ šole. Sestavlja ga 9 članov: trije predstavniki
ustanovitelja (MO Celje), trije predstavniki staršev in pet predstavnikov delavcev zavoda.
Predstavniki ustanovitelja Predstavniki staršev Predstavniki zavoda
Tatjana Budja Irena Krajnc Marta Flis
Sašo Farčnik Nataša Tabaković Uroš Stilin
Marjan Murko Petra Osojnik Tina Škrabe
Lidija Voršič
Tea Žgajner
Svet zavoda imenuje in razrešuje ravnatelja šole, sprejema program razvoja šole, letni
delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, sprejme letno poročilo o samoevalvaciji šole,
odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o vzgojni oziroma
izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom kot drugostopenjski organ,
če z zakonom ni določeno drugače, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in
odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predloži
vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija,
reprezentativni sindikat zaposlenih, Svet staršev, skupnost učencev in opravlja druge naloge,
določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v javnem vrtcu oziroma šoli oblikuje
Svet staršev. Tehnično in finančno podporo za delovanje Sveta staršev zagotavlja vrtec oziroma
šola. Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga
starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.
Svet staršev:
• predlaga nadstandardne programe,
• daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
• sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega
načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu,
• daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,
• razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
• obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
• voli predstavnike staršev v Svet vrtca oziroma šole in druge organe šole,
• lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v
lokalno okolje,
• v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine,
• opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
• Sveti staršev se lahko povežejo v lokalne oziroma regionalne aktive Svetov staršev.
11

Lokalni oziroma regionalni aktivi svetov staršev lahko ustanovijo nacionalno zvezo
aktivov.
V šolskem letu 2019/20 so člani Sveta staršev naslednji predstavniki oddelkov:
Razred Priimek in ime predstavnika
1. a Irena Novak
1. b Jasna Žlender
1. c Tina Toman Bogataj
2. a Nevenka Lubej Artnak
2. b Urška Kurmanšek
3. a Metka Skale
3. b Sebastjan Guzelj
4. a Nives Svet
4. b Matej Topolak
5. a Kaja Dosedla
5. b Katja Kojnik
6. a Nataša Tabaković (predsednica)
6. b Držek Nataša
6. c Adrijana Weiss
7. a Mira Smešnik Krošl
7. b Nina Stanič
7. c Tanja Bobnar
8. a Tatjana Kugler
8. b Nataša Freitag
9. a Valentina Glinšek
9. b Irena Krajnc
2.4 Ravnatelj
Ravnatelj zavoda je g. Jože BERK, prof. matematike in fizike. Mandat ravnatelja šole
traja 5 let, imenuje pa ga Svet zavoda po postopku, ki je določen z zakonom.
Ravnatelj opravlja naslednje naloge:
• organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole,
• pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole,
• pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,
12

• je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev,
vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih,
• vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora,
• oblikuje predlog nadstandardnih programov,
• spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
• organizira mentorstvo za pripravnike,
• prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev,
spremlja njihovo delo in jim svetuje,
• predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,
• odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,
• spremlja delo svetovalne službe,
• skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge
oblike sodelovanja),
• obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic in obveznosti
učencev, vajencev in dijakov,
• spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oziroma dijakov ter
študentov višje šole,
• odloča o vzgojnih ukrepih,
• zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,
• zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela,
• določa sistemizacijo delovnih mest,
• odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,
• skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo in
• je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in
pripravo letnega poročila o samoevalvaciji šole oziroma vrtca,
• opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
2.5 Šolska skupnost učencev
Skupnost učencev sestavljajo predsedniki posameznih oddelčnih skupnosti, ki so bili
izvoljeni v svojih razredih v začetku šolskega leta. V septembru predsedniki izmed sebe izvolijo
predsednika skupnosti učencev.
Namen srečanj šolske skupnosti učencev je uskladiti in uresničiti interese učencev, jim
omogočiti, da izrazijo svoje mnenje, potrebe sovrstnikov ter da skupaj poskušajo najti rešitve.
Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole, ki se skliče najmanj dvakrat
letno, sklicatelj pa je ravnatelj ali predsednik skupnosti učencev šole. Šolski parlament
razpravlja o vprašanjih, ki jih predlagajo učenci sami, lahko pa jih predlagajo tudi delavci šole.
Predstavniki šolskega parlamenta sodelujejo pri delu regijskega in državnega otroškega
parlamenta.
13

Predsednik razreda je učenec, ki ga izberejo sošolci v soglasju z razrednikom oziroma
na predlog razrednika. Izbrani učenec mora imeti pozitivne osebnostne lastnosti, kot so:
pravičnost, objektivnost, marljivost, solidarnost in druge. Najpomembnejše naloge predsednika
razreda so, da:
• predstavlja razred na šolskih sestankih (npr. šolski parlament),
• v imenu razreda posreduje pri učiteljih (npr. za snov, ki je ne razumejo),
• ukrepa v primerih nasilja med učenci (npr. opozori učenca ali obvesti učitelja),
• skrbi za sodelovanje vseh učencev v različnih akcijah (npr. zbiralna akcija),
• opozarja sošolce na očitne nepravilnosti (npr. povzročanje škode).
Razred Predsednik Namestnik
1. a Strašek Neja Antlej Mia
1. b Selman Mia Hočevar Nik
1. c Kopranović Jana Brglez Boshra Alexandra
2. a Planinšec Zala Strašek Ema
2. b Florjan Lars Vipotnik Rejc Deja
3. a Novak Gašper Holobar Tia
3. b Planinšek Brina Krušič Stela
4. a Medić Adela Melanšek Matija
4. b Lupšina Filip Voglar Ula
5. a Kolar Lana Jančič Eva
5. b Mičanović Luka Simon-Grajžl Aneja
6. a Pevec Julijan Kovač Matic
6. b Zupanc Luka Ramšak Gaja
6. c Polšak David Krumpak Larisa
7. a Poklšek Čudič Lana Husinec Nika
7. b Rejc Vipotnik Pia Lotrič Neja
7. c Kostadinov Nina Turinek Neli
8. a Bogataj Urs Jelača Branka
8. b Freitag Milanez Taja Fogler Stjepić Luka
9. a Lorenčič Kristjan Glinšek Leon
9. b Ašič Živa Mlinarevič Aleksej
14

2.6 Šolski okoliš
Na severu poteka meja po občinski meji med Mestno občino Celje in Občino Vojnik.
Od Šmartinskega jezera se proti zahodu nadaljuje po meji naselja Runtole in se pri pregradi na
jezeru obrne proti jugu, tako da teče po meji naslednjih naselij: Loče in Dobrova na zahodni
strani ter Runtole, Lahovna (hišni številki Lahovna 21 in 22 sta izključeni iz šolskega okoliša)
in Celje na vzhodni strani, vse do avtoceste Levec–Hoče.
Meja se delno nadaljuje po avtocesti Hoče–Levec, se na drugi strani avtoceste naveže
na popisani okoliš ter na Zg. Hudinji, pri hišni št. 61, zavije južno proti hribu Golovec, teče
nato po meji območja Bezenškove ulice in Opekarniške ceste. V križišču Opekarniške ceste in
Bezenškove ulice se prične južna meja šolskega okoliša ter se nadaljuje proti vzhodu po
Dečkovi cesti, Bežigrajski cesti do mostu čez Hudinjo. Tu se pričenja vzhodna meja šolskega
okoliša, ki teče proti severu navzgor po potoku Hudinja, čez avtocesto do meje med naseljema
Trnovlje pri Celju in Šmarjeta. Nato sledi meja med naselji Trnovlje pri Celju in Zadobrova na
vzhodni strani in Šmarjeta ter Škofja vas na zahodni strani do občinske meje z Občino Vojnik.
Tako so v naš šolski okoliš vključene naslednje ulice in kraji/naselja:
Bernekerjeva, Bezenškova, Dobojska, Dolharjeva, Goručanova, Ilirska, Janševa,
Jeretinova, Kačeva, Kovačičeva, Lahovna, Letnerjeva, Levčeva, Mariborska (delno),
Milčinskega, Opekarniška, Planinčeva, Plankarjeva, Podjavorškova, Prekorje, Prijateljeva,
Skaletova, Škofja vas, Šmarjeta, Trdinova, Tumova, Ul. bratov Dobrotinškov, Ul. Dušana
Finžgarja, Ul. frankolovskih žrtev, Ul. Hermine Seničarjeve, Ul. ključarja Kožuha, Zgornja
Hudinja, Žagarjeva.
2.6.1 Skupni šolski okoliš OŠ Hudinja in OŠ Frana Roša
Bezenškova ulica, Dobojska ulica, Don Boskov trg, Milčinskega ulica, Prijateljeva
ulica, Podjavorškova ulica, Štekličeva ulica, Ulica bratov Dobrotinškov, Ulica frankolovskih
žrtev, Zgornja Hudinja.
2.6.2 Skupni šolski okoliš OŠ Hudinja in OŠ Ljubečna
Naselje Prekorje, naselje Šmarjeta pri Celju.
15

2.7 Prostorski pogoji
• Površina zemljišča šole (igrišča, zelenice, nasadi …): 34000 m 2
• Tlorisna površina šolskih prostorov: 4170 m 2
• Prostori za pouk (22 učilnic): 1630 m 2
• Knjižnica: 155 m 2
• Prostori za športno vzgojo: 755 m 2 (vadbena prostora: 678 m 2 )
• Prostori za druge namene: 694 m 2
• Komunikacije: 876 m 2
2.7.1 Razporeditev šolskih prostorov
Pritličje
A – glavni vhod za učence, 001 – kabinet 1. r., 002 – 1. c, 003 –
1. a, 004 – 1. b, 005, 006, 007, 008 – strojni del in učilnica za
TIT, 009 – učilnica LUM, 011, 012 – garderoba za učence, 020
– mala in velika telovadnica, 031 – prostori kuhinje, 036 –
garderobe in sanitarije za 1. r., 030, 031, 032, 033 in 034 –
kuhinja, 029 – učilnica GOS, 028 – sanitarije deklice, 023 –
kabineta tehničnega osebja, 026 – učilnica za skupine, B – vhod
za učence 1., 2. in 3. razreda.
020
007
002 003 004 005 008 009
011 012
018
006
013 014
015
016
019
001
017
036
035
034
023
024
030
029
028
025
026
027
16

1. nadstropje
110 – kabinet razrednega pouka, 109 – učilnica 2. b, 108 –
učilnica 3. b, 107 – učilnica 2. a, 106 – učilnica 5. a, 105 –
učilnica 4. a, 104 – učilnica 4. b, 111 – sanitarije dečki, 112
– tajništvo, 113 – pisarna ravnatelja, 114 – zbornica, 115 –
sejna soba, 117 – računovodstvo, 118 – sanitarije deklice,
119 – učilnica 3. a, 121 – soba za učno pomoč, 122 – šolska
svetovalna služba, 103 – učilnica GUM in ZGO, 102 –
učilnica računalništva, 101 – kabinet dodatne strokovne
pomoči.
109
108
107
106
105
104
103
102
101
110
121
122
111 114 115 117 118 119
112 113
2. nadstropje
206 – učilnica kemije in biologije, 207 –
kabinet naravoslovja, 205 – učilnica
slovenščine, 204 – učilnica geografije in
DKE, 203 – učilnica angleščine, 202 –
učilnica matematike, 201 – kabinet
družboslovnih predmetov, 208 – sanitarije
dečki, 209 – kabinet fizike, 210 – učilnica
fizike in naravoslovja, 211 – učilnica
matematike, 212 – sanitarije deklice, 213
– učilnica 5. b.
207
206
205
204
203
202
201
208 209 210 211
212 213
17

3. nadstropje
301 – učilnica za DOD in DOP ter
DSP, 302 – knjižnica in multimedijska
učilnica, 303 – kotlovnica, 304 –
kabinet pomočnika ravnatelja.
302
305
301
304
303
2.7.2 Prostorski pogoji za delo
Leta 2002 je bil na Osnovni šoli Hudinja zgrajen manjši prizidek, s katerim smo
pridobili 2 večji in 3 manjše učilnice ter novo telovadnico. V sklopu investicije je bil obnovljen
tudi stari del šole: učilnice, knjižnica, hodniki, sanitarije, garderobe in kuhinja. Ob izgradnji
prizidka je bil poudarek predvsem na novi telovadnici, ki je tehnično in prostorsko povsem
ustrezna tudi za sedanji čas, ko je število učencev bistveno večje, kot je bilo leta 2002.
V zadnjih dvajsetih letih (od leta 2000 dalje) se je bistveno spremenil predmetnik osnovne šole,
in sicer: angleščina se izvaja od 1. razreda dalje, učenci v drugi triadi imajo neobvezne izbirne
predmete, učenci v tretji triadi imajo obvezne izbirne predmete, pri MAT, TJA in SLJ pa se
delijo v manjše skupine. Šola, ki ima bolj polne oddelke, mora po normativih oblikovati tudi
več skupin in posledično potrebuje več učilnic. Podatek o tem, da ima neka šola dva oddelka v
posameznem razredu, ni pravi podatek, saj je bolj pomembno, koliko učencev je v teh dveh
oddelkih: na nekaterih šolah je v dveh oddelkih skupaj 31 učencev (najmanjše možno število
za 2 oddelka), na nekaterih pa prav tako v dveh oddelkih celo 60 učencev (največje možno
število). Obe šoli imata na papirju 2 oddelka, najbrž pa ni potrebno opisovati razlike v delu pri
tako različnem številu učencev. In ne samo to. Šola, ki ima v dveh oddelkih samo 31 učencev,
mora po normativih oblikovati le 2 skupini, tako torej sploh ne potrebuje dodatnih učilnic, šola
s 60 učenci pa mora oblikovati kar 4 skupine pri matematiki, slovenščini in angleščini –
posledično potrebuje istočasno 4 učilnice oziroma 2 dodatni. Ta račun se ponovi pri izbirnih
predmetih, saj formula za izračun vključuje število učencev. Večje število učencev v oddelkih
se odraža tudi drugje: jedilnica, hodniki, garderobe … In OŠ Hudinja je trenutno v Celju šola,
kjer se ta stiska najbolj odraža. Na šoli je skupaj 500 učencev in če to preračunamo na 18
oddelkov, kolikor znaša kapaciteta šole, bi bilo povprečje na oddelek kar 27,8 učenca. To pa je
izjemno visoko število.
18

V zadnjih dvajsetih letih se je bistveno povečal tudi obseg podaljšanega bivanja, saj zaradi
zaposlitev staršev večina učencev razredne stopnje ostaja v šoli še dolgo časa po pouku. Prav
tako se povečuje delež učencev s posebnimi potrebami, saj zaradi inkluzijske zakonodaje večina
teh učencev, namesto šol s prilagojenim programom, obiskuje redne osnovne šole. Ti učenci
imajo pogosto odločbe za znižani normativ učencev v razredu, kjer je zgornja meja sicer 28
učencev. Pri povsem polnih razredih se seveda postavlja vprašanje kvalitete vzgojnoizobraževalnega
dela. Dogaja se, da celo ponavljanje razreda ni mogoče, ker v razredu
enostavno ni prostora za učence ponavljalce. Velja poudariti, da so današnje generacije učencev
drugačne od nekdanjih, po vedenju in po koncentraciji, in vse analize, kot tudi neposredne
pedagoške izkušnje, kažejo, da je delo v manjših razredih v učnem in vzgojnem smislu veliko
bolj kvalitetno kot v številčno zelo polnih oddelkih.
Vse omenjene spremembe zahtevajo dodatne učilnice in ta problem je še posebej izrazit na OŠ
Hudinja, ki ima zadnja leta v šolskem okolišu tudi povečano število učencev 1. razreda. Pri
prostorski stiski na OŠ Hudinja torej ne gre samo za potrebo po dodatnih učilnicah za nove
oddelke, ampak v prvi vrsti za rešitev prostorske stiske za učence, ki so že sedaj v šoli. Pouk
trenutno poteka v igralnici in knjižnici ter v nekaterih učilnicah, ki so premajhne za povsem
polne razrede. Jedilnica ima vsega 60 mest, dnevno pa ima kosilo več kot 400 učencev, ki čakajo
na kosilo v dolgih vrstah. Prostorska stiska se odraža tudi drugod na šoli: na hodnikih, ki so
komaj prehodni, premalo je garderob in ostalih spremljevalnih prostorov, kot so denimo
kabineti. Nameščanje garderobnih omaric na šolske hodnike je neustrezna rešitev, saj so potem
ozki hodniki težko prehodni in gneča nepopisna. Takšno rešitev imamo sedaj, a povzroča veliko
težav.
Pritisk staršev ob vpisu je zaradi velikega števila učencev v šolskem okolišu že nekaj let zelo
velik in posledica so vsako leto povsem polni razredi. To pa kasneje na predmetni stopnji
pomeni še več dodatnih učilnic, saj je število skupin pri izbirnih predmetih in nivojskem pouku
odvisno ravno od števila učencev. Celotna organizacija dela na šoli je povsem podrejena
popolnoma zasedenim učilnicam. Vsi izbirni predmeti so pred ali po pouku, interesne
dejavnosti pa se lahko začnejo šele ob 14.15 in se končajo ob 15.00. To pravzaprav pomeni,
da so učilnice na šoli v celoti zasedene od 7.30 do 15.00 in v tem času na šoli praktično ni
prostih učilnic.
Primerjava predmetnikov 9-letne OŠ ob uvedbi in danes pokaže, da bi bil obseg ur pouka na
OŠ Hudinja pri dveh oddelkih v posameznem razredu ob uvedbi 9-letke 608 ur, danes pa 669
ur. To pa pomeni, da se je na račun spremenjenega predmetnika (zakonodaja) obseg dejavnosti
samo pri pouku povečal najmanj za 10 %. Če upoštevamo še dejstvo, da je na šoli v tem trenutku
19

namesto približno 400 učencev kar 500 učencev, pa to pomeni 25 % povečanje glede na
zmogljivost šole.
Izračun pokaže, da bi OŠ Hudinja potrebovala vsaj 6 novih učilnic, večjo jedilnico, dodatne
garderobe in nekaj kabinetov. Na sestanku, ki je bil 6. 6. 2019 na Oddelku za družbene
dejavnosti, kjer smo se pogovarjali o optimizaciji in racionalizaciji izgradnje prizidka na OŠ
Hudinja, smo na koncu prišli do »usklajenega« predloga, da se idejni načrt, s katerim je bilo
predvidenih 12 novih učilnic, zaradi racionalizacije zmanjša na 9 učilnic. Glede na to, da
trenutno poteka pouk v knjižnici in v igralnici, kar je v strokovnem, pedagoškem in
organizacijskem smislu nesprejemljivo, in da bomo eno učilnico porabili za povečanje
jedilnice, bomo od predvidenih 9 novih učilnic v resnici dobili 6 dodatnih učilnic, ki bodo na
voljo za pouk. Glede na trenutno stanje in demografske podatke je to tisto minimalno število,
ki je še sprejemljivo z vidika nemotene organizacije dela na šoli. Na sestanku je bilo govora še
o tem, da se zmanjšajo sredstva pri zunanji ureditvi in pri ureditvi športnega igrišča. Po grobi
oceni se bo prvotna investicija (idejni načrt) s približno 2.600.000 € (idejni načrt) zmanjšala na
približno 1.500.000 €.
Verjamem, da boste na Oddelku za družbene dejavnosti oziroma Mestni občini Celje razumeli
potrebe po dodatnih šolskih prostorih in sklep Mestnega sveta iz leta 2018 realizirali na način,
ki bo odpravil velike prostorske težave na OŠ Hudinja, in to v korist učencev oziroma za
zagotovitev pogojev za kvalitetno vzgojno-izobraževalno delo. Menim, da ne bi bilo prav, da
bi šli pri optimizaciji in racionalizaciji tako daleč, da bi zgradili prizidek, ki bi že na samem
začetku pomenil nove težave oziroma sploh ne bi rešil težav, ki jih imamo. Prav tako menim,
da racionalizacija in optimizacija ne smeta iti tako daleč, da bi bil zgrajeni prizidek v gradbenem
in tehničnem smislu slabo izveden zaradi težnje po znižanju stroškov. Idejni načrt, ki ga je
pripravil arhitekt g. Sergej Ernest, je po mojem mnenju zelo dober in ga je 18. 4. 2019 podpisal
tudi g. župan. Menim, da bi ta idejni načrt moral biti osnova za izgradnjo prizidka – ob
dogovorjenih ukrepih racionalizacije. Tudi črtanje celotne zunanje ureditve bi bila napaka, saj
bi bilo prav, da se ob izgradnji prizidka uredijo vsaj najbolj nujne stvari v okolici šole – denimo
varen dostop za otroke in plato pred šolo.
Po predvidevanjih bo prizidek zgrajen v koledarskem letu 2020 – z vidika organizacije dela in
vpisa učencev v 1. razred v šolskem letu 2020/21 bi bilo vsekakor dobro, da bi bila gradnja
zaključena do 1. 9. 2020.
20

2.7.3 Demografski podatki za OŠ Hudinja
Slika 2: Demografski podatki za OŠ Hudinja.
Po trenutnih demografskih podatkih bi lahko na OŠ Hudinja še naslednjih 5 let vpisali
po 3 oddelke 1. razreda, in to celo zelo številčne, saj je že za naslednje šolsko leto na seznamu
več kot 80 učencev, ob tem pa je bilo letos še 13 odložitev vpisa. Iz tabele je prav tako razvidno,
da je bilo v času izdelave načrtov za prizidek (leta 2000) in izgradnje prizidka (leta 2002) v
šolskem okolišu OŠ Hudinja število učencev v predvidenih 2 oddelkih.
21

3 Organizacija dela
3.1 Šolski koledar
Šolsko leto se začne v ponedeljek, 2. septembra 2019, zadnji šolski dan pa je v sredo,
24. junija 2020. V šolskem letu 2019/20 je 189 dni pouka. Šolsko leto je razdeljeno v dve
ocenjevalni obdobji:
• 1. obdobje: od 1. 9. 2019 do 31. 1. 2020 (97 dni pouka) in
• 2. obdobje: od 1. 2. 2019 do 24. 6. 2020 (92 dni pouka).
Šolski koledar je določen s Pravilnikom o šolskem koledarju za osnovne šole, ki ureja
razporeditev pouka, pouka proste dneve in razporeditev ter trajanje šolskih počitnic.
3.2 Razpored dnevov po mesecih
September 2019
P T S Č P S N
1
2 3 4 5 6 7 8
1. šol. d.
9 – ROD 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
ŠVN – 5 ŠVN – 5 ŠVN – 5 ŠVN – 5 ŠVN – 5
23 24 25 26 27 28 29
Oktober 2019
P T S Č P S N
30 1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
GOV
21 22 23 24 25 26 27
28
jes. poč.
29
jes. poč.
30
jes. poč.
31
jes. poč.
22

November 2019
P T S Č P S N
2 1 2 3
DSM
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
GOV
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 1
December 2019
P T S Č P S N
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
GOV
16 17 18 19 20 21 22
BOŽIČ
23 24 25 26 27 28 29
BOŽIČ DSE nov. poč.
30
nov. poč.
31
nov. poč.
Januar 2020
P T S Č P S N
1 2 3 4 5
novo leto novo leto nov. poč.
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
GOV
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31
1. obdobje
23

Februar 2020
P T S Č P S N
1 2
3 4 5 6 7 8 9
KP
10 11 12 13 14 15 16
ROD
INF. 9. r. INF. 9. r.
17 18 19 20 21 22 23
24
zim. poč.
25
zim. poč.
26
zim. poč.
27
zim. poč.
28
zim. poč.
29 1
Marec 2020
P T S Č P S N
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
GOV
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31
April 2020
P T S Č P S N
1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
GOV
13 14 15 16 17 18 19
VP
60– letnica
20 21 22 23 24 25 26
27
DBPO
28
poč.
29
poč.
30
poč.
24

Maj 2020
P T S Č P S N
1 2 3
PD PD
4
GOV
5
NPZ–SLJ
6 7
NPZ–
8 9 10
11
NPZ– TJA
3. predmet
MAT
12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
ROD 26 27 28 29 30 31
Junij 2020
P T S Č P S N
1 2 3 4 5 6 7
eks.
dan šole
8 9 10 11 12 13 14
valeta
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25
D.D.
29 30
26 27 28
25

3.3 Časovni razpored dela
Dopoldan
Ura Čas Opombe
0. 7.25–8.10 dodatni in dopolnilni pouk
8.05–8.15 prihod učencev v šolo
1. 8.15–9.00
2. 9.05–9.50
9.50–10.10 malica (20 minut)
3. 10.10–10.55
4. 11.00–11.45
5. 11.50–12.35
6. 12.40–13.25
Popoldan (izbirni predmeti, interesne dejavnosti in učna pomoč)
Ura Čas Opombe
7. 13.30–14.15 izbirni predmeti, pevski zbor
8. 14.15–15.00 interesne dejavnosti, učna pomoč – PS
9. 15.00–15.50
10. 15.50–16.30 konec podaljšanega bivanja
Dodatni in dopolnilni pouk potekata praviloma pred poukom ali pa takoj po končanem
pouku. V vseh primerih je potrebno upoštevati obremenjenost učencev, razpoložljivost prostora
in predvsem učinkovitost dela. Vsak petek, 3. šolsko uro, je v urniku razredna ura – izjema je
zadnji petek v mesecu. Interesne dejavnosti potekajo praviloma v popoldanskem času, od 14.15
do 15.00.
3.3.1 Časovni termin za sestanke pedagoških delavcev
• Sestanki učiteljskega zbora: od 7.25 do 8.10 ali od 13.45 do 15.00 (po potrebi).
• Pedagoške konference: vsak zadnji ponedeljek v mesecu, od 15.15 do 18.15.
• Po potrebi ravnatelj šole skliče sestanke tudi v drugih terminih v okviru
predvidenega rednega delovnega časa, ki je od 7.00 do 15.00.
26

3.4 Kadrovska zasedba
Vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v javnem vrtcu oziroma šoli
opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih šol, svetovalni
delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih
nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni
delavci).
Strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v skladu z zakonom in
javnoveljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri
tem strokovno avtonomni. Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti
ustrezno izobrazbo, določeno s tem zakonom in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit
v skladu s tem zakonom.
Znanje slovenskega knjižnega jezika se preverja pri strokovnem izpitu. Pri učiteljih,
ki niso diplomirali na slovenskih univerzah, se znanje slovenskega knjižnega jezika preverja ob
prvi namestitvi. Izobrazbo za strokovne delavce v primerih, ko to določa zakon, pa tudi stopnjo
izobrazbe določi minister, potem ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta.
Ustrezne delovne izkušnje ter kriterije za vidne dosežke na strokovnem področju za
pridobitev naziva predavatelj višje šole določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno
in strokovno izobraževanje.
Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, določeni s
sistemizacijo delovnih mest. Delavci iz prejšnjega odstavka morajo imeti izobrazbo, določeno
s sistemizacijo delovnih mest, obvladati morajo slovenski jezik, v vrtcih oziroma šolah na
narodno mešanih območjih, ki se ustanovijo za dvojezično vzgojo in izobraževanje, pa tudi
jezik narodne skupnosti.
Strokovni delavci v javni osnovni šoli so učitelj, šolski svetovalni delavec, knjižničar,
laborant in drugi strokovni delavci. Učitelj, knjižničar in svetovalni delavec morajo imeti
visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo. Laborant mora imeti najmanj
srednjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo. Drugi
strokovni delavci morajo imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri.
27

Število zaposlenih dne 1. 9. 2019 na OŠ Hudinja je prikazano v tabeli:
Struktura zaposlenih
Število zaposlenih
Učitelji (strokovni delavci) 45
Tehnični delavci 15
Ostalo: javna dela 2
Zunanji sodelavci 7
Porodniški dopust 4
Začasno zaposleni delavci (nadomeščanje) 3
SKUPAJ (redno zaposleni na OŠ Hudinja za NDČ) 59
3.4.1 Strokovni delavci
BERK
Jože
Profesor matematike in fizike,
svetnik
FIZ: 8. a b
ravnatelj
BITENC
Saša
BRAČEK
Tatjana
BREŠAN
Tanja
BREZNIK
Lea
CVIRN
Nika
Magistrica profesorica poučevanja
likovne pedagogike
Predmetna učiteljica telesne
vzgoje,
svetovalka
Predmetna učiteljica razrednega
pouka,
svetovalka
Diplomirana vzgojiteljica
predšolskih otrok,
svetovalka
Profesorica angleščine
OPB
LUM: 6. r., 7. r., 8. r., 9. r.
LS1, LS3
ŠPO: 6. r., 7. r., 8. r., 9. r.
ŠSP, ŠZZ
RP: 5. a
VZG: 1. c
OPB
TJA: 6. a, 7. a b, 7/III, 7/IV,
7/V, 8/I, 8/II, 9/III
razredničarka
5. a
ČEDE
Jani
FARČNIK
Urška
Predmetni učitelj matematike in
fizike, mentor
Diplomirana anglistka in francistka
MAT: 6. r, 6/III, 6/IV, 8/I,
9/I,
ŠAH
ISP TJA: 5. r., 6/I, 6/II, 6. b c
OPB
razrednik 6. b
FLIS
Marta
Učiteljica razrednega pouka,
svetovalka
RP: 4. b
OPB
razredničarka
4. b
GALIČ
Petra
GERŠAK
Vida
Profesorica
slovenščine,
svetovalka
Univ. dipl. bibliotekarka in
profesorica slovenščine
SLJ: 6. r., 6/II, 6/IV, 6/V, 7/I,
7/III
šolska knjižnica
šolska knjižnica
OPB
razredničarka
6. a
28

HEILIGSTEIN
Darja
HRASTNIK
KOŠTOMAJ
Karmen
HRASTNIK
Mateja
HRIBERNIK
Klavdija
JAKOP
Patricija
JERAN
Darja
KALAR
Uroš
KLARER
Magdalena
KMECL
Maja
KOVAČIČ
Lidija
KOŽEL
Olga
MELANŠEK
Martin
MESOJEDEC
Simona
MIKIC ŠEGA
Lidija
OSET
Peter
Predmetna učiteljica
razrednega pouka,
svetovalka
Predmetna učit. angleščine
in slovenščine,
svetovalka
Profesorica
slovenskega jezika
in zgodovine, svetovalka
Profesorica matematike
svetovalka
Profesorica
glasbene
pedagogike, mentorica
Profesorica
razrednega pouka,
svetovalka
Profesor športne vzgoje,
fizike in tehnične vzgoje,
mentor
Diplomirana slikarka in
kostumografinja,
mentorica
Profesorica razrednega
pouka,
svetovalka
Profesorica razrednega
pouka,
svetovalka
Profesorica slovenskega
jezika,
svetovalka
RP: 4. a
TJA: 6/III, 6/IV, 6/V, 7.
c, 7/I, 7/II, 8/III, 8/IV,
9/I, 9/II
SLJ: 6/I, 6/III, 7. a b,
7/IV, 8/III, 9/I, 9/III
MAT: 6/I, 6/II, 6/V,
7/III, 7/IV, 8/III, 8/IV,
9/III
ISP, GUM: OPB 4. r., 5. r., 6. r., 7.
r., 8. r., 9. r.
OPZ, MPZ
RP: 2. a
JUV
ŠPO: 6. r., 7. r., 8. r., 9.
r.
NŠP, ŠSP, IŠN, IŠO
OPB
TJA: 1.–4. r.,
NŠP: 4.– 5. r.
JUV
OPB
SLJ: 7. c, 7/II, 7/V, 8/I,
8/II, 8/IV, 9/II
GEK: 8. r.
Profesor biologije in kemije NAR: 6. r., 7. r.
NRA: 6. r.
DIP: 7. r.
Profesorica razrednega kolesarski RP: 3. a izpiti
pouka,
mentorica
Diplomirana vzgojiteljica
predšolskih otrok,
svetovalka
Profesor razrednega pouka,
mentor
RP: 1. r.
OPB
RP: 1. r.
OPB
razredničarka 4. a
razredničarka 7. a
razredničarka 2. a
vodja aktiva OPB
razredničarka 7. c
razrednik 6. c
laborant
razredničarka 3. a
PANČUR
Gregor
PODBREGAR
Romana
Profesor fizike in tehnične
vzgoje,
mentor
Predm. učiteljica zgodovine
in geografije,
svetovalka
TIT: 7. r.
NTE: 5. r.
UBE, MME, OGU,
OGK, ZGO: 6. OGL, r., 7. EZR r.,
8. r., 9. r.
OPB
računalnikar
razredničarka 8. a
29

PODGORŠEK
Sanja
ROJC
Tanja
SKRBINEK
Tjaša
Profesorica razrednega
pouka,
mentorica
Profesorica razrednega
pouka,
svetovalka
Profesorica razrednega
pouka
RP: 5. b
OPB, JUV
RP: 1. b
JUV
RP: 1. c
JUV
razredničarka 5. b
razredničarka 1. b
razredničarka 1. c
ŠARMAN
Sandi
ŠKORJANC
GRIL
Andreja
ŠKRABE
Tina
ŠTEGER
Milica
ŠTIH
Boštjan
TURK
Mateja
Profesor zgodovine in
geografije,
svetnik
Predm. učiteljica kemije,
biologije in gospodinjstva,
svetovalka
Profesorica matematike in
pedagogike,
svetovalka
Predmetna učiteljica fizike
in tehnične vzgoje,
svetovalka
Profesor biologije in kemije,
svetnik
Profesorica nemščine in
geografije,
svetovalka
GEO: 6. r., 7. r., 8. r., 9.
r.
DKE: 7. r., 8. r.
ISP GOS: 6. r.
BIO: 8. r., 9. r.
SPH
MAT: 7. r., 7/I, 7/II,
7/V, 8/II, 9/II
ISP
FIZ: 9. r.,
TIT: 6. r., 7. r., 8. r.
KEM: 8. r., 9. r.
POK: 8. r.
KEŽ: 9. r.
ISP NI1: 7. r., NI2: 8. r NI3:
9. r.
N1N: 4. r., 5. r., 6. r.
ISP, OPB
razrednik 9. b,
član Državne komisije
za pripravo NPZ
vodja šolske prehrane
razredničarka 7. b
razredničarka 8. b
razrednik 9. a,
koordinator MRD,
pomočnik ravnatelja
TURNŠEK
Simona
ULAGA
Lidija
VORŠIČ
Lidija
ZORKO
Maruša
ŽGAJNER
Tea
Profesorica razrednega
pouka,
mentorica
Profesorica
razrednega pouka,
svetovalka
Profesorica razrednega
pouka,
svetovalka
Profesorica razrednega
pouka,
mentorica
Profesorica angleščine in
pedagogike,
mentorica
OPB
DIF: 5. r.
RP: 1. a
JUV
RP: 3. b
RP: 2. b
razredničarka 1. a
razredničarka 3. b
razredničarka 2. b
svetovalna služba,
predsednica Sveta
zavoda OŠ Hudinja
Porodniški dopust:
Eva Iršič (knjižnica), Lilijana Jelen (likovna umetnost), Simona Turnšek (razredni pouk).
30

3.4.2 Zunanji strokovni delavci
• Mojca Kralj (prof. defektologije); OŠ Glazija.
• Mojca Kreutz (surdopedagoginja in logopedinja), OŠ Glazija.
• Tanita Pražen (logopedinja); OŠ Glazija.
• Sanja Rot (socialna pedagoginja); OŠ Glazija.
• Alma Lea Kraševec (surdopedagoginja); Center za sluh in govor Maribor.
• Nadja Koštomaj (surdopedagoginja); Center za sluh in govor Ljubljana.
• Nadja Šturbej (surdopedagoginja); Center za sluh in govor Ljubljana.
3.4.3 Administrativni in tehnični delavci
Uroš Stilin (poslovni sekretar), Nina Ocepek (računovodkinja), Kristina Vedečnik
(vrtnarka), Simon Antlej (hišnik), Benjamin Polajžer (kuhar), Jernej Gračner (kuhar), Marjanca
Cvetko (kuharica), Nevenka Ravničan (kuharica), Vida Kos (čistilka), Marina Petek (čistilka),
Zdenka Kugler (čistilka), Metka Gorenc (čistilka), Marica Žekš (čistilka), Vesna Zaleznik
(čistilka).
3.4.4 Delavci, vključeni v projekt javnih del
Osnovna šola Hudinja je vključena v državni oziroma občinski projekt javnih del in
pri nas v koledarskem letu 2019 izvajamo program (en zaposlen delavec) za potrebe
informiranja in nadzora nad okolico šole in (en zaposlen delavec) za učno pomoč učencem.
Predvidevamo, da bo program javnih del potekal tudi v koledarskem letu 2020, kar bi
pomenilo nemoteno izvajanje del in nalog v celotnem šolskem letu 2019/20.
31

3.5 Razredi in oddelki
Osnovno šolo Hudinja v tem šolskem letu obiskuje 500 učencev, od tega 272 na
razredni (od 1. do 5. razreda) in 228 na predmetni stopnji (od 6. do 9. razreda). V začetku
šolskega leta je prišlo na šolo 8 učencev, ki imajo status učencev tujcev. Učenci se v skladu z
normativi združujejo v oddelke, in sicer: na razredni stopnji imamo 11 oddelkov in na
predmetni stopnji 10 oddelkov.
Oddelek Razrednik Dečki Deklice Skupaj
1. a Lidija Ulaga, Lidija Mikic-Šega 9 12 21
1. b Tanja Rojc, Peter Oset 8 12 20
1. c Tjaša Skrbinek, Lea Breznik 10 14 24
Skupaj 27 38 65
2. a Darja Jeran 14 11 25
2. b Lidija Voršič 12 12 27
Skupaj 26 23 49
3. a Simona Mesojedec 14 12 26
3. b Lidija Voršič 11 14 25
Skupaj 25 26 51
4. a Darja Heiligstein 14 14 28
4. b Marta Flis 15 12 27
Skupaj 29 26 55
5. a Tanja Brešan 15 12 27
5. b Sanja Podgoršek 15 10 25
Skupaj 30 22 52
6. a Petra Galič 12 10 22
6. b Jani Čede 13 10 23
6. c Martin Melanšek 11 12 23
Skupaj 36 32 68
7. a Mateja Hrastnik 9 12 21
7. b Tina Škrabe 11 10 21
7. c Olga Kožel 8 13 21
Skupaj 28 35 63
8. a Romana Podbregar 14 13 27
8. b Milica Šteger 15 11 26
Skupaj 29 24 53
9. a Boštjan Štih 16 8 24
9. b Sandi Šarman 13 7 20
Skupaj 29 15 44
32

3.6 Podaljšano bivanje
Učenci od prvega do praviloma petega razreda se lahko vključijo v program
podaljšanega bivanja. Ta ni nujno organiziran v istih oddelkih, kot poteka osnovni pouk. Pri
oblikovanju oddelkov se upoštevajo veljavni normativi, 28 učencev na oddelek. Na Osnovni
šoli Hudinja imamo v šolskem letu 2019/20 s strani MŠŠ na osnovi prijav učencev
sistemiziranih 141 ur podaljšanega bivanja. Med letom se lahko zaradi manjšega obiska
učencev število skupin OPB zmanjša v skladu z normativi.
3.6.1 Oddelki podaljšanega bivanja
Oddelek Razredi Vodja Ostali učitelji
OPB – 1 1. a Teja Jelenko
OPB – 2 1. b Saša Bitenc
OPB – 3 1. c Lea Breznik
OPB – 4 2. a Magdalena Klarer
OPB – 5 2. b Lidija Kovačič
OPB – 6 3. a Urška Farčnik Vida Geršak
OPB – 7 3. b Peter Oset Lidija Mikic Šega
OPB – 8 4. a Romana Podbregar Klavdija Hribernik
OPB – 9 4. b Mateja Turk Marta Flis, Sanja Podgoršek
OPB – 10 5. a, 5. b Patricija Jakop Nika Cvirn, Mateja Turk,
Urška Farčnik
Vsak oddelek samostojno vodi učitelj. Ta se neposredno povezuje z učitelji
dopoldanskega osnovnega programa. V času podaljšanega bivanja učenci samostojno in pod
pedagoškim vodstvom opravljajo obveznosti iz dopoldanskega šolskega dela, se seznanjajo s
tehnikami učenja ter se navajajo na skupno delo. Pri igri doživljajo in podoživljajo socialne
potrebe ter jih usklajujejo z željami in potrebami drugih. Vsebine podaljšanega bivanja so
deloma podrejene vzgojno-izobraževalnim ciljem pouka, deloma pa s podaljšanim bivanjem
širše zadovoljujemo druge potrebe, interese in želje.
Staršem programa ni potrebno posebej plačevati, razen daljših prevozov ali nabave
dodatnih učnih pripomočkov. Podaljšano bivanje se izvaja vse dni šolskega dela. Časovno pa
se praviloma izvaja od konca zadnje učne ure posameznega oddelka razrednega pouka in do
16.40. V primeru večje odsotnosti otrok in ko je število otrok manjše od 16, se skupine otrok
združujejo.
33

3.6.2 Organizacija dela v podaljšanem bivanju
Od – do
11.50–12.40
12.40–13.30
13.30–14.10
Vsebina dela
Odhod na kosilo, pisanje domačih nalog, samostojno učenje,
sprostitev na prostem
14.15–15.00 Interesne dejavnosti
15.00–15.50 Ustvarjalno preživljanje prostega časa (delavnice)
15.50–16.30 Sprostitvene dejavnosti
3.7 Jutranje varstvo
Jutranje varstvo je namenjeno učencem 1. razreda. Prijave za varstvo zbiramo v
svetovalni službi. Začne se ob 6.30 in traja do 8.00 (sprejem, umiritev, zajtrk, individualne ali
skupinske didaktične aktivnosti). Traja 90 minut dnevno, normativ za oblikovanje skupine pa
je 28 učencev.
Učenci lahko pridejo v jutranje varstvo do 7.30, ko je organiziran zajtrk. Učenec, ki je
vključen v jutranje varstvo, ima tudi zajtrk, ki ga starši plačajo. Jutranje varstvo je za starše
brezplačno, razen zajtrka.
V primeru, da normativ 28 učencev ni izpolnjen, do zapolnitve normativa omogočamo
vključitev tudi učencem 2. in 3. razreda, ki morda potrebujejo jutranje varstvo.
Jutranje varstvo izvajajo učiteljice razrednega pouka po naslednjem razporedu:
Dan
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
Učitelj
Lea Breznik
Darja Jeran
Lidija Mikic Šega
Sanja Podgoršek
Maja Kmecl
pouka.
Ob 8. uri učence prevzamejo razredničarke 1. razreda, ki so nato z učenci do pričetka
34

4 Obvezni in razširjeni program dela
4.1 Predmetnik
Predmeti 9-letne osnovne šole
Število ur tedensko v razredih
1 2 3 4 5 6 7 8 9
Slovenščina SLO 6 7 7 5 5 5 4 3,5 4,5
Matematika MAT 4 4 5 5 4 4 4 4 4
Angleščina TJA 2 3 4 4 3 3
Likovna umetnost LUM 2 2 2 2 2 1 1 1 1
Glasbena umetnost GUM 2 2 2 1,5 1,5 1 1 1 1
Družba DRU 2 3
Geografija GEO 1 2 1,5 2
Zgodovina ZGO 1 2 2 2
Državlj. in domovinska DKE 1 1
vzgoja in etika
Spoznavanje okolja SPO 3 3 3
Fizika FIZ 2 2
Kemija KEM 2 2
Biologija BIO 1,5 2
Naravoslovje NAR 2 3
Naravoslovje in tehnika NIT 3 3
Tehnika in tehnologija TIT 2 1 1
Gospodinjstvo GOS 1 1,5
Šport ŠPO 3 3 3 3 3 3 2 2 2
Izbirni predmeti * 2* 2 2 2* 2* 2* 2/1 2/1 2/1
Oddelčna skupnost OSU 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5
Pomoč otrokom s PP PUT 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5
Dopolnilni in dodatni DOP 1 1 1 1 1 1 1 1 1
pouk
Interesne dejavnosti IND 2 2 2 2 2 2 2 2 2
Število predmetov 6 6 6 8 9 11 14 16 14
Število ur tedensko 20 21 22 24 26 26 29,5 30 30
Število tednov pouka 35 35 35 35 35 35 35 35 33
*Učenci 1. razreda lahko obiskujejo pouk neobveznega izbirnega predmeta angleščine, učenci 4., 5. in 6. razreda
pa se lahko odločijo za enega od neobveznih izbirnih predmetov v obsegu največ 2 ur tedensko.
35

4.2 Izbirni predmeti
4.2.1 1. razred: angleščina (učiteljica Maja Kmecl)
4.2.2 Neobvezni izbirni predmeti za 4., 5. in 6. razred
Neobvezni izbirni predmeti (NIP) predstavljajo razširjeni del programa OŠ, pri
katerem lahko učenci po svojih željah, zanimanjih in zmožnostih izberejo določene predmete
iz nabora, ki je predpisan. Na voljo so naslednji predmeti:
• drugi tuj jezik (nemščina) – 2 uri tedensko,
• računalništvo – 1 ura tedensko,
• šport – 1 ura tedensko,
• umetnost – 1 ura tedensko,
• tehnika – 1 ura tedensko.
Učenec lahko izbere največ 2 uri neobveznih izbirnih predmetov tedensko ali 1 uro ali
pa predmeta sploh ne izbere. Pouk se bo izvajal pred poukom obveznih predmetov ali po njem.
Čeprav gre za neobvezni izbirni predmet, ga bo moral učenec redno obiskovati do konca
šolskega leta in bo pri njem tudi ocenjen z ocenami od 1 do 5. Zaključne ocene predmeta bodo
vpisane v spričevalo. Po enem letu obiskovanja neobveznega izbirnega predmeta lahko učenec
predmet preneha obiskovati ali pa z njim nadaljuje naslednje šolsko leto in še nadgradi svoje
znanje.
Skupine učencev za NIP se oblikujejo za vsako šolsko leto posebej. Pouk NIP se bo
izvajal, če bo na šoli zanj prijavljenih najmanj 10 učencev. Menjava predmeta je možna samo
na začetku šolskega leta, če bo v novo izbrani skupini še prostor ali če odjava od predmeta ne
podre že oblikovane skupine. Učenci (starši) se k izbirnemu predmetu prijavijo do konca
meseca maja za naslednje šolsko leto.
Predmet Razred Oznaka Učitelj Št. sk.
Nemščina 4., 5., 6. N1N Mateja Turk 2
Tehnika 5. NTE Gregor Pančur 1
Računalništvo 6. NRA Martin Melanšek 1
Šport 4., 5., 6. NŠP Maja Kmecl, Uroš Kalar 6
36

4.2.3 Obvezni izbirni predmeti za 7., 8. in 9. razred
Predmetnik določa, da si morajo učenci 3. triade izbrati vsaj 2 uri izbirnih predmetov
tedensko – če želijo pa lahko izjemoma tudi 3 ure tedensko. Šola učencem ponudi predmete iz
družboslovno-humanističnega in naravoslovno-tehničnega sklopa. Ponuditi mora najmanj šest
izbirnih predmetov, od tega obvezno pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in
etiki ter pouk retorike. Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi
tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši.
Na željo staršev je učenec lahko oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih, če
obiskuje glasbeno šolo z javnoveljavnim programom. S takšno rešitvijo se želi navedene učence
razbremeniti pri obveznem delu programa v osnovni šoli.
Učenec, ki se odloči za obiskovanje izbirnega predmeta, ga mora redno obiskovati.
Predmet se ocenjuje, zaključena ocena pa se vpiše v spričevalo.
7. razred
PREDMET Oznaka Učitelj Št. sk.
Astronomija – daljnogledi in planeti DIP Martin Melanšek 1
Likovno snovanje 1 LS1 Saša Bitenc 1
Nemščina 1 NI1 Mateja Turk 1
Obdelava gradiv – umetne snovi OGU Gregor Pančur 1
Računalništvo – urejanje besedil UBE Gregor Pančur 1
Sodobna priprava hrane SPH Andreja Škorjanc Gril 1
Šah – šahovske osnove ŠHO Jani Čede 1
Šport za sprostitev ŠSP Uroš Kalar, Tatjana Braček 2
8. razred
Predmet Oznaka Učitelj Št. sk.
Gledališki klub GKL Olga Kožel 1
Nemščina 2 NI2 Mateja Turk 1
Obdelava gradiv – les OGL Gregor Pančur 1
Poskusi v kemiji POK Boštjan Štih 1
Računalništvo – multimedija MME Gregor Pančur 1
Šport za zdravje ŠZZ Tatjana Braček 2
37

9. razred
Predmet Oznaka Učitelj Št. sk.
Elektronika z robotiko EZR Gregor Pančur 1
Izbrani šport – nogomet IŠN Uroš Kalar 1
Izbrani šport – odbojka IŠO Uroš Kalar 1
Kemija v življenju KEŽ Boštjan Štih 1
Likovno snovanje 3 LS3 Lilijana Jelen 1
Nemščina NI3 Mateja Turk 1
Obdelava gradiv – kovine OGK Gregor Pančur 1
4.3 Diferenciacija pouka
Notranja diferenciacija se izvaja od 1. do 9. razreda pri pouku vseh predmetov in pri
drugih oblikah organiziranega dela tako, da učitelj v oddelku oziroma učni skupini diferencira
delo z učenci glede na njihove zmožnosti.
Fleksibilna diferenciacija se izvaja tako, da se del pouka, namenjenega slovenščini,
matematiki in tujemu jeziku, izvaja v homogenih učnih skupinah kot nivojski pouk. Nivojski
pouk poteka na treh ravneh zahtevnosti ter je namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma
poglabljanju in razširjanju učne snovi. Izvajanje fleksibilne diferenciacije v 4., 5., 6. in 7.
razredu ni obvezno. V 4. razredu se fleksibilna diferenciacija uvede v mesecu aprilu pri
slovenščini in matematiki v obsegu ene ure tedensko. Pri ostalih razredih se izvaja skozi celo
šolsko leto: v 5. razredu pri slovenščini in matematiki, v 6. in 7. razredu pa pri slovenščini,
matematiki in angleščini v obsegu ene ure tedensko.
V vseh razredih se pri slovenščini, matematiki in angleščini pouk lahko organizira:
• z razporeditvijo učencev istega razreda v heterogene učne skupine,
• s hkratnim poučevanjem dveh učiteljev v oddelku pri vseh ali posameznih urah
pouka,
• kot nivojski pouk v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti, ki so
opredeljene s cilji oziroma standardi znanja v učnih načrtih (zunanja diferenciacija),
• kot kombinacija oblik diferenciacije iz prejšnjih alinej tega odstavka.
Pri vseh oblikah diferenciacije imajo učenci možnost dosegati vse cilje oziroma
standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih.
Na Osnovni šoli Hudinja bomo v šolskem letu 2019/20 izvajali diferenciacijo pouka
pri matematiki, slovenščini in angleščini v 8. in 9. razredu v heterogenih učnih skupinah.
Heterogene učne skupine za izvajanje diferenciacije v 8. in 9. razredu se oblikujejo
tako, da učence posameznega razreda v učne skupine razporedi šola. Predlog oblikovanja
38

heterogenih učnih skupin pripravi razrednik skupaj s svetovalno službo in strokovnimi aktivi.
Pri razporeditvi učencev se upoštevajo načela celostnega pristopa, razvojne usmerjenosti,
strokovne avtonomnosti, aktualnosti, interdisciplinarnosti in strokovnega sodelovanja. Predlog
razvrstitve v nivoje poda strokovni aktiv, starši podpišejo soglasje ali pa predlagajo drugo
razvrstitev.
V skladu z normativi in standardi bi na naši šoli lahko oblikovali naslednje skupine:
5. razred 2 oddelka 52 učencev 3 skupine
6. razred 3 oddelki 68 učencev 5 skupin
7. razred 3 oddelki 63 učencev 5 skupin
8. razred 2 oddelka 53 učencev 4 skupine
9. razred 2 oddelka 44 učencev 3 skupine
4.4 Nacionalno preverjanje znanja
Učenci 6. in 9. razreda svoje znanje preverijo v okviru nacionalnega preverjanja znanja
(NPZ). Preverjanje je obvezno za vse učence in poteka iz naslednjih predmetov:
• 6. razred: MATEMATIKA, SLOVENŠČINA, ANGLEŠČINA
• 9. razred: MATEMATIKA, SLOVENŠČINA, »TRETJI PREDMET« (eden izmed
vseh ostalih predmetov) – ANGLEŠČINA (na naši šoli). »Tretji« predmet za
posamezno šolo, izmed štirih možnih predmetov, izbere minister za šolstvo.
4.4.1 In zakaj je pomembno nacionalno preverjanje znanja?
Nacionalno preverjanje znanja poteka tako, da naloge pripravi Državni izpitni center,
kar pomeni, da vsi učenci v Sloveniji pišejo enake naloge v enakih pogojih. Rezultat, ki ga
doseže učenec, je objektivno merilo njegovega znanja – pogosto se zgodi, da učenec piše boljši
rezultat, kot to kaže njegova šolska ocena pri predmetu ali pa obratno. Ta rezultat je torej lahko
zelo dragocena informacija učencem, staršem in učiteljem o znanju posameznega predmeta. Na
osnovi tega lahko učenci in učitelji načrtujejo spremembe pri svojem delu, saj analiza
preverjanja pokaže, katero znanje je dobro in katero manj dobro.
Pomembno je vedeti, da se rezultat v 9. razredu vpiše na poseben obrazec, ki ga učenci
dobijo zadnji dan poleg zaključnega spričevala, in je torej javni podatek o učenčevem znanju.
39

4.4.2 Priprave na nacionalno preverjanje znanja
Posebnih priprav na preverjanje ni, saj se učenci pripravljajo skozi redno šolsko delo
pri vseh predmetih. Učitelji jih še posebej seznanijo s sestavo in obliko testa na NPZ in jim
pokažejo tudi nekaj primerov. Na ta način se učenci lažje znajdejo pri reševanju, saj so preizkusi
drugačni kot pri pouku in jih učenci namesto 45 minut rešujejo 60 minut. V mesecu oktobru
opravi motivacijski razgovor z učenci 9. razreda tudi ravnatelj, ki jim predstavi pomen NPZjev
in jih motivira za resno in odgovorno reševanje.
V mesecu avgustu na pedagoški konferenci podrobno analiziramo rezultate
nacionalnega preverjanja znanja za tekoče šolsko leto in po potrebi sprejmemo ustrezne ukrepe
za nadaljnje delo.
Datumi nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2019/20:
torek, 5. maj četrtek, 7. maj ponedeljek, 11. maj
6. razred SLJ MAT TJA
9. razred SLJ MAT TJA
4.5 Program za spodbujanje nadarjenosti
Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni OŠ, ki ga je sprejel
Strokovni svet za splošno izobraževanje, je natančno opredelil nadarjene učence in procese
odkrivanja nadarjenih: evidentiranje (učiteljice na podlagi opazovanja v razredu podajo mnenje
o potencialno nadarjenih), identifikacija (testiranje potencialno nadarjenih), seznanitev in
pridobitev mnenja staršev ter delo po individualiziranem programu.
3. razred Evidentiranje učencev
4. razred december Testiranje evidentiranih učencev
januar, februar
Seznanitev staršev, priprava
individualiziranega načrta
4. do 9. razred Delo po individualiziranem programu
Glede na
Notranja diferenciacija
posameznikove
Fleksibilna diferenciacija
sposobnost in interese
so v
Zunanja diferenciacija (8. in 9. razred)
individualiziranem Izbirni predmeti
programu zajeta
različna področja: Seminarske naloge
Raziskovalne naloge
Tekmovanja
Športne dejavnosti
40

Kulturne dejavnosti (prireditve na šoli in
izven)
Interesne dejavnosti
Dnevi dejavnosti
Radijske oddaje
Novinarstvo in šolsko glasilo
Sobotna šola za vedoželjne
Obogatitveni program:
Medgeneracijsko sodelovanje
Projektno delo in akcije
Literarni in likovni natečaji izven šole
Delo z nadarjenimi učenci naj se začne čim bolj zgodaj. V prvi triadi poteka delo z
njimi praviloma v oblikah notranje diferenciacije pouka, v drugi triadi v oblikah notranje in
fleksibilne diferenciacije, v tretji triadi pa poleg teh oblik tudi v oblikah delne zunanje
diferenciacije.
Pri odkrivanju nadarjenih učencev sodelujejo vsi pedagoški delavci in šolska
svetovalna služba. Termin »odkrivanje nadarjenih učencev« označuje celoten proces, ki
vključuje evidentiranje, identifikacijo ter seznanitev in pridobitev mnenja staršev. Odkrivanje
se praviloma izpelje v prvi in drugi triadi, po potrebi pa se ponovi še v tretji triadi. S tem se
zagotovi, da imajo vsi nadarjeni enake možnosti, da so odkriti. Poleg pravočasnega odkrivanja
nadarjenih učencev in organiziranja različnih diferenciranih oblik dela z njimi je potrebno tudi
njihovo kontinuirano spremljanje.
4.6 Oblike učne pomoči
Koordinator za izvajanje učne pomoči na šoli je strokovni delavec, ga. Tea Žgajner.
Starši jo lahko poiščete za vprašanja s področja učenja in učnih težav, ki jih morebiti opažate
pri svojem otroku. Svetovala vam bo v zvezi z obstoječim stanjem, možnimi oblikami pomoči
na šoli in morebitno uvedbo postopka usmerjanja, kadar se to zdi smiselno in potrebno.
4.6.1 Dodatna strokovna pomoč – DSP
Glede na šolsko zakonodajo se v zadnjih letih v redni izobraževalni program
vključujejo tudi otroci s posebnimi potrebami, ki jim je na podlagi Zakona o usmerjanju otrok
s posebnimi potrebami izdana odločba o usmeritvi. Dodatna strokovna pomoč se izvaja na
podlagi izdane odločbe o usmeritvi, izvajajo pa jo strokovnjaki posameznih področij ali
predmetov, odvisno od posameznega učenca; izvaja se individualno izven razreda ali v razredu
med rednim poukom.
41

Na šoli izvajamo dodatno strokovno pomoč pri učencih s posebnimi potrebami. To so
učenci, za katere komisije za usmerjanje presodijo, da imajo takšne razvojne in učne zmožnosti,
da bodo, predvidoma s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, dosegli vsaj
minimalne cilje oziroma standarde znanja, določene v učnih načrtih za vse predmete v
predmetniku osnovne šole, v katero se vključujejo.
V skupino otrok s posebnimi potrebami spadajo: učenci s primanjkljaji na posameznih
področjih učenja, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovno
motnjo, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci s čustvenimi in vedenjskimi
motnjami.
Obseg izvajanja dodatne strokovne pomoči v šolskem letu 2019/20:
• 49 sistemiziranih ur (od tega 43 ur izvaja OŠ Glazija, 4 ure Zavod za gluhe in
naglušne Ljubljana, 1 uro Zavod za gluhe in naglušne Maribor in 1 uro svetovalna
delavka z OŠ Hudinja),
• 14 ur po realizaciji (izvajajo učitelji OŠ Hudinja),
• 22 svetovalnih ur (izvajajo učitelji OŠ Hudinja).
Med šolskim letom se lahko obseg in razpored izvajanja dodatne strokovne pomoči
spremeni, saj po določenem času odločbe prenehajo veljati in učenci dobijo nove odločbe, kjer
je praviloma odobreno manjše število ur. Prav tako je mogoče med šolskim letom vložiti novo
vlogo za učence, ki dodatne strokovne pomoči še niso imeli.
Organizacija dela z učenci s posebnimi potrebami
V šolskem letu 2019/20 imamo na šoli 23 učencev s posebnimi potrebami, v skupnem
obsegu 85 ur, ki so razvrščeni v naslednje kategorije:
Oblika posebnih potreb
Št. učencev
Otroci z motnjami v duševnem razvoju 0
Slepi in slabovidni otroci 1
Gluhi in naglušni otroci 2
Gibalno ovirani otroci 1
Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami 10
Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami 2
Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja 8
Dolgotrajno bolni otroci 5
Otroci z avtističnimi motnjami 1
42

Število učencev oziroma število ur dodatne strokovne pomoči se lahko med šolskim
letom spremeni, saj imamo v postopku še nekaj vlog, prav tako pa se lahko pojavijo še drugi
učenci, za katere bo uveden postopek usmerjanja.
Učencem se v skladu z odločbo pripravi individualiziran program dela, v sklopu
katerega se določijo cilji, ki se jim v tekočem šolskem letu sledi, ter prilagoditve, s katerimi
učencu omogočimo lažje in uspešnejše napredovanje pri usvajanju znanja.
Ure specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, surdopedagoga, logopeda,
defektologa in socialnega pedagoga na šoli izvajajo zunanji izvajalci:
• surdopedagoginje: Alma Lea Kraševec, Nadja Koštomaj in Nadja Šturbej,
• logopedinji – Tanita Pražen in Mojca Kreutz,
• specialna pedagoginja – Mojca Kralj,
• socialna pedagoginja – Sanja Rot.
Ure učne pomoči in svetovalne storitve izvajajo učitelji predmetnega ali razrednega
pouka: Tatjana Braček, Tanja Brešan, Nika Cvirn, Jani Čede, Petra Galič, Patricija Jakop, Teja
Jelenko, Maja Kmecl, Lidija Mikic Šega, Peter Oset, Romana Podbregar, Sanja Podgoršek,
Tanja Rojc, Tjaša Skrbinek, Tina Škrabe, Milica Šteger, Mateja Turk, Lidija Ulaga, Lidija
Voršič, Maruša Zorko in Tea Žgajner.
Ob začetku šolskega leta se za vsakega učenca posebej na timskem sestanku pripravi
individualni program dela, le-ta pa se staršem in učencem predstavi na govorilnih urah v mesecu
septembru. Ob koncu šolskega leta je načrtovan obvezni sestanek strokovnega tima in sestanek
s starši, kjer starši slišijo poročilo o delu pri urah DSP in učni pomoči ter dobijo vpogled v
končno evalvacijo.
4.6.2 Dopolnilni in dodatni pouk
Razredna stopnja
Priimek in ime Razred Tedensko število ur Letno število ur
Ulaga Lidija 1. a 1 35
Rojc Tanja 1. b 1 35
Skrbinek Tjaša 1. c 1 35
Jeran Darja 2. a 1 35
Zorko Maruša 3. b 1 35
Mesojedec Simona 4. a 1 35
Voršič Lidija 2. b 1 35
Heiligstein Darja 3. a 1 35
Flis Marta 4. b 1 35
43

Brešan Tanja 5. a 1 35
Podgoršek Sanja 5. b 1 35
Predmetna stopnja
Priimek in ime Predmet Tedensko število Letno število ur
Berk Jože FIZ 0,5 17,5
Cvirn Nika TJA 1 35
Čede Jani MAT 1 35
Farčnik Urška TJA 0,6 21
Galič Petra SLJ 0,6 21
Hrastnik Koštomaj Karmen TJA 0,6 21
Hrastnik Mateja SLJ 0,6 21
Hribernik Klavdija MAT 0,8 28
Kožel Olga SLJ 0,6 21
Podbregar Romana ZGO 0,4 14
Šarman Sandi GEO 0,5 17,5
Škorjanc Gril Andreja BIO 0,4 14
Škrabe Tina MAT 1 35
Šteger Milica FIZ 0,5 17,5
Štih Boštjan KEM 0,9 31,5
V skladu s sistemizacijo delovnih mest in predmetnikom za osnovne šole pripada šoli
1 ura dodatnega in dopolnilnega pouka na oddelek, kar je za našo šolo skupaj 20 ur tedensko.
Na predmetni stopnji, od 6. do 9. razreda, so ure dopolnilnega pouka namenjene
učencem, ki jim dojemanje snovi povzroča težave in potrebujejo dodatno razlago, drugačen
način in pristop dela oziroma individualno pomoč. Poteka v terminih, ki jih določijo učitelji
posameznih predmetov po dogovoru z učenci.
Dodatni pouk je namenjen učencem, ki presegajo določene standarde znanja pri
posameznem predmetu, želijo svoje znanje poglobiti in razširiti ter se pripravljajo na različna
tekmovanja. Poteka v času pred ali po pouku, po dogovoru z učenci in starši tudi ob sobotah
(npr. priprave na tekmovanja). Udeležba na dopolnilnem in dodatnem pouku je za učence
prostovoljna. Učitelj jo lahko učencem priporoča, o prisotnosti in vsebini dela pa vodi ustrezno
pedagoško dokumentacijo. Koordinator dodatnega in dopolnilnega pouka na šoli je šolska
svetovalna delavka.
44

Seznam učencev za dopolnilni in dodatni pouk določi učitelj posameznega predmeta
na začetku šolskega leta na osnovi učnih rezultatov v preteklem šolskem letu. Med šolskim
letom se lahko seznam učencev spreminja v skladu z doseženimi učnimi rezultati. Prisotnost
učencev in obravnavana učna snov se beležita v predpisano pedagoško dokumentacijo.
4.6.3 Individualna in skupinska pomoč (ISP)
Individualna in skupinska učna pomoč je namenjena učencem z učnimi težavami in
nadarjenim učencem. Praviloma bo individualna in skupinska pomoč za učence z učnimi
težavami organizirana pred poukom ali takoj po končanem pouku, za nadarjene učence pa tudi
v popoldanskem času ali v tečajni obliki ob sobotah.
Šola izvaja pomoč v zakonsko določenem obsegu 0,5 ure na oddelek, kar skupno
pomeni 10 ur. Pomoči so deležni učenci, ki imajo pri učenju splošne učne težave, in nadarjeni
učenci, v delo pa so lahko vključeni začasno ali skozi celo šolsko leto.
Po predmetniku za osnovne šole je obseg ur za individualno in skupinsko učno pomoč
0,5 pedagoške ure tedensko na oddelek, in to za našo šolo skupaj pomeni 10 pedagoških ur
tedensko.
45

V šolskem letu 2019/20 bo individualna in skupinska učna pomoč potekala po
naslednjem razporedu:
od 1. do 5. razreda
od 6. do 9. razreda
Pomoč učencem z Delo z učno Pomoč učencem z Delo z učno
učnimi težavami nadarjenimi učenci učnimi težavami nadarjenimi učenci
2,75 h 2,75 h 2,5 h 2,5 h
M. Turk K. Hribernik M. Turk J. Berk, J. Čede,
S. Šarman, T. Škrabe,
B. Štih
Koordinator: M. Turk
Koordinator: B. Štih
4.6.4 Pomoč učencem z drugega govornega področja (tujci)
Učenci, ki so se na našo šolo vpisali z drugega govornega področja, so lahko vključeni
k dodatnim uram slovenskega jezika, ki jih financira Ministrstvo za šolstvo v prvem letu prepisa
učenca na drugo govorno področje. Zaželeno je, da si ustrezno pomoč učenja slovenskega
jezika poiščejo tudi starši in se doma čim več pogovarjajo v slovenskem jeziku. Na ta način bo
vključitev v šolski sistem uspešnejša in hitrejša.
V šolskem letu 2019/20 imamo na začetku šolskega leta 8 učencev tujcev, ki prihajajo
z drugega govornega področja, in jim prvo leto šolanja v Sloveniji pripada strokovna pomoč v
obsegu ene ure tedensko. Pomoč teče skozi celo šolsko leto, vanjo pa se vključijo tudi učenci,
ki se všolajo med šolskim letom.
4.6.5 Pomoč logopeda
Mestna občina Celje financira delo logopeda, ki ga na naši šoli opravlja ga. Tanita
Pražen. V pomoč so vključeni učenci po potrebi. Obseg logopedske učne pomoči je 2,5
pedagoški uri tedensko, izvaja pa se na vsakih 14 dni.
4.6.6 Vrstniška pomoč
Samopomoč učencev, največkrat sošolcev, organizira razrednik ali učitelj določenega
predmeta. Ta pomoč je lahko zelo učinkovita, če gre za manjše vrzeli v znanju. V tem šolskem
letu bomo na šoli tej obliki pomoči posvečali še več pozornosti in skušali oblikovati neke vrste
prostovoljno vrstniško pomoč, saj v tej obliki dela vidimo veliko potenciala.
46

4.7 Tekmovanja iz znanja
Področje Vodja Šolsko Področno Državno
Slovenski jezik M. Hrastnik 12. 11. 9. 1. 7. 3.
Angleški jezik (8. r.) U. Farčnik 21. 10. - 25. 11.
Angleški jezik (9. r.) K. Hrastnik 14. 11. 15. 1. 17. 3.
Nemški jezik M. Turk 21. 11. - 12. 3.
Zgodovina R. Podbregar 3. 12. 4. 2. 14. 3.
Geografija S. Šarman 29. 11. 13. 2. 10. 4.
Logika J. Čede 26. 9. - 19. 10.
Logika »BOBER« J. Čede 11. 11. - 18. 1.
Fizika J. Berk 5. 2. 27. 3. 9. 5.
Razvedrilna MAT T. Škrabe 4. 12. - 1. 2.
Matematika K. Hribernik 19. 3. - 18. 4.
Astronomija J. Berk 5. 12. - 11. 1.
Kemija B. Štih 20. 1. - 4. 4.
Biologija A. Škorjnc 16. 10. - 29. 11.
Naravoslovje: »Kresnička« M. Melanšek 5. 2. - -
Mladi tehniki M. Šteger - 3. 4. 16. 5.
Poznavanje slad. bol. O. Kožel 11. 10. - 16. 11.
Vesela šola D. Heiligstein 11. 3. - 10. 4.
Mladi raziskovalci B. Štih 11. 3. - 18. 5.
Logična pošast K. Hribernik 8. 5. - 23. 5.
4.7.1 Tekmovanja iz znanja za učence razredne stopnje
Tekmovanje Vodja Razred
Matematični kenguru L. Voršič 1.–5.
Tekmovanje iz slovenščine »Mehurčki« T. Rojc 1.–3.
Tekmovanje iz slovenščine T. Rojc 4.–5.
Tekmovanje iz naravoslovja: »Kresnička« M. Melanšek 1.–5.
Računanje je igra T. Brešan 1.–5.
Cici vesela šola S. Turnšek 1.–3.
Vesela šola D. Heiligstein 4., 5.
47

4.7.2 Druga tekmovanja
Učenci bodi imeli priložnost tekmovati tudi na naslednjih področjih:
• Kaj veš o prometu? (Gregor Pančur),
• Šah (Jani Čede),
• Male sive celice (Tina Škrabe),
• Športna tekmovanja (Tatjana Braček, Uroš Kalar).
4.8 Športna tekmovanja
Športna tekmovanja potekajo po posebnem koledarju Športne zveze Celje (U. Kalar,
T. Braček). Učenci naše šole redno sodelujejo na številnih občinskih tekmovanjih v ekipnih
športih z žogo (nogomet, košarka, rokomet, odbojka) kot tudi na atletskih tekmovanjih – bodisi
posamičnih bodisi ekipnih. Priprave potekajo v okviru športne vzgoje, pri interesnih
dejavnostih in v okviru športnih klubov, kamor so vključeni mnogi učenci.
Učenci, ki na tekmovanjih iz znanja ali športa dosežejo priznanje (srebrno ali zlato),
se udeležijo sprejema pri ravnatelju šole in so javno pohvaljeni po šolskem radiu. Na zaključni
prireditvi ob koncu šolskega leta jim ravnatelj šole javno podeli priznanja, vpišejo pa se tudi v
šolsko kroniko.
Med šolskim letom se na oglasni deski v 3. avli šole objavijo fotografije učencev, ki
so na tekmovanjih izven šole osvojili srebrno ali zlato priznanje, kar je javna pohvala in hkrati
motivacija za sedanje in bodoče tekmovalce.
Podroben program tekmovanj je priloga Letnemu delovnemu načrtu.
4.9 Interesne dejavnosti
Namen interesnih dejavnosti je razvijati interesna področja učencev s poudarkom na
kakovosti izvedbe, ki se udejanja ob aktivnostih vseh, ki so vključeni v proces.
Učenci v okviru interesnih dejavnosti zadovoljujejo lastne potrebe, razvijajo miselne
procese, pridobljena znanja usmerjajo v odgovorna ravnanja, se moralno, intelektualno in
osebnostno razvijajo, razvijajo spoštovanje do sebe in drugih, razvijajo socialnokomunikacijske
spretnosti in veščine, presegajo meje med obveznim in razširjenim programom,
povezujejo teorijo s prakso, spoznavajo poklicne interese, spoznavajo možnosti izrabe prostega
časa …
48

Pri izvajanju interesnih dejavnosti upoštevamo naslednja načela:
• načelo učenčevega interesa,
• načelo prostovoljnosti,
• načelo soustvarjanja,
• načelo spodbujanja učenčeve lastne aktivnosti,
• načelo prehajanja,
• načelo vseživljenjskosti,
• načelo povezovanja,
• načelo sodelovanja,
• načelo (samo)vrednotenja.
Interesne dejavnosti so organizirane v popoldanskem času, za razredno stopnjo
praviloma ob 14.15, v času od septembra do aprila. Termini izvajanja posameznih interesnih
dejavnosti so določeni v mesecu septembru. Učenec, ki se prijavi v določeno interesno
dejavnost, jo mora redno obiskovati. Na koncu šolskega leta učenci za redno obiskovanje
prejmejo potrdilo o sodelovanju.
V šolskem letu 2019/20 bodo na šoli potekale naslednje interesne dejavnosti:
Naziv interesne dejavnosti Razred Mentor
Družabne igre 1. Ulaga Lidija
Gibalne igre 1. Turk Mateja
Igre z žogo 1. Farčnik Urška
Lego gradniki 1. Rojc Tanja
Likovni krožek 1. Breznik Lea
Pravljični krožek 1. Kožel Olga
Plesni krožek 1. Kmecl Maja
Ustvarjalne delavnice 1. Cvirn Nika
Pevski zbor – slavčki 1. in 2. Jakop Patricija
Družabne igre 2. Voršič Lidija
Ekipne športne igre 2. Zorko Maruša
Likovni krožek 2. Bitenc Saša
Plesni krožek 2. Jeran Darja
Šport od A do Ž 2. Jelenko Teja
Pravljični krožek 2. Mikic Šega Lidija
Ustvarjalne delavnice 2. Mesojedec Simona
Gibalne igre 3. Podgoršek Sanja
Igre z žogo 3. Kalar Uroš
49

Lego gradniki 3. Hribernik Klavdija
Naravoslovni krožek 3. Melanšek Martin
Ročnodelski krožek 3. Podbregar Romana
Slikarski krožek 3. Skrbinek Tjaša
Šah 3. Čede Jani
Ustvarjalne delavnice 3. Geršak Vida
Otroški pevski zbor 3. in 4. Jakop Patricija
Atletika 4. Brešan Tanja
Igre z žogo 4. Braček Tatjana
Kuharski krožek – 1 4. Škorjanc Gril Andreja
Kuharski krožek – 2 4. Hrastnik Koštomaj Karmen
Tehnični krožek 4. Pančur Gregor
Vesela šola 4. Heiligstein Darja
Zeliščarski krožek 4. Flis Marta
Kolesarski izpiti 5. Melanšek Martin
Mladinski pevski zbor 5. do 9. Jakop Patricija
Planinski krožek 5. do 9. Mikic Šega Lidija
Šolska glasbena skupina 5. do 9. Oset Peter
Tehnični krožek 5. do 9. Šteger Milica
Ustvarjalne delavnice 5. do 9. Žgajner Tea
Liga malega nogometa 6. do 9. Šarman Sandi
Logika 6. do 9. Škrabe Tina
Plesni krožek 6. do 9. Hrastnik Mateja
Podroben program interesnih dejavnosti je priloga Letnemu delovnemu načrtu.
50

4.10 Raziskovalno delo
Mladinsko raziskovalno delo v Celju je projekt z najdaljšo tradicijo načrtnega dela z
mladimi na področju znanosti in razvoja v Sloveniji. Ideja o usklajenih aktivnostih, s katerimi
so med mladimi poglobili zanimanje za znanost in tehnologijo, se je v Celju rodila v začetku
šestdesetih let. Iz te zamisli se je kasneje razvilo gibanje Znanost mladini. Svoje inovacije so
mladi Celjani predstavljali že v okviru srečanj »Inovator Celja«. Od 1978. leta dalje pa je v
okviru Občinske raziskovalne skupnosti poseben odbor organiziral, povezoval in koordiniral
raziskovalno delo mladih na nivoju celjske občine.
V tem šolskem letu bo na naši šoli raziskovalna dejavnost ponovno zelo bogata, tako
po obsegu kot po vsebini. Učencem bo pri raziskovalnem delu pomagalo 17 mentorjev. Učenci
se dogovorijo o sodelovanju s posameznimi mentorji glede na področje, ki jih zanima.
Mentorji
1. Farčnik Urška
2. Hribernik Klavdija
3. Jeran Darja
4. Kalar Uroš
5. Kmecl Maja
6. Melanšek Martin
7. Mesojedec Simona
8. Pančur Gregor
9. Podgoršek Sanja
10. Šarman Sandi
11. Škorjanc Gril Andreja
12. Škrabe Tina
13. Štih Boštjan
14. Turk Mateja
15. Ulaga Lidija
16. Voršič Lidija
Področja (državno srečanje)
astronomija in fizika,
biologija,
ekologija z varstvom okolja,
etnologija,
matematika in logika,
kemija in kemijska tehnologija,
psihologija in pedagogika,
ekonomija in turizem,
geografija in geologija,
slovenski jezik in književnost,
sociologija,
zgodovina in umetnostna zgodovina,
interdisciplinarna področja,
druga področja,
elektrotehnika, elektronika in robotika,
računalništvo in telekomunikacije,
tehnika in tehnologija,
aplikativni inovacijski predlogi in projekti.
Raziskovalne naloge s področja tehnike,
naravoslovja in likovne umetnosti lahko
vključujejo praktični izdelek učencev.
17. Žgajner Tea
51

4.10.1 Rokovnik raziskovalnega dela
Termin
september
oktober
november
februar
marec
marec
april
maj
Dejavnost
uvodni sestanek mentorjev (navodila za izdelavo, rokovnik …)
uvajanje učencev v raziskovalno delo
predprijava raziskovalne naloge (z naslovom naloge)
končna prijava nalog na Mestno občino Celje
izdelana naloga v 3 izvodih
javni zagovor nalog na šoli
zagovor nalog na občinskem srečanju (OŠ HUDINJA)
zagovor nalog na državnem srečanju
4.11 Prireditve
V šolskem letu 2019/20 bomo na šoli pripravili kar 20 različnih šolskih kulturnih
prireditev, ki jih načrtno izvajamo zaradi razvijanja pripadnosti učencev do šole, navajanja na
kulturno spremljanje prireditev in številnih možnosti za razvijanje sposobnosti nadarjenih
učencev na različnih področjih, kot so vodenje prireditev, izdelava scene ter plesne, recitatorske
in glasbene točke.
Datum Vrsta prireditve Vodja
2. 9. 2019 1. šolski dan J. Berk
2. 9. 2019 1. šolski dan za učence 1. r L. Ulaga
25. 10. 2019 Komemoracija ob dnevu mrtvih S. Mesojedec
28. 11. 2019 Sprejem učencev 1. r. v ŠSU L. Mikic, T. Rojc,
L. Breznik
19. 12. 2019 Glasbeni talent Hudinje M. Hrastnik
23. 12. 2019 Novoletna prireditev P. Galič
24. 12. 2019 Prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti L. Breznik
7. 2. 2020 Slovenski kulturni praznik (igra) O. Kožel
marec 2020 Razredne prireditve »Pomlad na Hudinji« razredničarke od 1.
do 5. r.
11. 3. 2020 Srečanje mladih raziskovalcev J. Berk
16. 4. 2020 Prireditev ob 60-letnici OŠ Hudinja J. Berk
8. 5. 2020 Evropska vas (MOC) P. Oset
22. 5. 2020 Svetovni dan knjige
(Zaključek Bralne značke)
RS: M. Flis
PS: O. Kožel
52

2. 6. 2020
5. 6. 2020
Glasbeni večer in koncert
Dan šole
P. Oset
J. Berk
12. 6. 2020 Valeta K. Hrastnik
16. 6. 2020 Sprejem bodočih učencev 1. r. T. Rojc
22. 6. 2020 Podelitev spričeval učencem 1. r. L. Mikic Šega
24. 6. 2020 Zaključna prireditev in prireditev ob dnevu
državnosti
RS: M. Kmecl
PS: M. Hrastnik
Vodja prireditve poskrbi za scenarij in organizacijo prireditve, kamor sodi tudi
priprava pisnega obvestila oziroma vabila za učence, starše in ostale obiskovalce.
Prireditve izven šole:
• Medgeneracijsko srečanje (MČ Hudinja); mentor: Peter Oset,
• Celje – pravljično mesto (OŠ Hudinja – MO Celje); mentorica: Tjaša Skrbinek,
• Prireditev za upokojence (OŠ Hudinja – Dom ob Savinji); mentor: Peter Oset.
Podroben program prireditev je priloga Letnemu delovnemu načrtu.
4.11.1 Oblikovanje scen za prireditve
S skupino učencev PS skozi vse leto oblikujemo scene za različne šolske prireditve:
Idol Hudinje, gledališka igra ob kulturnem prazniku, pust, glasbeni večer, valeta ... Z različnimi
materiali oblikujemo scenski prostor – tkanina, karton, nato dodamo še razne scenske elemente
(mize, stole ipd., peno oz. vato, lučke, balone itd.).
Učenci zelo radi sodelujejo pri izdelovanju scen in so na to potem zelo ponosni, še
posebej, ko slišijo pohvalo za opravljeno delo tudi po objavah na šolskem radiu.
Za izdelavo scen za vse prireditve je zadolžena ga. Saša Bitenc.
4.12 Dnevi dejavnosti
Dnevi dejavnosti so tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno
povezujejo discipline in predmetna področja, vključena v predmetnik osnovne šole. Cilji dni
dejavnosti so omogočiti učenkam in učencem utrjevanje in povezovanje znanj, pridobljenih pri
posameznih predmetih in predmetnih področjih, uporabljanje teh znanj in njihovo
nadgrajevanje s praktičnim učenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanja in odzivanja na
aktualne dogodke v ožjem in širšem družbenem okolju. Dnevi dejavnosti vzpodbujajo
vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učenk in učencev, jih usposabljajo za
samostojno opazovanje in pridobivanje izkušenj in znanja, za razvijanje spretnosti ter za
53

samostojno reševanje problemov. Ob teh dejavnostih učenci in učenke znanje različnih področij
med seboj povezujejo v celoto. Dnevi dejavnosti so namenjeni vsem učenkam in učencem, so
vsebinsko pestri in smiselno razporejeni skozi celotno šolsko leto. Vsebinsko se nadgrajujejo
iz leta v leto oz. iz triletja v triletje.
V šolskem letu je 15 dni dejavnosti, kar v celotnem programu obveznega
izobraževanja pomeni skupaj 135 dni. Posamezni dan dejavnosti se izvede v obsegu 5
pedagoških ur.
Vrsta dneva 1. r. 2. r. 3. r. 4. r. 5. r. 6. r. 7. r. 8. r. 9. r.
Kulturni dnevi 4 4 4 3 3 3 3 3 3
Naravoslovni dnevi 3 3 3 3 3 3 3 3 3
Športni dnevi 5 5 5 5 5 5 5 5 5
Tehniški dnevi 3 3 3 4 4 4 4 4 4
Skupaj 15 15 15 15 15 15 15 15 15
4.12.1 Cilji posameznih vrst dni dejavnosti
Kulturni dnevi
Učenke in učenci spoznavajo različna jezikovna, družboslovna in umetnostna
področja, naravne vrednote in vrednote človeške družbe ter jih med seboj povezujejo. V
izvajanju kulturnih dni so učenke in učenci aktivni, to pomeni, da dejavnosti načrtujejo ter
sprejemajo, doživljajo in se izražajo. Navajajo se na sprejemanje in vrednotenje lastnega dela,
dela sošolk in sošolcev ter odraslih. Razvijajo ustvarjalnost, sposobnost dojemanja spoznanj
družboslovnih ved in jezikoslovja, doživljanje umetniške besede, barv, oblik, zvoka in giba ter
prepoznavanje, razumevanje in vrednotenje pokrajine in njenih sestavnih delov.
Naravoslovni dnevi
Učenke in učenci aktivno in sistematično dopolnjujejo in poglabljajo teoretično
znanje, ki so ga pridobili med rednim poukom, in ga povezujejo v nove kombinacije.
Dejavnosti jih spodbujajo k samostojnemu in kritičnemu mišljenju, omogočajo
uporabo znanja ter spoznavanje novih metod in tehnik raziskovalnega dela (terensko,
laboratorijsko delo itd.). Aktivno opazujejo, spoznavajo in doživljajo pokrajino kot celoto in
posamezne sestavine okolja, spoznavajo in razumejo sobivanje človeka in narave. Intenzivno
doživljajo naravo, odkrivajo njene lepote in vrednote, oblikujejo pozitiven odnos do narave,
življenja, učenja in dela. Zavedajo se pomena varovanja zdravja in okolja.
54

Športni dnevi
Učenke in učenci zadovoljujejo potrebe po gibanju, gibalnem izražanju in
ustvarjalnosti, se sprostijo in razvedrijo. Razvijajo tovarištvo, medsebojno sodelovanje,
spoštujejo lastne in tuje dosežke, utrjujejo si samozavest in pridobivajo trajne športne navade.
Seznanjajo se z različnimi športnimi dejavnostmi in s športom v prostem času, usposabljajo se
za samostojne športne dejavnosti. Ob povezavi z načeli in cilji zdravstvene vzgoje in
naravoslovnimi dnevi se zavedajo pomena varovanja okolja in zdravja ter si oblikujejo
spoštovanje do narave.
Tehniški dnevi
Učenke in učenci opazijo tehnični problem v svojem okolju, ga raziščejo, zanj
oblikujejo rešitev in jo preverijo. Razvijajo pozitiven odnos do tehničnih dosežkov, raziskujejo
njihov izvor in zgradbo, skupaj s sošolkami in sošolci zbirajo podatke o tehničnih zbirkah,
primerjajo svoje ugotovitve s podatki iz strokovne literature. Ob oblikovanju razstav
izmenjujejo izkušnje in ideje, skušajo izboljšati obstoječe tehnične rešitve ter uporabljajo nove
informacijske tehnologije.
4.12.2 Oblike in metode dela
Pri izvajanju dni dejavnosti je poudarek na medpredmetnem (meddisciplinarnem)
povezovanju; pogosto potekajo v obliki projektnega dela – za tako obliko dela je potrebno
vnaprej predvideti tudi obseg časa za njihovo pripravo, in sicer za učence in učenke ter za
učiteljice in učitelje. Na ta način dnevi dejavnosti omogočajo razvijanje elementov
raziskovalnega učenja/dela učenk in učencev na šoli od načrtovanja nalog, zbiranja podatkov
do oblikovanja ugotovitev in predstavitve rezultatov. Možni so obiski strokovnjakinj in
strokovnjakov, umetnikov in umetnic itd. na šoli in obiski učenk in učencev različnih učnih
okolij – pri tem je treba upoštevati okolje, v katerem je šola, s tem da se vsem učencem in
učenkam vsaj enkrat v osnovnem šolanju omogoči obisk večjih kulturnih središč in drugih
inštitucij (botanični in zoološki vrt, arboretum, observatorij). Dejavnosti so zastavljene tako, da
vzpodbujajo učenje za medsebojno sodelovanje med učenkami in učenci v oddelku, med
oddelki, s pedagoškim zborom, z okoljem. Vsi učenci in učenke so na njim primeren način
aktivni, samostojni in ustvarjalni, pri pripravi dneva sodelujejo.
Vključujejo se v vse faze dela: od zamisli, okvirnega in podrobnega načrta do izvedbe
in predstavitve, analiziranja in vrednotenja dela.
55

4.12.3 Načrtovanje in organizacija
Dnevi dejavnosti se lahko organizirajo za vsak razred posebej, skupno za nekaj
razredov ali za celo šolo. Načrtovanje in organizacija konkretnih dni dejavnosti sta vezana na
okolje, v katerem se nahaja šola oziroma na specifičnosti posameznih šol. Težišče načrtovanja
je v okviru šolskih strokovnih aktivov in se izvaja kot timsko delo učiteljic in učiteljev, tudi z
različnih področij. Možno je mentorsko delo (na primer pomoč učitelja tehnike in tehnologije
učiteljicam razrednega pouka pri izvedbi tehniškega dne). Možne oblike organiziranosti so
izvajalska skupina (gledališka, lutkovna, recitacijska, glasbena idr.), krožek, skupina ljubiteljev
kulture, organizacija dni dejavnosti v okviru projektnih tednov in raziskovalnih taborov (na
primer naravoslovni, astronomski, kulturni tabor).
Na Osnovni šoli Hudinja si po dogovoru s starši že vrsto let prizadevamo, da bi
učencem ponudili raznovrstne, kvalitetne in zanimive dejavnosti, ki so tudi cenovno dostopne
večini staršev. V okviru Sveta staršev je bil sprejet sklep, da je lahko v posameznem razredu
največ en dan (izjemoma dva), ki se izvaja izven šole in je zato povezan z dodatnimi stroški:
prevoz, vstopnine in drugo.
4.12.4 Naravoslovni dnevi na razredni stopnji
Razred
Vsebina/Termin
1. razred Nega zob
november 2019
2. razred Skrb za zdravje
marec 2020
3. razred Javne ustanove v CE
oktober 2019
4. razred Človeško telo – zobje
marec 2020
Zdravje – čutila
marec 2020
Raziskujemo šol. park
maj 2020
Skrbimo za svoje telo
marec 2020
Celje v preteklosti
junij 2020
Vače pri Litiji – živali in
njihova bivališča
junij 2020
Spoznajmo Gorenjsko –
Kekčeva dežela
junij 2020
Rogatec – muzej na
prostem
junij 2020
Šaleška dolina
junij 2020
5. razred Varno s soncem
september 2019
Rastlinstvo in živalstvo
v sredozemskem svetu
september 2019
Obpanonski svet –
Vulkanija
junij 2020
56

4.12.5 Kulturni dnevi na razredni stopnji
Razred
Vsebina/Termin
1. razred Novo leto
december 2019
Slovenski
kulturni praznik
februar 2020
Bralna značka
maj 2020
Dan šole
junij 2020
2. razred Novo leto
december 2019
Slovenski
kulturni praznik
februar 2020
Zaključek bralne
značke
maj 2020
Dan šole
junij 2020
3. razred Novo leto
december 2019
Slovenski
kulturni praznik
februar 2020
Zaključek bralne
značke
maj 2020
Dan šole
junij 2020
4. razred Novo leto
december 2019
5. razred Novo leto
december 2019
Slovenski kulturni
praznik
februar 2020
Ogled gledališke
predstave
marec 2020
Dan šole
junij 2020
Dan šole
junij 2020
4.12.6 Tehniški dnevi na razredni stopnji
Razred
Vsebina/Termin
1. razred Božični bazar
(izdelki)
november 2019
2. razred Pikin festival
september 2019
3. razred Božični bazar
(izdelki)
november 2019
Stari predmeti
marec 2020
Božični bazar
(izdelki)
november 2019
Čas
januar 2020
Ulivanje mavca
junij 2020
EKO dan
april 2020
EKO dan
junij 2020
4. razred Izdelki iz lesa
december 2019
Božični bazar
(izdelki)
november 2019
Uporabimo odp.
embalažo
januar 2020
Električni krog
februar 2020
5. razred Figure iz
kamnov
september 2019
Prehranska
piramida
september 2019
Božični bazar
(izdelki)
november 2019
Kolesarski izpit
maj 2020
57

4.12.7 Jesenski teden dejavnosti: PS (od 1. 10. do 3. 10. 2019)
Na predmetni stopnji potekajo dnevi dejavnosti v strnjenih terminih zaradi šole v
naravi v 7. razredu in večje motivacije učencev za delo v okviru različnih delavnic.
Dan/Datum
torek,
1. 10. 2019
Vrsta
dejavnosti
6. r. – ND
7. r. – ND
8. r. – TD
9. r. – TD
Vsebina
Naravoslovne delavnice
Akvarij in Center eksperimentov
Izdelek iz kovine
Energija
Vodja
Uroš Kalar
Boštjan Štih
Gregor Pančur
Jože Berk
sreda,
2. 10. 2019
6. r. – TD
7. r. – ND
8. r. – ND
9. r. – TD
Izdelki iz papirja.
Izdelki iz umetne mase
Merjenje v fiziki
Poklicno usmerjanje
Gregor Pančur
Milica Šteger
Jože Berk
Tea Žgajner
četrtek,
3. 10. 2019
6. r. – TD
7. r. – ND
8. r. – TD
9. r. – ND
Vrste lesa
Gozd in celinske vode
Domača obrt
Prva pomoč
Gregor Pančur
Andreja Škorjanc Gril
Tina Škrabe
Andreja Škorjanc Gril
4.12.8 Poletni teden dejavnosti: PS (od 8. 6. do 10. 6. 2019)
Dan/Datum
ponedeljek
8. 6. 2020
Vrsta
dejavnosti
6. r. – TD
7. r. – ŠN
8. r. – ND
9. r. – ND
Vsebina
Obdelava lesa
Šola v naravi
Tekstil
Elektronika
Vodja
Milica Šteger
razredniki
Andreja Škorjanc Gril
Uroš Kalar
torek
9. 6. 2020
6. r. – ND
7. r. – ŠN
8. r. – ND
9. r. – ND
Zdrava prehrana
Šola v naravi
Astronomija
O sebi
Andreja Škorjanc Gril
razredniki
Jani Čede
Tea Žgajner
sreda
10. 6. 2020
6. r. – ND
7. r. – ŠN
8. r. – TD
9. r. – TD
Rastline v šolskem parku
Šola v naravi
Matematične igre
Priprava na valeto
Andreja Škorjanc Gril
razredniki
Jani Čede
Razrednika
58

4.12.9 Dnevi dejavnosti, izvedeni v okviru zaključnih ekskurzij:
• 6. razred: TD – Tehniški muzej in Postojnska jama,
• 7. razred: ND – Ljubljana – Šolski muzej, Živalski vrt,
• 8. razred: TD – Bogenšperk, Županova jama, Otočec,
• 9. razred: TD, ŠD – Gardaland (2 dni).
4.12.10 Športni dnevi
Datum Vsebina Vodja
RS: četrtek, 26. september
PS: petek, 27. september
Planinski pohodi:
1. r.: Sveti Tomaž nad Vojnikom,
2. r.: Kunigunda, 3. r.: Celjska koča,
4. r.: Hom nad Grižami, 5. r.: Resevna
6. r.: Šmohor, 7. r.: Boč,
8. r.: Gora Oljka, 9. r.: Mrzlica
U. Stilin
razredniki
RS: ponedeljek, 18. november
PS: torek, 19. november
RS: sreda, 15. januar
PS: četrtek, 16. januar
RS: torek, 21. april
PS: sreda, 22. april
RS: ponedeljek, 22. junij
PS: torek, 23. junij
Kombinirane vsebine
(kegljanje, aerobika, borilne veščine …)
Zimski športni dan
(sankanje in igre na snegu)
RS: Testiranje za ŠV kartone
PS: Atletski pokal Hudinje
RS: Spretnostne igre v šolskem parku
PS: Spretnostne igre v šolskem parku
U. Kalar
razredniki
razredniki
RS: U. Kalar
PS: T. Braček
S. Šarman
V skladu s predmetnikom imajo vsi učenci v šolskem letu pet (5) športnih dni. Športni
dnevi so namenjeni predvsem dejavnostim v naravi, ne pa vsebinam, ki jih je mogoče
obravnavati pri rednih urah športa. Vsebine se lahko ponavljajo, vendar se širijo, poglabljajo in
dopolnjujejo, tako da so športni dnevi zaokrožen devetletni vzgojno-izobraževalni program.
Cilj športnih dni je, da učenci zadovoljujejo potrebe po gibanju, gibalnem izražanju in
ustvarjalnosti, se sprostijo in razvedrijo. Razvijajo tovarištvo, medsebojno sodelovanje,
spoštujejo lastne in tuje dosežke, utrjujejo si samozavest in pridobivajo trajne športne navade.
Učenci se seznanjajo z različnimi športnimi dejavnostmi in s športom v prostem času,
usposabljajo se za samostojne športne dejavnosti.
Udeležba na športnih dneh je obvezna, ker je to pouk, le izvaja se v drugačni obliki.
Dva športna dneva na predmetni stopnji (3. in 5.) sta časovno krajša (4 šolske ure), saj se
učencem 2 uri upoštevata zaradi udeležbe na šolskih plesih.
59

4.12.11 Kulturni dnevi – predmetna stopnja
Datum Vsebina Vodja Pomočnik
sreda, SNG Maribor: baletna predstava
P. Jakop S. Šarman
18. 12. 2019 HRESTAČ in ogled Maribora
sreda,
11. 3. 2020
Filmska vzgoja
(ustvarjalne delavnice)
O. Kožel P. Galič
petek,
5. 6. 2020
Dan šole J. Berk B. Štih
Kulturni program 2016/17–2019/20: gledališče (CE), balet (LJ), koncert (CE), opera (MB)
V štirih zaporednih letih učenci predmetne stopnje spoznajo različne vrste umetniških
predstav, kulturne ustanove ter si ogledajo mesta, kjer se odvijajo predstave: Celje, Maribor,
Ljubljana.
Podroben program dnevov dejavnosti je priloga Letnega delovnega načrta.
4.12.12 Likovna dejavnost na šoli
Na šoli spodbujamo in promoviramo učence, ki so nadarjeni na likovnem področju:
vključevanje v likovne delavnice in natečaje izven šole, sodelovanje učencev v šolskih in
občinskih projektih z likovnega področja, razstave likovnih izdelkov v vitrinah in na šolskih
hodnikih …
Razstave likovnih izdelkov RS (galerija pred zbornico)
Mesec 10. 11. 1. 2. 3. 4. 5. 6.
Razred 5. r. 4. r. 3. r. 2. r. 5. r. 4. r. 3. r. 2. r.
Razstave likovnih izdelkov PS (galerija pritličje in II. avla)
mesec 10. 11. 1. 2. 3. 4. 5. 6.
6.–9. r.
S. Bitenc
1. razstava in
»umetnik
meseca«
2. razstava in
»umetnik
meseca«
3. razstava in
»umetnik
meseca«
4. razstava in
»umetnik
meseca«
60

Dekoracija šolskih prostorov
september oktober, december, marec, april maj, junij
november januar
začetek šole jesen novo leto pomlad počitnice
5. razred 3. razred 4. razred 2. razred 1. razred
Aktiv 1. razreda bo pripravil dekoracijo ob zaključku šolskega leta – poletje. V
šolskem letu 2019/20 bo aktiv četrtega razreda poskrbel za zimsko dekoracijo šolskih prostorov.
Dekoracija bo primerna letnemu času.
Idejo za dekoracijo šolskih prostorov v mesecu septembru prevzema aktiv petega
razreda. Za dobrodošlico učencem bo aktiv opremil glavni in stranski vhod, na katerega bodo
razporedili, iz barvnega papirja izdelane, črke slovenske abecede in svinčnike. Na vhodu bodo
tudi napis dobrodošlice in viseče zastavice v trikotni obliki, v barvi rumene in modre, ki
predstavljata barvo šole. V mesecu oktobru bodo učenci petih razredov oblikovali razstavo
svojih likovnih izdelkov, ki jih bodo ustvarili do tistega časa. Z različnimi likovnimi izdelki in
tehnikami bodo s pomočjo učiteljic popestrili videz šolske avle.
Aktiv 3. razreda je v letošnjem šolskem letu zadolžen za jesensko dekoracijo šole.
Okrasili bomo oba vhoda v šolo ter tudi hodnike (dekoracija z luči). Razredničarke od 1. do 5.
razreda bodo dobile osnutke za dekoracijo, ki jo bodo uporabile na oknih. Prav tako se bo
okrasilo okna v zbornici, tajništvu, pisarni ravnatelja, sejni sobi in v kabinetu svetovalne službe.
Učenci se bodo v posameznih razredih potrudili za razredno dekoracijo, učenci v OPB pa bodo
pomagali pri izrezanju dekoracije, ki bo na vhodih in v ostalih prostorih.
Vsak mesec v spodnji in zgornji avli šole razstavimo najbolj uspele likovne izdelke
učencev predmetne stopnje (risbe, slike, kipce, grafične odtise, arhitekturo …). Učenci si z
zanimanjem ogledujejo razstavljene izdelke, na ogled pa so tudi ostalim obiskovalcem šole.
4.13 Eksurzije
Datum zaključnih ekskurzij: sreda, 3. junij 2020.
Ekskurzije omogočajo, da učenci v času šolanja sistematično in celovito spoznajo
značilnosti vseh slovenskih pokrajin. V programih so zajete geografske, zgodovinske,
naravoslovne, kulturne in športne vsebine. Udeležba na strokovni ekskurziji je za vse učence
obvezna, cena ekskurzije je izračunana na celotno število učencev posameznega razreda.
Stroški ekskurzij so odvisni od elementov, ki so vključeni v program (ogledi, prehrana,
dodatne posebne storitve, število udeležencev …). Podrobni programi bodo staršem
posredovani najmanj 7 dni pred izvedbo.
61

Razred Vsebina Trajanje Vodja
1. razred Osrednja Slovenija:
Vače pri Litiji – GEOSS
(Pastirčkov dan)
1 dan T. Rojc
2. razred Gorenjska regija:
Kranjska Gora – Kekčeva dežela, Bled
1 dan M. Zorko
3. razred Štajerska regija:
Rogatec – Muzej na prostem, Podčetrtek,
Olimje, Rogaška Slatina
4. razred Savinjsko–Šaleška regija:
Jama Pekel in Šaleška dolina
1 dan S. Mesojedec
1 dan D. Heiligstein
5. razred Prekmurje in Prlekija:
Obpanonski svet – Vulkanija
1 dan S. Podgoršek
6. razred Notranjska regija:
Tehniški muzej Bistra, Postojnska jama
1 dan P. Galič
7. razred Ljubljana: ogled mestnega jedra in gradu,
Šolski muzej, Živalski vrt
1 dan T. Škrabe
8. razred Dolenjska regija:
Bogenšperk, Muljava, Županova jama,
Otočec
9. razred Goriška regija in Italija:
Gardaland
(obisk zabaviščnega parka)
1 dan R. Podbregar
2 dni S. Šarman
62

4.14 Šola v naravi
5. razred: Celjski dom v Baški (Hrvaška), termin: 16. 9. 2019–20. 9. 2019
Učenci 5. razredov se bodo v času od 16. 9. do 20. 9. 2018 udeležili poletne šole v
naravi v Baški na otoku Krku. Učenci bodo nastanjeni v prenovljenem Celjskem domu v Baški.
Ta leži v neposredni bližini ene najlepših plaž Jadranskega morja, Vele plaže v Baški. Obdan
je s travnato površino, ki ponuja prostor za oddih, aktivno preživetje prostega časa in piknik
kotiček. V otroškem delu je za namen kolonije in šole v naravi pripravljenih 10 sob z
nadstropnimi posteljami, v skupni kapaciteti 80 ležišč, s tremi večjimi skupnimi kopalnicami,
veliko jedilnico in pokritim prireditvenim prostorom.
Poudarek šole v naravi bo na učenju plavanja in izpopolnjevanju plavalnih veščin. V
okviru šole v naravi bodo poleg plavanja izvedeni naravoslovni in tehniški dnevi (družboslovje,
naravoslovje), vožnja z ladjico, obisk akvarija, ogled mesta in okolice ter pohodništvo in
kolesarstvo. Učenci imajo na voljo tudi veliko športnih in sprostitvenih dejavnosti.
Cena 5-dnevnega letovanja je 146,24 €. V ceno je vključeno: 4-krat polni penzion
(zajtrk, kosilo, popoldanska malica, večerja), neomejena količina napitkov, dodatno kosilo pred
odhodom, sendviči in napitek ob odhodu, vaditelji plavanja in prevoz. Za vsakega učenca
državni proračun prispeva 67,60 €, kar pomeni, da bo dejanska cena šole v naravi za
posameznega učenca v resnici 78,64 €. Starši bodo plačali stroške šole v naravi v treh mesečnih
obrokih po izstavljenih položnicah.
Osnovni motiv za organizacijo šole v naravi v Baški je, da vsi učenci v času osnovne
šole preživijo en teden na morju in v naravnem okolju izpopolnijo plavalne veščine.
7. razred: Dom CŠOD Bohinj, termin: 8. 6. 2020–12. 6. 2020
Bohinj je ledeniška pokrajina s številnimi geomorfološkimi posebnostmi, ki jih je
oblikovalo vodovje in kraška podlaga. Prebivalstvo z naselji in poselitvijo, kmetijstvom,
planšarstvom, železarstvom, zimskim in letnim turizmom ter prometom sooblikuje pokrajino
skozi čas in zgodovino. V dolini lahko spoznamo različne gospodarske dejavnosti, pomen
varovanja naravne pokrajine, rastlinstvo in živalstvo, kulturno in naravno pokrajino ter vpliv
človeka na preoblikovanje naravne pokrajine. Naravno okolje doma CŠOD je ledeniška dolina
v Alpah z alpskim podnebjem in geološkimi posebnostmi alpskega sveta. V neposredni bližini
je Bohinjsko jezero, številne tekoče vode, rastlinstvo in živalstvo alpskega sveta, termofilna
flora in favna, nedaleč pa tudi pragozd Lopata na Voglovi Jelovici in mokrišča v okolici jezera
– trstišče v Ukancu.
Šola v naravi je podpora in nadgradnja učnega načrta različnih šolskih predmetov.
Program šole v naravi je namenjen prepletanju aktivnosti v naravi, spoznavanju okolja ter
osebnostnega in socialnega razvoja. Šola v naravi lahko vključuje tudi dneve dejavnosti
63

(kulturne, naravoslovne, športne in tehniške dneve). Večdnevno bivanje je enkratna priložnost
za razvijanje pristnih stikov z vrstniki, socialnih spretnosti in delovnih navad.
Učenci bodo pred odhodom dobili še natančen časovni razpored življenja in dela v
domu. Šola v naravi bo trajala 5 dni. Prispevek na udeleženca je 66,40 €, k tej vsoti pa je
potrebno prišteti še stroške avtobusnega prevoza.
4.15 Program šole v naravi in tečajev
Razred Šola v naravi Šola plavanja Šola drsanja
1. razred 10 ur (Golovec) O
2. razred 10 ur (Drsališče) O
3. razred 20 ur (Golovec) D
4. razred
5. razred 5 dni (Baška) O, D
6. razred Testiranje znanja 15 ur
(neplavalci) D
7. razred 5 dni (CŠOD) R
8. razred
9. razred 2 dni (ekskurzija) R
R – razširjeni program šole, O – občinski program, D – državni program
4.15.1 Šola plavanja: 1. razred, 3. razred, 5. razred
• Učenci 1. razreda se udeležijo 10-urnega osnovnega tečaja plavanja v zimskem
kopališču dvorane Golovec. Tečaj sofinancira MO Celje, prispevek staršev znaša
23 € (vaditelji in prevoz).
• Učenci 3. razreda imajo 20-urni program plavanja, ki se prav tako izvaja v zimskem
kopališču dvorane Golovec. Tečaj sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter
MO Celje, prispevek staršev je 7,5 €. Učenci v tem času nimajo pouka, ure pa se
upoštevajo pri športni vzgoji.
• Učenci 5. razreda imajo preverjanje plavalnih veščin, kjer učitelji plavanja
preverijo, ali so učenci plavalci. Za neplavalce je organiziran dodatni tečaj plavanja,
ki ga sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport.
64

4.15.2 Naloge učiteljev plavanja in učiteljev spremljevalcev (razrednikov):
1. Odgovornost razrednika pri izvajanju plavanja s strani zunanjih izvajalcev
Pri poučevanju plavanja najmlajših osnovnošolskih otrok se mora prav vsak učitelj
zavedati, da to niso le pomanjšane kopije odraslega, pač pa otroci s svojimi potrebami,
zahtevami in nenazadnje tudi željami. Zato mora učitelj plavanja pri poučevanju plavanja otrok
prve triade (starost 6–9 let) upoštevati razvojne značilnosti otrok, prilagajati didaktične
pristope, še posebej pa je pomembno, da je proces učenja plavanja otrokom prijeten, zanimiv,
da v njih vzbuja pozitivne občutke, zaradi katerih se bo otrok s plavanjem kot rekreativno
zvrstjo ukvarjal tudi kasneje. V primeru, da tečaja plavanja ne izvaja razrednik, mora izvajalca
tečaja sproti opozoriti na ustreznost didaktičnega pristopa in pozitivnega odnosa do učencev. V
primeru neupoštevanja opozoril mora razrednik o tem takoj obvestiti ravnatelja šole.
2. Navodilo za ustrezno higieno v bazenu
Ker pri otrocih higienske navade še razvijamo in ker se pogosto srečujemo tudi z
otroki, ki jim prvi stik s plavanjem pomeni prav plavalni tečaj ali šola v naravi s poudarkom na
učenju plavanja, mora razrednik otrokom nenehno pojasnjevati, da svojih potreb ne smejo
opravljati v vodo, hkrati pa jim morda nuditi zadostno število premorov, da gredo otroci lahko
na stranišče.
3. Skrb pri oblačenju učencev
Učenci so v tem obdobju v oblačenju že spretni in hitri (če želijo), značilno pa je, da
si pustijo pomagati. Kljub njihovi relativni samostojnosti pa mora razrednik predvsem preveriti,
kako so se preoblekli iz mokrih kopalk v suha oblačila, saj se mnogokrat zgodi, da otrok mokrih
kopalk sploh ne slečejo, ker bodisi ne najdejo suhih oblačil bodisi se jim mudi na kosilo ali na
kakšno drugo dejavnost ali pa enostavno ne razmišljajo o tem, da bi si morali kopalke sploh
sleči. Poseben problem lahko predstavljajo tudi posamezniki, ki se s preoblačenjem v kopalke
srečajo prvič, zato mora biti razrednik še posebej pozoren pri skupinah neplavalcev (otroci si
kopalke npr. oblačijo čez spodnjice, kopalke popolnoma napačno obrnejo in oblečejo …).
Razrednik mora nadzorovati oziroma pomagati tudi pri sušenju las.
4. Varnostni ukrepi pri izvedbi plavalnega tečaja
Posebno pozornost pa je potrebno nameniti varnostnim ukrepom. Če razrednik sam ne
poučuje plavanja, je pa na tečaju ali v šoli v naravi prisoten, je njegova prisotnost ob bazenu
zelo pomembna.
Čeprav ne dela z učenci v vodi, pa mora biti razrednik dodatno pozoren na otroke,
lahko jih spremlja do sanitarij, ko je to potrebno (učenec, ki gre iz vode na malo potrebo ravno
takrat, ko se ostali otroci igrajo kakšno zelo zanimivo igro, se bo želel v vodo tudi čim prej
vrniti. Zato bo tekel nazaj proti vodi, kar pa lahko na bazenu pomeni dodatno možnost za
nezgodo, še posebej, če se mora otrok vrniti do svojega bazena mimo večjega in globljega
bazena), predvsem pa je prisotnost razrednika za otroke zelo pomembna, kajti največja ovira
65

pri učenju plavanja je strah. Poleg strahu pred vodo in pred utopitvijo (še posebej pri
neplavalcih) je otroke strah tudi neznanega okolja, novih in neznanih ljudi (učitelji plavanja,
drugi učitelji), neuspeha ter tudi otrok, ki niso njihovi sošolci, so pa z njimi v »plavalni skupini«.
Posebno pozornost morajo razredniki nameniti varnemu prihodu in odhodu z bazena,
še posebej pri vožnji z avtobusom. To pomeni, da mora razrednik poskrbeti za evidenco
oziroma prisotnost vseh učencev ter za upoštevanje varnostnih pravil med vožnjo: vsak učenec
sedi na svojem sedežu in med vožnjo ne vstaja ali celo hodi po avtobusu.
5. Red na kopališču
Pred izvedbo plavalnega tečaja mora razrednik otrokom predstaviti red na kopališču
(naj bo to bazen ali morje, jezero …), kamor sodi prhanje pred vstopom v vodo in po končani
vadbi, prepoved skakanja v vodo (razen seveda v procesu učenja), prepoved nekontroliranega
potapljanja, škropljenja … Otroci tudi ne smejo v vodo brez vednosti razrednika oziroma
učitelja plavanja.
6. Neposredno sodelovanje razrednikov v bazenu
Prav je, da bi razredniki aktivno sodelovali v procesu učenja plavanja. Razrednik
zagotovo najbolj pozna svoje učence in njihovo vedenje v posameznih situacijah.
Hkrati otroci svojega razrednika najbolje poznajo, mu zaupajo, ga imajo radi. Poleg
tega otroci svojemu razredniku dovolijo tudi telesni stik (sami se zelo pogosto želijo stisniti v
naročje, mimogrede se ga dotaknejo, se usedejo na kolena, stopijo tesno zraven …), in sicer
zato, ker tudi na ta način izražajo svojo pripadnost nekomu, svojo simpatijo in naklonjenost.
Pri učenju plavanja pa je mnogokrat prav dotik tisti, ki otroku povzroča neugodje, še posebej,
če učitelja (še) ne pozna. V vodi pa si težko dovolimo, da čakamo na to, da nas otrok sprejme
in se nam prvi približa, saj je včasih fizično posredovanje nujno, da zagotovimo varnost otroka.
Poleg tega razrednik najlažje uresničuje tudi medpredmetne povezave. Če že razrednik
ne poučuje plavanja, pa je njegova prisotnost pri urah plavanja enako pomembna zaradi vseh,
prej naštetih, razlogov. Zato bi moralo postati pravilo, da je, ne glede na to, ali razrednik uči
plavanje ali ne, njegova prisotnost ob bazenu (oziroma vodni površini, kjer poteka učenje
plavanja) nekaj popolnoma samoumevnega oziroma obveznega.
66

4.15.3 Šola drsanja: 2. razred
V zimskem času bo za učence 2. razreda potekal enotedenski tečaj drsanja v
organizaciji Športne zveze Celje. Tečaj drsanja je prijetno, zdravo in koristno razvedrilo, saj se
učenci pod vodstvom strokovnjakov, veščih drsalcev, naučijo osnovnih motoričnih sposobnosti
na ledu.
Udeležba je prostovoljna, prispevek staršev je 23 €. Tečaj poteka v okviru pouka
športne vzgoje, kar pomeni, da se pouk pri ostalih predmetih izvaja nemoteno.
1. Odgovornost razrednika pri izvajanju drsanja s strani zunanjih izvajalcev
Pri poučevanju drsanja najmlajših osnovnošolskih otrok se mora prav vsak učitelj
zavedati, da to niso le pomanjšane kopije odraslega, pač pa otroci, s svojimi potrebami,
zahtevami in nenazadnje tudi željami. Zato mora učitelj pri poučevanju drsanja otrok prve triade
(starost 6–9 let) upoštevati razvojne značilnosti otrok, prilagajati didaktične pristope, še posebej
pa je pomembno, da je proces učenja drsanja otrokom prijeten, zanimiv, da v njih vzbuja
pozitivne občutke, zaradi katerih se bo otrok z drsanjem kot rekreativno zvrstjo ukvarjal tudi
kasneje.
V primeru, da tečaja drsanja ne izvaja razrednik, mora izvajalca tečaja sproti opozoriti
na ustreznost didaktičnega pristopa in pozitivnega odnosa do učencev. V primeru
neupoštevanja opozoril mora razrednik o tem takoj obvestiti ravnatelja šole.
2. Skrb pri oblačenju učencev
Učenci so v tem obdobju v oblačenju že spretni in hitri (če želijo), značilno pa je, da
si pustijo pomagati. Kljub njihovi relativni samostojnosti pa mora razrednik predvsem preveriti,
kako so se oblekli in obuli drsalke.
3. Varnostni ukrepi pri izvedbi drsalnega tečaja
Posebno pozornost pa je potrebno nameniti varnostnim ukrepom. Če razrednik sam ne
poučuje drsanja, je pa na tečaju, je njegova prisotnost ob ograji na drsališču zelo pomembna.
Čeprav ne dela z učenci na ledeni ploskvi, pa mora biti razrednik dodatno pozoren na otroke,
lahko jih spremlja do sanitarij, ko je to potrebno, učencu mora pomagati, ker je na drsalkah
verjetno še nespreten, kar pomeni dodatno možnost za nezgodo, predvsem pa je prisotnost
razrednika za otroke zelo pomembna, kajti največja ovira pri učenju drsanja je strah.
Poleg strahu pred padci je otroke strah tudi neznanega okolja, novih in neznanih ljudi
(učitelji drsanja, drugi učitelji), neuspeha ter tudi otrok, ki niso njihovi sošolci, so pa z njimi v
»drsalni skupini«.
Posebno pozornost morajo razredniki nameniti varnemu prihodu in odhodu z drsališča,
še posebej pri vožnji z avtobusom. To pomeni, da mora razrednik poskrbeti za evidenco
oziroma prisotnost vseh učencev ter za upoštevanje varnostnih pravil med vožnjo: vsak učenec
sedi na svojem sedežu in med vožnjo ne vstaja ali celo hodi po avtobusu.
67

4. Neposredno sodelovanje razrednikov na drsališču
Prav je, da razrednik aktivno sodeluje v procesu učenja drsanja, saj zagotovo najbolj
pozna svoje učence in njihovo vedenje v posameznih situacijah. Hkrati otroci svojega
razrednika najbolje poznajo, mu zaupajo, ga imajo radi. Poleg tega otroci svojemu razredniku
dovolijo tudi telesni stik (sami zelo pogosto pridejo k razredniku, se stisnejo v naročje,
mimogrede se ga dotaknejo, se usedejo na kolena, stopijo tesno zraven …), in sicer zato, ker
tudi na ta način izražajo svojo pripadnost nekomu, svojo simpatijo in naklonjenost. Poleg tega
razrednik najlažje uresničuje tudi medpredmetne povezave. Če že razrednik ne poučuje drsanja
oziroma ne drsa z učenci, pa je njegova prisotnost pri urah drsanja enako pomembna zaradi
vseh, prej naštetih, razlogov. Zato bi moralo postati pravilo, da je, ne glede na to, ali razrednik
uči drsanja ali ne, njegova prisotnost na drsališču nekaj popolnoma samoumevnega oziroma
obveznega.
4.16 Dnevi posebnega pomena
26. januar, Dan spomina na žrtve holokavsta Podbregar Romana
31. januar, Svetovni dan boja proti kajenju Hribernik Klavdija
4. februar, Mednarodni dan boja proti raku Cvirn Nika
5. februar, Svetovni dan varne rabe interneta Kalar Uroš
21. februar, Svetovni dan maternega jezika Flis Marta
8. marec, Dan žena Heiligstein Darja
21. marec, Svetovni dan poezije Hrastnik Koštomaj Karmen
22. marec, Svetovni dan voda Šteger Milica
25. marec, Materinski dan Jeran Darja
27. marec, Svetovni dan gledališča Klarer Magdalena
7. april, Svetovni dan zdravja Ulaga Lidija
22. april, Svetovni dan Zemlje Breznik Lea
23. april, Svetovni dan knjige Geršak Vida
29. april, Svetovni dan plesa Podgoršek Sanja
4. maj, Svetovni dan gasilcev Oset Peter
9. maj, Svetovni dan Evrope Galič Petra
20. maj, Svetovni dan čebel Voršič Lidija
28. maj, Svetovni dan Sonca Mesojedec Simona
31. maj, Svetovni dan športa Braček Tatjana
5. junij, Svetovni dan okolja Pančur Gregor
17. junij, Svetovni dan Rdečega križa Turk Mateja
68

11. september, Svetovni dan prve pomoči Kmecl Maja
21. september, Svetovni dan miru Kovačič Lidija
26. september, Svetovni dan jezikov Farčnik Urška
27. september, Svetovni dan turizma Škrabe Tina
1. oktober, Svetovni dan glasbe Jakop Patricija
3. oktober, Svetovni dan otroka Mikic Šega Lidija
4. oktober, Svetovni dan varstva živali Melanšek Martin
5. oktober, Svetovni dan učiteljev Čede Jani
15. oktober, Svetovni dan hoje Šarman Sandi
16. oktober, Svetovni dan hrane Škorjanc Gril Andreja
31. oktober, Svetovni dan varčevanja Žgajner Tea
november 2019, Tradicionalni slovenski zajtrk Škorjanc Gril Andreja
14. november, Svetovni dan diabetesa Kožel Olga
16. november, Svetovni dan strpnosti Brešan Tanja
21. november, Svetovni dan pozdrava Skrbinek Tjaša
3.december, Svetovni dan invalidov
Rojc Tanja
10. december, Svetovni dan človekovih pravic Hrastnik Mateja
11. december, Mednarodni dan gora Zorko Maruša
Podroben opis dnevov posebnega pomena je priloga Letnemu delovnemu načrtu.
Obeležitev dneva: priložnostna razstava, krajši prispevek po šolskem radiu, dekoracija …
69

4.17 Akcije in projekti
4.17.1 Šolske akcije in projekti
Naslov akcije ali projekta
Akustična in video podpora prireditvam
Ciciban planinec in Mladi planinec
Ekošola (delovne akcije)
Elektronska oglasna deska
Knjiga me(ne) briga
Koordinacija tekmovanj iz znanja
Likovna umetnost za nadarjene – RS
Organizacija ekskurzije v Anglijo
Organizacija novoletnega sejma
Organizacija sobotne šole za vedoželjne
Sodelovanje z MČ Hudinja
Šola lepega vedenja
Šolska fotokronika
Šolska kronika
Šolska spletna stran
Šolski radio Hudinjček
Šolsko glasilo Hudinjček
Tematske razredne ure
Umetnik meseca
Uporaba šolske telovadnice
Zlata knjiga OŠ Hudinja
Koordinator
Pančur Gregor
Mikic Šega Lidija
Breznik Lea
Pančur Gregor
Kožel Olga
Farčnik Urška
Klarer Magdalena
Hrastnik Koštomaj Karmen
Mikic Šega Lidija
Čede Jani, Bitenc Saša, Kalar Uroš
Oset Peter, Turk Mateja
Šarman Sandi
Kalar Uroš
Galič Petra
Štih Boštjan
Hrastnik Mateja
Kalar Uroš, Galič Petra
Žgajner Tea
Voršič Lidija, Bitenc Saša
Braček Tatjana
Zorko Maruša
70

4.17.2 Občinski in državni projekti
Naslov projekta
Bralna značka
Krpan
Šolska shema
Šolski parlament
Športno-vzgojni kartoni
Teden vseživljenjskega učenja
Varno s soncem
Zdrava šola
Zlati sonček
Celje, pravljično mesto
Evropska vas
Jumbo plakat
Koordinacija raziskovalne dejavnosti
Novoletni lampijoni
Ulični festival Celje
Zbiralna akcija papirja
Koordinator
Kožel Olga
Breznik Lea
Škorjanc Gril Andreja
Podgoršek Sanja
Braček Tatjana
Farčnik Urška
Brešan Tanja
Ulaga Lidija
Jeran Darja
Skrbinek Tjaša
Galič Petra
Bitenc Saša
Štih Boštjan
Klarer Magdalena
Kožel Olga
Heiligstein Darja
Podroben program akcij in projektov je priloga Letnega delovnega načrta.
4.17.3 Šolski plesi
Organizatorji šolskega plesa so učenci 9. razreda: vsak razred pripravi dva šolska
plesa. V času šolskega plesa učenci 9. razreda poskrbijo za pijačo, hrano in glasbo. Zbrana
sredstva so namenjena kritju stroškov valete in zaključni ekskurziji v Gardaland. Prostovoljni
prispevek za šolski ples je 1,50 €. Šolski plesi trajajo od 17.30 do 19.30.
Datum VSEBINA Dežurstvo
petek,
27.
september
UVODNI PLES
ORGANIZACIJA: 9. a
B. Štih (vodja), T. Braček, M. Turk, P. Jakop, R.
Podbregar, U. Farčnik, M. Klarer, L. Kovačič
petek,
25.
oktober
JESENSKI PLES
ORGANIZACIJA: 9. b
S. Šarman (vodja), T. Braček, N. Cvirn, P. Jakop,
M. Kmecl, U. Farčnik, M. Klarer, L. Kovačič
71

petek,
29.
november
petek,
31. januar
ZIMSKI PLES
ORGANIZACIJA: 9. a
POLLETNI PLES
ORGANIZACIJA: 9. b
B. Štih (vodja), T. Braček, M. Turk, N. Cvirn, R.
Podbregar, U. Farčnik, M. Klarer, L. Kovačič
S. Šarman (vodja), T. Braček, R. Podbregar, M.
Turk, N. Cvirn, U. Farčnik, M. Klarer, L.
Kovačič
5 Nadstandardni program
Zakon o osnovni šoli navaja, da program osnovnošolskega izobraževanja obsega
obvezni in razširjeni program. Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo,
dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti ter šolo v naravi. V dejavnosti razširjenega
programa se učenci vključujejo prostovoljno. Vse te dejavnosti so za učence brezplačne, saj jih
financira državni proračun.
V primeru da šola ponudi učencem dodatne dejavnosti ali programe, ki vključujejo
vsebine, ki jih ne financira državni proračun, se to obravnava kot nadstandard. Stroške za
nadstandardni program krijejo starši, seveda ob prehodnem soglasju. Del stroškov za
nadstandard se lahko krije tudi iz šolskega sklada.
Na Osnovni šoli Hudinja smo pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti zelo racionalni,
hkrati pa želimo učencem zagotoviti kvalitetno in vsebinsko bogato ponudbo dejavnosti.
Zapisani stroški so približni, saj je končna cena za določeno dejavnost odvisna od
števila udeležencev. Starši bodo za vsako dejavnost pred izvedbo prejeli pisno obvestilo, kjer
bosta navedena podroben program in cena.
5.1 Nadstandardni program za vse učence – v času pouka
V šolskem letu 2019/20 bomo izvajali nadstandardni program za vse učence:
1. razred
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek
Športni dan Planinski pohod 3,30 €
Športni dan Kegljanje 2,00 €
Kulturni dan Ogled gledališče predstave v SLG Celje 8,00 €
Naravoslovni dan Zaključna ekskurzija v Vače 23,00 €
Tečaj plavanja (10 ur) Bazen Golovec (5 dni) 25,00 €
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €
Skupaj 64,30 €
72

2. razred
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek
Športni dan Planinski pohod 3,30 €
Športni dan Kegljanje 2,00 €
Kulturni dan Ogled gledališče predstave v SLG Celje 8,00 €
Tehniški dan Pikin festival Velenje 8,60 €
Naravoslovni dan Zaključna ekskurzija na Gorenjsko – Kekčeva 26,00 €
dežela
Tečaj drsanja (10 ur) Drsališče v Ledeni dvorani v Celju (5 dni) 20,00 €
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €
Skupaj 70,90 €
3. razred
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek
Športni dan Planinski pohod 3,30 €
Športni dan Kegljanje 2,00 €
Kulturni dan Ogled gledališče predstave v SLG Celje 8,00 €
Naravoslovni dan Javne ustanove v Celju 3,00 €
Tehniški dan
Zaključna ekskurzija v Rogatec – Muzej na 16,00 €
prostem
Tečaj plavanja (20 ur) Bazen Golovec (6 dni)* 28,00 € *
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €
Skupaj 63,30 €
* Tečaj je financiran s strani MŠŠ, starši plačajo prevoz v višini 7,50 €.
4. razred
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek
Športni dan Planinski pohod na Hom nad Grižami (prevoz) 4,00 €
Športni dan Kombinirane vsebine (program) 5,00 €
Naravoslovni dan Celje v preteklosti (prevoz, vstopnina) 6,00 €
Naravoslovni dan Zaključna ekskurzija (prevoz, vstopnine) 17,00 €
Kulturni dan Ogled gledališke predstave v SLG Celje 8,00 €
73

Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €
Skupaj 43,00 €
5. razred
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek
Športni dan Planinski pohod 2,60 €
Športni dan Kegljanje 2,00 €
Kulturni dan Ogled gledališke predstave v SLG Celje 8,00 €
Naravoslovni dan Zaključna ekskurzija v Prekmurje 17,00 €
Šola v naravi Baška 78,05 €*
SKUPAJ 107,65 €
* Šola v naravi je financirana s strani MŠŠ v višini 67,60 € na učenca.
6. razred
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek
Športni dan Planinski pohod 7,00 €
Športni dan Kegljanje 2,00 €
Kulturni dan Gledališka predstava 10,00 €
Kulturni dan Pust 2,00 €
Naravoslovni dan Zaključna ekskurzija na Notranjsko 33,00 €
Tehniški dan Vrste lesa – ekskurzija v Nazarje 12,00 €
Naravoslovni dan Zdrava prehrana 2,00 €
Tehniški dan Obdelava lesa 1,00 €
Naravoslovni dan Naravoslovne delavnice 1,00 €
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €
Skupaj 73,00 €
7. razred
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek
Športni dan Kegljanje 2,00 €
Kulturni dan Gledališka predstava 10,00 €
Kulturni dan Pust 2,00 €
74

Naravoslovni dan Akvarij in center eksperimentov Maribor 15,00 €
Šola v naravi CŠOD 80,00 €
Tehniški dan Zaključna ekskurzija v Ljubljano 27,00 €
Tehniški dan Izdelek iz umetne mase 1,00 €
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €
Skupaj 140,00 €
8. razred
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek
Športni dan Planinski pohod 4,30 €
Športni dan Kegljanje 2,00 €
Kulturni dan Gledališka predstava 10,00 €
Kulturni dan Pust 2,00 €
Tehniški dan Astronomski večer 7,90 €
Naravoslovni dan Zaključni izlet na Dolenjsko 25,00 €
Tehniški dan Domača obrt 1,00 €
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €
Skupaj 55,20 €
9. razred
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek
Športni dan Planinski pohod 5,00 €
Športni dan Kegljanje 2,00 €
Kulturni dan Gledališka predstava 10,00 €
Kulturni dan Pust 2,00 €
Tehniški dan Izdelek iz elektronike 2,00 €
Naravoslovni dan Uporabna kemija 5,00 €
Naravoslovni dan Zaključna ekskurzija v Gardaland 60,00 €
Tehniški dan Energija 6,00 €
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €
Skupaj 95,00 €
75

Stroški zaključnih ekskurzij so praviloma nižji od navedenih, saj MIZŠ za vsak razred
od 1. do 4. razreda prispeva 23,00 €, od 5. do 9. razreda pa za vsak razred 138 €.
Učenci od 5. do 9. razreda bodo v okviru prireditve Glasbeni idol Hudinje prispevali
2,00 € za stroške, ki so povezani z glasbenim gostom in izvedbo celotne prireditve.
V okviru dnevov dejavnosti (naravoslovni, tehniški in kulturni dnevi) se zaradi
praktičnega dela pojavijo dodatni stroški za nakup potrošnega materiala. V takšnih primerih
material nabavi šola, saj izkušnje kažejo, da je s prinašanjem materiala od doma veliko težav.
Običajno gre za zneske, ki so manjši od 1,00 € na posameznega učenca in te stroške šola plačuje
iz sredstev šolskega sklada, saj jih koristijo vsi – v količini porabe so med razredi zelo majhna
odstopanja.
5.2 Nadstandardni program, ki ni namenjen vsem učencem
V šolskem letu 2019/20 bomo izvajali naslednji nadstandardni program, ki bo ponujen
vsem učencem, izberejo pa si ga prostovoljno, saj bo izveden izven časa pouka.
Ker je udeležba v dejavnostih nadstandardnega programa povezana z dodatnimi
stroški, ki jih plačajo starši učencev, se lahko teh dejavnosti udeležijo učenci, kjer imajo starši
poravnane vse obveznosti za nazaj oziroma nimajo odprtih terjatev s strani šole.
V dejavnosti nadstandardnega programa ne morejo biti vključeni učenci, ki imajo v
tekočem šolskem letu kršitve šolskih pravil takšne narave, ki bi lahko pri izvajanju dejavnosti
pomenile nevarnost za omenjene učence in ostale udeležence.
5.2.1 Ekskurzija na nemško (angleško) govorno področje za jezikovno nadarjene
Učenci, ki obiskujejo izbirni predmet NEMŠČINA, bodo imeli možnost obiska države
z nemškega govornega področja, kjer bodo utrdili oziroma preizkusili znanje nemškega jezika.
Udeležba na ekskurziji je prostovoljna in v ničemer ne vpliva na delo pri izbirnem predmetu.
Stroške ekskurzije v celoti krijejo starši. O vsebini in pogojih izvedbe ekskurzije bodo starši
pisno obveščeni vsaj en mesec pred izvedbo. Ekskurzija bo organizirana vsaki dve leti – na
»parne« prve letnice (2014/15, 2016/17, 2018/19 itd). To pomeni, da bo omenjena ekskurzija
ponujena učencem ponovno v šolskem letu 2020/21.
Starši, ki zmorejo in želijo svojim otrokom omogočiti 3-dnevi študijski obisk Anglije,
bodo to lahko storili v času obiskovanja osnovne šole, ko so učenci v 8. ali 9. razredu. Na šoli
bomo staršem zgolj posredovali ponudbo ene od turističnih agencij, odločitev o udeležbi pa je
v celoti prepuščena staršem. Cilj strokovne ekskurzije je stik z angleškim govornim področjem
in neposredna uporaba znanja angleščine v okolju, kjer govorijo ta jezik. Razen tega si učenci
širijo kulturno in splošno izobrazbo, saj je ekskurzija zasnovana tako, da učenci spoznajo in
doživijo Anglijo na čim bolj pristen način. Ekskurzija bo organizira vsaki dve leti – na
»neparne« prve letnice (2015/16, 2017/18, 2019/20 itd).
76

Stroški so odvisni od števila udeležencev in obsega programa, v ceno pa so vključeni
stroški prevoza in ogledov.
V primeru prevelikega števila prijav za izvedbo ekskurzije bodo imeli prednost učenci,
ki pri pouku nemškega oziroma angleškega jezika izkazujejo večjo nadarjenost in zavzetost pri
delu. Pri razvrščanju bodo upoštevani naslednji kriteriji:
1. Zaključna ocena pri angleščini iz preteklega šolskega leta:
- ocena odlično: 5 točk
- ocena prav dobro: 4 točke
- ocena dobro: 3 točke
- ocena zadostno: 2 točki
-
2. Sodelovanje pri angleški bralni znački:
- učenec je v letošnjem šolskem letu sodeloval pri bralni znački (bralno priznanje): 2
točki
3. Sodelovanje na tekmovanju iz znanja angleškega jezika:
- učenec se je udeležil tekmovanje iz znanja angleškega jezika v 8. ali 9. razredu: 2
točki
- učenec je osvojil bronasto priznanje: 2 točki
- učenec je osvojil srebrno priznanje: 2 točki
- učenec je osvojil zlato priznanje: 2 točki
4. Sodelovanje pri pouku (prinašanje potrebščin, sledenje pouku, dviganje rok,
zapisovanje snovi):
- učenec zelo sodeluje: 2 točki
- učenec sodeluje – 1 točka
- učenec praviloma ne sodeluje: 0 točk
5. Odnos do dela – domače naloge:
- učenec redno piše domače naloge: 2 točki
- učenec dokaj redno piše domače naloge: 1 točka
- učenec slabo piše domače naloge: 0 točk
5.2.2 Sobotna šola za vedoželjne
Učencem od 5. do 9. razreda bomo ob sobotah, torej v času izven rednega pouka,
organizirali dejavnosti, ki sodijo na področje dela z nadarjenimi in pomenijo razširitev
obveznega programa, ki so ga učenci deležni pri rednem pouku. Vedoželjnim učencem je
namenjen projekt Sobotna šola za vedoželjne, ki bo potekal v štirih sklopih.
77

Prvo sobotno šolo za vedoželjne bomo izvedli v mesecu septembru, ko bodo imeli
učenci možnost udeležbe na športno–rekreativno obarvani dejavnosti, saj bodo lahko obiskali
adrenalinski park in se preizkusili v iskanju poti iz labirinta. Drugo sobotno šolo za vedoželjne
bomo okvirno ponudili v novembru, delo pa bo kulturno umetniško obarvano. V mesecu maju
bomo ponudili naravoslovno–športni tabor, ki bo potekal v petek in soboto, učenci pa se bodo
v okviru tega tabora povzpeli na pohodniško razgledno točko, kjer bodo sodelovali v fizikalno–
astronomskih delavnicah. Četrto sobotno šolo za vedoželjne bomo organizirali v začetku
meseca junija, ko si bomo ogledali Znanstival – dogodek, ki ga organizira Hiša eksperimentov,
učenci pa lahko aktivno sodelujejo pri vodenih naravoslovnih delavnicah skozi ves dan. Stroški
so odvisni od števila udeležencev in programa, v ceno pa so vključeni stroški prevoza in
ogledov.
5.2.3 Plesne vaje za učence 9. razreda
V okviru priprav na valeto bomo na šoli za učence 9. razreda organizirali 20-urni
plesni tečaj, ki učencem omogoča pridobitev osnovnega plesnega znanja in je dobra osnova za
pripravo na kasnejši maturantski ples v srednji šoli. Plesni tečaj bo potekal od februarja do
junija (2. obdobje), vsakič v trajanju ene šolske ure. Termin za plesne vaje bo enkrat tedensko
po končanem pouku, od 13.30 do 14.15 ure. V mesecu maju in juniju bodo imeli učenci 9.
razreda pred valeto še nekaj ponovitvenih vaj in dan pred valeto še zadnjo poskusno vajo. Cena
tečaja je 25,00 €.
5.2.4 Intenzivne pevske vaje mladinskega pevskega zbora
Člani Mladinskega pevskega zbora (MPZ) se bodo v mesecu marcu udeležili 2-
dnevnih intenzivnih pevskih vaj, ki bodo potekale v prijetnem okolju Term Laško. Pevci bodo
imeli 2 dni časa, da bodo pred pomembnimi nastopi utrdili in izpilili znanje, ki so ga pridobivali
na pevskih vajah v šoli.
Učenci v času vaj nimajo pouka. Program vaj je sestavljen tako, da imajo učenci tudi
dovolj časa za plavanje in druženje. V okviru programa je poskrbljeno za malico in kosilo.
Stroške intenzivnih pevskih vaj plačajo starši, delno pa jih sofinancira šola. Predvideni strošek
za starše na enega učenca je 32,00 €.
5.3 Fotografiranje učencev
Fotografiranje izvaja zunanji ponudnik, ki staršem izstavi položnice in dostavi
fotografije. Po dogovoru s starši na naši šoli fotograf naredi samo razredne fotografije, ki
predvidoma stanejo 3,00 €. Celotna ponudba in izvedba plačila je naloga zunanjega ponudnika,
ki starše obvešča o obsegu, načinu plačila in izvedbi fotografiranja.
78

5.4 Druge nadstandardne storitve
Na Osnovni šoli Hudinja učencem pri pouku in izven pouka nudimo višji standard od
pričakovanega in Upravni odbor šolskega sklada je sprejel sklep, da starši v letu 2019 za
nadstandard prispevajo znesek po svojih zmožnostih – starši so v mesecu aprilu prejeli
položnico, kamor lahko vpišejo znesek po svoji izbiri. Priporočeni znesek na učenca je 8,00 €.
Iz zbranih sredstev šolskega sklada bodo sredstva za potrebe vseh učencev porabljena za:
• Publikacijo o delu v šolskem letu 2019/20 (beležka, ki jo dobijo vsi učenci),
• sofinanciranje šolskega glasila Hudinjček (2 številki letno),
• dodatno sadje in kruh na šolskih hodnikih (vsak dan, v vseh odmorih),
• možnost fotokopiranja dodatnih učnih gradiv (dodatni pouk, nadarjeni,
tekmovanja …),
• možnost dodatne uporabe tempera barv in ostalega potrošnega materiala za potrebe
likovne umetnosti ter tehnike in tehnologije,
• potrošni material za kulturne, tehniške in naravoslovne dneve.
Glede na to, da je naša šola izjemno zmanjšala seznam delovnih zvezkov, ki jih morajo
kupiti starši in je na tem področju med šolami, ki imajo najnižje stroške v Sloveniji, je
posledično veliko več fotokopiranja in podatki kažejo, da so se stroški na tem področju zelo
povečali: papir, tonerji in servisi strojev.
5.5 Delovni zvezki
Svet staršev v mesecu maju poda soglasje k izboru delovnih zvezkov in ostalih učnih
gradiv, ki jih morajo starši kupiti in jih učitelji uporabljajo pri svojem predmetu ob učbeniku,
katerega izposoja je za učence brezplačna. Več strokovnih raziskav je potrdilo, da so delovni
zvezki pogosto usmerjeni k obkroževanju že podanih odgovorov, vstavljanju manjkajočih
besed oziroma rezultatov in s tem posledično prispevajo k slabši pismenosti otrok. Na Osnovni
šoli Hudinja že nekaj let načrtno spodbujamo večjo uporabo učbenikov in zvezkov, kar pomeni
posledično manjšo uporabo delovnih zvezkov. Uporaba zvezka in učbenika od učencev zahteva
več miselne in grafo-motorične aktivnosti, raziskave pa potrjujejo, da si učenci ob lastnih
zapiskih učno snov bolje zapomnijo.
6 Šolska knjižnica
Izposoja knjig v šolski knjižnici: vsak dan od 11.45 do 14.45, petek do 14.15. Delo
knjižničarke opravljata ga. Vida Geršak (88 %) in ga. Petra Galič (12 %).
Šolska knjižnica je informacijski in komunikacijski center vzgojno-izobraževalnega
dela, ki z zbirko knjižničnega gradiva, informacij in z bibliopedagoškimi storitvami omogoča
vsem udeležencem vzgojno-izobraževalnega programa uresničevati cilje izobraževalne
79

organizacije v skladu z načeli vzgojno-izobraževalne dejavnosti pri razvijanju znanja,
sposobnosti, spretnosti in navad. Šolska knjižnica sistematično zbira, strokovno obdeluje, hrani,
predstavlja in daje v uporabo knjižnično gradivo in informacije, ki jih udeleženci vzgojnoizobraževalnega
procesa potrebujejo za pridobivanje, utrjevanje in širjenje znanja, vedenja v
okviru ciljev in vsebin učnega načrta za redni pouk in vse druge oblike organiziranega šolskega
dela.
6.1 Cilji šolske knijžnice
Šolska knjižnica se vključuje v življenje in delo šole, da lahko svoje delo opravlja v
skladu s potrebami in za potrebe vseh udeležencev vzgojno izobraževalnega procesa.
• Zadovoljuje informacijske potrebe učencev in delavcev šole.
• Z ustreznim izborom knjižničnega gradiva in s programom dela se vključuje v učni
načrt šole.
• Nudi različne možnosti za motiviranje učencev pri branju, učenju in tudi pri
zunajšolskih dejavnostih.
• Knjižnica se povezuje v knjižnični informacijski sistem z enotno strokovno
obdelavo knjižničnega gradiva.
• Vzgaja samostojnega in aktivnega uporabnika knjižnice, ki bo knjižnice in njihovo
gradivo uporabljal trajno.
6.2 Naloge šolske knjižnice
Knjižnica sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju življenja in dela šole, tako
da podpira šolske cilje, sodeluje pri učnem načrtu šole, načrtuje dodatne programe, navaja
pedagoški kader in učence k uporabi knjižničnega gradiva, spodbuja samostojno učenje in
navaja učence na samostojno uporabo knjižničnega gradiva in informacijskih virov.
6.2.1 Temeljna knjižnična dejavnost
Sistematično zbiranje (pridobivanje), strokovna obdelava (bibliografska,
vsebinska, analitična), hranjenje (ureditev) gradiva (knjige, serijske publikacije,
kartografsko gradivo, reprodukcije, plakati, fotografije, notno gradivo, filmi,
glasbeno gradivo, drobni tisk, modeli, igrače, multimedijsko gradivo).
Predstavljanje knjižničnega gradiva in knjižnice (katalogi, bibliografije, seznami
novosti, priročniki, vodiči, prospekti, tematski izbori, posebne zbirke po vsebini,
zvrsteh za skupine s posebnimi potrebami, fotokopije, razstave).
Motiviranje učencev in učiteljev (tudi staršev) za uporabo knjižnice in njenega
gradiva
Dajanje knjižnice kot celote, njenega gradiva, informacij in opreme v uporabo
udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa (poizvedbe, izposoja v knjižnici, v
razred ali na dom, medknjižnična izposoja).
80

6.3 Knjižnično gradivo
Knjižnično gradivo je sestavljeno iz knjižničnega gradiva (monografije, serijske
publikacije, periodika), neknjižnega gradiva (avdio-vizualno, didaktično, multimedijsko
gradivo) in publikacij, ki izhajajo ali nastajajo na šoli, kjer deluje šolska knjižnica (raziskovalne
in seminarske naloge, izdelki učencev). Knjižnični fond obsega približno 16000 enot.
Knjižnično gradivo zastopa vsa predmetna področja šole. Za branje v čitalnici so na
voljo tudi številne revije: Ciciban, Kekec, Cicido, Zmajček, Gea, Pil, Pil Plus, Mali Moj planet
in druge.
Če član gradivo izgubi ali močno poškoduje, ga nadomesti z novim ali plača celotno
kupnino za novo gradivo. Če knjigo izgubi, o tem takoj obvesti knjižničarko. Vsi člani knjižnice
imajo članske izkaznice, ki jih potrebujejo ob vsakem obisku knjižnice – vračanje in izposoja
gradiva.
Strokovna ureditev – gradiva v prostem pristopu so urejena na osnovi sistema UDK.
Gradivo za učence je ločeno od gradiva za učitelje. Šolska knjižnica vodi inventarno knjigo in
kataloge. Leposlovje je razdeljeno po starostnih stopnjah C P M (C – do 9 let, P – 10–12 let in
M – 13–15 let), posebej ljudsko slovstvo (L) in leposlovje v tujih jezikih. Strokovno gradivo je
razporejeno po UDK-ju.
6.4 Prostorski pogoji
Šolska knjižnica je osrednji študijski in informacijski center šole. Nahaja se v tretjem
nadstropju šole. Sestavljena je iz več delov – knjižnice za učence, strokovne knjižnice, priročne
knjižnice, čitalnice in učiteljske knjižnice. V knjižnici je tudi računalnik, ki ga lahko učenci z
dovoljenjem knjižničarke uporabljajo za šolske namene.
V ta namen so v računalniškem kotičku pred knjižnico še trije računalniki, ki ga lahko
uporabljajo učenci samo po končanem pouku z dovoljenjem knjižničarke. Upoštevati morajo
pravila uporabe računalnika.
6.5 Uporabniki in članstvo
Uporabniki šolske knjižnice so učenci in vsi delavci šole.
6.6 Izposoja
Učenci si lahko gradivo izposodijo na dom. Rok izposoje je 14 dni in se lahko podaljša.
Pri knjigah za domače branje in bralno priznanje podaljšanje roka izposoje ni mogoče. Učenci
si na dom izposodijo praviloma največ 3 naslove gradiva. Za drugačne primere se dogovorijo s
81

knjižničarko. Čitalniškega gradiva (priročniki, enciklopedije, leksikoni) ne izposojamo na dom,
v izrednih primerih se član dogovori s knjižničarko.
6.7 Odprtost knjižnice
Odprtost knjižnice je v skladu s šolskim koledarjem in Letnim delovnim načrtom dela
šolske knjižnice. V času izvajanja KIZ in drugega bibliopedagoškega dela ter internega
strokovnega bibliotekarskega dela izposoja knjig ni mogoča.
6.8 Sistem Cobiss
Šolska knjižnica deluje v sistemu Cobiss, ki omogoča tako obdelavo kot tudi izposojo
gradiva. Mogoč je tudi elektronski vpogled v zalogo knjižnega gradiva skozi iskalno okno na
spletni strani šole.
6.9 Delo v knjižnici
6.9.1 Interno strokovno bibliotekarsko delo:
• nabava knjižničnega gradiva (leposlovje in strokovno za otroke ter strokovno za
učitelje),
• strokovna obdelava novega gradiva (inventarizacija gradiva, formalna in vsebinska
obdelava, tehnična oprema gradiva ter strokovna postavitev),
• urejanje gradiva na policah ter skrb za ohranjanje knjižničnega fonda, izločanje in
odpis poškodovanega in neustreznega gradiva, vodenje statistike in druge
dokumentacije o uporabi in izposoji gradiva.
• spremljanje tekoče knjižne produkcije.
6.9.2 Pedagoško delo:
• individualno: izposoja, svetovanje učencem in učiteljem za učinkovito izrabo
knjižničnega gradiva ter pomoč učencem in učiteljem ob iskanju literature za
individualno uporabo, iskanje informacij za izdelavo domačih nalog, referatov,
seminarskih nalog, priprav za pouk (ekskurzije, kulturni in tehniški dnevi) ipd.,
sodelovanje pri bralni znački,
• skupinsko: 4 ure knjižničnih informacijskih znanj za vsak oddelek ter organizirana
skupinska izposoja za prve razrede,
• sodelovanje s pedagoškimi delavci: načrtovanje ur KIZ, posvetovanje o nakupu
novih knjig, seznanjanje z novostmi, odpis knjig iz knjižnice, seznanjanje vseh
uporabnikov s fondom in novostmi (vzbujanje zanimanja za knjigo in branje).
82

6.10 Vsebine knjižničnoinformacijskih znanj (KIZ)
• Pravila obiskovanja šolske knjižnice, urnik, postopek izposoje (klasični in s
pomočjo računalnika),
• knjižnični red,
• knjižnično gradivo glede na vrste publikacij in priročnikov,
• primarno in sekundarno gradivo,
• povezava z drugimi knjižnicami in iskanje podatkov in informacij s pomočjo
računalnika,
• sistem COBISS/OPAC,
• strokovna ureditev knjižničnega gradiva,
• knjižne novosti v šolski knjižnici,
• seznanitev učencev s strokovno literaturo glede na usmeritev šole,
• uporaba vseh knjižničnih pomagal,
• vrednost informacije v šolski knjižnici in v šoli,
• praktična uporaba leksikonov, priročnikov, atlasa, slovarja …,
• periodični tisk glede na strokovno usmerjenost šole,
• navajanje na citiranje in navedbo virov ter uporaba literature pri izdelavi
raziskovalnih, seminarskih in drugih nalogah,
• obisk splošne knjižnice v kraju,
• samostojno iskanje informacij z različnimi knjižničnimi pomagali in v vzajemnem
katalogu.
6.11 Namen bibliopedagoških ur v šolski knjižnici
Učenci se seznanijo z gradivom knjižnice in možnostjo uporabe tega gradiva; spoznajo
pomen kratkih, jedrnatih informacij in poročanja v javnosti, ustvarijo si odnos do poročevalca.
• Postanejo aktivni uporabniki ŠK in drugih knjižnic.
• Naučijo se samostojnega iskanja gradiva in uporabe priročne knjižnice.
• Seznanijo se z drugimi vrstami knjižnic.
• Seznanijo se z razvojem na področju knjižničarstva, predvsem informatike.
• Pridobijo informacijo za kreativno delo.
• Postanejo usposobljeni uporabniki vseh vrst knjižnic in knjižničnih pomagal.
6.12 Bralna značka: slovenščina, angleščina, nemščina in zgodovina
Bralna značka pri slovenščini je izvirno vseslovensko gibanje, ki že pol stoletja
spodbuja mladino k branju in dviga bralno kulturo mladih. Tudi na naši šoli smo vključeni v ta
projekt, pri čemer se zavzemamo, da je bralna značka neka sproščena oblika razgovora med
učenci in učitelji o prebranih delih, ne pa stroga oblika preverjanja prebranega. Pri določanju
83

seznamov upoštevamo, da so na seznamu naslovi knjig, ki jih učenci radi prebirajo, da so
zastopane različne žanrske zvrsti, da se naslovi knjig dopolnjujejo oziroma zamenjujejo z
novimi naslovi in da imamo vse knjige, ki so na seznamu, tudi v naši šolski knjižnici.
Dopuščamo pa možnost, da si učenci izberejo nekaj knjig izven tega seznama, po lastnem
izboru, seveda pa pri tem upoštevamo sposobnost in zahtevnost samega bralca.
Učenci razredne stopnje se o prebranih knjigah pogovarjajo s svojimi razredniki,
učenci predmetne stopnje pa bralno značko osvajajo s pogovori z učitelji slovenščine, ki jih
učijo. Učenci, ki uspešno opravijo bralno značko v vseh devetih razredih, dobijo še posebno
priznanje za 9-letno zvestobo bralni znački, ob zaključku šolskega leta pa so deležni nagradnega
dne, ki z različnimi delavnicami poteka na eni izmed celjskih znamenitosti (Stari grad, Celjska
koča, Lapidarij …).
Bralna značka je na naši šoli organizirana še pri angleščini, nemščini in zgodovini.
Učenci pri teh predmetih preberejo izbrane knjige in ob uspešni predstavitvi, na koncu šolskega
leta, osvojijo bralno priznanje.
6.13 Projekt Rastem s knjigo
V okviru državnega projekta Rastem s knjigo bo vsak sedmošolec tudi v šolskem letu
2019/20 prejel slovensko mladinsko leposlovno delo. Vsi učenci 7. razredov bodo v organizaciji
šole obiskali Osrednjo knjižnico Celje, kjer jim bodo knjižničarji predstavili delovanje
knjižnice ter podarili na javnem razpisu izbrano izvirno mladinsko leposlovno delo. V tem
šolskem letu je to knjiga Janje Vidmar, Edvard Škorc, genialni štor.
6.14 Učbeniški sklad
Učenci si lahko vsako šolsko leto izposodijo učbenike iz učbeniškega sklada, v
katerega so vključeni učbeniki, ki so potrjeni v Katalogu učbenikov za osnovne šole. Tudi v
šolskem letu 2019/20 je izposoja za starše brezplačna, učenci pa prejmejo učbenike prve dni v
mesecu septembru. Uporabnik sklada je dolžan plačati odškodnino, če konec leta vrne
poškodovan oz. uničen učbenik ali ga ne vrne. Višina odškodnine se določi na podlagi
Pravilnika o upravljanju učbeniških skladov v osnovni šoli.
Z vsemi učbeniki iz učbeniškega sklada je potrebno skrbno ravnati, kar pomeni, da jih
učenci ovijejo v papir oz. folijo, tako da odstranitev ovitkov ne bo poškodovala učbenikov.
Gradiva, ki jih učenci uporabljajo, so objavljena na spletni strani šole. Šola vsako leto
opravi dokupe učbenikov oz. le-te zamenjuje v skladu s sredstvi, ki so ji dodeljena.
84

7 Pohvale, priznanja in nagrade
Učenci lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo pohvale, priznanja in
nagrade.
7.1 Pohvale
Pohvale so lahko ustne ali pisne. Kadar se učenec ali več učencev izkaže s
prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni. Razrednik podeljuje
pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje učenca. Pisne
pohvale se podeljujejo za:
• prizadevnost pri pouku,
• spoštljiv odnos do učencev in delavcev šole,
• vzorno vedenje,
• prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti učencev,
• uspešno delo pri interesnih dejavnostih,
• uspešno udejstvovanje na športnem področju,
• doseganje vidnih rezultatov na likovnem področju,
• doseganje vidnih rezultatov na tehničnem področju,
• nudenje učne pomoči sošolcem,
• aktivno sodelovanje na šolskih prireditvah,
• sodelovanje v šolskih akcijah in projektih.
7.2 Priznanja
Priznanja podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je
pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti. Priznanja se
izrekajo za:
• večletno prizadevnost in doseganje odličnih rezultatov pri šolskem delu,
• doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih učencev, ki so organizirana
za območje celotne države.
7.3 Nagrade
Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega
učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade
knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole.
Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj ob zaključku šolskega leta na slavnosten način.
85

7.4 Nagradne akcije
7.4.1 Zlata knjiga
Učenci, ki v času osnovne šole posebej izstopajo po dobrih učnih rezultatih, se zadnji
šolski dan, ob zaključku šolanja, 24. junija, na slavnostni prireditvi vpišejo v Zlato knjigo
Osnovne šole Hudinja. Ta posebna čast pripada učencem, ki imajo v zaključnem spričevalu od
4. do 9. razreda pri vseh predmetih prav dobro ali odlično oceno in imajo v vsakem razredu vsaj
polovico ocen zaključenih z oceno odlično.
7.4.2 Učno najuspešnejši učenci šole
Pri rezultatih se upošteva učni uspeh pri vseh predmetih, in to skozi celo šolsko leto.
To pomeni, da se pri izračunu povprečne ocene uporabijo vse ocene vseh predmetov v
redovalnici, ki jih je učenec dobil med šolskim letom. Pet najuspešnejših učencev med 7., 8. in
9. razredi javno objavimo v vitrini v drugi avli.
7.4.3 Knjižna nagrada
Najuspešnejši učenec šole je učenec, ki izstopa po odličnih učnih rezultatih, je aktiven
in uspešen na področju tekmovanj in ostalih dejavnosti iz razširjenega programa dela šole ter
je vzor ostalim v lepem vedenju. Pri izboru se upošteva povprečna ocena vseh ocen v spričevalu
tekočega šolskega leta, spremenjena v točke kot 100-kratnik: npr. povprečna ocena 4,96 pomeni
496 točk. K temu številu se prištejejo po tri točke za vsako zlato, dve točki za vsako srebrno in
ena točka za vsako bronasto priznanje na tekmovanjih iz znanja in raziskovalnega dela. Za
športno aktivnost prejme učenec največ dve točki za izjemen dosežek v državnem merilu ter
največ eno točko za izjemen dosežek v občinskem merilu. Dva najuspešnejša učenca iz vsakega
razreda prejmeta knjižno nagrado. V 9. razredu prejme knjižno nagrado 20 % učencev celotne
generacije, ki so najuspešnejši.
7.4.4 Učenci, ki se udeležijo sprejema pri županu
Na koncu šolanja v osnovni šoli se najuspešnejši učenci z vseh osnovnih šol v Celju
udeležijo svečanega sprejema pri županu Mestne občine Celje. Z vsake šole se lahko sprejema
udeleži največ šest učencev 9. razreda. Pogoj za izbor je nadpovprečno uspešno delo na učnem
področju, sodelovanje na tekmovanjih, prireditvah in projektih ter lepo vedenje. Pri izboru se
upošteva povprečna ocena vseh zaključenih ocen v spričevalih od 4. do 9. razreda, spremenjena
v točke kot 100-kratnik: npr. povprečna ocena 4,96 pomeni 496 točk. K temu številu se
prištejejo po tri točke za vsako zlato, dve točki za vsako srebrno in ena točka za vsako bronasto
priznanje na tekmovanjih iz znanja in raziskovalnega dela od 7. do 9. razreda. Za športno
aktivnost prejme učenec največ dve točki za vsak izjemen dosežek v državnem merilu ter največ
86

eno točko za izjemen dosežek v občinskem merilu. K seštevku točk v okviru izbora se prišteje
še ena točka za osvojeno zlato bralno priznanje iz slovenščine. V primeru, ko ima več učencev
enak rezultat, se lahko upošteva povprečje vseh ocen devetega razreda in doda 1 točka za vsak
rezultat na NPZ, kjer je učenec dosegel 90 % točk ali več.
7.4.5 Bodi vzor Hudinje
Na naši šoli posebej poudarjamo pomen lepega vedenja, primernega odnosa do soljudi
in spoštovanja dogovorjenih pravil. Učence, ki bodo v razredu najbolj izstopali po naštetih
vedenjskih kvalitetah, bomo lepo nagradili. Ker je lepo vzgojen človek vreden velikega
spoštovanja, jim bomo upravičeno podelili naziv »VZOR HUDINJE«.
7.4.6 Šola lepega vedenja
Razen spremljanja lepega vedenja posameznikov na naši šoli spodbujamo in
nagrajujemo tudi primerno vedenje in upoštevanje pravil celotnih razredov na predmetni
stopnji. S tem želimo sporočiti učencem, da je spoštovanje šolskih pravil in bontona vrednota,
ki jo na šoli opazimo in cenimo.
V okviru akcije »Šola lepega vedenja« v vseh razredih od 6. do 9. razreda vsako uro
ocenimo vedenje razreda pri pouku. Ob koncu tedna izračunamo seštevek oziroma povprečno
oceno, na koncu meseca pa razglasimo mesečne zmagovalce. Posebno nagrado ob zaključku
akcije prejmejo trije najbolje ocenjeni razredi, ki se v mesecu juniju, v času, ko imajo ostali
učenci na šoli pouk, udeležijo ogleda kino predstave.
In kaj upoštevamo pri ocenjevanju?
Pomembno je, da so učenci na začetku ure na svojih mestih in imajo na klopeh
pripravljene stvari za delo, med poukom upoštevajo navodila učitelja in pravila lepega vedenja,
reditelja pa na koncu ure poskrbita za čisto tablo in urejenost učilnice. Učitelj na koncu ure
javno sporoči oceno, jo zapiše na obrazec v dnevniku in učencem pove, zakaj takšna ocena.
8 Preverjanje in ocenjevanje
Preverjanje in ocenjevanje znanja je urejeno v skladu z Zakonom o osnovni šoli in
Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v osnovni šoli. S preverjanjem znanja se
zbirajo informacije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz učnih načrtov,
in ni namenjeno ocenjevanju znanja.
Doseganje ciljev oziroma standardov znanja se preverja pred, med in ob koncu
obravnave učnih ciljev. Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri
87

učenec dosega cilje oziroma standarde znanja ter se opravi po obravnavi učnih tem in po
preverjanju znanja.
Ustno ocenjevanje znanja je pri vseh predmetih nenapovedano. Učitelji vnaprej
pripravijo več listkov z vprašanji in učenec, ki je ustno vprašan, izbere enega izmed njih.
Učenec odgovarja pred tablo, da ga lahko slišijo vsi učenci v razredu. Učitelj učencu sproti
pove za vsako nalogo posebej, ali je odgovor pravilen oziroma kakšen bi moral biti. Na koncu
učitelj učenca javno seznani s številom točk in z oceno, ki jo je dobil.
Glede na doseženo število točk pri treh ustnih vprašanjih učenec dobi eno od ocen po
točkovniku:
• 10, 9 točk: odlično 5
• 8 točk: prav dobro 4
• 7, 6 točk: dobro 3
• 5, 4 točke: zadostno 2
• 3 točke ali manj: nezadostno 1
Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje skozi vse obdobje, ko se predmet
izvaja. Učitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov in nastopov učenčevo znanje oceni takoj in ga
seznani z oceno. Opisno oceno vpiše v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih delovnih dneh
po tem, ko je bil učenec ocenjen, številčno pa takoj po ocenjevanju.
Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov učitelj učenca seznani z oceno ter jo vpiše v
redovalnico oddelka oziroma učne skupine najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko
učenec izdelek odda.
Pri predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni največ dve uri tedensko, se
znanje učenca oceni najmanj trikrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti
pridobljena na podlagi pisnih izdelkov. Če se predmet, za katerega sta s predmetnikom določeni
manj kot dve uri tedensko, izvaja strnjeno (fleksibilni predmetnik), se znanje učenca oceni
najmanj dvakrat.
Pri predmetih, za katere so s predmetnikom določene več kot dve uri tedensko, se
znanje učenca oceni najmanj šestkrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti
pridobljena na podlagi pisnih izdelkov.
Učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v
tednu in enkrat na dan. Ne glede na to določilo učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene
ocenjevanju znanja, trikrat v tednu in enkrat na dan, če gre za ponovitev ocenjevanja. O datumu
pisanja pisnega izdelka morajo biti učenec seznanjen vsaj pet delovnih dni prej.
Vsak učitelj za tekoče šolsko leto pripravi načrt preverjanja in ocenjevanja znanja za
svoj predmet in z njim seznani učence. Vsi načrti so objavljeni na spletni strani šole, kjer so
dostopni tudi vsem staršem.
88

8.1 Elektronska redovalnica
V šolskem letu 2017/18 smo na naši šoli uvedli pomembno novost, E-redovalnico, kjer
imajo starši preko svetovnega spleta vpogled v ocene za svojega otroka, prav tako pa preko
sistema prejemajo občasna obvestila posameznih učiteljev ter splošna obvestila, oddajajo pa
tudi različne prijavnice, za katere jih občasno prosimo.
Podatke za dostop bodo starši prejeli v mesecu septembru, ko bomo sistem tudi
aktivirali. Takrat bodo prejeli tudi podrobnejše informacije. Starši, ki želijo dostop do E-
redovalnice, morajo izpolniti izjavo in jo podpisano vrniti svojemu razredniku. Po prejemu
izjave bomo aktivirali račun za dostop. Za enega učenca lahko omogočimo en račun. Storitev
je za starše popolnoma brezplačna.
9 Šolska svetovalna služba
Delo šolske svetovalne delavke opravlja Tea ŽGAJNER, profesorica pedagogike in
angleščine. Delovni čas svetovalne službe:
ponedeljek torek sreda četrtek petek
od 7.30
do 14.30
od 7.30
do 14.30
od 7.30
do 14.30
od 7.30
do 14.30
od 7.30
do 13.30
Poglavitne naloge šolske svetovalne službe (ŠSS) so:
• sodelovanje z učenci, starši, strokovnimi delavci šole in zunanjimi ustanovami,
• vpis šolskih novincev,
• skupinsko in individualno reševanje vzgojne in učne problematike,
• svetovanje in pomoč pri socialni problematiki (šolska prehrana, učbeniki, šola v
naravi …),
• spodbujanje raznovrstnih oblik sodelovanja in vključevanja staršev v vzgojnoizobraževalni
proces,
• poklicno svetovanje in usmerjanje,
• odkrivanje in spremljava nadarjenih učencev,
• organizacija in izvajanje preventivnih dejavnosti za učence in starše (razredne ure
in roditeljski sestanki).
Naloge, ki jih ŠSS opravlja skupaj z učitelji: evidentiranje otrok s težavami v razvoju
in učenju, diagnosticiranje v sodelovanju s pristojno komisijo za usmerjanje, izdelava
individualnega programa dela z učencem, določitev oblik in načinov dela z otrokom,
sistematična individualna obravnava otrok, spremljanje in evalvacija otrokovega razvoja,
sodelovanje s starši.
89

V želji omogočiti vsem učencem čim bolj bogato in trdno znanje posvečamo pozornost
tako tistim, ki za uspešno napredovanje potrebujejo dodatno pomoč, kot tudi tistim, ki jim
zaradi njihovih sposobnosti, poleg rednega pouka, lahko nudimo tudi različne programe za
obogatitev njihovega znanja.
Učenci imajo na naši šoli veliko ugodnosti in zagotovljen visok standard uresničevanja
pravic, hkrati pa od njih pričakujemo tudi izpolnjevanje obveznosti in odgovornosti ter pravil
lepega vedenja. Še posebej pomembna je pravica vseh učencev do nemotenega pouka, kar
pomeni, da moteči učenec, ki ne upošteva opozoril učitelja, odide od pouka v svetovalno službo.
Svetovalna delavka o tem obvesti starše, učenec pa skupaj z učiteljem opravi razgovor po pouku
in nadoknadi manjkajočo snov.
9.1 Poklicno usmerjanje
Prehod iz osnovne v srednjo šolo je velik korak za vsakega učenca in zato namenjamo
poklicni izbiri učencev 8. in 9. razreda veliko pozornosti. V obliki skupinskih in individualnih
razgovorov poskušamo usmerjati učence in jim pomagati pri izbiri najprimernejše srednje šole.
Učence in starše seznanjamo z vpisnimi postopki in roki za prijavo ter z vsemi ostalimi
pomembnimi informacijami.
september
oktober
november
Obisk Ulice obrti (Obrtni sejem Celje)
Dan dejavnosti (program Kam in kako, informacije o vpisu v SŠ,
predstavitev srednjih šol Savinjske regije v popoldanskem času)
Razgovori z učenci
Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva (možen obisk podjetij)
januar
Roditeljski sestanek
Individualni razgovori (starši in učenci)
februar
Informativna dneva
Razpis za vpis v srednje šole in objava na spletnih straneh
Prijava za opravljanje preizkusa posebne nadarjenosti, znanja in
spretnosti
marec Opravljanje preizkusov posebne nadarjenosti, znanja in spretnosti ter
ugotavljanje izpolnjevanja posebnega vpisnega pogoja – športni
oddelek programa Gimnazija, posredovanje potrdil o opravljenih
preizkusih posebne nadarjenosti
april Prijavljanje za vpis v 1. letnik SŠ za šolsko leto 2020/2021
Javna objava številčnega stanja za vpis v SŠ (internet)
Morebitni prenosi prijav za vpis v SŠ
maj
Obveščanje osnovnih šol o morebitnih omejitvah vpisa in
spremembah obsega vpisanih mest, javna objava omejitev vpisa
(internet)
junij
Obveščanje prijavljenih kandidatov o omejitvah vpisa
Vnos podatkov o zaključnih ocenah 9. razreda in posredovanje
podatkov o dosežkih pri NPZ
90

junij, julij
avgust
Razdelitev zaključnih spričeval
Vpis
Objava rezultatov 1. kroga, seznanitev
2. krog izbirnega postopka
Vpis na SŠ, ki še imajo prosta mesta
9.2 Subvencije
Del sredstev iz šolskega sklada šole je namenjen denarni pomoči staršem, ki imajo
težave pri plačilu raznih dejavnosti otroka. Starši lahko vlogo za dodelitev sredstev poiščejo na
spletni strani šole ali jo dvignejo v šolski svetovalni službi. Pomoč je lahko namenjena plačilu
šole v naravi, ekskurzije, intenzivnim pevskim vajam ali kakšni drugi dejavnosti ali strošku, ki
za starše predstavlja težavo. Podlaga za dodelitev sredstev je odločba o otroškem dodatku, kadar
pa so v družini posebne razmere, se odloča na podlagi dokazil ali izjav o le-teh.
Roki za oddajo so napisani na vlogah, saj so vezani na termine izvedbe dejavnosti,
praviloma pa je to 14 dni pred pričetkom dejavnosti. Če za vlogo ni predpisanega datuma, se
lahko odda kadarkoli v šolskem letu.
Izpolnjene vloge s priloženimi dokazili (veljavna odločba Centra za socialno delo,
dokazila o izrednem stanju v družini) starši oddajo v šolski svetovalni službi ali razredniku
učenca. Komisija vsako vlogo obravnava glede na dokazila in na podlagi kriterijev izda sklep
o dodelitvi sredstev, ki je vročen vlagatelju. Odobritev vlog je odvisna tudi od zmogljivosti
sklada in v primeru, da na računu ni dovolj denarja, se s tem razlogom vloge zavrnejo.
9.2.1 Pomoč pri subvencioniranju stroškov šolanja
V ŠSS namenjamo veliko pozornosti skrbi za zagotavljanje osnovnih pogojev za
šolanje naših učencev. Starši se lahko na nas obrnejo z vsemi vprašanji, ki zadevajo brezplačni
prevoz otrok v šolo, regresirano šolsko prehrano ter plačila ostalih šolskih obveznosti, kot so
šola v naravi, športni dnevi, ekskurzije in podobno.
Vedno več je družin, ki se soočajo s finančnimi težavami, zato skušamo na naši šoli
priskočiti na pomoč tudi v takšnih primerih. Starši se morajo zavedati, da ima šola pri finančni
pomoči zelo omejene možnosti, zato največkrat ponujamo pomoč v obliki zamika plačil ali
obročnega odplačila obveznosti. Pogosto se izkaže, da je tovrstna pomoč za večino staršev zelo
koristna. Finančna sredstva, ki jih lahko uporabimo za pomoč socialno ogroženim učencem,
šola pridobi iz različnih virov, kot so zbiralne akcije odpadnega papirja, dobrodelne akcije in
sredstva ustanovitelja, Mestne občine Celje.
91

9.3 Prometna varnost
Varni poti naših učencev v šolo in iz nje posvečamo veliko pozornosti in je naša stalna
skrb. Učence ustrezno seznanimo z najbolj varno potjo v šolo in domov. Učitelji skupaj z učenci
prehodijo pot in jih naučijo prečkanja ceste ter opozorijo na druge nevarnosti. Posebna skrb je
namenjena pričetku šolskega leta, ko pri urejanju prometa nudijo pomoč policija in delavci
AMD. Pri tem pa sodelujejo tudi prometniki – učenci iz šole.
V 5. razredu opravljajo učenci kolesarski izpit, za uspešno opravljene naloge iz teorije
in praktične vožnje dobijo kolesarske izkaznice.
Varnost na šolskih poteh v šolskem okolišu Osnovne šole Hudinja ni povsem
zagotovljena. Najbolj nevarni so odseki, ki potekajo po delih ob regionalni cesti Hudinja–Škofja
vas, kjer še vedno ni pločnika za pešce. Poleg tega sta z vidika varnosti otrok zelo kritična
prehoda za pešce na Podjavorškovi ulici in na Ulici frankolovskih žrtev, ki bi nujno potrebovala
semafor, s katerim bi umirili promet. Ugotavljamo tudi, da je v šolskem okolišu veliko odsekov
ob prometnih površinah, ki nimajo pločnika. Te poti so potencialno varne, če upoštevamo
majhno gostoto prometa in dosledno upoštevanje pravil varnosti v cestnem prometu.
Šola si že vrsto let prizadeva za ureditev nevarne šolske poti na relaciji Hudinja–Škofja
vas, kjer je načrtovana ureditev pločnika ob prometno izredno nevarni cesti. Rešitev
problematike je bila s strani predstavnikov Mestne občine Celje obljubljena za leto 2007, vendar
se to žal ni zgodilo in ta velik problem varnosti naših učencev rešujemo z brezplačnimi šolskimi
prevozi.
Na priloženi karti so vrisane pešpoti, ki jih uporabljajo učenci ob prihodu ali odhodu
iz šole. S karte je razvidno, katere poti se smatrajo za varne poti v šolo. Pot je varna, če:
• pot poteka po površinah, ki so za učence najbolj varne (hodniki za pešce, nasipi ali
poti, na katerih je zagotovljena varna hoja pešcev);
• ni neurejenih ali nevarnih prečkanj cest (prečkanja cest so urejena s podhodi ali
nadhodi),
• so semaforizirani prehodi za pešce ali urejeni prehodi z dodatnim varovanjem
učencev;
• so šolske poti v območjih, kjer so izvedeni tehnični ukrepi za umirjanje prometa.
Žal je tudi na varnih šolskih poteh na mnogih cestah prisoten stalen promet, v
prometnih konicah so tudi preobremenjene. Prehodi cest so označeni s prehodi za pešce, večina
jih ni semaforizirana. Zaradi nekulturne vožnje so pogosto opazni prekrški, ki so zaskrbljujoči.
Ostale šolske poti potekajo večinoma po malo prometnih cestah (predvsem so to ulične
ceste), ki pa nimajo urejenih pločnikov in zato sodijo po kvalifikaciji med nevarne poti.
Ponekod so nepregledne zaradi visokih ograj in živih mej oziroma parkiranih vozil.
92

9.3.1 Nevarna šolska pot OŠ Hudinja–Škofja vas
Nevarna šolska pot na relaciji Hudinja–Škofja vas spada v šolski okoliš Osnovne šole
Hudinja. Podatki kažejo, da je po svojih značilnostih in po številu prometnih nezgod ta cestni
odsek eden najnevarnejših v Celju in tudi širše.
Na tej nevarni šolski poti se vsak dan vozi oziroma hodi veliko učencev – in to od
najmlajših iz 1. razreda pa vse do najstarejših v 9. razredu.
Mestna občina Celje skupaj s šolo rešuje problematiko prevoza učencev na omenjeni
relaciji, tako da jim zagotavlja brezplačen prevoz z avtobusi mestnega prometa ali posebnimi
šolskimi avtobusi. Mali avtobus vozi učence, stanujoče v delu Škofje vasi, ki nima urejenega
pločnika, in učence iz Runtol. Ta kombi opravi krožno pot ob Šmartinskem jezeru in na poti
pobere še nekaj učencev na Dobrovi in Lahovni, ki obiskujejo OŠ Frana Roša. Ko te učence
odloži v Novi vasi, nadaljuje pot na Hudinjo. Varstvo otrok po prihodu v šolo je zagotovljeno.
Učenci, ki koristijo ta prevoz, so prejeli brezplačne vozovnice.
V času pred poukom in po pouku čakajo učenci na avtobus pred šolo oziroma na
avtobusnem postajališču.
Avtobusno postajališče je ob izredno prometni štiripasovni Mariborski cesti, poleg
tega pa gredo učenci od postaje v Škofji vasi proti svojemu domu peš, in to neposredno ob
samem vozišču, kar je izredno nevarno. Poseben problem nastane v zimskem času, ko je ob
robu ceste, kjer tako ali tako ni pločnikov, visok sneg in otroci hodijo z avtobusne postaje
dobesedno po sredini ceste.
9.3.2 Nevarna šolska pot OŠ Hudinja–Podjavorškova ulica
Z odprtjem nove vezne ceste Hudinja–Nova vas, se je močno povečal promet in učenci
imajo pri prečkanju Podjavorškove ulice na edinem označenem prehodu za pešce velike težave.
Prehod je označen, ima nameščeno hitrostno oviro, ni pa semaforiziran, zato je prečkanje tega
prehoda še vedno zelo nevarno. Starši redno opozarjajo na ta problem in predlagajo
semaforiziran prehod za pešce.
9.3.3 Nevarna šolska pot OŠ Hudinja–Ulica frankolovskih žrtev
Cesta v Ulici frankolovskih žrtev je ozka, saj so ob njej na obeh straneh označena
parkirna mesta za vozila. Cesta ima označen, nesemaforiziran prehod za pešce, ki ga prečka
veliko učencev. Preglednost zaradi parkiranih vozil in ozke cesta je zelo slaba, promet pa gost
in relativno hiter. Tudi v tem primeru starši opozarjajo na potrebo po dodatni ureditvi.
93

9.3.4 Nevarna šolska pot OŠ Hudinja–Šmarjeta–Prekorje
Poleg redne avtobusne linije na relaciji Hudinja–Škofja vas lahko učenci naše šole
koristijo tudi poseben avtobusni prevoz, ki je bil uveden zaradi nevarnega odseka na delu ceste
na Prekorje in v Šmarjeti. Zjutraj je ob 7.45 organiziran prevoz za Šmarjeto in Prekorje do
avtobusne postaje na Hudinji. Po pouku avtobus odpelje ob 14.00 izpred avtobusne postaje pred
Merkurjem do Prekorja. Učenci, ki jih avtobus vozi, so doma na Prekorju nad nevarnim
odsekom, poleg njih pa se jim pridružijo še učenci na desni strani Mariborske ceste v Šmarjeti,
ki morajo glavno prometnico prečkati, in tisti učenci ob vznožju Prekorja, ki morajo do
avtobusne postaje ob nevarnem cestišču Mariborske ceste. Ker učence avtobus na poti domov
pobere pred Merkurjem, smo v šoli organizirali spremstvo delavca šole do avtobusne postaje,
kar zagotavlja varen prihod do tja. Učenci, ki koristijo ta prevoz, so prejeli brezplačne
vozovnice.
94

9.3.5 Karta nevarnih šolskih poti
Karta 1: Varne šolske poti so označene z zeleno. Z rdečo označena nevarna šolska pot
(1) Hudinja–Škofja vas, (2) nepregleden prehod Frankolovskih žrtev in (3) nevaren prehod
Podjavorškova cesta.
95

Karta 2: Z rdečo označena nevarna šolska pot (1) Hudinja–Škofja vas, po Mariborski
cesti do konca Škofje vasi in (4) nevarna pot po delu Prekorja, kjer ni pločnika.
96

9.4 Brezplačni prevozi
Del okoliša Osnovne šole Hudinja sestavljajo nevarne poti, saj ob večjem delu
Mariborske ceste ni urejenega pločnika. Ta del zajema Šmarjeto in Škofjo vas. Pločnik tudi ni
urejen na dveh odsekih na Prekorju in na cesti proti Runtolam. Učenci, ki prihajajo v šolo iz teh
območij, so vsakodnevno izpostavljeni nevarnostim, ki jih predstavlja velika količina
avtomobilov na glavni prometnici Celje–Vojnik. S pomočjo občine tem učencem zagotavljamo
avtobusni prevoz dvakrat dnevno. Šola vsakodnevno poskrbi tudi za spremstvo vozačev na
avtobusno postajo pred Merkurjem. Učenci se zberejo pred šolo, nato jih delavec šole pospremi
do avtobusne postaje in s tem poskrbi, da varno prečkajo Mariborsko cesto. V času do pouka
in v času po pouku lahko učenci počakajo v posebni učilnici ali v knjižnici, kjer so pod
nadzorom učitelja.
V sodelovanju z Mestno občino Celje in Nomagom vsako leto omogočimo brezplačne
mesečne vozovnice tistim otrokom, ki se z javnim prevoznim sredstvom oziroma avtobusom
vozijo na nevarnem odseku Škofja vas–Hudinja. Želimo jim omogočiti varno pot v šolo in
domov.
9.4.1 Redna linija – Celebus
Z redno linijo se vozijo učenci, ki so doma v delu Škofje vasi, ki ima urejen pločnik
ob cestišču in prehod za pešce. Učenci imajo kartice s čipom.
9.4.2 Avtobus za Šmarjeto in Prekorje
S tem avtobusom se vozijo učenci, ki so doma na Prekorju in v Šmarjeti. Avtobus
vsako jutro, ob 7.45, začne pobirati prve otroke v Šmarjeti, napravi krožno vožnjo čez Prekorje,
nazaj do Šmarjete in do šole. Po pouku se učenci zberejo pred šolo ob 13.50, delavec šole jih
pospremi do postaje pri Merkurju, od koder avtobus odpelje ob 14.00.
9.4.3 Mali avtobus Šmarjeta, Škofja vas, Runtole, Lahovna
Ta avtobus vozi učence, stanujoče v delu Škofje vasi, ki nima urejenega pločnika
(Hobby les, Gasilski dom), in učence iz Runtol. Opravi krožno pot ob Šmartinskem jezeru in
na poti pobere še nekaj učencev na Dobrovi in Lahovni, ki obiskujejo OŠ Frana Roša. Ko te
učence odloži pri Lidlu, nadaljuje pot na Hudinjo. Prva postaja je v Šmarjeti, v Škofji vasi ob
7.40 in v Runtolah ob 7.45. Po pouku se učenci zberejo pred šolo ob 13.50, delavec šole jih
pospremi do postaje pri Merkurju, od koder kombi odpelje ob 14.05.
Vozni red šolskega avtobusa (čas odhoda in prihoda) se lahko med šolskim letom
spremeni.
97

10 Šolska prehrana
Zdrava prehrana učencev je nujna za zagotavljanje njihovega zdravja, dobrega počutja,
učne uspešnosti in konec koncev tudi pozitivne samopodobe. Zdrave prehranjevalne navade, ki
jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v
kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Pomembno je, da je
prehrana otrok uravnotežena in da se naučijo zdravih prehranjevalnih navad. V ta namen v šoli
pripravljamo pestre jedilnike ter uporabljamo kvalitetna živila in priporočene tehnološke
postopke priprave, s katerimi poskrbimo, da so obroki zdravi in uravnoteženi. Ni prav, da otroci
jedo samo določeno vrste hrane ali jo vnaprej odklanjajo in je sploh ne poskusijo. Učenci imajo
tudi določeno možnost izbire (npr. vrsta solate), ki pa ni neomejena, saj je delo v šolski kuhinji
organizirano na osnovi vnaprej določenega jedilnika, ob predpostavki, da bo velika večina
učencev pojedla celotno kosilo.
Malico prinašajo dežurni učenci v učilnico, kjer jo ob pomoči učitelja razdelijo. Kosilo
je organizirano samopostrežno. Pri vseh obrokih so prisotni učitelji oziroma uslužbenci v šolski
kuhinji, ki učence usmerjajo na pravilno in kulturno prehranjevanje: higiena, uporaba pribora,
način prehrane glede na sestavo, bonton pri mizi, odnos do sošolcev, pospravljanje in podobno.
Učitelj ima pravico napotiti iz jedilnice učenca, ki se kljub opozorilu ne obnaša v
skladu s pravili o kulturnem prehranjevanju oziroma bistveno krši dogovorjena pravila. V tem
primeru šolska svetovalna služba o kršitvi še isti dan obvesti starše in jih opozori na posledice
v primeru ponovnih kršitev.
10.1 Subvencionirana prehrana
Subvencija malice oz. brezplačna malica pripada tistim učencem, ki se redno
izobražujejo, so prijavljeni na malico in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo,
ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 53 % neto povprečne plače v Republiki
Sloveniji. Subvencija pripada v višini cene malice.
Subvencija kosila pripada učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri
katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne
presega 36 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Učencem pripada polna subvencija
za kosilo oz. brezplačno kosilo.
98

10.2 Komisija za šolsko prehrano v šolskem letu 2019/20
• Andreja Škorjanc Gril, vodja šolske prehrane.
• Jože Berk, ravnatelj.
• Nevenka Ravničan, vodja šolske kuhinje.
• Lidija Voršič, učiteljica.
• Tea Žgajner, šolska svetovalna delavka.
• Gašper Krajnc, predstavnik učencev.
• Nataša Tabaković, predsednica Sveta staršev.
Naloge komisije za prehrano so:
• daje mnenja in predloge pri organizaciji šolske prehrane,
• daje mnenja in predloge za sestavo jedilnikov za zajtrke, malice in kosila,
• obravnava predloge in pripombe učencev oziroma staršev,
• vsaj enkrat med šolskim letom preverja stopnjo zadovoljstva učencev in staršev s
šolsko prehrano,
• izvaja dejavnosti, s katerimi vzpodbuja kulturo prehranjevanja in druge, skupaj
dogovorjene, naloge.
šole.
Komisija se sestane predvidoma dvakrat v šolskem letu, sestanek pa skliče ravnatelj
10.3 Postopek odjave posameznega obroka
Posamezne obroke prehrane je potrebno odjavljati v skladu s Pravili šolske prehrane.
Če je učenec odsoten od pouka, se pri plačilu malice ali drugega obroka prehrane ustrezni
znesek odšteje. Odjavo malice ali kosila za odsotnega učenca je potrebno sporočiti najkasneje
do 8.00:
• v šolsko kuhinjo na telefonsko številko 03-4285526 ali
• preko spletne strani www.hudinja.si,
• po elektronski pošti: tajnistvo@hudinja.si.
V primeru neodjavljene malice ali kosila bo potrebno strošek plačati. To velja tudi za
učence, ki dobijo obroke brezplačno, saj bo šola pripravila malico oziroma kosilo, vendar ne
bo dobila nakazanih stroškov s strani države.
99

10.4 Časovni razpored obrokov prehrane
Zajtrk od 07.15 do 07.30 Zajtrk imajo vsi učenci 1. razreda, ki so
vključeni v jutranje varstvo.
Malica od 09.50 do 10.10 Malico imajo zagotovljeno vsi učenci.
Kosilo od 11.50 do 14.30 Kosilo je za učence, ki ga naročijo.
Popoldanska malica Od 15.00 do 15.15 Za učence, ki so v OPB dlje kot do 15. ure.
V primerih, ko šolsko delo poteka po posebnem programu (dnevi dejavnosti,
prireditve, tekmovanja), se čas obrokov prilagodi predvideni organizaciji.
11 Program razrednih ur
11.1 Naloge razrednika
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 63. členu opredeljuje
vlogo razrednika kot tistega, ki vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in
učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev,
vajencev oz. dijakov, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih
ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. To pomeni, da je razrednik učenčev prvi učitelj,
na katerega se ima pravico nasloniti, ga nagovoriti, ko gre za vprašanja njegovega počutja in
vsakdanjega življenja v razredu in na šoli. Razrednik za posameznega učenca in celotno
oddelčno skupnost pomeni most, preko katerega vstopa in se vključuje v širšo skupnost, ki jo
predstavlja šola.
Temeljne vloge, ki jih opravlja razrednik, so:
• povezovalna: razrednik je vodja oddelčnega učiteljskega zbora ter povezovalec
oddelčne skupnosti z ostalimi sistemi na šoli in izven nje, še posebej skrbi za
povezanost šole kot institucije z učenci in starši;
• vzgojna: omogoča (načrtuje in organizira) situacije, v katerih učenci prevzemajo
soodgovornost za življenje v oddelčni skupnosti ter odgovornost za svoja ravnanja
in odločitve, spodbuja razvijanje čuta za sočloveka, razvoj temeljnih človeških
vrednot, oblikovanje zrele, samostojne osebnosti, ki ravna po ponotranjenih etičnih
načelih;
• animatorska: spodbuja, motivira, aktivira učence in učitelje, da lahko uveljavijo in
razvijajo svoje darove, sposobnosti in zamisli; omogoča, da posamezniki
prevzemajo svoj del odgovornosti za življenje skupnosti;
• načrtovalska: skupaj z ostalimi člani načrtuje in evalvira delo in življenje oddelčne
skupnosti;
100

• posredovalna v problemskih situacijah: pomaga vsem vpletenim pri reševanju
problemskih situacij, ki nastajajo med učenci, med učenci in učitelji ipd., poskrbi,
da proces reševanja konfliktov poteka konstruktivno;
• informativna: posreduje informacije učencem, staršem in ostalim članom
učiteljskega zbora;
• administrativna: ureja dokumentacijo, skrbi za zakonitost postopkov, zapisnike,
evidence, piše spričevala ipd.
Razrednikove vloge so odvisne od vsakokratne situacije v oddelčni skupnosti,
značilnosti skupine, potreb in izzivov. Razrednik naj svojo vlogo prilagaja vsakokratnim
potrebam oddelčne skupnosti, pomembno pa je, da v svojem prizadevanju in delu pokriva vsa
zgoraj našteta področja.
Člani oddelčnega učiteljskega zbora v sodelovanju s šolsko svetovalno službo
sodelujejo z razrednikom pri načrtovanju in izvajanju načrta dela posameznega oddelka
(obravnavajo vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, odločajo o vzgojnih ukrepih,
izvajajo vzgojno-izobraževalni proces v oddelku, aktivno sodelujejo pri reševanju aktualnih
problemov, po potrebi sodelujejo na urah oddelčne skupnosti ipd.).
Ure oddelčne skupnosti omogočajo idealno priložnost za spoznavanje učencev, ne
samo kot učencev, ampak predvsem kot ljudi, oseb, posameznikov. To poznavanje je za
razrednika nujno, če želi zares pedagoško delovati v razredu. Tudi učenci lahko pri različnih
vsebinah bolj osebno spoznajo razrednika, njihov odnos lahko postaja bolj oseben in pristen.
Večja kakovost medosebnih odnosov pa posledično vpliva tudi na boljše doseganje zastavljenih
vzgojno-izobraževalnih ciljev.
11.2 Časovni razpored in vsebina razrednih ur
Razredne ure so v predmetniku od 4. do 9. razreda v obsegu 0,5 ure tedensko. Na
Osnovni šoli Hudinja razrednim uram namenjamo veliko pozornosti. Na to kaže tudi dejstvo,
da je razredna ura časovno umeščena vedno v isti termin in poteka ob petkih, 3. šolsko uro.
Zadnji petek v mesecu razrednih ur praviloma ni v urniku.
Vnaprej oblikovane teme pokrivajo približno eno polovico vseh ur oddelčne skupnosti,
ostale ure pa naj bodo namenjene aktualni problematiki. Letni načrt vsebuje tudi vsebine, ki jih
bodo člani oddelčne skupnosti obravnavali v drugih organizacijskih oblikah (šola v naravi,
tabori itd.). Zagotavlja interdisciplinarnost (povezovanje s spoznavanjem družbe, etiko in
družbo, zdravstveno vzgojo itd.).
101

SEPTEMBER
1. 6. 9. 2019 Koledar in publikacija za šolsko leto 2019/20
Volitve predsednika in namestnika
Razporedi, navodila in dogovori za šolsko leto 2019/20
2. 13. 9. 2019 Pravila šolskega reda
3. 20. 9. 2019 Razredni dogovori
OKTOBER
3. 4. 10. 2019 1. radijska oddaja (30 min), razredni dogovori, razpored dejavnosti
za oktober, izdelava razrednega sociograma
4. 11. 10. 2019 Tematske razredne ure – 1 (koordinator: Tea Žgajner)
4. razred: Domača naloga (Uroš Kalar)
5. razred: Osveščanje o slepoti (Združenje prijateljev slepih
Slovenije)
6. razred: Čudo na razredni uri (razredniki, navodila: Tea Žgajner)
7. razred: Zberi pogum in povej (Izobraževalni film in pogovor o
nasilju) (razredniki, navodila: Tea Žgajner)
8. razred: Poklicno usmerjanje (Tea Žgajner)
9. razred: »Dober učitelj«, Odlomek iz filma Razredni sovražnik in
pogovor (razredniki, navodila: ravnatelj)
5. 18. 10. 2019 Tema po izbiri razrednika in aktualni razredni dogovori
NOVEMBER
6. 8. 11. 2019 2. radijska oddaja (30 min), razpored dejavnosti za november,
aktualni razredni dogovori
7. 15. 11. 2019 Šolski parlament – 1: Moja poklicna prihodnost
8. 22. 11. 2019 Tema po izbiri razrednika in aktualni razredni dogovori
DECEMBER
9. 6. 12. 2019 3. radijska oddaja (30 min), razpored dejavnosti za december,
aktualni razredni dogovori
10. 13. 12. 2019 Šolski parlament – 2. del: Moja poklicna prihodnost
JANUAR
11. 10. 1. 2020 4. radijska oddaja (30 min), pregled dejavnosti za januar,
aktualni razredni dogovori
12. 17. 1. 2020 Šolski parlament – 1. del: Moja šola
13. 24. 1. 2020 Šolski parlament – 2. del: Moja šola
Poročilo predsednika s šolskega parlamenta
102

FEBRUAR
14. 7. 2. 2020 Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
15. 14. 2. 2020 5. radijska oddaja (30 min), pregled dejavnosti za februar,
aktualni razredni dogovori
16. 21. 2. 2020 Tema po izbiri razrednika in aktualni razredni dogovori
MAREC
17. 6. 3. 2020 6. radijska oddaja (30 min), pregled dejavnosti za marec, aktualni
razredni dogovori
18. 13. 3. 2020 Tematske razredne ure – 2
4. razred: Mediacija za otroke
5. razred: Bonton na spletu
6. razred: Notranja moč – Čudo na razredni uri – 2
7. razred: Odgovornost do sebe in drugih
8. razred: Poklicno usmerjanje
9. razred: Poklicno svetovanje (vpis v SŠ)
19. 20. 3. 2020 Tema po izbiri razrednika in aktualni razredni dogovori
APRIL
19. 3. 4. 2020 7. radijska oddaja (30 min), pregled dejavnosti za april,
aktualni razredni dogovori
20. 10. 4. 2020 Samozaščitno ravnanje v primeru naravnih nesreč,
Evakuacijska vaja
17. 4. 2020 Tema po izbiri razrednika in aktualni razredni dogovori
MAJ
21. 8. 5. 2020 8. radijska oddaja (30 min), pregled dejavnosti za maj, aktualni
razredni dogovori
22. 15. 5. 2020 Prireditev ob zaključku bralne značke
23. 22. 5. 2020 Predstavitev zaključnih ekskurzij
JUNIJ
24. 5. 6. 2020 Dan šole
25. 12. 6. 2020 9. radijska oddaja – zaključna (30 min), aktualni razredni dogovori
11.3 Okrožnice in radijske oddaje v času razrednih ur
Na naši šoli veliko pozornosti namenjamo redni obveščenosti učencev, ki jo dosegamo
s pomočjo obvestil po šolskem obveščanju in preko dveh elektronskih oglasnih desk, ki sta
nameščeni v pritličju in v 1. nadstropju.
Krajše okrožnice se predvajajo po šolskem ozvočenju, in sicer praviloma na začetku
druge šolske ure. To so okrožnice, ki so namenjene aktualnim obvestilom in trajajo največ 5
103

minut. Daljše okrožnice se predvajajo v času razrednih ur in so namenjene predvsem pozitivni
motivaciji učencev na učnem in vzgojnem področju: pohvale učencev, ki so se izkazali na
učnem področju, na področju tekmovanj iz znanja ali športa ali na katerem od številnih področij
iz razširjenega programa dela šole.
Občasno, po potrebi, se v okrožnicah pojavijo tudi vsebine, ki so povezane s pravili
šolskega reda – opozorila in navodila.
Enkrat mesečno učenci v času razredne ure poslušajo radijske oddaje, ki trajajo
približno 30 minut in so namenjene obveščanju učencev o vseh dejavnostih, ki potekajo na šoli
– tistih, ki smo jih že izvedli (evalvacija), in tistih, ki jih načrtujemo v prihodnje (napovednik).
Skozi obvestila po ozvočenju pri učencih sistematično razvijamo slušno pozornost, kar
je že nekaj let zapored ena od prednostnih nalog.
12 Zdravstveno varstvo
September 2019
Program za šolsko leto 2019/20 bo potekal po naslednjem razporedu:
Učenci osmih razredov bodo imeli sistematski pregled, ki vključuje odvzem krvi in
urina ter pregled sluha z avdiometrom ter pregled za poklicno usmeritev.
Oktober 2019
Učenci šestih razredov bodo imeli sistematski pregled. Cepljenje deklic 6. r. proti HPV
virusom (cepljenje je prostovoljno, ob pisnem soglasju staršev: dva odmerka cepiva, prvega
dobijo na pregledu, na drugega jih pripeljejo starši).
Januar 2020
»Medicinsko poklicno usmerjanje« – timska obravnava učencev 9. razreda in izdajanje
zdravniških potrdil za vpis v srednje šole.
Marec 2020
April 2020
April, maj 2020
Učenci 3. razreda bodo imeli sistematski pregled in cepljenje proti tetanusu in davici.
Sistematski pregledi in cepljenje prvošolcev proti hepatitisu B (tretja doza).
Pregledi otrok pred vstopom v šolo. Vstopniki so cepljeni proti ošpicam, mumpsu,
rdečkam in s prvo dozo proti hepatitisu B. Po štirih tednih so povabljeni na cepljenje z drugo
dozo proti hepatitisu B, tudi v spremstvu staršev.
104

Sistematski pregledi in cepljenja bodo potekali v Dispanzerju za šolske otroke in
mladino v dopoldanskem času. Vsakodnevno bosta potekali dve kurativni ambulanti od 7. do
14. ure. Popoldanska ambulanta bo od 14. do 20. ure. Starši lahko pokličejo in se dogovorijo za
uro pregleda.
12.1.1 Program zdravstvene vzgoje
• 1. razred: Skrb za lastno telo (varovanje čutil, telesna drža),
• 2. razred: Pomen zajtrka za zdravje,
• 3. razred: Osebna higiena,
• 4. razred: Preprečujemo poškodbe pri šolarjih,
• 5. razred: Zdrava prehrana,
• 6. razred: Odraščanje,
• 7. razred: Mladost brez alkohola, cigaret in drog,
• 8. razred: Gibam se,
• 9. razred: AIDS in spolno prenosljive bolezni.
Zdravstveni dom Celje bo v šolskem letu 2019/20 zagotovil še dve dodatni uri
VZGOJE ZA ZDRAVJE za vsak razred.
12.1.2 Opravičila
Opravičila bodo učenci dobili v skladu s šolskimi pravili za osnovne šole, ki jih je
izdalo Ministrstvo za šolstvo. Otrok dobi opravičilo, če manjka v šoli več kot 5 delovnih dni in
je zdravljen pri zdravniku. Celoletna opravičila za pouk športne vzgoje lahko učenci dobijo v
mesecu septembru na osnovi prošnje staršev in pregleda pri zdravniku.
105

13 Vzgojni načrt, šolski red in hišni red
Šole načrtujejo svoje delo na področju vzgoje z vzgojnim načrtom. Z vzgojnim
načrtom šola na osnovi zakonsko določenih ciljev in vrednot, v sodelovanju s starši in učenci,
določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot, ob upoštevanju potreb in interesov
učencev ter posebnosti širšega okolja. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti, ki so
proaktivne in preventivne, svetovanje, usmerjanje ter druge dejavnosti (pohvale, priznanja,
nagrade, vrste vzgojnih ukrepov in podobno) in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter
njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta.
Na podlagi vzgojnega načrta šola v pravilih šolskega reda natančneje opredeli
dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja,
določi vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil, organiziranost učencev, opravičevanje
odsotnosti ter sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev in druga področja.
Pravila šolskega reda so objavljena na spletni strani šole, v katerih šola predstavi še
značilnosti programa šole, organizacijo dela šole v skladu z letnim delovnim načrtom, pravice
in dolžnosti učencev, vsebino vzgojnega načrta, hišni red ter druge podatke.
Kadar vzgojne dejavnosti, postopki in ukrepi, opredeljeni v vzgojnem načrtu in
pravilih šole, ne dosežejo namena, se učencu izrečejo vzgojni ukrepi. Šola za učenca, ki mu je
bil izrečen vzgojni opomin, pripravi individualni vzgojni načrt, v katerem opredeli konkretne
vzgojne dejavnosti, postopke in ukrepe. Izrekanje vzgojnih opominov je določeno s
Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli.
Učenec in njegovi starši lahko pisno podajo ugovor razredniku ali šolski svetovalni
službi ali ravnatelju glede vzgojnega delovanja šole. Če učenec ali starši v 30 dneh ne dobijo
pisnega odgovora oziroma če z njim niso zadovoljni, lahko dajo predlog za inšpekcijski nadzor.
Zakon posebej ureja tudi postopek odločanja o pravicah in dolžnostih učencev.
O pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti otroka oziroma učenca
odloča pritožbena komisija, ki jo imenuje Svet šole. Zakon določa sestavo in mandat pritožbene
komisije ter potek postopka pri pritožbenem organu.
13.1 Vzgojni ukrepi
Pravice, dolžnosti in obveznosti učencev so zapisane v Pravilih o šolskem redu
Osnovne šole Hudinja in v Hišnem redu Osnovne šole Hudinja.
Na Osnovni šoli Hudinja se lahko v primeru kršitev šolskega in hišnega reda učencem
izrečeta naslednja vzgojna ukrepa: vzgojno opozorilo in vzgojni opomin. Izrečene sankcije se
stopnjujejo, kar pomeni, da se učencem izrekajo postopoma, in pri tem se upošteva delovanje
predhodnih vzgojnih sankcij. Najblažja oblika vzgojne sankcije je VZGOJNO OPOZORILO,
106

ki ga učenec prejme ob prvi večji kršitvi pravil ali pa v primeru, ko večkratna opozorila učiteljev
ali ostalih delavcev šole niso učinkovala.
Vrsta ukrepa Način izrekanja Ukrepi po vzgojnem
načrtu
Kdo ga izreče Obveščanje
VZGOJNO
OPOZORILO
(največ 3)
Razrednik
(Sam ali na
pobudo katerega
od učiteljev ali
drugih delavcev
šole.)
Starši prejmejo
pisno obvestilo
(interni šolski
obrazec).
Razrednik se pred
izrekom vzgojnega
opozorila posvetuje
z ravnateljem šole.
1. Razgovor razrednika
(in učitelja) z učencem
in starši učenca.
2. Učenec po pouku
opravi razgovor s
svetovalno službo (1 h, 2
h ali 3 h).
3. Učenec opravi
družbeno-koristno delo
na šolskem vrtu ali v
prostorih šole (1 h, 2 h
ali 3 h).
V primeru, ko učenec nadaljuje s kršenjem pravil, zaradi katerih je že prejel vzgojno
opozorilo ali pa stori nov večji prekršek, lahko prejme VZGOJNI OPOMIN.
Vrsta ukrepa Način izrekanja Ukrepi po vzgojnem
načrtu
Kdo ga izreče Obveščanje
VZGOJNI
OPOMIN
(največ 3)
Učiteljski zbor
(Na pobudo
razrednika, ki
mora predhodno
opraviti razgovor
z učencem in
njegovimi starši
ter preveriti vse
okoliščine
domnevnih
kršitev pravil).
Starši prejmejo
pisno obvestilo
(predpisan obrazec
v skladu z ZOŠ)
in individualizirani
načrt.
Učenec in starši so
opozorjeni, da lahko
nadaljnje kršitve
privedejo do
premestitve učenca
v drug oddelek ali
na drugo šolo.
Razgovor razrednika (in
učitelja) z učencem in
starši učenca.
Učenec po pouku opravi
razgovor s svetovalno
službo
(2 h, 4 h ali 6 h).
Učenec po pouku opravi
razgovor z ravnateljem
šole.
Učenec opravi družbeno–
koristno delo na šolskem
vrtu ali v prostorih šole
(2 h, 4 h, 6 h).
V posebnih primerih se lahko iz vzgojnih razlogov za posameznega učenca namesto
programa izven šole, ki poteka v okviru dnevov dejavnosti (kulturni, naravoslovni, tehniški in
športni dnevi), organizira primerljiva nadomestna dejavnost, ki poteka v prostorih šole.
107

Vzgojno delovanje na OŠ Hudinja temelji na sprotnem (vsakodnevnem) spremljanju
stanja in ukrepanju v primeru kršitev šolskega reda in pravil, ki so zapisana v Pravilih šole in v
Hišnem redu OŠ Hudinja.
O kršitvah se vodi evidenca v šolski dokumentaciji, kar pomeni, da razrednik kršitev
in ukrep sproti zabeleži in o tem ustno in pisno obvesti starše učencev.
13.1.1 Napotitev motečega učenca od pouka v šolsko svetovalno službo
V primeru motenja pouka učitelj učenca ustno opozori. Če učenec ne upošteva
opozoril učitelja, ga učitelj ponovno opozori in vpiše v dokumentacijo. Ko so kršitve reda in
discipline pri pouku tolikšne, da so moteče za ostale učence oziroma onemogočajo kvalitetno
izvedbo pouka, lahko učitelj motečega učenca napoti v šolsko svetovalno službo, saj imajo
ostali učenci pravico do nemotenega in predvsem kvalitetnega dela.
Moteči učenec v času trajanja šolske ure počaka v svetovalni službi, kjer napiše pisno
poročilo o dogajanju in v prisotnosti svetovalne delavke dela samostojno s pomočjo učnih
gradiv. Po končanem pouku istega dne učitelj, ki je učenca napotil iz razreda, opravi razgovor
z učencem – na razgovoru lahko sodelujeta tudi svetovalna služba in razrednik. V tem času
učenec prav tako prepiše oziroma nadoknadi zamujeno snov. O razgovoru, ki traja praviloma
eno šolsko uro, učitelj obvesti starše učenca in razgovor dokumentira.
13.1.2 Ukrepi za zmanjšanje nasilja med učenci
Dosledno ukrepanje in še bolj preprečevanje nasilja med učenci je ena od prednostnih
nalog na naši šoli. Tudi sicer temu področju že vrsto let namenjamo posebno pozornost, saj je
nasilje v celotni družbi zadnja leta, še posebej verbalno, v porastu. Verbalno nasilje je vsaka
namerna uporaba besede, ki nekoga prizadene. To je najbolj razširjeno nasilje, ki hudo
prizadene veliko ljudi. Žrtve nasilja pravijo, da verbalno nasilje veliko bolj prizadene in boli
kot fizično. Težko ga je prepoznati, saj ljudje svoje probleme skrivajo in se prepričujejo, da ni
nasilje, če ni fizično. Tudi ta predstava je napačna, saj verbalno nasilje lahko nosi veliko hujše
posledice. Pri otroku ali mladostniku, ki je žrtev nasilja, se lahko pokažejo posledice nasilja,
kot so: depresivnost, slaba samopodoba, sramežljivost, zadržanost, izolacija, slabši šolski uspeh
in drugih dosežkov, odpor do šole, pogosto obolevanje in drugo.
Verbalno nasilje velikokrat vodi v hude grožnje in kasneje v fizično nasilje. Na naši
šoli učence stalno osveščamo, da je prav, da zaščitimo žrtve, saj je lahko vsak od nas žrtev
nekoga drugega.
Eden od zelo učinkovitih ukrepov je tako imenovani »rdeč nabiralnik« z nazivom
»STOP NASILJU«. Nabiralnik je stalno nameščen v 1. nadstropju in omogoča anonimno
oddajo opaženih primerov nasilja na šoli. Sporočila lahko v nabiralnik oddajo učenci, starši in
108

zaposleni. Nabiralnik tedensko pregleda tajnik in zbere oziroma uredi vse prispele prijave iz
nabiralnika. Prijave nato pregleda svetovalna delavka in po potrebi ustrezno ukrepa.
13.2 Navodila za delo pedagoških delavcev
13.2.1 Podrobnejša navodila za delo učiteljev
Učitelj skrbi za celostni razvoj učencev. Zagotavlja možnosti za razvoj učencev na
spoznavnem, socialno-emocionalnem in psihomotoričnem področju. Otrokom omogoča, da
osvajajo nova znanja in jih znajo uporabiti.
Učitelj se pripravlja na pouk vsebinsko o tem, kaj bo poučeval, ob tem pa je pomembna
metodično-didaktična priprava, kjer načrtuje, kako bo poučeval. Za vsebinsko pripravo
obstajajo dokumenti, ki so za vse obvezujoči, to so učni načrti. Kako vsebine predstaviti
učencem, je zahtevno delo. Učitelj upošteva razvojno-osebnostne lastnosti otrok določene
starosti in vodilo, da delo organizira tako, da učenci sami osvajajo nova znanja in da se ob tem
dobro počutijo. Pomembno je, da otroke za delo motivira, jih aktivno vključi v delo, da ustvari
pozitivno učno klimo. Vse to zahteva od učitelja vedno nova iskanja in ustvarjalnost. Priprava
na pouk in analiza dela potekata v službenem času v šoli. Zelo dobro je, če obstajajo možnosti
za timsko načrtovanje z učitelji, ki učijo v paralelkah. Takšne priprave so običajno bogatejše,
saj svoje zamisli prispeva več učiteljev in izberejo lahko le najboljše. Učitelj mora imeti
izdelano učno pripravo za vsako učno uro in jo imeti s seboj v šoli.
V učiteljevo obvezo spada tudi popravljanje nalog in izdelkov, kar lahko opravi v šoli
po pouku ali doma. Ena izmed odgovornih nalog je preverjanje in ocenjevanje znanja. Učitelj
si zapisuje napredek posameznika v redovalnico in ob zaključku leta zapiše končno opisno
oceno v spričevalo. Vsak dan sproti zapisuje vsebino in cilje, ki jih osvajajo pri pouku v
dnevnik, kamor beleži tudi kulturne, naravoslovne, tehniške in športne dneve ter navzočnost
učencev. Ob koncu šolskega leta osebne podatke vsakega učenca zapiše v matično knjigo.
Pomembna učiteljeva naloga je razredništvo. Razrednik skrbi za razred kot celoto in rešuje
probleme, če se pojavijo.
Med njegove naloge sodi tudi vsebinska priprava in izvedba vsaj treh roditeljskih
sestankov, na katerih starše seznanja z delom v razredu, disciplino, težavami, če se pojavijo, in
seveda s pozitivnimi izkušnjami. Na govorilnih urah vodi osebne razgovore s starši, lahko tudi
ob navzočnosti otroka. Potrebno je tudi stalno strokovno izpopolnjevanje, kajti učitelj se mora
sproti seznanjati z novostmi in spremembami na strokovnem področju.
Osnova za učiteljevo delo sta učni načrt in katalog znanj. Učni načrt predpisuje vsebine
in cilje za posamezni razred, v katalogu znanj pa je zapisano, kaj naj bi učenci znali. Posebej
so označena minimalna in temeljna znanja. Med več učbeniki in delovnimi zvezki, ki so na
voljo za posamezni predmet, se odloči za najprimernejše.
109

13.2.2 Podrobnejša navodila za delo učiteljev v OPB
Učitelji v podaljšanem bivanju upoštevajo smernice za podaljšano bivanje in različne
oblike varstva učencev v devetletni osnovni šoli (MIZŠ in ZRSŠ, 2005).
Začetek dela
Učenci na začetku ure vstanejo in počakajo, da se vsi umirijo. Učitelj pozdravi učence
in šele nato sedejo. Učenci praviloma sedijo po zapisanem sedežnem redu. Učitelj obvezno
preveri prisotnost in jo vsakodnevno zabeleži. Sledi kratka predstavitev urnika dela in po
potrebi ponovitev pravil obnašanja. Ker so tudi domače naloge pomemben del podaljšanega
bivanja, jih učitelj na glas ponovi in zapiše na tablo.
Odhod učencev na dejavnosti, ki potekajo izven učilnice
Učenci odidejo na dejavnosti izven učilnice v koloni, umirjeno in skupaj. Učitelj
učence pred odhodom iz učilnice vedno znova opozori na pravila in v primeru neupoštevanja
se učenci (vsi ali posamično) vrnejo v učilnico in ponovijo odhod. Prav je, da učenci pri hoji na
hodniku ne motijo dela ostalih na šoli.
Kosilo
Učenci pridejo v jedilnico umirjeno, v strnjeni koloni. Učenci sedijo skupaj za isto
mizo, da jih lahko učitelj vseskozi nadzoruje. Med kosilom se učenci praviloma ne pogovarjajo,
ampak kulturno uživajo hrano. V nasprotnem primeru učitelj odreagira, opozori učenca in tako
zagotovi, da skupina kot celota konča s kosilom v približno istem času. Če so učenci kot skupina
med jedjo preglasni, učitelj odreagira in umiri učence.
Učenci vzamejo celotno kosilo, saj je prav, da uživajo raznovrstno hrano in domov ne
prihajajo lačni. Če učenec kakšne hrane ne mara preveč, naj vzame manjšo količino in jo vsaj
poskusi. Prav je, da jih učitelj pri tem vzpodbuja.
Po končanem kosilu učenci sedijo na svojem mestu in vstanejo, ko večina s kosilom
zaključi. Odhod iz učilnice je prav tako umirjen in urejen, »zamudniki« izjemoma pridejo sami.
Domače naloge in učenje
Domače naloge delajo vsi učenci v skupini – izjeme niso mogoče, saj je pravica večine
učencev do nemotenega dela večja od pravice posameznika, ki ne želi delati naloge in
praviloma moti ostale. Dobro je, da ima učitelj pripravljene dodatne naloge (lahko tudi
križanke, rebuse, pobarvanke …) – pri tem sodeluje z učiteljem v razredu. Naloge naj bodo
raznovrstne.
110

Dejavnosti v telovadnici in na prostem
Uporaba telovadnice je mogoča samo v vodeni obliki, kar pomeni, da učitelj vnaprej
pripravi dejavnost in jo vseskozi nadzoruje. Uporaba telovadnice kot prostora, kjer se učenci
lovijo, skačejo ali počnejo karkoli brez nadzora, ni dovoljena. Na začetku, takoj po prihodu v
telovadnico, se učenci postavijo v vrsto zbor in takrat učitelj razloži in pokaže, katera dejavnost
bo v telovadnici potekala. V telovadnici je priporočljiva uporaba piščalke, s katero učitelj
označi konec dejavnosti in ponovno pokliče učence v vrsto zbor.
Enaka pravila veljajo na prostem, kjer mora učitelj v vsakem trenutku videti, kaj
počnejo učenci – vnaprej dogovorjen prostor gibanja (npr. nevarni odpadki).
Učitelj v podaljšanem bivanju s svojim delom in odnosom do učencev ter staršev
prispeva k urejenemu, kvalitetnemu, koristnemu in prijetnemu preživljanju časa po pouku.
Vzgojni ali učni problemi posameznikov ne smejo in ne morejo biti razlog za slabo počutje
celotne skupine in še posebej pridnih učencev. Pravila v OPB uveljavlja učitelj in je tudi v celoti
odgovoren za delo in varnost učencev.
13.2.3 Podrobnejša navodila za delo dežurnih učiteljev
Da bi vzgojno-izobraževalno delo potekalo nemoteno in da bi se zagotavljala varnost,
učenci in izvajalci programov opravljajo po razporedu dnevna dežurstva v posameznih šolskih
prostorih. Dežurni učitelji lahko za učence, ki ne upoštevajo njihovih navodil oziroma kršijo
določila tega hišnega reda, predlagajo vzgojne ukrepe, skladno s Pravili šolskega reda.
Naloge dežurnih učiteljev, ki svoje delo opravljajo po razporedu v vseh odmorih med
posameznimi urami:
• skrbijo za red in primerno disciplino med učenci ter za njihovo varnost,
• nadzorujejo gibanje učencev po prostoru,
• opravljajo preglede prostorov, kjer se zadržujejo učenci, in opozarjajo na
pomanjkljivosti,
• nadzorujejo delo dežurnih učencev ter jim dajejo dodatna navodila in naloge,
• učence opozarjajo na vzdrževanje čistoče v šolskih prostorih in v okolici šolskega
poslopja,
• kontrolirajo garderobe učencev in poskrbijo, da so te urejene.
Naloge glavnega dežurnega učitelja v jedilnici, ki svoje delo opravlja v času po pouku, do
14.30:
• skrbi za miren in urejen prihod učencev v jedilnico,
• skrbi, da učenci urejeno odložijo torbe,
• skrbi, da gredo učenci k razdeljevalnemu pultu brez prerivanja,
111

• skrbi, da učenci pravilno uporabljajo jedilni pribor in kulturno zaužijejo hrano,
• motivira učence, da jed vsaj poskusijo in je ne mečejo preveč stran,
• skrbi, da učenci po končanem obroku pospravijo prostor, ki so ga uporabili,
• skrbi, da učenci mirno in urejeno zapustijo jedilnico,
• skrbi, da učenci ne odnašajo hrane iz jedilnice.
Dežurni učitelj v jedilnici ima pravico, da prekine izdajanje hrane ali odstrani
posameznika oz. skupino učencev, ki se v jedilnici ne obnašajo kulturno in v skladu z njegovimi
navodili.
13.3 Razpored dežurstva učiteljev
Dežurstvo učiteljev na šoli je organizirano tako, da so vanj vključeni vsi učitelji, kar
zagotavlja enakomerno obremenitev in dober pregled nad dogajanjem v šolskih prostorih med
odmori: vsak učitelj na šoli je dežuren enkrat tedensko, enkrat mesečno pa je glavni dežurni na
šoli. Dosledno in temeljito izvajanje dežurstva je pomembno zaradi zagotavljanja šolskega reda
in varnosti vseh učencev na šoli.
Poimenski razpored učiteljev je narejen na osnovi urnikov za 1. in 2. polletje. V
vsakem odmoru je, ob upoštevanju prostorskih kapacitet in števila učencev, na šolskih hodnikih
prisotno naslednje število dežurnih učiteljev:
• pritličje: 1 učitelj (z učenci 1. razreda so v vseh odmorih učiteljice ali vzgojitelji, z
učenci pri športni vzgoji pa so v garderobah v vseh odmorih učitelji športa),
• 1. nadstropje: 2 učitelja (1 učitelj v delu hodnika pred zbornico in drugi na hodniku,
ki vodi do učilnice glasbe),
• 2. nadstropje: 2 učitelja (dežurata vsak v svojem delu šolske avle).
13.4 Učna in delovna obveza učiteljev
13.4.1 Redno delo
Ravnatelj kot poslovodni organ in pedagoški vodja šole na podlagi 49. člena ZOFVI
organizira, načrtuje in vodi delo šole ter pripravlja predlog LDN, za izvedbo katerega je tudi
odgovoren.
Ravnatelj torej organizira delo ob upoštevanju določb ZOFVI, KPVIZ, ZDR-1,
ZEPDSV oziroma drugih predpisov, tako da zagotovi izvedbo del, dejavnosti oziroma nalog
(potrebnih za uresničitev programa osnovne šole), katerih vsebino, obseg in razporeditev
osnovna šola v skladu z 31. členom ZOsn določi z LDN.
112

Delovna obveznost učiteljev je določena v 119. členu ZOFVI in obsega:
• učno obveznost, ki obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci;
• pripravo na pouk, ki obsega sprotno vsebinsko in metodično pripravo ter pripravo
didaktičnih pripomočkov;
• popravljanje in ocenjevanje izdelkov in
• drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa, ki obsega
sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, opravljanje nalog
razrednika, organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, zbiranje in
obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega
dela, mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom višjih šol ter
sodelovanje s šolami in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce,
mentorstvo pripravnikom, urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic,
igrišč, nasadov in podobno, organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno
koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci, vajenci oziroma
dijaki, pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj,
taborjenj, ki jih organizira šola, in opravljanje drugih nalog, določenih z LDN (v
nadaljevanju: drugo delo).
ZOFVI, ZOsn in drugi predpisi, ki urejajo osnovnošolsko izobraževanje, ne vsebujejo
posebnih določb o trajanju tedenskega polnega delovnega časa, zato se na podlagi 107. člena
ZOFVI delovna razmerja v šolah urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
Ker delovna obveznost učiteljev ni zgolj učna obveznost, ampak tudi priprava na pouk,
popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, predstavljata polni delovni čas (40 ur)
učitelja seštevek ur, ki jih učitelj opravi v okviru učne obveznosti, in seštevek ur, ki jih učitelj
opravi s pripravo na pouk, popravljanjem in z ocenjevanjem izdelkov in drugim delom, kamor
(med drugim) sodi tudi opravljanje drugih nalog, določenih z LDN (v nadaljevanju: druge
naloge, določene z LDN).
113

V okviru 40-urnega delovnega tedna učitelji opravijo naslednja dela:
Pouk in priprava na pouk Skupna dela Individualna dela
1. steber 2. steber 3. steber
40 ur
33 ur 7 ur
Delo, ki ga učitelj opravi v
šoli in delno doma – do 10
ur na teden.
Izvedba učnih ur v razredu.
Priprave na pouk,
popravljanje in ocenjevanje
izdelkov učencev …
Delo, ki ga učitelj opravi v šoli ali doma.
Delo razrednika, sestanki
UZ,
dežurstvo, skupna
izobraževanja in drugo.
Tekmovanja, projekti,
suplence, spremstva,
svetovalne ure, sestanki …
Delovni čas učiteljev je od 7.00 do 15.00. Zaradi posebne narave dela lahko učitelji
del delovne obveznosti, in sicer pripravo na pouk v obsegu 11 ur tedensko, opravijo tudi doma.
13.4.2 Delo v »počitnicah«
Letna delovna obveznost je delovna obveznost strokovnega delavca, izračunana za
obdobje enega šolskega leta, od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta. Letna delovna
obveznost strokovnih delavcev se določi glede na trajanje šolskega leta v skladu s Pravilnikom
o šolskem koledarju za osnovne šole, prazniki in dela prostimi dnevi ter pravico strokovnega
delavca do letnega dopusta.
Ker so počitnice daljše od letnega dopusta učiteljev, učitelji med šolskim letom
opravijo določena dela izven rednega delovnega časa, in tako nadomestijo dneve »počitnic«, ki
presegajo število dni letnega dopusta.
Med tovrstna dela šteje drugo delo, ki ga učitelji praviloma opravijo v popoldanskem
času (po 15. uri) ali ob sobotah in nedeljah: udeležba na seminarjih, spremstva na tekmovanjih,
v šoli v naravi, na planinskih pohodih in ostalih prireditvah, priprava in izvedba prireditev,
mentorstvo mladim raziskovalcem, koordinatorstvo projektov in akcij ter drugo.
Vsako leto ravnatelj skupaj z učiteljem pripravi njegov individualni delovni načrt, po
katerem izvaja te naloge. Ravnatelj z individualnim letnim delovnim načrtom za vsakega
učitelja pred začetkom šolskega leta opredeli obseg in razporeditve del in nalog, ki so potrebne,
da učitelj izpolni svojo delovno obveznost na tedenski in letni ravni.
Z začetkom šolskega leta 2018/2019 se začnejo uporabljati določbe iz Sprememb in
dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji o
delovnem času učiteljev v osnovnih in srednjih šolah (v nadaljevanju: KPVIZ).
114

44. člen KPVIZ
V 44. členu KPVIZ je opredeljen delovni čas vseh zaposlenih na šoli in sledi ureditvi
v Zakonu o delovnih razmerjih, ki določa, da je delovni čas efektivni delovni čas, čas dnevnega
odmora med delom in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno
pogodbo. Polni delovni čas je 40 ur tedensko.
Pred začetkom šolskega leta ravnatelj na podlagi predloga letnega delovnega načrta
zavoda določi letni razpored delovnega časa za vse zaposlene in sicer tako, da v njem opredeli:
razporeditev delovnega časa (neenakomerno, enakomerno) in določi delovne dneve (upoštevaje
zakonsko določene dela proste dneve in šolski koledar). V okviru neenakomerno razporejenega
delovnega časa določi obdobja, v katerih se delo na šoli opravlja v manjšem obsegu ali ne
opravlja (praviloma čas šolskih počitnic) in obdobja, ko delavci delajo več kot 8 ur dnevno
(praviloma v času 38 tednov trajanja pouka). O tem pisno obvesti delavce in sindikat, na v
zavodu običajen način.
Zavod mora voditi evidenco delovnega časa v skladu s predpisi – zakon, ki določa
vrste in vsebino evidenc v zvezi z delovnim razmerjem je Zakon o evidencah na področju dela
in socialne varnosti (Uradni list RS št. 40/06, v nadaljnjem besedilu: ZEPDSV).
44. a člen KPVIZ
Bistvena novost ureditve delovnega časa v KPVIZ je v zapovedani neenakomerni
razporeditvi delovnega časa učiteljev.
Neenakomerna razporeditev delovnega časa pomeni, da bo učitelj zato, ker v
določenem obdobju opravi večjo od povprečne 40 urne tedenske delovne obveznosti (tedni
trajanja pouka), v preostalem obdobju tekočega šolskega leta opravil manjši obseg delovne
obveznosti (čas, ko ni pouka). Ob izteku referenčnega obdobja, ki traja od 1. septembra v
tekočem koledarskem letu do 31. avgusta v naslednjem koledarskem letu, učiteljeva povprečna
tedenska delovna obveznost ne sme presegati 40 ur.
Da bo ravnatelj lažje spremljal učiteljevo delo v tekočem šolskem letu, delo oziroma
delovno obveznost učitelja načrtuje z individualnim letnim delovnim načrtom (v nadaljnjem
besedilu: iLDN). Zaželjeno je, da je delovna obveznost v iLDN načrtovana tako, da ob koncu
šolskega leta učitelj ne bo imel niti presežka niti manjka ur oziroma, da bo ob izteku
referenčnega obdobja njegov povprečni polni delovni čas izravnan. Ker je to težko izvedljivo
zaradi številnih nepredvidenih dodatnih del in nalog ter odsotnosti zaposlenih med šolskim
letom, se morebitni primankljaj ali presežek ur prenese v naslednje šolsko leto, saj je dopust
oziroma obveza vezana na koledarsko in ne na šolsko leto.
Učitelju se v okviru iLDN priznajo oziroma upoštevajo izključno dela, ki so zapisana
v Letnem delovnem načrtu oziroma so odobrena s strani vodstva šole – to se nanaša tako na
vsebino kot na obseg dejavnosti.
115

44. b člen KPVIZ
Delovna obveznost učitelja obsega:
• tedensko učno obveznost, določeno z zakonom,
• pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov ter
• drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa.
stebre.
Delo oziroma delovno obveznost učitelja v posameznem šolskem letu razdelimo v tri
I. steber – delo, potrebno za izvedbo pouka
V I. steber sodijo izključno naloge, določene s Prilogo 1 h KPVIZ. Učitelju, ki ima
sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, se za izvedbo učne obveznosti, priprav na
pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov (in za druge naloge iz Priloge 1) za čas 38 tednov
pouka upošteva 33 ur tedensko oziroma 1254 ur letno. V okvir 33 ur sodi tedenska učna
obveznost učitelja iz 120. do 122. člena ZOFVI, povečana ali zmanjšana tedenska učna
obveznost v skladu s 124. členom ZOFVI, zmanjšana tedenska učna obveznost v skladu z
normativi in 62. členom KPVIZ.
• Priprave na pouk: letna priprava, sprotna vsebinska priprava, metodična priprava,
priprava didaktičnih pripomočkov.
• Priprava na preverjanje in ocenjevanje in izdelava potrebnega gradiva.
• Popravljanje testov in drugih izdelkov učencev, poprava domačih nalog – kar je
vezano na izvajanje pouka.
• Individualizacija in diferenciacija pouka – gre za izvajanje pri samem pouku.
• Vodenje obvezne dokumentacije – vsa dokumentacija, ki je vezana neposredno na
pouk (dnevnik, redovalnica …).
• Naloge, ki v skladu z normativi pomenijo nižjo obveznost učiteljev, razen nalog
razrednika – v skladu s pravilniki o normativih in standardih za izvajanje programov
osnovnega in srednjega šolstva.
II. steber – drugo delo po vsebini skupno vsem učiteljem
V II. steber sodijo naloge, ki so skupne vsem učiteljem. To pomeni, da lahko ravnatelj
v iLDN učitelja doda tudi drugo nalogo, ki pa mora biti načrtovana v okviru LDN zavoda, po
svoji vsebini pa mora biti skupna vsem učiteljem zavoda (če ni skupna vsem, se jo določi v III.
steber iLDN učitelja, ki jo opravlja). Za naloge iz II. stebra se učitelju v iLDN prizna najmanj
150 ur in največ 180 ur letno. Pojasnila v zvezi z vsebino del in nalog (II. steber).
• Sodelovanje s starši.
• Sodelovanje v strokovnih organih šole.
• Sodelovanje z zunanjimi institucijami.
• Organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje.
116

• Zbiranje in obdelava podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in
drugega dela.
• Urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov in podobno.
• Opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom zavoda – samo tiste
naloge iz LDN zavoda, ki so po svoji vsebini skupne vsem učiteljem v zavodu.
III. steber – drugo delo, individualno določeno
V III. steber sodijo tista dela in naloge učitelja, ki so potrebne za uresničitev
izobraževalnega programa in ne sodijo v I. ali II. steber. Med naloge v III. stebru sodijo naloge
razrednika (razen sodelovanja s starši, ki se upošteva v II. stebru). Letni obseg ur za naloge in
dela iz III. stebra predstavlja razliko do zapolnitve polne delovne obveznosti učitelja.
Primeri nalog III. stebra, ki se učiteljem lahko individualno določijo kot delovna
obveznost (drugo delo):
• naloge razrednika (ure oddelčne skupnosti v OŠ …),
• sodelovanje v Svetu zavoda,
• priprava na tekmovanja in tekmovanja, sodelovanje učiteljev pri organizaciji
oziroma izvedbi tekmovanj,
• vse načrtovane oblike nadzora na šoli,
• organizacija različnih proslav, prireditev, razstav,
• mentorstvo učencem/dijakom/pripravnikom, vodenje pevskih zborov,
• delo na projektih,
• promocija šole,
• šolski časopis, spletna stran šole, druge šolske publikacije, šolska kronika,
• nadzor pri NPZ, splošni in poklicni maturi,
• priprava in spremljanje individualiziranih programov za učence,
• strokovne ekskurzije, ki so del programa in pomenijo izvajanje OIV: ure nad 33,
• izmenjava v okviru projektov,
• drugo delo po navodilu delodajalca.
44. d člen KPVIZ
Učitelj lahko del svoje delovne obveznosti iz I. stebra (priprave na pouk, popravljanje
in ocenjevanje izdelkov) opravlja izven zavoda v obsegu največ 10 ur tedensko. Učitelj opravlja
delo izven zavoda po lastnem časovnem razporedu, vendar ob upoštevanju organizacije dela v
zavodu.
117

14 Financiranje dejavnosti programa OŠ
14.1 Državni proračun
Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo plače s prispevki in davki ter drugi
osebni prejemki na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom,
normativi in standardi ter s kolektivno pogodbo ter plače s prispevki in davki in drugi osebni
prejemki za pripravnike: osnovnim šolam za izvedbo obveznega programa, dopolnilnega
pouka, dodatnega pouka, individualne in skupinske pomoči 0,5 ure na oddelek, dveh ur
interesnih dejavnosti na oddelek, programa šole v naravi, podaljšanega bivanja od prvega do
četrtega razreda in najmanj 50 % sredstev za podaljšano bivanje od 5. do 6. razreda ter sredstva
za izvedbo jutranjega varstva učencev 1. razreda.
Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za kritje materialnih
stroškov v skladu s standardi in normativi za izvedbo osnovnošolskega izobraževanja, in sicer
za:
• nadomestila stroškov delavcem v skladu s kolektivno pogodbo,
• nabavo učil in učnih pripomočkov, opredeljenih kot drobni inventar,
• potrošni material za pripravo in izvedbo pouka,
• stroške obveznih ekskurzij,
• oskrbo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z odločbo o
usmeritvi,
• prevoze učencev s posebnimi potrebami v skladu z določbo šestega odstavka 56.
člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 in 33/97) ob pouka prostih
dnevih in
• prevoze predšolskih otrok v skladu s 15. členom Zakona o usmerjanju otrok s
posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00).
14.2 Sredstva lokalne skupnosti
Iz sredstev lokalne skupnosti se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo:
• sredstva za plačilo stroškov za uporabo prostora in opreme za osnovne in glasbene
šole in druge materialne stroške, razen materialnih stroškov iz 81. člena osnovnim
šolam,
• glasbenim šolam sredstva za nadomestila stroškov delavcem v skladu s kolektivno
pogodbo,
• sredstva za prevoze učencev osnovne šole v skladu s 56. členom Zakona o osnovni
šoli, razen za prevoze učencev s posebnimi potrebami ob pouka prostih dnevih,
• sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme, javnim osnovnim in
glasbenim šolam,
• sredstva za dodatne dejavnosti osnovne šole in
118

• sredstva za investicije za osnovne šole, glasbene šole in organizacije za
izobraževanje odraslih ter del sredstev za investicije v šolstvo narodne skupnosti.
14.3 Prispevki staršev
Javna šola ne more pridobivati sredstev iz prispevkov učencev za izvajanje javnoveljavnih
programov, ki se financirajo iz proračunskih sredstev, razen za storitve, za katere je
tako določeno z zakonom, in za storitve, ki po izobraževalnem programu niso obvezne ali
presegajo predpisane normative in standarde.
14.4 Šolski sklad
Šolski sklad OŠ Hudinja je bil ustanovljen na seji Sveta zavoda, 1. oktobra 1998, v
skladu s 135. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Šolski sklad ima 7-članski upravni odbor, v katerem so predstavniki šole in
predstavniki staršev. Upravni odbor sprejema višino in načrt porabe zbranih sredstev. Poraba
sredstev je strogo namenska in jo ob zaključnem računu za preteklo koledarsko leto potrdi
upravni odbor.
Na Osnovni šoli Hudinja učencem pri pouku in izven njega nudimo višji standard od
pričakovanega. Tudi v šolskem letu 2019/20 bomo prispevke za materialne stroške, ki pomenijo
višji standard pouka in dela na šoli, zbirali preko šolskega sklada. Med te stroške, ki jih imajo
na razpolago vsi učenci na šoli, spadajo: publikacija o delu šole (beležka), šolsko glasilo
Hudinjček, nagrade za različne akcije, kotizacije za tekmovanja, papir za dodatne delovne liste,
dodatno gradivo iz literature za tekmovanja in vaje, dodatni material za likovno in tehnično
vzgojo ter dneve dejavnosti in podobno.
Glede na to, da je naša šola izjemno zmanjšala seznam delovnih zvezkov, ki jih morajo
kupiti starši, in je na tem področju med šolami, ki imajo najnižje stroške v Sloveniji, je
posledično veliko več fotokopiranja, in podatki kažejo, da so se stroški na tem področju zelo
povečali: papir, tonerji in servisi strojev.
Dokončen sklep o višini prispevka in načrtu porabe zbranih sredstev bo sprejel
Upravni odbor sklada na seji v februarju, leta 2020.
119

14.4.1 Kriteriji in merila za dodeljevanje pomoči iz šolskega sklada
S temi osnovami in merili se določajo postopek in kriteriji za dodeljevanje denarne
pomoči učencem iz sredstev Šolskega sklada Osnovne šole Hudinja.
Z možnostjo dodelitve denarne pomoči iz sredstev Šolskega sklada in načinu
uveljavljanja pravice do dodelitev sredstev šola seznani starše/skrbnike z obvestilom na
roditeljskem sestanku, spletni strani ali po elektronski pošti.
Starš/skrbnik (vlagatelj) vloži zahtevek za uveljavitev pravice do dodelitve denarne
pomoči iz sredstev šolskega sklada z izpolnitvijo posebnega obrazca (Vloga za pridobitev
pomoči iz sredstev šolskega sklada), ki ga dobi na spletni strani zavoda, pri razredniku ali v
šolski svetovalni službi.
Vloga mora vsebovati:
• osebe podatke vlagatelja,
• osebne podatke otroka – učenca,
• namen porabe sredstev, ki jih vlagatelj želi pridobiti,
• opis situacije v družini.
Obvezno mora imeti vloga priloženo veljavno odločbo o otroškem dodatku, ki jo izda
Center za socialno delo. Roki za oddajo so napisani na vlogah, saj so vezani na termine izvedbe
dejavnosti, praviloma pa je to 14 dni pred pričetkom dejavnosti. Če za vlogo ni predpisanega
datuma, se lahko odda kadarkoli v šolskem letu.
Vlogo za dodelitev denarne pomoči iz sredstev Šolskega sklada vlagatelj predloži
osebno ali po pošti v pisarno šole s pripisom »za Šolski sklad«. Če je vloga nepopolna, se
vlagatelja lahko pozove, da jo dopolni ali dodatno obrazloži.
Z oddajo vloge starši/skrbniki soglašajo, da šolska svetovalna služba za potrebe
reševanja te vloge iz evidence podatkov, ki jih o učencu zbira v skladu s 95. členom Zakona o
osnovni šoli, posreduje UO šolskega sklada podatke o zgoraj navedenem učencu/-ki in
družinskih članih za ugotavljanje upravičenosti do sredstev. Upravni odbor sklepa o
upravičenosti ali neupravičenosti do dodelitve sredstev denarne pomoči in njene višine na
osnovi teh meril in kriterijev.
Višina pomoči bo učencem dodeljena glede na število upravičencev in razpoložljiva
sredstva. O odločitvah o upravičenosti ali neupravičenosti do dodelitve sredstev denarne
pomoči iz sredstev šolskega sklada upravni odbor seznani vlagatelja zahtevka s sklepom.
Vlagatelj lahko zoper sklep upravnega odbora poda pisno pritožbo v roku 15 dni po
prejemu sklepa. Pritožba vlagateljev zoper izdan sklep upravnega odbora obravnava upravni
odbor v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe. O odločitvah seznani vlagatelje zahtevkov s
sklepom.
120

Sredstva se namenjajo za pomoč pri plačilu šole v naravi, bivanja v CŠOD, intenzivnih
pevskih vaj, ekskurzije, dnevov dejavnosti ali prehrane (v primeru posebne socialne stiske
družine).
Podlaga za vse kriterije je Odločba Centra za socialno delo Celje o otroškem dodatku
in % neto mesečnega dohodka na člana družine. Upravni odbor v vsakem primeru posebej
določi kriterije za pridobitev sredstev glede na razpoložljiva sredstva.
Subvencija plačila šole v naravi
0–18 % 100 % odobreno zneska
18,01–30 % 50 % odobreno zneska
30,01–61 % 30 % odobrenega zneska
Intenzivne pevske vaje
Od 0 % do 18 %
Od 18 % do 50 %
100 % odobrenega zneska
50 % odobrenega zneska
Ekskurzije
Od 0 % do 50 %
100 % odobrenega zneska
Svetovalna služba lahko na podlagi informacij o socialnih ali izrednih stiskah družin
in otrok dodatno presodi o dodeljevanju sredstev za posamezne dejavnosti.
14.5 Blagajniške storitve
Starši bodo tudi v šolskem letu 2019/20 vse stroške (prehrana, dnevi dejavnosti, šola
v naravi …) plačevali po položnicah. Pri plačevanju položnic nastajajo visoki stroški poslovanja
bank oziroma pošte. Staršem priporočamo plačilo različnih stroškov, ki nastanejo v šoli, z
direktnimi obremenitvami (preko trajnika) v svoji matični banki. Na ta način bodo bistveno
zmanjšali stroške plačevanja in si poenostavili način plačevanja položnic. Pri plačilu prve
položnice bodo na banki izrazili željo, da želijo uvedbo trajnika za plačevanje šolskih stroškov
in podpisali izjavo za direktne obremenitve v enem od naslednjih datumov: 8., 18. ali 28. dan v
mesecu.
Če je učenec odsoten od pouka, se pri plačilu prehrane ustrezni znesek odšteje. V
primeru neodjavljenega obroka bo potrebno strošek plačati.
121

Starši imajo možnost plačevanja vseh stroškov tudi na mestni blagajni brez bančne
provizije, in sicer v naslednjih dnevih: PON, TOR, ČET (od 8.00 do 14.30), SRE (od 8.00 do
16.30) in PET (od 8.00 do 12.30).
14.6 Nezgodna zavarovanja učencev
Naša šola bo tudi vnaprej obdržala prakso, po kateri ponudimo staršem možnost
zavarovanja pri več zavarovalnicah. Učenci bodo prejeli ponudbe prvi šolski dan, kasneje pa
boste o pogojih in rokih plačila obveščeni, odvisno od izbrane zavarovalnice. V vsakem primeru
velja, da je odločitev za zavarovanje popolnoma prostovoljna in v celoti prepuščena izbiri
staršev.
15 Program dela strokovnih delavcev
Obseg učiteljevega dela je opredeljen s 119. členom (obseg vzgojno-izobraževalnega
dela) Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Delovna obveznost učitelja
(40 ur) obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, vajenci, dijaki oziroma
študenti višjih šol (v nadaljnjem besedilu: učna obveznost), pripravo na pouk, popravljanje in
ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa.
Priprava na pouk obsega:
• sprotno vsebinsko in metodično pripravo,
• pripravo didaktičnih pripomočkov.
Drugo delo obsega:
• sodelovanje s starši,
• sodelovanje v strokovnih organih šole,
• opravljanje nalog razrednika,
• organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje,
• zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in
drugega dela,
• mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom višje šole ter sodelovanje s
šolami in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce,
• mentorstvo pripravnikom,
• urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov ipd.,
• organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij,
pri katerih sodelujejo učenci, vajenci oziroma dijaki,
• pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj,
ki jih organizira šola in
• opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom.
122

Določbe tega zakona, ki urejajo delovno obveznost učiteljev in drugih strokovnih
delavcev, se uporabljajo tudi za učitelje in druge strokovne delavce šol in zavodov za vzgojo in
izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
15.1 Strokovni organi
Strokovni organi v javni šoli so:
• učiteljski zbor,
• oddelčni učiteljski zbor,
• razrednik in
• strokovni aktivi.
15.1.1 Učiteljski zbor
Učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci šole, njegove naloge pa so:
• obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim
delom,
• daje mnenje o letnem delovnem načrtu,
• predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,
• odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v
skladu s predpisi,
• daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja,
• daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja,
• odloča o vzgojnih ukrepih in
• opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
15.1.2 Oddelčni učiteljski zbor
Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno
delo v posameznem oddelku.
Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku,
oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci, vajenci oziroma dijaki in s tistimi, ki težje
napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
123

15.1.3 Razrednik
Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate
oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, vajencev
oziroma dijakov, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter
opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
15.1.4 Strokovni aktiv
Strokovne aktive v šoli sestavljajo učitelji oziroma predavatelji istega predmeta
oziroma predmetnih področij. Članstvo v strokovnem aktivu ni vezano na izobrazbo
posameznega strokovnega delavca, ampak z delom oziroma predmetnim področjem, ki ga v
določenem šolskem letu opravlja.
Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega
področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje
vzgojno-izobraževalnega oziroma študijskega dela, obravnava pripombe staršev, učencev,
vajencev, dijakov in študentov višjih šol ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim
delovnim načrtom.
V šolskem letu 2019/2020 so imenovani naslednji vodje aktivov:
• aktiv 1. razreda: Tanja Rojc,
• aktiv 2. razreda: Maruša Zorko,
• aktiv 3. razreda: Lidija Voršič,
• aktiv 4. razreda: Marta Flis,
• aktiv 5. razreda: Sanja Podgoršek,
• aktiv OPB: Lidija Kovačič,
• družboslovni aktiv: Patricija Jakop,
• naravoslovni aktiv: Andreja Škorjanc Gril.
Vodja aktiva po dogovoru z ravnateljem sklicuje in vodi sestanke. Po sestanku napiše
zapisnik in ga odda ravnatelju ter mu hkrati poroča o vsebini sestanka in sprejetih sklepih.
124

16 Prednostne naloge na učnem in vzgojnem področju
Strokovni aktivi so za šolsko leto 2019/20 predlagali naslednje prednostne naloge, ki
jih bomo uresničevali na ravni šole skozi celo šolsko leto:
Učno področje
Pozorno poslušanje ali »Poslušati in slišati ni isto!«.
Branje besedil z razumevanjem.
Natančnost pri branju navodil.
Samostojno in temeljito pisanje domačih nalog.
Ocena »odlično« naj izkaže znanje učencev na višji taksonomski stopnji.
Vzgojno področje
• Dosledna uporaba vljudnostnih izrazov in pozdravov.
• Ničelna toleranca do fizičnega in verbalnega nasilja.
• Razvijanje občutka odgovornosti in samostojnosti pri šolskem delu.
• Kulturno prehranjevanje in spoštljiv odnos do hrane.
• Navajanje učencev na pravilno sedenje pri pouku.
16.1 Utemeljitve prednostnih nalog po strokovnih aktivih
16.1.1 1. razred:
Učno področje: poslušanje in upoštevanje navodil oziroma odzivanje na dana navodila
V prvem razredu vse pogosteje opažamo, da učenci navodila za delo slabo poslušajo.
Po natančni frontalni razlagi navodil in možnosti, da vprašajo, če česa ne razumejo, se po znaku
za pričetek dela pojavi veliko posameznikov, ki še vedno ne vedo, kaj oz. kako je potrebno
posamezno nalogo opraviti, kljub temu da so bila navodila podana le trenutek prej. Učenci že
kar pričakujejo večkratno ponavljanje danih navodil in zato navodilom dejansko ne sledijo. Ko
se morajo lotiti dela, zato ne vedo, kako, sledijo vprašanja in neprestano ponavljanje istih
navodil, kar pa je moteče za učence, ki so navodila slišali in se že lotili dela.
V prvem razredu bomo zato vsakodnevno skrbeli, da se bodo učenci navadili na
poslušanje, in sicer z večkratnimi vajami za usmerjeno poslušanje in odzivanje na govorjena
navodila ter z navajanjem na postavljanje vprašanj in razjasnitve nejasnosti v času do pričetka
samostojnega dela.
Vzgojno področje: vsakodnevna uporaba vljudnostnih izrazov in pozdravov
Pri vsakodnevnem delu vse bolj opažamo, da učenci ne uporabljajo več vljudnostnih
izrazov, kot so: prosim, hvala, izvoli … temveč želje, tudi v odnosu do odraslih, izražajo kot
zahteve: daj mi, ne bom, hočem, na, tu imaš … Prav tako učencem postaja skoraj samoumevno,
125

da prihajajo v učilnico ali odhajajo iz nje brez pozdrava. Ob stiku s starši pa spoznavamo, da
učenci teh izrazov preprosto niso vajeni, saj jih le nekateri uporabljajo vsakodnevno tudi doma.
Tako so vljudnostni izrazi učencem tuji oz. še niso avtomatizirani.
Uporabo vljudnostni izrazov bomo »trenirali« vsakodnevno ob vseh dejavnostih.
Učiteljice bomo od učencev pričakovale in dosledno zahtevale jutranji pozdrav ob vstopu v
učilnico ter pozdrav ob odhodu domov, izražanje želja z besedo prosim tako v odnosu do
zaposlenih (učitelji, kuharji, hišnik, čistilke) kot tudi v pogovorih med učenci, učenci bodo
pogosto pomagali deliti pripomočke in pri tem bomo vztrajale pri uporabi besed izvoli in hvala.
Prav tako pa smo se za prihodnje šolsko leto odločile, da bomo prvošolce postopoma
navajale na vikanje vseh odraslih.
16.1.2 2. razred
Učno področje: branje z razumevanjem
Mnenja sva, da je res pomembno, da se učenci že v prvi triadi tega zelo dobro naučijo
in prakticirajo na vseh področjih, pri vseh predmetih. Učenci ob koncu 2. razreda že znajo
prebrati besedilo in iz njega izluščiti bistvene podatke in odgovoriti na določena vprašanja. Pri
pouku dajemo veliko poudarka temu področju. Res pa je, da je veliko učencev, ki imajo
ogromno težav z branjem in razumevanjem prebranega besedila. Včasih se s kolegico v
paralelki sprašujeva, kako bi lahko to popravili in branje dvignili na višji nivo. Ugotavljava, da
učenci tudi doma ne berejo veliko in nimajo spodbudnega okolja. Enkrat sem na seminarju o
branju poslušala, kako je predavateljica dejala, kako je pomembno, da otroku bereš že od
samega rojstva naprej. V preteklosti smo uporabljali na naši šoli bralni kartonček in smo
ugotovili, da so jih eni vestno in redno izpolnjevali, drugi pa ne. S tem nismo pritegnili
nebralcev, da bi bolj posegali po knjigah. Veliko je odvisno tudi od staršev. Pri pouku se
velikokrat srečujemo z branjem navodil, besedil, umetnostne literature … Tudi pri dejavnostih
v OPB in JUV smo se velikokrat seznanili s knjigami. Mogoče bi še kakšno leto poskusili z
bralnimi kartončki, v obliki hišice ali kakšnih živali itd. Na kakšen roditeljski sestanek bi lahko
prišla knjižničarka in podala pozitivne strani branja.
Vzgojno področje: pozdravljanje, vikanje in dosledno ukrepanje pri nasilju
V 2. razredu učence navajamo na vikanje. Pri tem moramo biti dosledni, jih opozarjati
in na koncu 2. razreda skoraj vsi znajo lepo vikati. Mogoče bi lahko začeli že v začetku prvega
razreda.
Pozdravljanje je tudi zelo lepa lastnost, ki jo je potrebno ves čas negovati in jo
spodbujati. Prav je, da tudi učitelji pozdravljajo in odzdravljajo. Starejši smo zgled mlajšim.
Veliko je tudi tukaj odvisno od staršev, da učenci od doma prinesejo te vedenjske vzorce in jih
ohranjajo ter negujejo.
126

Že v 2. razredu se je potrebno veliko pogovarjati o medsebojnih odnosih in če pride
do kakšnega verbalnega ali fizičnega nasilja, ga je potrebno ustaviti in takoj odreagirati.
16.1.3 3. razred
Učno področje: samostojno branje in razumevanje navodil
Opažava, da učenci zelo površno oziroma slabo berejo navodila. Ni težava samo v
osvojeni tehniki branja in razumevanju prebranega, ampak učenci predvsem ne preberejo
celotnega navodila oziroma že na polovici prebranega navodila sklepajo, kaj naloga od njih
zahteva. Največ težav je pri sestavljenih navodilih, kjer pogosto izpustijo drugi del navodil.
Težave so tudi z navodili obkroži, podčrtaj, pobarvaj z ustrezno barvo, ki jih površno ali
napačno upoštevajo. Prednostno nalogo je potrebno začeti izvajati že v drugi polovici drugega
razreda. Učence je potrebno začeti navajati na samostojno branje navodil (enostavnih in
sestavljenih), brez ponovnega branja učitelja in dodatne razlage. Izjema so le učno šibki učenci
ali primeri težjih nalog. Različne tipe nalog z različnimi tipi navodil je potrebno utrjevati med
poukom in kasneje podobne naloge vključevati tudi v ocenjevanje znanja. V tretjem razredu bi
naj bili učenci že popolnoma samostojni pri branju navodil. Učitelj mora biti zelo dosleden tudi
pri vrednotenju nalog, glede upoštevanja in razumevanja navodil. Učenci morajo razumeti
oziroma dojeti, da bodo morali površno rešeno nalogo napisati ponovno, v ocenjevanju znanja
pa jim posledično prinese manj točk.
Vzgojno področje: spoštljiv odnos do sošolcev in delavcev šole
Določeni učenci zelo hitro in pogosto ob konfliktni situaciji odreagirajo neprimerno,
občasno tudi z neprimernimi besedami in nestrpnostjo. Prav tako določeni učenci slabo
sprejemajo drugačnost in pogosto dajejo različne opazke. Zato sva se odločili za zgoraj
omenjeno prednostno nalogo.
Na začetku šolskega leta bi se večkrat pogovorili, kaj spoštljivost sploh je. Kakšen je
spoštljiv odnos in katere besede spadajo oziroma ne spadajo k spoštljivosti. Pogovorimo se tako
o fizičnem kot verbalnem nasilju. Ob vsaki konfliktni situaciji oziroma nespoštljivem odnosu
je potrebno odreagirati, se o situaciji pogovoriti in na primeru razložiti, kakšno bi bilo pravilno
vedenje. Učence bi navajali tudi, da se postavijo v lastno kožo in vživijo v svoje občutke ob
nespoštljivem vedenju. Med šolskim letom večkrat izpostavimo različne šolske vzgojne ukrepe,
ki jih učenci slišijo po šolskem radiu in se o njih pogovorimo. Učenci se trudijo upoštevati
prednostno nalogo med poukom, odmori in v oddelku podaljšanega bivanja.
127

16.1.4 4. razred
Učno področje: razvijanje bralne pismenosti in učinkovitega branja navodil
Pri učencih je problematično površno branje navodil, besedil, pri čemer nekateri še ne
znajo izluščiti bistva. Navajale jih bomo na natančno in dosledno branje navodil oz. besedil.
Nalogo bomo izvajale pri vseh predmetih. En način je s tehniko podčrtovanja pomembnega
dela besedila. Občasno bomo pripravile učne ure, v katerih bodo učenci s pomočjo pisnih
navodil samostojno opravili določene naloge. Učenci bodo dobili povratno informacijo, kako
so bili pri tem uspešni. Ena izmed možnosti so tudi računalniško pripravljene učne vsebine, ki
učencu takoj ponudijo povratno informacijo. Pomembna je učenčeva bralna samopodoba, ki jo
razvija v prvih letih šolanja, ko se uči tehnike branja in branja z razumevanjem. Tu je bistvena
učiteljeva vloga, ko učencu daje povratno informacijo v zvezi z branjem. Pri tem mu naj učitelj
pomaga razvijati tehnike za izboljšanje branja oz. razumevanja prebranega.
Vzgojno področje: razvijanje občutka odgovornosti
Razvijali bi občutek odgovornosti za vestno opravljanje šolskih dolžnosti, npr. učenje
in pisanje domačih nalog. Učenec se na tej starostni stopnji že mora začeti zavedati, da je njegov
učni uspeh odvisen od odnosa, ki ga ima do šolskega dela. Razvijale bi otrokov občutek, da
zmore sam načrtovati šolsko delo doma in ga samostojno opraviti oz. poiskati pomoč, če jo
potrebuje. To bi dosegle z izvedbo tematske razredne ure in občasno pri pouku ob dajanju
navodil za domačo nalogo oz. učenje. Prav tako bi razvijali občutek za odgovornost v zvezi z
vedenjem v šoli oz. v skupini. Otrok mora ozavestiti, če se je neprimerno vedel, in dojeti, kakšno
škodo je s tem povzročil drugim. To bi dosegle s predstavitvijo podobnih primerov iz filmov,
knjig, zgodb. Na to temo bi pripravile tematske razredne ure, na katerih bi poglobljeno
obravnavali prav določen problem. Ozaveščanje se da doseči tudi z igro vlog, pri čemer kršitelj
opazuje in presoja dogajanje oz. se lahko sam znajde v vlogi žrtve in ozavesti, kako žrtev
doživlja neko nasilno dejanje. Vsako neprimerno dejanje se naj obravnava in ima za posledico
določen vzgojni ukrep.
16.1.5 5. razred
Učno področje: natančno branje navodil, ki zajema vsa učna področja
Opažamo namreč, da so pri večjem številu učencev pisne ocene nižje zaradi površnega
branja navodil. Težave se pojavljajo predvsem, kadar je navodilo daljše, sestavljeno ali pa
vključuje nepotrebne podatke. Učenci težko izluščijo bistvo in delajo postopno. Manjka jim
sistematika predvsem pri navezujočih nalogah. To bomo uresničevale pri večini predmetov z
dodatnimi nalogami vsaj enkrat tedensko pri različnih predmetih. Za domače naloge, pri
dodatnem in dopolnilnem pouku bomo reševali naloge z daljšim navodilom, ki bo vključevalo
128

tudi nepomembne podatke. Učence bomo navajale na reševanje po korakih, podčrtovanje
bistvenih podatkih, izpisovanje bistvenih podatkov in postopno reševanje naloge.
Njihov napredek bomo spremljale pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kjer bomo
vključevale podobne tipe naloge. Pri popravljanju Nacionalnih preverjanj znanja v 6. razredu
smo opazile, da je natančno branje navodil vsesplošna težava, ki bi jo želeli v dobrobit učencev
postopno odpraviti in jim s tem zagotoviti še boljši uspeh v prihodnjih letih na Nacionalnih
preverjanih znanja.
Vzgojno področje: kulturno prehranjevanje in odnos do hrane
Opažamo namreč, da veliko učencev nima privzgojenih osnovnih vrednot kulturnega
prehranjevanja. Ker se ta tema povezuje tudi z učno snovjo pri slovenskem jeziku, bomo
zastavljeni cilj uresničevale skozi celo šolsko leto, vsak dan pri malici, pri kosilu, v šoli v naravi
in dnevih dejavnosti. Vsakodnevno se bomo pri malici posvečali umivanju rok, pripravi
pogrinjka, kulturni razdelitvi in uživanju malice. Velik poudarek bomo imeli na količini hrane,
ki jo bo učenec vzel (vzameš toliko, kot poješ). V primeru, da nezaužita hrana ostane, jo
ustrezno ločujejo. Prav tako bomo posvečali pozornost pospravljanju po malici, čiščenju miz in
umivanju rok. Med malico učenci jedo na prostoru in ga ne zapuščajo. Pozornost bomo usmerile
tudi na hrano, ki je dostopna na hodniku. Poseben poudarek bo na higieni. Učenci ne prijemajo
hrane kar povprek in ostalo hrano pokrijejo s prtičkom, ki je temu namenjen. Hrano, ki po
nesreči pade na tla, nikakor ne odložijo nazaj na pladenj, ampak jo ustrezno umaknejo ali
odnesejo v kuhinjo. Tudi pri dnevih dejavnostih in v šoli v naravi bomo posvetile potrebno
pozornost kulturnemu prehranjevanju in pravilni uporabi jedilnega pribora. Večina učencev
pribora ne zna pravilno uporabljati ali pa ga sploh ne uporabijo. Tudi z zdravstvenega vidika
bomo učence navajale na pravilno prehranjevanje in na primerno količino zaužite hrane.
16.1.6 Aktiv učiteljev družboslovja
Učno področje: vztrajanje pri enkratnem podajanju navodil učencem
Vsi člani aktiva smo si bili enotni v tem, da bi bilo dobro, da bi učence že od prvega
razreda dalje začeli navajati na to, da »slišijo« navodilo učitelja že, ko ga pove prvič. S tem bi
učence učili osredotočenosti na učiteljevo podajanje navodil, učitelj pa bi seveda moral podajati
kratka, a hkrati jasna, navodila.
Vzrok, da smo se odločili za to prednostno nalogo, je predvsem v tem, ker smo mnenja,
da učenci vse prevelikokrat učitelja sprašujejo stvari, ki jih je pravkar povedal. Smo mnenja, da
to počnejo ravno zaradi tega, ker vedo, da jim bomo navodilo povedali še enkrat in tudi še
petkrat, če bodo vprašali. S to prednostno nalogo pa bi torej učence na nek način prisilili k
poslušanju in sprotnemu izvrševanju učiteljevih navodil. Nalogo bi morale začete izvajati že
učiteljice v prvih razredih, kot seveda vsi ostali v višjih razredih, in bi morali pri tem vztrajati.
129

Vzgojno področje: pravilno sedenje učencev pri pouku
Člani aktiva so podali svoje ugotovitve glede sedenja učencev med poukom. Prišli smo
do zaključka, da je nepravilno sedenje učencev, guganje na stolih, obračanje itd. zelo moteče
za pouk. Zato za prednostno nalogo na vzgojnem področju predlagamo prav to, da smo učitelji
konstantno pozorni na to, ali učenci sedijo lepo, se ne obračajo, ne dvigujejo nog ... Z
nepravilnim sedenjem namreč vplivajo na nepravilno držo in rast, prav tako pa s tem motijo
sošolce pri poslušanju in učitelja pri razlagi.
Tudi s to nalogo bi bilo potrebno začeti v prvem razredu in jo potem vztrajno izvajati,
in sicer tako, da se učencem že prvo uro pouka to pove, potem pa se jih ob nepravilnem sedenju
na to zopet opomni.
16.1.7 Aktiv učiteljev naravoslovja
Učna prednostna naloga: bralna pismenost in razumevanje navodil
Opažamo, da učenci površno berejo in ne razumejo besedila, kar prinaša slabe rezultate
pri ocenah in izdelkih (herbarij, seminarska naloga).
Predlagamo rešitve:
• ukinitev delovnih zvezkov v 1. in 2. triadi,
• več pisanja v zvezek in branje besedil naglas,
• prepis nalog s table v zvezek,
• g. Jani Čede bo sklical sestanek učiteljev matematike po celi vertikali, na katerem
se bodo učitelji dogovorili o uporabi delovnih zvezkov.
Vzgojno področje: samostojnost pri delu in odgovornost za opravljene obveznosti
Pri učencih je opaziti, da se pogosto zanašajo na to, da bodo vsa navodila učitelji
večkrat ponavljali ter dodatno razlagali in pojasnjevali vsakemu zase. Prav tako je pogosto
opaziti, da za vsako pomembno obvestilo, podatek ali informacijo pričakujejo, da bo učitelj
informacijo posebej izpostavil, ponovil in nato učencem predal v pisni obliki ali pa jo narekoval.
Predlagali bi takšne oblike in način dela, da bi se učenci postopoma, na začetku z manj
pomembnimi informacijami, učili samostojnosti in odgovornosti za informacije, ki so za njih
pomembnega značaja.
Primer: Učencem se pri predmetu računalništvo na začetku leta poda uporabniško ime
in geslo za dostop do skupnega e-poštnega predala, s pomočjo katerega se bodo lahko učili in
vadili uporabo e-poštnega predala. Odgovornost, ki jo morajo učenci sprejeti je, da prepoznajo
pomembnost informacije in samo poskrbijo za primerno beleženje in shrambo podatkov. V
primeru, da kasneje ugotovijo, da niso pravilno postopali (pozabijo ali izgubijo katerega od
podatkov), bi bilo dobro, da se sami znajdejo in informacijo pridobijo (vprašajo sošolca ipd.).
130

16.1.8 Aktiv učiteljev podaljšanega bivanja
Učno področje: navajanje učencev na samostojno, natančno in odgovorno pisanje
domačih nalog
Tisti učenci, ki so sami sposobni opraviti domačo nalogo, jo opravijo sami, tisti, ki
potrebujejo pomoč, pa jim je na voljo učitelj. Učence bomo navajali na natančnost ter estetiko
opravljene domače naloge. Navajanje na odgovornost pisanja domačih nalog bomo izvajali v
smislu motivacije, da učenec dobi notranjo motivacijo za delo in hkrati odgovornost do
opravljanja naloge v smislu, da ozavesti, da je to njegova obveza in hkrati ponavljanje in
utrjevanje učne snovi. Tako bomo učence spodbujali pri pisanju domačih nalog in jih motivirali
v smislu motivacijskih nagrad ob koncu meseca ali tedna.
Vzgojno področje: kulturno obnašanje tako pri pouku, pri jedi in vsakodnevnih
dejavnostih, ki jih izvajamo v šoli, vključujoč navajanje na osnove bontona pozdravljanja,
zahvale itd.
Skupni dogovor je bil, da v vseh skupinah OPB-ja učitelji poskrbimo, da se učenci
naučijo in hkrati tudi dosledno uporabljajo osnovne vljudnostne izraze, imajo spoštljiv odnos
tako do učiteljev kot tudi do stvari, ki jih v šoli uporabljajo.
16.2 Pedagoške konference in sestanki učiteljskega zbora
Učinkovitost sestankov je odvisna od vseh sodelujočih v procesu njegove priprave in
izvedbe. Vodja sestanka, zapisnikar in udeleženci imajo odgovornosti in naloge pred
sestankom, med in po njem. Konference in sestanke učiteljskega zbora praviloma vodi
ravnatelj, v njegovi odsotnosti pa pomočnik ravnatelja ali nekdo izmed članov učiteljskega
zbora s pooblastilom ravnatelja. Zapisnikarji so po abecednem vrstnem redu vsi člani
učiteljskega zbora. Pedagoške konference in sestanki učiteljskega zbora so obvezni za vse člane
učiteljskega zbora.
Vsebina pedagoških konferenc in sestankov učiteljskega zbora je pripravljena s
pomočjo računalniške predstavitve, ki je po sestanku objavljena na spletni strani šole. Na ta
način se lahko odsotni strokovni delavci seznanijo z vsebino konference oziroma sestanka.
Vabila na pedagoške konference so objavljena na oglasni deski v zbornici, skupaj z
dnevnim redom, en teden pred datumom konference. Vabila na ostale sestanke, ki datumsko
niso vnaprej določeni, so objavljena na oglasni deski v zbornici vsaj dva dni pred sestankom.
Vsa vabila so objavljena tudi na spletni strani šole.
131

16.2.1 Pedagoške konference
Pedagoške konference potekajo enkrat mesečno, praviloma zadnji delovni ponedeljek
v mesecu, po končanem delovnem času, od 15.00 do 18.00, z vmesnim 15-minutnim odmorom,
ki praviloma traja od 16.15 do 16.30. Učitelji podaljšanega bivanja pridejo na konferenco po
odmoru, torej v drugem delu. O vsebinah iz prvega dela se seznanijo s pomočjo računalniške
prezentacije, dodatne informacije pa lahko kadarkoli dobijo tudi pri ravnatelju. Zaradi
zagotavljanja sodelovanja vseh strokovnih delavcev pri morebitnih sklepih se vse točke, ki so
vezane na glasovanja, izvedejo v drugem delu.
Datumi pedagoških konferenc:
Dan Datum Konferenca
ponedeljek 26. 8. 2019 Uvodna pedagoška konferenca
ponedeljek 23. 9. 2019 2. pedagoška konferenca (spletna)
ponedeljek 7. 10. 2019 3. pedagoška konferenca
ponedeljek 4. 11. 2019 4. pedagoška konferenca
ponedeljek 2. 12. 2019 (PS) 5. pedagoška konferenca (vmesna ocenjevalna)
torek
3.12. 2019 (RS)
ponedeljek 27. 1. 2020 (PS) 1. ocenjevalna konferenca
torek
28. 1. 2020 (RS)
ponedeljek 3. 2. 2020 6. pedagoška konferenca (spletna)
ponedeljek 2. 3. 2020 7. pedagoška konferenca
ponedeljek 20. 4. 2020 8. pedagoška konferenca
ponedeljek 18. 5. 2020 9. pedagoška konferenca
torek
četrtek
9. 6. 2020
18. 6. 2020
2. ocenjevalna konferenca; 9. r.
2. ocenjevalna konferenca: 1.–8. r.
petek 3. 7. 2020 Zaključna pedagoška konferenca
16.2.2 Sestanki učiteljskega zbora in ostali sestanki
Dan Datum Konferenca
torek 27. 8. 2019 Učno in vzgojno delo v šol. letu 2019/20
Sestanki učiteljskega zbora potekajo po potrebi in so namenjeni obravnavi aktualnih
vzgojno-izobraževalnih tem oziroma vprašanj.
132

Običajno je sklican celotni učiteljski zbor, za določene teme pa je lahko sklican le
razredni učiteljski zbor, saj je tema sestanka pogosto vezana na posameznega učenca ali razred.
Ravnatelj lahko med šolskim letom skliče tudi sestanke posameznih skupin učiteljev,
kar je odvisno od obravnavane teme, npr. sestanek učiteljev podaljšanega bivanja, sestanek
razrednikov in podobno.
16.2.3 Sestanki strokovnih aktivov
Sestanki strokovnih aktivov potekajo skozi celo šolsko leto, odvisno od potreb
posameznega aktiva. Vodja aktiva skliče sestanek najmanj 3-krat letno: na začetku šolskega
leta, po zaključku 1. obdobja in na koncu šolskega leta. Termin sestankov določi vodja aktiva
po dogovoru z vsemi člani aktiva.
16.2.4 Zapisniki konferenc in sestankov
Zapisnikar napiše zapisnik v roku treh (3) dni po sestanku in ga v elektronski obliki
pošlje ravnatelju, ki zapisnik kot osnutek objavi na spletni strani šole. Člani učiteljskega zbora
lahko v roku 3 dni korespondenčno, v elektronski obliki, potrdijo (ali pa ne) zapisnik. V primeru
pravopisnih ali tehničnih popravkov zapisnikar popravi zapisnik – v primeru vsebinskih
popravkov pa se o njih izreče učiteljski zbor na prvi naslednji seji z večino vseh glasov,
prisotnih na seji.
133

17 Program ravnatelja za spremljanje pouka
V skladu z 49. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
(ZOFVI), kjer so navedene pristojnosti ravnatelja, ravnatelj prisostvuje pri vzgojnoizobraževalnem
delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje. Na naši šoli hospitacije
potekajo vsako šolsko leto pri vseh strokovnih delavcih v januarju in februarju. V mesecu marcu
ali aprilu na redni pedagoški konferenci ravnatelj opravi skupno analizo opravljenih hospitacij.
17.1 Napovedane hospitacije
Hospitacija pri učiteljih predmetne stopnje bo izvedena pri predmetu, ki ga učitelj
večinsko poučuje v okviru svoje učne obveze – izjema so učitelji, ki poučujejo izbirni predmet.
Predmet hospitacije pri učiteljicah razredne stopnje bo v tem šolskem letu matematika.
Za vsak mesec bo izdelan še podroben časovni razpored, ki bo objavljen en mesec pred
izvedbo hospitacije na oglasni deski v zbornici. To seveda pomeni, da se lahko učitelj na
hospitacijo pravočasno pripravi.
Časovni razpored spremljanja:
januar
2020
Termin
Strokovni delavci
Učitelji predmetne stopnje (22):
Bitenc Saša, Braček Tatjana, Cvirn Nika, Čede Jani, Farčnik Urška,
Galič Petra, Geršak Vida, Hrastnik Koštomaj Karmen, Hrastnik Mateja,
Hribernik Klavdija, Jakop Patricija, Kalar Uroš, Kožel Olga, Melanšek
Martin, Pančur Gregor, Podbregar Romana, Šarman Sandi, Škorjanc Gril
Andreja, Škrabe Tina, Šteger Milica, Štih Boštjan, Turk Mateja
februar
2020
Učitelji razredne stopnje, OPB in ŠSS (19):
Brešan Tanja, Breznik Lea, Flis Marta, Heiligstein Darja, Jeran Darja,
Klarer Magdalena, Kmecl Maja, Kovačič Lidija, Mesojedec Simona,
Mikic Šega Lidija, Oset Peter, Podgoršek Sanja, Rojc Tanja, Skrbinek
Tjaša, Turnšek Simona, Ulaga Lidija, Voršič Lidija, Zorko Maruša,
Žgajner Tea
Tema spremljanja hospitacije je celotna učna ura z vsemi etapami, torej njena priprava
in izvedba. V tem šolskem letu bo poseben poudarek pri spremljavi na uporabi zvezka pri pouku
134

in uvodnem ponavljanju učne snovi. Pri učiteljih podaljšanega bivanja bo poudarek na pisanju
domačih nalog in diferenciaciji dela pri učencih, ki jo učitelji zagotovijo s pomočjo dodatnih
učnih listov za učence, ki predčasno končajo z reševanjem domačih nalog.
Učitelji na dan hospitacije zjutraj pred začetkom pouka ravnatelju oddajo podrobno
pripravo za učno uro, ki jo bo ravnatelj spremljal, in vso potrebno učno gradivo, ki ga bodo pri
uri uporabili: učbenik, delovni zvezek, učni listi in drugo. Iz učnih priprav mora biti razvidno,
kako bo potekalo delo, časovno in vsebinsko. Učne priprave so osnovna učiteljeva obveza,
enako pa velja za preverjanje prisotnosti in vodenje evidenc učencev.
Na razgovor, ki poteka na dan hospitacije po končanem pouku učitelja, učitelj prinese
zvezek enega od učencev.
17.2 Nenapovedane hospitacije
Po potrebi, še posebej v primeru pripomb s strani učencev ali staršev, bo ravnatelj
opravil nenapovedano hospitacijo. Navodila v zvezi s hospitacijami so enaka kot pri
napovedanih hospitacijah.
17.3 Ocena hospitacije
Ravnatelj o poteku hospitacije piše zapisnik, ki je interno in zaupno šolsko gradivo.
Po opravljeni hospitaciji ravnatelj učitelja seznani z oceno učne ure v ustni ali pisni obliki. V
primeru pisne ocene lahko učitelj na svojo željo pri ravnatelju dobi dodatna ustna pojasnila.
Ocenjevalna lestvica je tristopenjska:
učna ura je izvedena zelo uspešno (2 točki),
učna ura je izvedena uspešno (1 točka),
učna ura je izvedena manj uspešno (0 točk).
Ocena hospitacije je del letne ocene delovne uspešnosti strokovnih delavcev, ki lahko
zajema največ 2 točki od skupno 25 točk ali 4 % skupne ocene.
135

18 Program izobraževanja
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 105. členu določa, da se
strokovni delavci v šolah strokovno izobražujejo in usposabljajo. Kot stalno strokovno
spopolnjevanje razumemo vseživljenjsko izobraževanje strokovnih delavcev na področju
vzgoje in izobraževanja, ki poleg študijskih programov za pridobitev izobrazbe in študijskih
programov izpopolnjevanja zagotavlja strokovnim delavcem možnosti za obnavljanje,
razširjanje in poglabljanje strokovnih znanj ter za seznanjanje z novostmi stroke. Cilj
strokovnega izpopolnjevanja je profesionalni razvoj in osebnostna rast strokovnih delavcev ter
večja kakovost in učinkovitost celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema (2. člen Pravilnika
o strokovnem spopolnjevanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju).
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja določa pravice delavca do števila dni
za izobraževanje v letu in povračila stroškov. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je pri
uveljavljanju te pravice potrebno upoštevati tudi izobraževanja, ki jih organizira šola, kot so
tematske konference, strokovni aktivi in druge oblike izobraževanja v okviru šole. Načrt
strokovnega spopolnjevanja je obvezni del LDN šole in se evalvira v poročilu o realizaciji LDN
šole.
Ravnatelj je odgovoren za to, da so v načrt izobraževanja prednostno uvrščeni tisti programi, ki
strokovne delavce usposabljajo za uresničevanje ciljev prenove. Ti programi so v katalogu SSS
uvrščeni med naročene programe in sodijo v naslednje kategorije:
Izobrazbeni pogoj za poučevanje oziroma opravljanje strokovnega dela. Na področju
osnovne šole so to študijski programi izpopolnjevanja za učitelje v 1. razredu devetletne
OŠ, učitelje naravoslovja, učitelje verstva in etike, učitelje tujega jezika v drugem
triletju in učitelje, ki opravljajo delo šolskega knjižničarja.
Programe stalnega strokovnega spopolnjevanja, navedene v prilogah k odredbam
oziroma pravilnikom o izobrazbenih pogojih, ki učitelje oziroma druge strokovne
delavce usposabljajo za izvajanje novih učnih načrtov in novosti v programih.
Programe stalnega strokovnega spopolnjevanja, namenjene uvajanju sistematskih
novosti (nacionalni preizkusi znanja v devetletni OŠ, delo z integriranimi učenci s
posebnimi potrebami, novi načini ocenjevanja znanja ipd.).
Strokovna srečanja in seminarje za ravnatelje, pomočnike in druge strokovne delavce,
namenjena uvajanju sistemskih in vsebinskih novosti.
Študijske skupine, namenjene uvajanju novosti na posameznih področjih.
136

Tematske konference z vsebinami s področja prenove, ki so koristne vsem strokovnim
delavcem šole.
Pri načrtovanju izobraževanja se upoštevajo tudi določila 11. člena Pravilnika o šolskem
koledarju. Šola za vsakega strokovnega delavca z letnim delovnim načrtom načrtuje, med
jesenskimi in zimskimi počitnicami najmanj 2 dni, med poletnimi počitnicami pa najmanj 3 dni
strokovnega izobraževanja in spopolnjevanja.
Strokovno izobraževanje in spopolnjevanje se lahko načrtuje namesto med jesenskimi in
zimskimi počitnicami, tudi v prostih sobotah. Namensko porabo sredstev v šolah nadzoruje
organ šolske inšpekcije (ZOFVI – 79. člen). Ravnatelj in delavci šole pa imajo seveda tudi
druge izobraževalne interese, ki presegajo navedeni okvir, začrtan zaradi potreb prenove.
V primeru, da se želi ravnatelj, učitelj ali strokovni oziroma drugi delavec udeležiti
izobraževanja (izpopolnjevanja, usposabljanja, ekskurzij, potovanj ipd.), ki ne more biti
ocenjeno kot prioritetno z vidika potreb, vezanih na izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela in
ni dovolj gospodarno z vidika porabe finančnih sredstev ter morda zahteva tudi daljšo odsotnost
delavca, ima delavec sicer pravico do izrabe letnega dopusta, vendar z upoštevanjem 125. člena
ZOFVI, 45. člena kolektivne pogodbe in določil Pravilnika o šolskem koledarju. V takem
primeru tudi ne more pričakovati finančne podpore iz sredstev, namenjenih izobraževanju,
usposabljanju in stalnemu strokovnemu spopolnjevanju delavcev šole.
Za program osnovnošolskega izobraževanja bodo študijska srečanja potekala na enem
neposrednem sklicu in enem sklicu preko spletne učilnice v skupnem obsegu 8 ur. Neposredni
sklici se bodo odvijali v študijskih središčih (šolah), ki jih bodo v sodelovanju s svetovalci
Zavoda RS za šolstvo sklicevali in vodili vodje študijskih skupin, ki so praviloma učitelji.
18.1 Skupinsko izobraževanje pedagoških delavcev
18.1.1 Krajša predavanja v okviru priprave na novo šolsko leto (2 h)
Datum Vsebina Predavatelj
28. 8. 2019 Pravopisna delavnica Petra Galič
7. 10. 2019 Energetska učinkovitost šolske zgradbe Evgen Zgoznik
Predavanja sodijo v priprave na novo šolsko leto in imajo aktualno uporabno vrednost.
137

18.1.2 Analiza NPZ v šolskem letu 2018/19 ( 2 h)
Datum Vsebina Predavatelj
28. 8. 2019 Analiza NPZ v 6. razredu M. Hrastnik, T. Škrabe, U.
Farčnik
28. 8. 2019 Analiza NPZ v 9. razredu O. Kožel, J. Čede, S. Šarman
Analiza NPZ v preteklem služi za evalvacijo dela in načrtovanje morebitnih ukrepov za
izboljšanje.
18.1.3 Izobraževanje – predavanje za starše in učitelje
DATUM: ponedeljek, 11. 11. 2019
PREDAVATELJ: Miha Kramli, vodja klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v
Novi Gorici
ČAS: 1 šolske ura
Vsebina predavanja: Radosti in pasti sodobne tehnologije pri odraščanju otrok
Udeležba: učiteljski zbor, starši
Nekemična zasvojenost postaja vedno večji problem ne le pri otrocih, čeprav so ti med najbolj
ranljivimi skupinami, ampak vpliva tudi na odrasle, družine in celotno družbo. Na kaj morajo
biti starši še posebej pozorni? Kdaj je čas, da otrok dobi pametni telefon? Kakšna so merila, ki
določajo, da je posameznik zasvojen s spletnimi vsebinami? Kako preverjate, ali je posameznik
resnično zasvojen?
»Ena od splošnih varovalk je ta, da osnovnošolec ne sme biti lastnik pametnega telefona, tablice
ali računalnika, seveda pa jih lahko uporablja. Desetletni lastniki naprav ponoči pogosto surfajo
po družabnih omrežjih, namesto da bi spali. Starši ne vedo, da so ti otroci tudi do štirih zjutraj
aktivni na spletu, zjutraj pa so – iz njim neznanega razloga – utrujeni in pri pouku ne sledijo.
Pri prekomerni uporabi družabnih omrežij ne gre za druženje, temveč za sprejemanje ter dajanje
všečkov in komplimentov. Če ne boš prejel zadostne količine všečkov, boš ničvreden. »Jaz sem
jih dobil toliko, ti pa ne!« Mladi iščejo potrditve, potrebujejo zaznavnost, vidnost,
prepoznavnost in priljubljenost. Pri tem nikakor ne gre za pristno komunikacijo, gre predvsem
138

za potrditev v obliki všečkanja. Pripravljeni so se tudi sleči, da bi na spletu pritegnili
pozornost.« (izvleček s predavanja)
18.1.4 Izobraževanje: KNJIŽNI SEJEM V LJUBLJANI (8 h)
DATUM: sobota, 30. 11. 2019
Udeležba: učiteljski zbor
Komaj se je izteklo leto, v katerem smo slavili Cankarja, že smo prestopili v novo, v katerem
obhajamo 200-letnico smrti Valentina Vodnika. Pesnik, pisatelj, duhovnik, literarni kritik,
jezikoslovec, prevajalec, učitelj, urednik, novinar, arheolog, turist … Pomemben Slovenec.
Izvorni portret za letošnjo likovno podobo sejma je ustvaril Miha Maleš, sicer stric Janeza
Boljke, avtorja lanskega Cankarjevega lika. Vodnikov lik je mozaik, sestavljen iz množice
raznobarvnih delčkov, ki simbolizirajo njegovo večstranskost in aktualnost tudi v današnjem,
digitalnem času, ko se branje seli s papirja na zaslone.
Letošnji Slovenski knjižni sejem bo 35. po vrsti. Je več kot le sejem. Je največje srečevališče
založnikov, knjigotržcev, avtorjev in bralcev vseh starosti, na katerem v šestih dneh sejemskega
dogajanja zrak vibrira s pogovori o knjigah in kulturi. Več kot tristo brezplačnih spremljevalnih
dogodkov, pogovorov, podpisovanj, predstavitev, podelitev nagrad …, kjer obiskovalci lahko
srečajo svoje zvezde in jih spoznajo iz oči v oči, ni nikjer drugje.
Valentin Vodnik je bil eden najbolj znanih predstavnikov razsvetljenstva na Slovenskem, ideje
začetka in temelja modernega obdobja evropske kulture in zgodovine. Tudi zato letos na sejmu
gostuje Evropa oz. osem evropskih držav, ki imajo pri nas kulturna predstavništva, združena v
zvezo EUNIC. Iz vsake bomo gostili po enega avtorja, literarnega kritika in založnika.
Letos praznujemo 100-letnico priključitve Prekmurja matični domovini. Tudi zato bo gost
mesto Murska Sobota, ki bo prinesla na sejem čarobnost s prekmurskih ravnic že na samo
odprtje, z nepogrešljivim Vladom Kreslinom. Že drugič zapored se nam bo pridružil predsednik
Vlade RS Marjan Šarec in nam tudi »uradno« sporočil, da se Slovenija pridružuje redkim
državam, ki imajo »superznižano«, 5-odstotno davčno stopnjo na knjige, kar je kot predlog
podprlo vseh devetdeset poslancev Državnega zbora. Za slovensko knjigo zgodovinska
odločitev, pomembna materialno, še bolj pa simbolno.
Da bo obiskovalcem sejem prijaznejši in njihova pot po sejmu lažja, si v zadnjih letih po vzoru
tujih sejmov organizatorji prizadevajo prostorsko zaokroževati in združevati vsebinsko sorodne
139

azstavljavce. Tako se bodo sedanji akademski četrti, verskim založbam, univerzitetnim
založbam in bazarju letos pridružili še javni sektor, štajerski založniki in morda še kdo.
Letos je potekala raziskava Knjiga in bralec VI, katere rezultati in komentarji bodo premierno
predstavljeni na sejmu. Prvi, predhodni podatki niso spodbudni in kažejo na to, da se negativni
trendi branja in nakupovanja knjig nadaljujejo. Za njihovo spremembo si moramo prizadevati
prav vsi v knjižni verigi. Tudi knjižni sejem. Slovenski je eden zelo redkih, v svetovnem merilu,
brez vstopnine. Prav je, da učitelji, ki nam je knjiga na nek način položena v zibelko, doživimo
utrip knjižnega sejma v prestolnici, spremljamo novosti na trgu in skozi spremljevalne dogodke
bogatimo svojo bralno in splošno kulturo.
18.1.5 Strokovna ekskurzija
DATUM: torek, 30. junij 2010
ČAS: 8 h
Udeležba: individualno – prijave
Vsebina:
KOZJANSKO IN OBSOTELJE – NARAVNE IN KULTURNO-ZGODOVINSKE
ZNAMENITOSTI
Kozjansko in Obsotelje zaznamujejo vinogradi in gozdovi, od leta 2010 pa je Kozjansko
z Obsoteljem uvrščeno tudi na UNESCO-v seznam biosfernih rezervatov.Tod naokoli
živi kar 120 različnih vrst ptic, med katerimi se jih 25 uvršča med redke in celo globalno
ogrožene vrste, kot so črna štorklja, detel, kosec, pogorelček, škrjanček in druga. Ob
Slivniškem jezeru najdemo tudi ptičji rezervat, Gruško jamo in nepozabno skalo
Ajdovska žena. Poleg tega tukaj rastejo številne dragocenosti: blagajev volčin (Daphne
blagayana), velikonočnica (Pulsatilla grandis), kranjska lilija (Lilium carniolicum),
Jacquinov jetičnik (Veronica jacquinii), panonska detelja, različne orhideje in še mnogo
kaj. Kozjansko pa se ponaša tudi z bogato kulturno doto: z gradom Podsreda in Planina,
Minoritskim samostanom Olimje, Kalvarijo in cerkvijo sv. Roka v Šmarju pri Jelšah,
številnimi mlini, prangerji in domačijami. Na domačijah lahko doživimo hranjenje
domačih živali, pokušino sveže hrane, ogled senika ali starih pripomočkov za delo.
Eden od večjih krajev regije je Rogaška Slatina, ki je znana kot zdraviliško središče zaradi
svojih izvirov mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi. Svetovno znana tovarna v tem kraju je
Steklarna Rogaška, kjer lahko spoznamo izdelavo stekla ter tehnike pihanja in brušenja. Center
140

mesta zaznamujejo Zdraviliški trg, promenadni park, zdraviliški dom, kristalna dvorana,
Evropska ploščad, paviljon Tempelj, kip Svetega Janeza Nepomuka in kip grofa Atemsa.
Med nežnimi griči ob reki Sotli, Savi, Savinji in Voglajni se lahko pobliže spoznamo
tudi z lokalno legendo – z razbojnikom Guzajem, življenjem skladateljev Ipavcev,
tipično kozjansko kmetijo in življenjem iz starih dni.
Udeleženci strokovne ekskurzije bodo med potjo s pomočjo turističnega vodnika spoznavali
naravne in geografske značilnosti krajev, ki se nahajajo ob poti ekskurzije: Šentjur, Šmarje pri
Jelšah, Rogaška Slatina, Olimje, Podčetrtek in drugi.
18. 2 Individualno strokovno usposabljanje
Učitelji imajo možnost, da se udeležijo tudi strokovnih usposabljanj po lastni izbiri.
Vsak učitelj se je praviloma lahko prijavil na eno od strokovnih usposabljanj, nekateri pa so
izrazili željo še po dodatnem usposabljanju. V šolskem letu 2019/20 je načrtovanih 29
individualnih usposabljanj.
Priimek in ime
strokovnega
delavca
Naziv programa oz. konference Število ur Kraj
1.
BREZNIK LEA
MEDNARODNI SIMPOZIJ ZLATI
REZ
16
Slovenj
Gradec
2.
ČEDE JANI
UČENJE IN POUČEVANJE
GEOMETRIJE Z UPORABO
DIGITALNIH TEHNOLOGIJ
16 Ljubljana
3.
FARČNIK URŠKA
SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE IN
NJIHOV VPLIV NA UČENJE
ANGLEŠČINE
16 Ljubljana
4.
GALIČ PETRA
MEDNARODNA KONFERENCA:
DODANE VREDNOSTI IN
VSEBINE V OŠ
8 Beltinci
5.
GERŠAK VIDA
UČINKOVITO GOVORNO
NASTOPANJE
8 Ljubljana
141

6.
HRASTNIK
MATEJA
MEDNARODNA KONFERENCA:
DODANE VREDNOSTI IN
VSEBINE V OŠ
8 Beltinci
7.
JAKOP
PATRICIJA
ZBOROVSKA ŠOLA 16 Otočec
8.
JERAN DARJA
MEDNARODNA KONFERENCA:
DODANE VREDNOSTI IN
VSEBINE V OŠ
16 Beltinci
9.
KLARER
MAGDALENA
FUNKCIONALNA VADBA-
SODOBNA TELOVADBA V
OSNOVNI ŠOLI
16 Ljubljana
10.
KMECL MAJA
SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE IN
NJIHOV VPLIV NA UČENJE
ANGLEŠČINE
16 Ljubljana
11.
KOŽEL OLGA
MEDNARODNA KONFERENCA:
DODANE VREDNOSTI IN
VSEBINE V OŠ
8 Beltinci
12.
13.
14.
15.
MELANŠEK
MARTIN
MESOJEDEC
SIMONA
MIKIC ŠEGA
LIDIJA
OSET PETER
16. PANČUR
GREGOR
17.
PODGORŠEK
SANJA
KONFERENCA ZA UČITELJE
NARAVOSLOVNIH PREDMETOV
UČENJE MATEMATIKE NA
RAZREDNI STOPNJI SKOZI IGRO
PREHOD IZ VRTCA V ŠOLO IN
IZVAJANJE POUKA V PRVEM
RAZREDU OŠ
NUDENJE PSIHOSOCIALNE
POMOČI OTROKOM IN
MLADOSTNIKOM -
PSIHOTERAPEVTSKI PRISTOPKI
RAZVOJ STRATEGIJ
REŠEVANJA PROBLEMOV Z
ORODJEM SCRATCH
BRANJE IN PISANJE NA
RAZREDNI STOPNJI
16 Laško
16 Maribor
8 Ljubljana
16 Ljubljana
16 Ljubljana
16 Maribor
142

18.
ROJC TANJA
BRANJE IN PISANJE NA
RAZREDNI STOPNJI
16 Maribor
19.
SKRBINEK TJAŠA CELOSTNO BRANJE SLIKANIC 16 Maribor
20.
ŠKORJANC
ANDREJA
KONFERENCA ZA UČITELJE
NARAVOSLOVNIH PREDMETOV
16 Laško
21.
ŠKRABE TINA
DRUGE OBLIKE
UGOTAVLJANJA ZNANJA PRI
POUKU MATEMATIKE
8 Ljubljana
22.
ŠTEGER MILICA KONFERENCA ZA UČITELJE
NARAVOSLOVNIH PREDMETOV
16 Laško
23.
ŠTIH BOŠTJAN
KONFERENCA ZA UČITELJE
NARAVOSLOVNIH PREDMETOV
16 Laško
24.
TURK MATEJA
ŠTUDIJSKI PROGRAM ZA
IZPOPOLNJEVANJE IZ
BIBLIOTEKARSTVA
268 Ljubljana
25.
ULAGA LIDIJA
BRANJE IN PISANJE NA
RAZREDNI STOPNJI
16 Maribor
26.
VORŠIČ LIDIJA
LOGIKA IN TEKMOVANJE
LOGIČNA POŠAST
8 Ljubljana
27.
ZORKO MARUŠA
UČENJE MATEMATIKE NA
RAZREDNI STOPNJI SKOZI IGRO
16 Maribor
28.
ŽGAJNER TEA
REŠEVANJE KONFLIKTOV IN
OBRAVNAVA
MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA V
ŠOLI IN VRTCU
16 Ljubljana
143

18.3 IZOBRAŽEVANJE V OKVIRU ŠTUDIJSKIH SKUPIN
V šolskem letu 2019/20 bo Zavod za šolstvo nadaljeval z novo obliko delovanja študijskih
skupin. Bistvo novosti je, da bodo imeli učitelji namesto dveh krajših srečanj po 4 ure
enodnevno izobraževanja v obsegu 8 ur.
Vsak učitelj se udeleži enega srečanja in to pri tistem predmetnem področju, ki ga v tem šolskem
letu večinsko poučuje – če želi, se lahko, po dogovoru z vodstvom šole, udeleži tudi drugih.
Učitelji, ki izpolnijo obvezo v okviru študijskih skupin, dobijo potrdilo o sodelovanju, ki se
upošteva v postopku napredovanj v nazive in plačne razrede ter pri letni oceni delovne
uspešnosti.
18.4 DRUGA IZOBRAŽEVANJA: PREDSTAVITVE UČBENIKOV IN NOVOSTI
Med šolskim letom se učitelji pogosto udeležujejo tudi krajših predstavitvenih seminarjev, ki
so običajno povezani z izidom novih gradiv – učbenikov, delovnih zvezkov in ostalih gradiv za
pouk. Tovrstna »krajša« izobraževanja se evidentirajo in se učiteljem vrednotijo v okviru
dodatnega popoldanskega dela za izpolnitev potrebnega letnega obsega ur.
18.5 IZOBRAŽEVANJA NEPEDAGOŠKIH DELAVCEV
1. Strokovna ekskurzija na Kozjansko in v Obsotelje.
2. Delavci v šolski kuhinji: redna letna izobraževanja na temo zdrave prehrane in dietne
prehrane.
3. Računovodkinja in poslovni sekretar: Informacije iz davčnega, računovodskega in
pravnega področja.
4. Ostali uslužbenci se po potrebi udeležijo krajših usposabljanj in predstavitev.
144

19 Sodelovanje s starši
19.1 Mesečne govorilne ure – popoldan
Udeležba na govorilnih urah in roditeljski sestankih je izjemno pomembna, saj otroci
potrebujejo pohvale, vzpodbude in pogosto tudi pomoč. Sprotno informiranje in po potrebi
ukrepanje je za uspešno delo otrok v šoli ključnega pomena. Mesečne govorilne ure za starše
bodo vsak drugi ponedeljek v mesecu po naslednjem časovnem razporedu:
• 1. in 2. razred: ob 16.30,
• 3. in 4. razred: ob 17.00,
• 5. in 6. razred: ob 17.30 in
• 7., 8. in 9. razred: ob 18.00 uri.
19.2 Tedenske govorilne ure – dopoldan
Vsak učitelj ima v svoji delovni obvezi tedensko govorilno uro, ko je staršem na
razpolago za razgovor – bodisi osebno bodisi po telefonu. Razpored govorilnih ur je objavljen
na spletni strani šole. V času govorilnih ur lahko pridejo starši na šolo na razgovor s
posameznimi učitelji ali pa jih pokličejo po telefonu: 03-4285511.
Govorilne ure ravnatelja in svetovalne službe so po dogovoru, kadarkoli v okviru
delovnega časa. Učitelji so staršem po predhodnem dogovoru na razpolago tudi izven
govorilnih ur.
19.3 Roditeljski sestanki
V šolskem letu 2019/20 so načrtovani trije roditeljski sestanki:
• 9. september 2019: 1. roditeljski sestanek (uvodni),
• 10. februar 2020: 2. roditeljski sestanek in
• 15. maj 2020: 3. roditeljski sestanek (zaključni).
19.4 Šola za starše
• Datum izvedbe: ponedeljek, 11. november 2019, ob 17. uri
• Kraj izvedbe: telovadnica OŠ Hudinja
• Tema predavanja: RADOSTI IN PASTI SODOBNE TEHNOLOGIJE
S strani staršev so vedno bolj pogosta vprašanja, kako naj vzgajajo svoje otroke, da
bodo znali varno, odgovorno in koristno uporabljati internet in mobilne naprave. V ta namen
bomo za vse starše organizirali zelo uporabno in zanimivo brezplačno predavanje o varni in
145

odgovorni rabi sodobne tehnologije (računalniki, pametni telefoni in drugo), ki ga izvajajo
strokovnjaki in praktiki z večletnimi predavateljskimi izkušnjami. Spoznali bodo tveganja, s
katerimi se otroci pri uporabi interneta redno srečujejo. Izvedeli bodo, kako se lahko z ustrezno
zaščito in ustreznim vedenjem izognejo spletnim tveganjem ter spoznali nekaj vzgojnih
prijemov, ki jih lahko tudi sami uporabijo v povezavi z otrokovo uporabo računalnika in drugih
sodobnih tehnologij.
20 Sodelovanje šole z okoljem
Osnovna šola Hudinja ima vseskozi bogate vezi z okoljem in razvija različne načine
oziroma oblike sodelovanja. V zadnjih letih postaja sodelovanje šol z okoljem v slovenskem in
širšem evropskem prostoru zahteva. Šole se vedno bolj odpirajo, kar se kaže v različnih oblikah
sodelovanja s starši; pričakovanje skupnosti in organizacij, s katerimi šole vzpostavljajo
različne, tudi nove oblike sodelovanja, kot so skupni projekti in uvajanje različnih inovacij v
šole. Prav tako postaja sodelovanje nuja. Šole zaradi transparentnosti delovanja odprejo svoja
vrata najširši javnosti. Povezovanje šole z okoljem pomeni za šolo nove možnosti in izzive.
20.1 Sodelovanje z Mestno četrtjo Hudinja in Mestno občino Celje
Osnovna šola Hudinja je neposredno vpeta v okolje Mestne četrti Hudinja, zato je
sodelovanje vsakodnevno in vseskozi poteka zgledno in v zadovoljstvo obeh strani. Šola za
konkretne potrebe Mestne četrti Hudinja daje na razpolago telovadnico za skupino rekreativnih
športnikov in zbore občanov. Prav tako pa v naših prostorih potekajo tudi volitve in nekatere
druge priložnostne aktivnosti krajanov.
Vsako leto, v okviru »veselega decembra« in praznika MČ Hudinja, sodelujemo z
recitali in pevskimi točkami znotraj kulturnega programa.
Sodelovanje z Mestno občino Celje poteka po ustaljenem programu že vrsto let, šola
pa se vključuje v vse ponujene aktivnosti: izdelava »jumbo« plakatov ob prazniku Mestne
občine Celje, poslikava novoletnih lampijonov, sodelovanje v okviru projekta »Celje,
pravljično mesto« v decembru, čistilne akcije, zbiralne akcije papirja in drugo.
146

20.1.1 Časovni pregled dejavnosti:
Termin Vsebina Organizacija
oktober 2019 Komemoracija ob dnevu mrtvih
(Spomenik Franja Vrunča)
Zveza borcev Celje in MČ
Hudinja
december 2019 Pravljično Celje (sodelovanje v Mestna občina Celje
programu, izdelava snežaka, poslikava
lampijonov …)
april 2020 Praznik Mestne občine Celje Mestna občina Celje
(predstavitve RN, Medobčinska revija
pevskih zborov …)
april 2020 Glasilo mestne četrti Hudinja: Utrip Mestna četrt Hudinja
Hudinje
maj 2020 Praznik Mestne četrti Hudinja Mestna četrt Hudinja
junij 2020
skozi celo šolsko
leto
Sprejem najuspešnejših učencev pri
županu Mestne občine Celje
Zbiranje papirja, poslikava podhodov,
čistilne akcije …
Mestna občina Celje
Javni zavodi MOC
20.2 Sodelovanje z drugimi šolami
Sodelovanje s šolami Mestne občine Celje, občin Vojnik in Štore, pa tudi širše, poteka
skozi vse leto. Stiki potekajo med učenci na različnih tekmovanjih in manifestacijah, ki jih
organizirajo in izvajajo posamezne šole. Prav tako med šolami potekajo strokovna srečanja med
učitelji pri izvajanju programov posameznih študijskih skupin in vodstvi šol v okviru Aktiva
ravnateljev osnovnih šol Mestne občine Celje.
Vodja aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole MO Celje v šolskem letu
2019/20 je Danica Šalej, ravnateljica OŠ Frana Kranjca, kjer potekajo srečanja ravnateljev
celjskih osnovnih šol.
Aktiv ravnateljev je strokovni posvetovalni organ, ki se ukvarja s pedagoškimi,
poslovodnimi in organizacijskimi nalogami na ravni osnovnošolskega izobraževanja, in ni
organ, ki bi se ukvarjal s ponudbami različnih inštitucij. Tovrstne ponudbe se naslavljajo na
posamezne šole in o njih se odloča vsak ravnatelj samostojno.
20.3 Sodelovanje z Zavodom za šolstvo
Zavod Republike Slovenije za šolstvo je osrednji nacionalni razvojno-raziskovalni in
svetovalni zavod na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in splošnega
srednješolskega izobraževanja, ki si prizadeva za izboljšanje znanja in dosežkov, rezultatov
učenja in poučevanja ter kakovosti vseživljenjskega učenja. V okviru teh ciljev Zavod za
šolstvo pripravlja strokovne dokumente, vzpostavlja sistemske pogoje, kakovostno razvija
147

vzgojo in izobraževanje, spodbuja in podpira profesionalni razvoj, spremlja in evalvira novosti
ter s šolami razvija dobro prakso.
Organizirani so v obliki oddelkov in središč, ki pokrivajo vertikalo šolskega sistema
(predšolsko vzgojo, osnovno in srednje šolstvo) ter širša področja našega dela (kakovost in
raziskovanje, posebne potrebe in profesionalni razvoj). Oddelki razvijajo sistemske rešitve in
jih s pomočjo predmetnih in področnih skupin uvajajo v šolsko prakso.
Predmetne in področne skupine, ki jih sestavljajo svetovalci, so zadolžene za razvoj
učnih načrtov in didaktiko predmetov in področij. Svetovalci so razporejeni v 9 območnih enot,
ki po regijskem ključu pokrivajo vso Slovenijo in so namenjene sodelovanju s prakso in hitremu
odzivanju na aktualne potrebe regij. Pri svojem delu podpirajo šole in vrtce ter jih spodbujajo
pri izmenjavi dobrih praks, sodelujejo z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport,
povezujejo se z visokošolskimi organizacijami in drugimi javnimi zavodi ter partnersko
sodelujejo v mednarodnih mrežah in organizacijah.
Predstojniki območnih enot Zavoda za šolstvo bodo izvajali redna strokovna srečanja
z ravnatelji, ki se bodo tudi v tem letu vsebinsko nanašala na strokovno podporo pri pedagoškem
vodenju v šolah, od načrtovanja, izvajanja in spremljanja do samoevalvacije pri uvajanju
sprememb.
Na področju osnovne šole bo poudarek na razvojnem in letnem načrtovanju vzgojnoizobraževalnega
dela v kontekstu učinkovitih učnih okolij za dvig ravni znanja vseh učencev s
posebno pozornostjo, namenjeno posebnim skupinam učencev (učenci s težavami, nadarjeni,
priseljeni, učenci iz ekonomsko in kulturno manj spodbudnih okolij), spodbujanja kritičnega
mišljenja (v procesu učenja), razvijanja veščin učinkovitega učenja in spremljanja lastnega
napredka (procesov učenja nasploh in pri nadarjenih učencih) ter na spremljanju pedagoškega
procesa s poudarkom na uvajanju učinkovitih strategij poučevanja in samostojnega učenja ter
preverjanju in ocenjevanju znanja. Nadaljevale in nadgrajevale se bodo že začete oz. vsakoletne
teme – razvojno načrtovanje in proces uvajanja posodobljenih učnih načrtov, udejanjanje načel
bralne pismenosti, fleksibilnega predmetnika in drugih projektov ter uporaba mednarodnih in
nacionalnih rezultatov merjenja znanja v vsakodnevni šolski praksi.
Dobro sprejeta oblika posodabljanja vzgojno-izobraževalnih programov v vrtcu,
osnovni in srednji šoli ter v glasbeni šoli in dijaških domovih so inovacijski projekti. Tudi v
šolskem letu 2019/20 se lahko učitelji prijavijo na zavodovih območnih enotah s svojimi
inovacijskimi projekti ali nadaljujejo z raziskovanjem lastne inovativne prakse.
V številnih projektih pod skupnim imenom E-učenje in poučevanje ZRSŠ vodi razvoj
na tem področju. V njih se povezujejo s konzorcijskimi partnerji in šolami oz. učitelji. Izkušnje
in storitve, ki so jih že pridobili in ustvarili v preteklih letih in v projektu E-šolstvo, bodo tako
prenašali in nadgradili na vseh novih področjih dela tudi v prihodnjem šolskem letu.
Veliko dejavnosti in projektov, ki potekajo po šolah, Zavod za šolstvo predstavlja v
okviru svoje založbe v strokovnih publikacijah, namenjenih strokovnim delavcem v vzgoji in
148

izobraževanju. Pri pripravi priročnikov, monografij, učbenikov in strokovnih revij sodelujejo
univerzitetni profesorji, učitelji praktiki in drugi strokovnjaki, kar njihovim izdelkom
zagotavlja aktualnost in večplastnost.
Učbeniki, ki jih je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno
izobraževanje, so vključeni v Katalog učbenikov. Seznami učbenikov so posodobljeni po
opravljenih potrditvah pristojnega strokovnega sveta. Delovni zvezki in druga učna gradiva se
ne potrjujejo. Pri izbiri gradiv v šolah so strokovni aktivi učiteljev avtonomni.
Pod okriljem Zavoda za šolstvo potekajo tudi strokovna srečanja študijskih skupin,
kjer se srečujejo učitelji istih predmetov.
Na Zavodu RS za šolstvo bomo nadaljevali projekte in naloge, ki izhajajo iz naše svetovalne in
razvojne vloge, opredeljene v zakonskih in drugih izhodiščih, ki veljajo za javne zavode v
Republiki Sloveniji.
Usmeritve Zavoda za šolstvo za šolsko leto 2019/20:
PODPORA ŠOLAM
V šolskem letu 2019/2020 bomo okrepili podporo šolam na strokovnih področjih
vodenja in realizacije vzgojno-izobraževalnega dela, ki so pomembne za razvoj
kvalitete dela šole in so lahko tudi predmet nadzora. Podpora bo usmerjena tudi v
svetovanje in pomoč pri mreženju rezultatov projektov na šoli ter uspešnih pedagoških
praks. Poseben poudarek bo na realizaciji vzgojno-izobraževalnih ciljev v prvem
vzgojno-izobraževalnem obdobju, prehodu otrok iz vrtca v šolo, odloženem šolanju in
formativnem spremljanju. O vsebini podpore se bo šola odločala sama; možna pa bo
tudi izbira na podlagi ponudbe, ki jo bo posredoval ZRSŠ. O prijavi, oblikah in načinu
dela vas bomo obvestili preko območnih enot ZRSŠ, na katerih bodo navedene
aktivnosti tudi potekale.
NAČRTOVANJE VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA – KLJUČNA
DEJAVNOST UČITELJA
Za načrtovanje kakovostnega pedagoškega procesa so ključnega pomena učni načrti, ki
so za osnovno šolo učno-ciljno in procesno zasnovani, opremljeni s splošnimi in
operativnimi cilji, s standardi znanja in z didaktičnimi priporočili, ki vsebujejo tudi
priporočila za preverjanje in ocenjevanje znanja. Kot ključen dokument za načrtovanje
pouka so učni načrti dovolj odprti, da omogočajo avtonomijo učiteljev pri vzgojno-
149

izobraževalnem delu (zaporedje vsebin, metode in oblike …) ter prilagajanja vzgojnoizobraževalnega
procesa učencem. Pri tem želimo opozoriti, da izhodišče načrtovanja
pouka ne morejo predstavljati učbeniki, saj so v prvi vrsti namenjeni učencem kot učno
gradivo in običajno niso prilagojeni posamezniku.
Učni načrt za slovenščino
V šolskem letu 2019/2020 bodo šole začele izvajati pouk slovenščine po posodobljenem
učnem načrtu, ki ga je sprejel Strokovni svet za splošno izobraževanje in je objavljen
na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Učitelji naj pri
načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela upoštevajo posodobitve in priporočila.
Formativno spremljanje
Pri načrtovanju učnega procesa je izjemno pomemben razmislek učitelja o vlogi učenca.
Načrtovanje dejavnosti, ki omogočajo aktivno vlogo učenca v vseh fazah učnega
procesa je kakovostnejše, kadar učitelj sledi načelom formativnega spremljanja in se
zavzema za to, da je učenec v središču učenja, ter s tem gradi partnerski odnos z učenci.
To pa ne pomeni, da v šolah opuščamo oblike preverjanja in ocenjevanja, ki so določene
v javnem pravilniku.
V okviru krepitve kompetenc učiteljev bomo na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo
tudi v šolskem letu 2019/2020 nadaljevali z usposabljanji in javno objavo primerov
učnih praks učiteljev.
Evalvacija učnih načrtov
Zavod RS za šolstvo je v letošnjem šolskem letu pristopil k evalvaciji UN. Učne načrte
bomo presojali v sodelovanju z učitelji praktiki glede na aktualnost učnih ciljev in
vsebin, uresničljivosti ciljev, ustreznost zapisov in umeščenost znanja glede na
vertikalo. Na osnovi evalvacije bomo predlagali nadaljnje aktivnosti o katerih bomo
šole obveščali z mesečnimi obvestili na spletni strani ZRSŠ.
150

Projekti ESS
V šolskem letu 2019/2020 nadaljujemo s projekti NA-MA POTI, OBJEM in POGUM.
Načrtujemo delovna srečanja za ravnatelje in vodje projektnih timov. Srečanja bodo
potekala na območnih enotah v mesecu septembru 2019, ter marca in maja 2020.
Natančnejše datume in vsebino vam bomo še posredovali.
IZVAJANJE POSKUSA UVAJANJE TUJEGA JEZIKA V OBVEZNEM
PROGRAMU IN PREIZKUŠANJE KONCEPTA RAZŠIRJENEGA
PROGRAMA V OSNOVNI ŠOLI
V poskusu Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta
razširjenega programa v osnovni šoli bomo v tem šolskem letu nadaljevali s
spremljanjem področij. O aktivnostih poskusa vas bomo na podlagi načrta za izvajanje
poskusa sproti obveščali.
USMERJANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami želimo izpostaviti izjemno vlogo
izvajanja pomoči v skladu s Konceptom dela učne težave v osnovni šoli.
Poudarjamo, da je usmeritev učenca v postopek usmerjanja po konceptu peta stopnja
pomoči, ki je namenjena tistim učencem z učnimi težavami, ki potrebujejo več
prilagoditev in intenzivnejšo dodatno strokovno pomoč. Proces usmerjanja ne more
nadomestiti predhodnih obravnav otroka v kontinuumu pomoči. V to sodijo, poleg
pomoči učitelja pri pouku, dopolnilnem pouku ter v okviru podaljšanega bivanja, tudi
pomoč šolske svetovalne službe in dodatna individualna in skupinska pomoč na šoli. Za
učence, ki ne napredujejo kljub vsem navedenim oblikam pomoči, lahko šola zaprosi za
dodatno strokovno mnenje in pomoč zunanjo strokovno ustanovo (npr. svetovalni
center, center za duševno zdravje pri zdravstvenih domovih ipd.), kjer se nadaljuje
dodatna strokovna obravnava otroka, vključno z obsežnejšo diagnostično obravnavo.
Na podlagi skrbno načrtovane predhodne pomoči, elevacijskih ocen pomoči, strokovnih
mnenj in diagnostičnih ocen, pridobljenih v času obravnav otroka, pa lahko šola z vso
strokovno odgovornostjo staršem predlaga, da podajo vlogo za začetek postopka
usmerjanja.
151

20.4 Sodelovanje s srednjimi šolami in fakultetami
Sodelovanje s srednjimi šolami v Celju poteka skozi celo šolsko leto in je vezano na
poklicno usmerjanje (šolska svetovana služba), zadnja leta pa se krepi tudi sodelovanje pri
izmenjavi pedagoških izkušenj med učitelji osnovnih in srednjih šol. Nekatere srednje šole z
našo šolo v okviru možnosti sodelujejo na področju izvajanja prakse dijakov.
Zelo pogosto je tudi sodelovanje s fakultetami, še posebej s Filozofsko fakulteto v
Ljubljani in v Mariboru, ki izobražujeta bodoče učitelje. Študenti v okviru študija opravljajo
strnjeno pedagoško prakso pod mentorstvom naših učiteljev.
20.5 Sodelovanje z drugimi ustanovami
Med šolskim letom se na našo šolo z različnimi ponudbami in pobudami obrne še
veliko drugih ustanov. V primeru kvalitetnih programov, ki so kompatibilni z Letnimi delovnim
načrtom naše šole in ne posegajo v programsko ali finančno konstrukcijo, se odzovemo in jih
na primeren način vključimo v izvedbo določenih dejavnosti. Uspešni primeri takšnega
sodelovanja so s strani Zveze tabornikov, Planinskega društva, različnih športnih društev in
klubov ter še nekaterih drugih.
Podobno velja za ponudbe, ki jih na šolo naslavljajo kulturna društva oziroma zavodi
s področja kulture in nas vabijo k sodelovanju v različnih likovnih in literarnih natečajih. Na
šoli se odzovemo na tiste ponudbe, ki so kvalitetne in pomenijo obogatitev dela na šoli,
predvsem z vidika pridobivanja novih znanj pri učencih in popestritve programa dela.
21 Evakuacijska vaja
7. odstavek 35. člen Zakona o varstvu pred požarom (UL RS, št. 3/07) določa, da
morajo lastniki ali uporabniki objektov, za katere je potrebno izdelati načrt evakuacije in
požarni načrt, enkrat letno izvesti praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije iz objekta ob
požaru.
Z vajo evakuacije hočemo preizkusiti, kakšna je organizacijska in tehnična
pripravljenost za varno in hitro evakuacijo iz objekta, praktično usposobiti zaposlene, kako
ukrepati v primeru požara, ko le-tega ni več mogoče pogasiti z ročnimi gasilniki, in kako kar se
da hitro in varno zapustiti objekt.
Načrtovani termin evakuacijske vaje: april 2020.
152

22 Evalvacija in samoevalvacija dela
22.1 Nabiralnik: pohvale, pripombe in vprašanja
Nabiralnik modre barve je stalno nameščen v 1. nadstropju šole in omogoča anonimno
oddajo pohval, pripomb in vprašanj učencev, staršev in zaposlenih. Nabiralnik tedensko
pregleda tajnik in zbere oziroma uredi vse prispevke iz nabiralnika. Zbirnik pohval, pripomb in
vprašanj iz nabiralnika prejme ravnatelj, ki z njimi seznani posamezne učitelje, svetovalno
službo ali učiteljski zbor.
22.2 Anketa med zaposlenimi
V mesecu februarju v vsakem šolskem letu med učitelji izpeljemo anonimno anketo,
ki zajema 10 vprašanj o življenju in delu na šoli. Rezultate ankete ravnatelj predstavi na
pedagoški konferenci in so podlaga za načrtovanje dela v prihodnje in za razpravo o morebitnih
izboljšavah in spremembah.
Vprašanja iz ankete:
• Kako bi ocenili uspešnost delovanja OŠ Hudinja kot celote?
• Ocenite organizacijo celotnega dela na šoli.
• Kako ocenjujete odnose s sodelavci oziroma splošno klimo v kolektivu?
• Kako bi ocenili ravnateljevo neposredno delo v procesu vodenja šole?
• Kako bi ocenili obveščanje (dnevno, tedensko, mesečno) o dogodkih na šoli?
• Ocenite organizacijo in vsebino konferenc in ostalih sestankov na šoli.
• Kako ocenjujete pomoč na šoli pri napredovanju v nazive in plačne razrede?
• Ocenite možnost posredovanja vprašanj, pripomb in predlogov na šoli.
• Ocenite svojo samostojnost oziroma avtonomnost pri delu.
• Ocenite možnost dostopa do dodatnega strokovnega izpopolnjevanja.
• Ali je delo na šoli enakomerno razdeljeno med vse zaposlene?
• Ocenite ugled OŠ Hudinja v javnosti: starši in lokalna skupnost.
22.3 Letni razgovori ravnatelja z učitelji (3-krat letno)
Vsako šolsko leto imajo vsi učitelji načrtovane vsaj tri razgovore z ravnateljem šole:
• uvodni razgovor: odločba o plači, učna in delovna obveza, začetek dela (september
2019);
• razgovor o opravljeni hospitaciji (januar–februar 2020);
• letni razgovor: realizacija dela, rezultati in načrtovanje za novo šolsko leto (julij
2020).
Učitelji lahko pridejo na razgovor tudi kadarkoli izven predvidenih terminov. To
seveda velja tudi za sprotno obveščanje in informiranje, saj so učitelji ravnatelja dolžni sproti
obveščati o učnih in vzgojnih problemih ter drugih pomembnih vsebinah, ki so vezane na
153

vzgojno-izobraževalno delo: vzgojni ukrepi, izostajanje učencev, težje ali pogostejše kršitve
šolskih pravil in podobno.
22.4 Šolski parlament: »Moja šola«
Vsako šolsko leto na šoli organiziramo šolski parlament na temo »moja šola«. Vsi
učenci na šoli imajo možnost posredovati pohvale, pripombe in predloge v zvezi z življenjem
in delom na šoli. Vsaka oddelčna skupnost od 4. do 9. razreda izbere dva predstavnika, ki se
udeležita razgovora z ravnateljem, na katerem se zberejo vsa mnenja učencev, ki jih ravnatelj
v mesecu februarju predstavi učiteljskemu zboru. Učenci prav tako dobijo povratno informacijo
o tem, katere predloge bomo na šoli upoštevali in katerih ne.
S tako organizacijo šolskega parlamenta učence sistematično navajamo, da na
primeren (kulturen) način izrazijo svoje mnenje in ga znajo utemeljiti. Prav tako jih navajamo,
da vidijo najprej pozitivne stvari na šoli in nato tiste, ki se jim zdijo neustrezne.
22.5 Roditeljski sestanki in Svet staršev
Na dnevnem redu vseh roditeljskih sestankov (najmanj 3 sestanki vsako šolsko leto)
je vedno točka: Predlogi, pobude in vprašanja staršev. Razredniki posredovana stališča napišejo
v zapisnik sestanka. Iz vseh zapisnikov je narejen zbirnik, ki ga ravnatelj predstavi učiteljskemu
zboru in Svetu staršev. Na ta način se zagotavlja možnost staršem, da izrazijo svoje mnenje in
da se morebitni popravki sproti korigirajo v smislu izboljšave vzgojno-izobraževalnega dela na
šoli. Prav tako je s tem zagotovljena obveščenost učiteljskega zbora o stališčih staršev.
22.6 Samoevalvacija – poročilo o realizaciji LDN ter učnih in vzgojnih
rezultatih
Na zaključni pedagoški konferenci v mesecu juliju, po končanem pouku, učiteljski
zbor analizira dosežene učne in vzgojne rezultate iz obveznega in razširjenega programa šole.
Vsak učitelj za vsa področja svojega dela napiše evalvacijsko poročilo in ga odda v elektronski
obliki. Poročila so osnova za načrtovanje dela za naslednje šolsko leto.
V mesecu avgustu je v okviru priprav na novo šolsko leto narejena tudi podrobna
analiza dosežkov na nacionalnem preverjanju znanja, s katero je seznanjen celotni učiteljski
zbor.
154

22.7 Revizije poslovanja
Tudi v koledarskem letu 2020 bomo na OŠ Hudinja izvedli delno revizijo poslovanja,
saj želimo na ta način preveriti in izboljšati vsa področja poslovanja in hkrati zmanjšati
dejavnike tveganja na najmanjšo možno mero. Področje delne revizije v letu 2020 bo določeno
enotno v okviru vseh osnovnih šol v Celju.
23 Pedagoška dokumentacija v šoli
23.1 Knjige in splošni dokumenti osnovne šole so:
• Matična knjiga, v katero se vpisujejo podatki o učencih ter njihovem šolanju od
vstopa do zaključka šolanja v osnovni šoli oziroma do prestopa ali prešolanja
učenca na drugo šolo. Podružnične osnovne šole lahko samostojno vodijo matično
knjigo.
• Šolska kronika, v katero osnovne šole po kronološkem redu vpisujejo važnejše
dogodke, pomembne za delo šole.
• Letno organizacijsko poročilo, v katerega se vpisujejo splošni podatki o osnovni
šoli ter podatki o obsegu in organizaciji pouka in drugega vzgojno-izobraževalnega
dela.
• Letni delovni načrt osnovne šole, v katerem se določijo vsebina, obseg in
razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in
učnim načrtom ter obseg, vsebina in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti,
ki jih izvaja šola.
Podatki o delu v oddelkih se za vsak oddelek in za vsako šolsko leto posebej vpisujejo
v:
• dnevnik dela,
• redovalnico,
• mapo vzgojnih ukrepov,
• zbirni športno-vzgojni karton.
23.2 O učencih v osnovni šoli se vodijo naslednji dokumenti:
• Vpisni list za otroke, ki se vpisujejo v prvi razred.
• Matični list za vsakega učenca osnovne šole od vstopa v šolo do zaključka šolanja
v osnovni šoli. Če učenec prestopi ali se prešola na drugo osnovno šolo, pošlje šola
matični list šoli, na katero se učenec vpiše. Matične liste hranijo šole, kjer so učenci
končali šolanje.
• Osebna mapa učenca, ki potrebuje pomoč oziroma svetovanje, s podatki iz 4. točke
95. člena zakona o osnovni šoli.
155

• Osebni športno-vzgojni karton, v katerega se vpisujejo podatki o gibalnih
sposobnostih in morfoloških značilnostih učenca. Osnovna šola ga izpolnjuje za
učence, za katere pridobi soglasje staršev; ministrstvo, pristojno za šolstvo, izda
podrobnejša navodila za izpolnjevanje športno-vzgojnega kartona v posebni
publikaciji.
• Zapisnik komisije za ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo.
• Zapisnik o popravnih, razrednih in predmetnih izpitih učencev.
23.3 Strokovni delavci v osnovni šoli vodijo:
• Letno pripravo strokovnega delavca na vzgojno-izobraževalno delo.
• Učiteljevo pripravo na pouk.
23.4 O delu organov v osnovni šoli se vodijo zapisniki, in sicer:
• Zapisniki o sejah učiteljskega zbora, oddelčnih učiteljskih zborov in strokovnih
aktivov.
• Zapisniki o sejah Sveta staršev šole.
• Zapisniki o sejah Sveta šole.
23.5 Učencem v osnovni šoli se izdajajo:
• Spričevalo z opisnimi ocenami za učence prvega in drugega razreda, ki so opisno
ocenjeni v skladu s pravilnikom o preverjanju, ocenjevanju in napredovanju
učencev v osnovni šoli.
• Spričevalo o končanem razredu, v katerega se vpišejo učenčeve ocene ob zaključku
šolskega leta in učenčev splošni uspeh.
• Spričevalo o končani osnovni šoli; izda se učencu, ki je končal osnovno šolo.
• Potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti; izda se na zahtevo učenca, ki je
izpolnil osnovnošolsko obveznost, ni pa končal osnovne šole.
• Obvestilo o vzgojnem ukrepu.
• Potrdilo o šolanju učenca, ki ga osnovna šola izda učencu zaradi uveljavitve pravic
po drugih predpisih.
• Obvestilo o doseženem uspehu učenca 6. in 9. razreda pri nacionalnem preverjanju
znanja.
• Obvestilo o učnem uspehu učenca ob koncu ocenjevalnega obdobja med šolskim
letom.
• Obvestilo o prestopu ali prešolanju učenca na drugo osnovno šolo med šolskim
letom, ki obsega podatke o učencu in ocene iz posameznih predmetov.
156

• Kolesarska izkaznica, s katero šola potrjuje, da je učenec uspešno opravil kolesarski
izpit.
23.6 Soglasja staršev o:
• hitrejšem napredovanju učenca,
• prešolanju učenca,
• prihajanju in odhajanju v šolo brez spremstva, če so učenci mlajši od 7 let,
• zbiranju osebnih podatkov v procesu svetovanja oziroma nudenja strokovne
pomoči,
• zbiranju osebnih podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih
učenca in druga obvestila staršem.
157

24 Zakonodaja
Neposredna šolska zakonodaja, ki jo upoštevamo pri načrtovanju in izvajanju Letnega
delovnega načrta:
• Zakon o zavodih.
• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
• Zakon o šolski inšpekciji.
• Zakon o delovnih razmerjih.
• Zakon o javnih uslužbencih.
• Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS.
• Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
• Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.
• Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju
vzgoje in izobraževanja.
• Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja.
• Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede.
• Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov.
• Zakon o javnih naročilih.
• Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se
vozijo skupine otrok.
• Zakon o varstvu osebnih podatkov.
• Zakon o dostopu do informacij javnega značaja.
• Zakon o splošnem upravnem postopku.
• Zakon o osnovni šoli.
• Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v OŠ.
• Pravilnik o obrazcih javnih listin v osnovni šoli.
• Pravilnik o dokumentaciji v OŠ.
• Pravilnik o izvajanju diferenciacije v osnovni šoli.
• Pravilnik o šolskem koledarju za OŠ.
• Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli.
• Pravilnik o financiranju šole v naravi.
• Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj.
• Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane.
• Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij.
• Pravilnik o publikaciji v OŠ.
• Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli.
158

25 Priloge letnega delovnega načrta
• Učni načrti za vzgojno-izobraževalno delo obveznih in izbirnih predmetov.
• Učni načrti za dodatni in dopolnilni pouk.
• Individualni načrti dela razširjenega programa strokovnih delavcev.
• Letne priprave dnevov dejavnosti.
• Učiteljeve priprave na pouk.
• Letni delovni načrti interesnih dejavnosti.
• Letni delovni načrt za delo z nadarjeni učenci.
• Letni delovni načrti projektov in akcij.
• Letni delovni načrt šolske svetovalne službe.
• Letni delovni načrt izvajanje dodatne strokovne pomoči (DSP).
• Letni delovni načrt izvajanja individualne in skupinske učne pomoči (PUT).
• Letni delovni načrt za izvajanje učne pomoči učencem tujcem.
• Vzgojni načrt šole.
• Pravila šolskega reda.
• Hišni red.
• Evakuacijski načrt.
Dejavnosti iz obveznega in razširjenega programa, ki so določene z zakonskimi
predpisi (pouk, podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, učna pomoč,
interesne dejavnosti in druge dejavnosti), se izvajajo po obsegu in vsebini v skladu z veljavnimi
učnimi načrti in normativi. Financiranje teh dejavnosti zagotavljata držani proračun in proračun
lokalne skupnosti.
Dejavnosti iz razširjenega programa, ki niso določene z zakonskimi predpisi in se ne
financirajo iz državnega ali lokalnega proračuna (projekti, akcije, prireditve, raziskovalno delo
in druge dejavnosti), morajo biti glede obsega, načina izvajanja in stroškov predhodno usklajeni
z ravnateljem šole.
26 Spremljanje uresničevanja letnega delovnega načrta
Za realizacijo so odgovorni vsi strokovni delavci in ravnatelj šole. Realizacijo letnega
delovnega načrta bomo spremljali s sprotnimi vpisi v uradno dokumentacijo, mesečnimi
poročili, z ovrednotenjem posameznih aktivnosti na pedagoških konferencah, na letnem
razgovoru vseh strokovnih delavcev z ravnateljem in z analizami dela na strokovnih aktivih.
Letno poročilo o realizaciji obravnava učiteljski zbor na zaključni pedagoški
konferenci v mesecu juliju, po končanem pouku oziroma pred odhodom na poletne počitnice.
Svet šole se z realizacijo Letnega delovnega načrta za minulo šolsko leto seznani na
uvodni seji v novem šolskem letu v mesecu septembru.
159

27 Sprejem letnega delovnega načrta OŠ Hudinja
Svet zavoda Osnovne šole Hudinja je Letni delovni načrt obravnaval na seji, dne 30. 9. 2019,
in na osnovi pripomb oziroma dopolnil:
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
sprejel Letni delovni načrt za šolsko leto 2019/20 v predloženi obliki.
Celje, 30. september 2019
Ravnatelj Jože Berk
___________________________
Predsednik/-ica Sveta zavoda Tea Žgajner
__________________________________
160