LDN
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Osnovna šola Hudinja<br />
Mariborska 125, CELJE<br />
LETNI DELOVNI NAČRT<br />
Šolsko leto 2019/20<br />
1
Kazalo vsebine<br />
1 Uvod ............................................................................................................................................................ 5<br />
1.1 Usmeritve razvoja šole in vizija ....................................................................................................... 6<br />
1.2 Namen dokumenta – oblikovanje in sprejemanje ............................................................................. 9<br />
2 Podatki o šoli ............................................................................................................................................ 10<br />
2.1 Kontaktni podatki ........................................................................................................................... 10<br />
2.2 Organigram zavoda ......................................................................................................................... 10<br />
2.3 Svet zavoda in Svet staršev............................................................................................................. 11<br />
2.4 Ravnatelj ......................................................................................................................................... 12<br />
2.5 Šolska skupnost učencev ................................................................................................................ 13<br />
2.6 Šolski okoliš ................................................................................................................................... 15<br />
2.7 Prostorski pogoji ............................................................................................................................. 16<br />
3 Organizacija dela ..................................................................................................................................... 22<br />
3.1 Šolski koledar ................................................................................................................................. 22<br />
3.2 Razpored dnevov po mesecih ......................................................................................................... 22<br />
3.3 Časovni razpored dela .................................................................................................................... 26<br />
3.4 Kadrovska zasedba ......................................................................................................................... 27<br />
3.5 Razredi in oddelki ........................................................................................................................... 32<br />
3.6 Podaljšano bivanje .......................................................................................................................... 33<br />
3.7 Jutranje varstvo ............................................................................................................................... 34<br />
4 Obvezni in razširjeni program dela ....................................................................................................... 35<br />
4.1 Predmetnik ...................................................................................................................................... 35<br />
4.2 Izbirni predmeti .............................................................................................................................. 36<br />
4.3 Diferenciacija pouka ....................................................................................................................... 38<br />
4.4 Nacionalno preverjanje znanja ....................................................................................................... 39<br />
4.5 Program za spodbujanje nadarjenosti ............................................................................................. 40<br />
4.6 Oblike učne pomoči ........................................................................................................................ 41<br />
4.7 Tekmovanja iz znanja ..................................................................................................................... 47<br />
4.8 Športna tekmovanja ........................................................................................................................ 48<br />
4.9 Interesne dejavnosti ........................................................................................................................ 48<br />
4.10 Raziskovalno delo........................................................................................................................... 51<br />
4.11 Prireditve ........................................................................................................................................ 52<br />
4.12 Dnevi dejavnosti ............................................................................................................................. 53<br />
4.13 Eksurzije ......................................................................................................................................... 61<br />
4.14 Šola v naravi ................................................................................................................................... 63<br />
4.15 Program šole v naravi in tečajev ..................................................................................................... 64<br />
4.16 Dnevi posebnega pomena ............................................................................................................... 68<br />
4.17 Akcije in projekti ............................................................................................................................ 70<br />
5 Nadstandardni program .......................................................................................................................... 72<br />
5.1 Nadstandardni program za vse učence - v času pouka.................................................................... 72<br />
5.2 Nadstandardni program, ki ni namenjen vsem učencem ................................................................ 76<br />
5.3 Fotografiranje učencev ................................................................................................................... 79<br />
5.4 Druge nadstandardne storitve ......................................................................................................... 79<br />
5.5 Delovni zvezki ................................................................................................................................ 79<br />
1
6 Šolska knjižnica........................................................................................................................................ 80<br />
6.1 Cilji šolske knijžnice ...................................................................................................................... 80<br />
6.2 Naloge šolske knjižnice .................................................................................................................. 80<br />
6.3 Knjižnično gradivo ......................................................................................................................... 81<br />
6.4 Prostorski pogoji ............................................................................................................................. 81<br />
6.5 Uporabniki in članstvo .................................................................................................................... 82<br />
6.6 Izposoja........................................................................................................................................... 82<br />
6.7 Odprtost knjižnice........................................................................................................................... 82<br />
6.8 Sistem Cobiss ................................................................................................................................. 82<br />
6.9 Delo v knjižnici .............................................................................................................................. 82<br />
6.10 Vsebine knjižničnoinformacijskih znanj (KIZ) .............................................................................. 83<br />
6.11 Namen bibliopedagoških ur v šolski knjižnici ................................................................................ 83<br />
6.12 Bralna značka: slovenščina, angleščina, nemščina in zgodovina ................................................... 84<br />
6.13 Projekt Rastem s knjigo .................................................................................................................. 84<br />
6.14 Učbeniški sklad .............................................................................................................................. 84<br />
7 Pohvale, priznanja in nagrade ................................................................................................................ 85<br />
7.1 Pohvale ........................................................................................................................................... 85<br />
7.2 Priznanja ......................................................................................................................................... 85<br />
7.3 Nagrade........................................................................................................................................... 86<br />
7.4 Nagradne akcije .............................................................................................................................. 86<br />
8 Preverjanje in ocenjevanje ...................................................................................................................... 88<br />
8.1 Elektronska redovalnica ................................................................................................................. 89<br />
9 Šolska svetovalna služba.......................................................................................................................... 90<br />
9.1 Poklicno usmerjanje ....................................................................................................................... 91<br />
9.2 Subvencije ...................................................................................................................................... 91<br />
9.3 Prometna varnost ............................................................................................................................ 92<br />
9.4 Brezplačni prevozi .......................................................................................................................... 97<br />
10 Šolska prehrana ....................................................................................................................................... 98<br />
10.1 Subvencionirana prehrana .............................................................................................................. 98<br />
10.2 Komisija za šolsko prehrano v šolskem letu 2019/20 ..................................................................... 99<br />
10.3 Postopek odjave posameznega obroka ........................................................................................... 99<br />
10.4 Časovni razpored obrokov prehrane ............................................................................................. 100<br />
11 Program razrednih ur ........................................................................................................................... 100<br />
11.1 Naloge razrednika ......................................................................................................................... 100<br />
11.2 Časovni razpored in vsebina razrednih ur ..................................................................................... 101<br />
11.3 Okrožnice in radijske oddaje v času razrednih ur ......................................................................... 103<br />
12 Zdravstveno varstvo .............................................................................................................................. 104<br />
13 Vzgojni načrt, šolski red in hišni red.................................................................................................... 106<br />
13.1 Vzgojni ukrepi .............................................................................................................................. 106<br />
13.2 Navodila za delo pedagoških delavcev ......................................................................................... 109<br />
13.3 Razpored dežurstva učiteljev ........................................................................................................ 112<br />
13.4 Učna in delovna obveza učiteljev ................................................................................................. 112<br />
2
14 Financiranje dejavnosti programa OŠ ................................................................................................. 118<br />
14.1 Državni proračun .......................................................................................................................... 118<br />
14.2 Sredstva lokalne skupnosti ........................................................................................................... 118<br />
14.3 Prispevki staršev ........................................................................................................................... 119<br />
14.4 Šolski sklad ................................................................................................................................... 119<br />
14.5 Blagajniške storitve ...................................................................................................................... 121<br />
14.6 Nezgodna zavarovanja učencev .................................................................................................... 122<br />
15 Program dela strokovnih delavcev ....................................................................................................... 122<br />
15.1 Strokovni organi ........................................................................................................................... 123<br />
16 Prednostne naloge na učnem in vzgojnem področju........................................................................... 125<br />
16.1 Utemeljitve prednostnih nalog po strokovnih aktivih ................................................................... 125<br />
16.2 Pedagoške konference in sestanki učiteljskega zbora ................................................................... 131<br />
17 Program ravnatelja za spremljanje pouka .......................................................................................... 134<br />
18 Program izobraževanja ......................................................................................................................... 136<br />
18.1 SKUPINSKO IZOBRAŽEVANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV ........................................ 137<br />
18.3 IZOBRAŽEVANJE V OKVIRU ŠTUDIJSKIH SKUPIN ...................................................... 144<br />
18.4 DRUGA IZOBRAŽEVANJA: PREDSTAVITVE UČBENIKOV IN NOVOSTI .................. 144<br />
18.5 IZOBRAŽEVANJA NEPEDAGOŠKIH DELAVCEV ............................................................. 144<br />
19 Sodelovanje s starši ................................................................................................................................ 145<br />
19.1 Mesečne govorilne ure – popoldan ............................................................................................... 145<br />
19.2 Tedenske govorilne ure – dopoldan .............................................................................................. 145<br />
19.3 Roditeljski sestanki ....................................................................................................................... 145<br />
19.4 Šola za starše ................................................................................................................................ 145<br />
20 Sodelovanje šole z okoljem .................................................................................................................... 146<br />
20.1 Sodelovanje z Mestno četrtjo Hudinja in Mestno občino Celje .................................................... 146<br />
20.2 Sodelovanje z drugimi šolami ...................................................................................................... 147<br />
20.3 Sodelovanje z Zavodom za šolstvo ............................................................................................... 147<br />
20.4 Sodelovanje s srednjimi šolami in fakultetami ............................................................................. 151<br />
20.5 Sodelovanje z drugimi ustanovami ............................................................................................... 151<br />
21 Evakuacijska vaja .................................................................................................................................. 152<br />
22 Evalvacija in samoevalvacija dela ........................................................................................................ 152<br />
22.1 Nabiralnik: pohvale, pripombe in vprašanja ................................................................................. 152<br />
22.2 Anketa med zaposlenimi .............................................................................................................. 152<br />
22.3 Letni razgovori ravnatelja z učitelji (3-krat letno) ........................................................................ 153<br />
22.4 Šolski parlament: »Moja šola« ..................................................................................................... 153<br />
22.5 Roditeljski sestanki in Svet staršev ............................................................................................... 153<br />
22.6 Samoevalvacija – poročilo o realizaciji <strong>LDN</strong> ter učnih in vzgojnih rezultatih ............................. 154<br />
22.7 Revizije poslovanja....................................................................................................................... 154<br />
23 Pedagoška dokumentacija v šoli ........................................................................................................... 154<br />
23.1 Knjige in splošni dokumenti osnovne šole so: .............................................................................. 154<br />
23.2 O učencih v osnovni šoli se vodijo naslednji dokumenti: ............................................................. 155<br />
3
23.3 Strokovni delavci v osnovni šoli vodijo: ...................................................................................... 155<br />
23.4 O delu organov v osnovni šoli se vodijo zapisniki, in sicer: ......................................................... 155<br />
23.5 Učencem v osnovni šoli se izdajajo: ............................................................................................. 156<br />
23.6 Soglasja staršev o: ........................................................................................................................ 156<br />
24 Zakonodaja ............................................................................................................................................. 157<br />
25 Priloge letnega delovnega načrta .......................................................................................................... 158<br />
26 Spremljanje uresničevanja letnega delovnega načrta ......................................................................... 158<br />
27 Sprejem letnega delovnega načrta OŠ Hudinja .................................................................................. 159<br />
4
1 Uvod<br />
Otroci se učijo iz vsakdanjih situacij in odnosov<br />
»Otroci niso nikdar posebno dobro poslušali starejših,<br />
so jih pa vedno zvesto posnemali.« (James Baldwin)<br />
Starši in učitelji želimo, da bi otroci postali samostojni, samodisciplinirani in hkrati<br />
srečni odrasli. Vprašanje je samo, kako to doseči. Otroci ob sebi potrebujejo sočutne in<br />
razumevajoče starše ter učitelje, ki jim zaupajo. Po drugi strani otroci, ki odraščajo brez meja,<br />
ne dobijo priložnosti za treniranje samodiscipline in se ne naučijo, kako biti razumevajoči do<br />
drugih in kako obvladati sami sebe v neprijetnih situacijah. Produkt take permisivne vzgoje so<br />
nedisciplinirani otroci. Toda če meje niso postavljene z vsaj minimalnim upoštevanjem in<br />
sprejemanjem otrokovih občutij, naletijo na odpor, saj jih otroci zaznavajo kot prestroge in<br />
nepravične in jih ne ponotranjijo. Prav je, da otrokom meje in izrečene kazni pojasnimo. Če<br />
otrok nima domače naloge, jo mora napisati po pouku. Otroku povemo, da mora ostati po<br />
pouku, ker ni izpolnil svoje obveznosti. In domača naloga je njegova obveznost. Ko jo bo<br />
naslednjič imel, bo lahko odšel po pouku domov. Pomembno je, da enako pojasnilo sliši od<br />
učitelja in svojih staršev.<br />
Pri otrocih je pomembna tudi oblika komunikacije. Če smo obzirni in spoštljivi do<br />
njih, tudi sami postanejo obzirni in spoštljivi odrasli. Otroci, ki so grobi in nespoštljivi, so se<br />
tega nekje morali naučiti. Če nanje vpijemo, se tudi sami naučijo vpiti. Če s takim obnašanjem<br />
poskusijo, jih vljudno opomnimo, da takšnega vedenja ne odobravamo in ga bodo prej ali slej<br />
opustili. Starši in učitelji smo odgovorni za to, kaj otroci izkusijo, ko odraščajo. To seveda še<br />
zdaleč ni preprosto. Takšno ravnanje zahteva, da se obvladujemo, učimo, rastemo in se<br />
razvijamo tudi sami. Delo na samem sebi je najtežje. Obrodi pa bogate sadove.<br />
Pred nami je novo šolsko leto, ki nosi številko 2019/20. Novo šolsko leto so tudi nove<br />
priložnosti za učinkovito vzgojno in učno delovanje vseh, ki delamo z otroki. Verjamem, da<br />
bomo s skupnimi močmi in z enotnim delovanjem uspešni.<br />
Jože Berk, ravnatelj<br />
Osnovni barvi šolskega znaka sta rumena in modra.<br />
Rumena barva, ki je barva sončnih žarkov in sončnice, je<br />
vesela, duhovita in dinamična. Modra je barva miru,<br />
harmonije in zato deluje zelo sproščujoče. Smejoča<br />
drevesa in prijazna cvetlica predstavljajo prijazno okolje,<br />
ki mlade, vedoželjne otroke vabi v svoj hram učenosti.<br />
Znak uporabljamo od leta 1994 dalje in se nahaja tudi na<br />
šolski zastavi rumene barve.<br />
5
1.1 Usmeritve razvoja šole in vizija<br />
V šolskem letu 1999/2000 smo praznovali 40-letnico šole, ki smo jo slovesno obeležili,<br />
med drugim, tudi s simbolično položitvijo temeljnega kamna za izgradnjo prizidka. Z rešitvijo<br />
težkih prostorskih pogojev smo dobili možnost za še kvalitetnejše delo in ustvarili pogoje za<br />
dobro počutje na šoli. V šolskem letu 2009/2010 je šola praznovala 50-letnico svojega<br />
delovanja in ob tem visokem jubileju smo se lahko pohvalili z dobrimi dosežki. Seveda si bomo<br />
tudi v prihodnje prizadevali, da bomo ob naslednjih jubilejih potrdili dobro delo šole v<br />
preteklosti. Vseskozi bomo velik poudarek namenjali tudi vzgojni in prostočasni problematiki<br />
mladih, kar je že vrsto let naša stalna skrb. Te cilje bomo uresničevali tudi skozi stalno skrb za<br />
urejeno okolje, po katerem je naša šola znana že od nekdaj, tudi v slovenskem merilu.<br />
Pri uresničevanju visokih ciljev bomo uspešni le, če bomo težili k istim ciljem. Na tej<br />
poti si želimo dobrega sodelovanja s starši, ki imajo pri delu šole največjo vlogo. Pri<br />
prednostnih usmeritvah razvoja šole v prihodnosti bomo izhajali predvsem iz potencialov, ki<br />
jih ima šola že danes, in na katerih mora graditi tudi svojo prihodnost. Ti potenciali so gotovo<br />
kvalitetna kadrovska struktura zaposlenih, bogate obšolske in prostočasne aktivnosti ter<br />
specifična lega šole v Celju.<br />
1.1.1 Kvaliteten pouk<br />
Uspešnost in učinkovitost šole merimo in presojamo predvsem po rezultatih učencev.<br />
To je merilo, ki ga morajo pri svojem delu nenehno upoštevati učitelji, in je tudi merilo, s<br />
katerim merijo kvaliteto šole vsi, ki so z njo kakorkoli povezani. Kvaliteto pedagoškega dela<br />
na učnem področju je med drugim mogoče meriti skozi naslednje parametre, ki jih na šoli<br />
vseskozi spremljamo:<br />
• rezultati učencev na nacionalnem preverjanju znanja,<br />
• sodelovanje in dosežki učencev na tekmovanjih iz znanja,<br />
• uspešnost učencev pri nadaljnjem šolanju v srednji šoli.<br />
Za doseganje čim višje ravni kvalitetnega pouka bomo uresničevali predvsem<br />
naslednje usmeritve:<br />
• Uvajanje sodobnih (aktivnih) metod in oblik poučevanja, ki bodo omogočile<br />
optimalen razvoj učenčevih sposobnosti, ustvarjalnosti in specifične nadarjenosti.<br />
Pri takem delu prevladujejo individualno delo, skupinsko delo in delo v dvojicah.<br />
S tem omogočamo predvsem hitrejši razvoj sposobnejših učencev, več časa pa<br />
ostane tudi za pomoč učencem s specifičnimi učnimi težavami.<br />
• Skrb za stalno strokovno izpopolnjevanje in spodbujanje strokovnega napredovanja<br />
učiteljev.<br />
6
• Načrtno in permanentno delo z nadarjenimi učenci (npr. priprave učencev na<br />
tekmovanja). Izvajanje računalniško podprtega pouka in uvajanje spletne učilnice<br />
na vseh predmetnih področjih.<br />
• Izvajanje nivojskega pouka na posameznih predmetnih področjih (matematika,<br />
slovenščina, angleščina, fizika, kemija) zaradi optimalnejšega napredovanja vseh<br />
učencev v znanju.<br />
• Ureditev računalniško vodene knjižnice, ki omogoča hitro in enostavno izposojo<br />
gradiv ter medknjižnično sodelovanje.<br />
• Uspeh učenja določenega predmeta je odvisen tudi od opremljenosti in urejenosti<br />
učilnic. Z ustrezno uporabo učil in učnih pripomočkov bomo odpravili enoličnost<br />
pouka, ki bo tako postal za učence bolj zanimiv in učinkovitejši.<br />
• Dneve dejavnosti (športni, kulturni, tehnični in naravoslovni dan) bomo skrbno<br />
načrtovali in kvalitetno izvajali. Pri njihovi pripravi bomo v večji meri upoštevali<br />
interes učencev in staršev, kar je mogoče doseči s kvalitetno predstavitvijo vsebin<br />
in pripravo variantnih predlogov.<br />
• Redno izvajanje šole v naravi v CŠOD v 5. in 7. razredu ter kvalitetna priprava<br />
ekskurzij – s prehodom od bližnjega k daljnemu bomo v večji meri in bolj<br />
sistematično spoznali slovenske pokrajine in njihove značilnosti – izvedbeni načrt<br />
od 1. do 9. razreda.<br />
1.1.2 Kvalitetne obšolske in prostočasne aktivnosti<br />
• Široka in raznovrstna ponudba interesnih dejavnosti, kjer bo poudarek na kvaliteti<br />
in ne na kvantiteti izvajanja dejavnosti.<br />
• Izvajanje ostalih dejavnosti, ki pomenijo usmerjen prosti čas mladih: organizacija<br />
rednih mesečnih plesov, organiziran obisk kulturnih prireditev (kino, gledališče) in<br />
podobno.<br />
• Kvalitetno delo na raziskovalnem področju s pridobivanjem učiteljev mentorjev za<br />
delo z mladimi pri izdelavi raziskovalnih nalog v okviru projekta Mladi za Celje.<br />
• Organizacija slovesne zaključne akademije ob koncu šolskega leta s podelitvijo<br />
priznanj in nagrad najuspešnejšim učencem ter predstavitvijo uspešnih celoletnih<br />
aktivnosti.<br />
• Omogočili bomo optimalne pogoje za delovanje pevskih zborov, saj le-ti uspešno<br />
predstavljajo šolo doma in v tujini. Enako velja za šolsko glasbeno skupino.<br />
• Sodelovali bomo v tistih občinskih in državnih projektih, za katere so učitelji<br />
usposobljeni in so po njihovem mnenju koristni za delo pri pouku.<br />
• Vključevanje učencev, ki se ukvarjajo s petjem, igranjem glasbil ali obvladajo<br />
druge veščine, v programe kulturnih dni – nastopi in predstavitve pred sošolci v<br />
slogu »Pokaži, kaj znaš«.<br />
7
1.1.3 Urejeno, za učenje spodbudno okolje<br />
• Naša šola ima specifično lego glede na ostale šole v Celju. S pomočjo primerne<br />
ograje in parkovno ureditvijo šolskega vrta smo oblikovali šolo kot zaključeno<br />
celoto. V parku so letna učilnica in številni kotički za prosti čas, pa tudi enote za<br />
izvajanje različnih šolskih dejavnosti.<br />
• Izkoristili bomo šolski stadion in tribune, ki so redkost med celjskimi šolami.<br />
• Urejeno, za učenje spodbudno okolje pa ne pomeni le lepih objektov in okolice.<br />
Velik pomen bomo namenili tudi lepim medsebojnim odnosom, odnosu do okolja<br />
in šolske lastnine ter vzgoji za nenasilje.<br />
• Primeren odnos učencev do šole kot ustanove in njene lastnine je eden od elementov<br />
pripadnosti do šole, ki jo bomo na šoli sistematično razvijali: šolska himna, pohvale<br />
in priznanja, sodelovalni odnos med učenci in učitelji, šolske prireditve in drugo.<br />
V osnovnih smernicah za razvoj šole so predstavljene le aktivnosti, ki bodo imele<br />
prednost pri načrtovanju programa šole. Temu sledi akcijski načrt za izvajanje omenjenih<br />
aktivnosti in pridobivanje podpore pri učiteljih, starših in učencih, ki morajo vizijo razvoja šole<br />
sprejeti za svojo. Veliko pozornosti pa bo potrebno posvetiti tudi vsem ostalim, z letnim<br />
delovnim načrtom opredeljenim, področjem šolskega dela.<br />
1.1.4 Vizija Osnovne šole Hudinja<br />
»Od vsakega učenca, ki se bo vpisal na našo šolo, pričakujemo, da bo kar najbolje<br />
izkoristil svoje sposobnosti. Prepričani smo, da upravičeno. Smo šola kvalitetnega pouka,<br />
številnih uspešnih obšolskih ter prostočasnih aktivnosti in urejenega, za učenje spodbudnega<br />
okolja.«<br />
Slika 1: Zlata knjiga Osnovne šole Hudinja, 24. junij 2019.<br />
8
V okviru uresničevanja vizije na šoli načrtno spodbujamo in promoviramo učence, ki<br />
izstopajo po nadpovprečnih učnih dosežkih, po uspehih pri dejavnostih iz razširjenega<br />
programa šole, pa tudi po lepem vedenju in ostalih pozitivnih osebnostnih kvalitetah.<br />
1.2 Namen dokumenta – oblikovanje in sprejemanje<br />
Letni delovni načrt je zasnovan v skladu z Zakonom o osnovni šoli, Smernicami za<br />
delo v osnovni šoli in obvestilom osnovnim šolam za tekoče šolsko leto, ki jih posredujeta<br />
Ministrstvo za šolstvo, izobraževanje, znanost in šport ter Zavod Republike Slovenije za<br />
šolstvo. V programu so upoštevani še normativi in standardi, Zakon o organiziranju in<br />
financiranju vzgoje in izobraževanja, materialni pogoji in usmeritve razvoja šole v prihodnjem<br />
srednjeročnem obdobju.<br />
Vsakoletni Letni delovni načrt bo predstavljal delno realizacijo osnovnih usmeritev<br />
razvoja šole, ki so predstavljene v uvodu. Vsako leto pa ga bomo dopolnjevali z aktualnimi<br />
novostmi na področju razvoja osnovnega šolstva v Sloveniji.<br />
Izhodišča in predvidevanja za pripravo Letnega delovnega načrta smo obravnavali ob<br />
koncu preteklega šolskega leta pri obravnavi realizacije letnega programa na sestankih aktivov<br />
in skozi individualne razgovore s posameznimi subjekti vzgojno-izobraževalnega procesa na<br />
šoli. Priprava in realizacija Letnega delovnega načrta sta v veliki meri odvisna tudi od<br />
prostorskih, materialnih in kadrovskih pogojev, ki so prav tako sestavni del Letnega delovnega<br />
načrta.<br />
Letni delovni načrt predstavi ravnatelj šole učiteljskemu zboru in Svetu staršev. Člani<br />
Sveta staršev posredujejo pripombe in mnenje, s katerim predsednica Sveta staršev seznani Svet<br />
zavoda. Letni delovni načrt sprejme Svet zavoda do konca meseca septembra za tekoče šolsko<br />
leto.<br />
9
2 Podatki o šoli<br />
2.1 Kontaktni podatki<br />
Naslov šole<br />
Mariborska 125, 3000 Celje<br />
Telefon (tajništvo)<br />
03 428 55 10 (g. Uroš Stilin)<br />
Fax 03 428 55 23<br />
Elektronska pošta<br />
o-hudinja.ce@guest.arnes.si<br />
Internetna stran<br />
www.hudinja.si<br />
Telefon (ravnatelj)<br />
03 28 55 12 (g. Jože Berk)<br />
Telefon (zbornica) 03 428 55 24<br />
Telefon (računovodstvo)<br />
03 428 55 13 (ga. Nina Ocepek)<br />
Telefon (svetovalna služba) 03 428 55 17 (ga. Tea Žgajner)<br />
Telefon (knjižnica) 03 428 55 25<br />
Telefon (šolska kuhinja) 03 428 55 26<br />
Transakcijski račun 01211-6030646002<br />
Davčna številka 73042323<br />
2.2 Organigram zavoda<br />
Osnovna šola Hudinja je javni vzgojni-izobraževalni zavod Republike Slovenije, ki<br />
ima naslednjo organizacijsko strukturo:<br />
10
2.3 Svet zavoda in Svet staršev<br />
Svet zavoda je najvišji upravni organ šole. Sestavlja ga 9 članov: trije predstavniki<br />
ustanovitelja (MO Celje), trije predstavniki staršev in pet predstavnikov delavcev zavoda.<br />
Predstavniki ustanovitelja Predstavniki staršev Predstavniki zavoda<br />
Tatjana Budja Irena Krajnc Marta Flis<br />
Sašo Farčnik Nataša Tabaković Uroš Stilin<br />
Marjan Murko Petra Osojnik Tina Škrabe<br />
Lidija Voršič<br />
Tea Žgajner<br />
Svet zavoda imenuje in razrešuje ravnatelja šole, sprejema program razvoja šole, letni<br />
delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, sprejme letno poročilo o samoevalvaciji šole,<br />
odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o vzgojni oziroma<br />
izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom kot drugostopenjski organ,<br />
če z zakonom ni določeno drugače, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in<br />
odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predloži<br />
vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija,<br />
reprezentativni sindikat zaposlenih, Svet staršev, skupnost učencev in opravlja druge naloge,<br />
določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.<br />
Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v javnem vrtcu oziroma šoli oblikuje<br />
Svet staršev. Tehnično in finančno podporo za delovanje Sveta staršev zagotavlja vrtec oziroma<br />
šola. Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga<br />
starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.<br />
Svet staršev:<br />
• predlaga nadstandardne programe,<br />
• daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,<br />
• sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega<br />
načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu,<br />
• daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,<br />
• razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,<br />
• obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,<br />
• voli predstavnike staršev v Svet vrtca oziroma šole in druge organe šole,<br />
• lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v<br />
lokalno okolje,<br />
• v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine,<br />
• opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi,<br />
• Sveti staršev se lahko povežejo v lokalne oziroma regionalne aktive Svetov staršev.<br />
11
Lokalni oziroma regionalni aktivi svetov staršev lahko ustanovijo nacionalno zvezo<br />
aktivov.<br />
V šolskem letu 2019/20 so člani Sveta staršev naslednji predstavniki oddelkov:<br />
Razred Priimek in ime predstavnika<br />
1. a Irena Novak<br />
1. b Jasna Žlender<br />
1. c Tina Toman Bogataj<br />
2. a Nevenka Lubej Artnak<br />
2. b Urška Kurmanšek<br />
3. a Metka Skale<br />
3. b Sebastjan Guzelj<br />
4. a Nives Svet<br />
4. b Matej Topolak<br />
5. a Kaja Dosedla<br />
5. b Katja Kojnik<br />
6. a Nataša Tabaković (predsednica)<br />
6. b Držek Nataša<br />
6. c Adrijana Weiss<br />
7. a Mira Smešnik Krošl<br />
7. b Nina Stanič<br />
7. c Tanja Bobnar<br />
8. a Tatjana Kugler<br />
8. b Nataša Freitag<br />
9. a Valentina Glinšek<br />
9. b Irena Krajnc<br />
2.4 Ravnatelj<br />
Ravnatelj zavoda je g. Jože BERK, prof. matematike in fizike. Mandat ravnatelja šole<br />
traja 5 let, imenuje pa ga Svet zavoda po postopku, ki je določen z zakonom.<br />
Ravnatelj opravlja naslednje naloge:<br />
• organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole,<br />
• pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole,<br />
• pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,<br />
12
• je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev,<br />
vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih,<br />
• vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora,<br />
• oblikuje predlog nadstandardnih programov,<br />
• spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,<br />
• organizira mentorstvo za pripravnike,<br />
• prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev,<br />
spremlja njihovo delo in jim svetuje,<br />
• predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,<br />
• odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,<br />
• spremlja delo svetovalne službe,<br />
• skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge<br />
oblike sodelovanja),<br />
• obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic in obveznosti<br />
učencev, vajencev in dijakov,<br />
• spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oziroma dijakov ter<br />
študentov višje šole,<br />
• odloča o vzgojnih ukrepih,<br />
• zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,<br />
• zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela,<br />
• določa sistemizacijo delovnih mest,<br />
• odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,<br />
• skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo in<br />
• je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in<br />
pripravo letnega poročila o samoevalvaciji šole oziroma vrtca,<br />
• opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.<br />
2.5 Šolska skupnost učencev<br />
Skupnost učencev sestavljajo predsedniki posameznih oddelčnih skupnosti, ki so bili<br />
izvoljeni v svojih razredih v začetku šolskega leta. V septembru predsedniki izmed sebe izvolijo<br />
predsednika skupnosti učencev.<br />
Namen srečanj šolske skupnosti učencev je uskladiti in uresničiti interese učencev, jim<br />
omogočiti, da izrazijo svoje mnenje, potrebe sovrstnikov ter da skupaj poskušajo najti rešitve.<br />
Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole, ki se skliče najmanj dvakrat<br />
letno, sklicatelj pa je ravnatelj ali predsednik skupnosti učencev šole. Šolski parlament<br />
razpravlja o vprašanjih, ki jih predlagajo učenci sami, lahko pa jih predlagajo tudi delavci šole.<br />
Predstavniki šolskega parlamenta sodelujejo pri delu regijskega in državnega otroškega<br />
parlamenta.<br />
13
Predsednik razreda je učenec, ki ga izberejo sošolci v soglasju z razrednikom oziroma<br />
na predlog razrednika. Izbrani učenec mora imeti pozitivne osebnostne lastnosti, kot so:<br />
pravičnost, objektivnost, marljivost, solidarnost in druge. Najpomembnejše naloge predsednika<br />
razreda so, da:<br />
• predstavlja razred na šolskih sestankih (npr. šolski parlament),<br />
• v imenu razreda posreduje pri učiteljih (npr. za snov, ki je ne razumejo),<br />
• ukrepa v primerih nasilja med učenci (npr. opozori učenca ali obvesti učitelja),<br />
• skrbi za sodelovanje vseh učencev v različnih akcijah (npr. zbiralna akcija),<br />
• opozarja sošolce na očitne nepravilnosti (npr. povzročanje škode).<br />
Razred Predsednik Namestnik<br />
1. a Stanič Neja Antlej Mia<br />
1. b Selman Mia Hočevar Nik<br />
1. c Kopranović Jana Brglez Boshra Alexandra<br />
2. a Planinšec Zala Strašek Ema<br />
2. b Florjan Lars Vipotnik Rejc Deja<br />
3. a Novak Gašper Holobar Tia<br />
3. b Planinšek Brina Krušič Stela<br />
4. a Medić Adela Melanšek Matija<br />
4. b Lupšina Filip Voglar Ula<br />
5. a Kolar Lana Jančič Eva<br />
5. b Mičanović Luka Simon-Grajžl Aneja<br />
6. a Pevec Julijan Kovač Matic<br />
6. b Zupanc Luka Ramšak Gaja<br />
6. c Polšak David Krumpak Larisa<br />
7. a Poklšek Čudič Lana Husinec Nika<br />
7. b Rejc Vipotnik Pia Lotrič Neja<br />
7. c Kostadinov Nina Turinek Neli<br />
8. a Bogataj Urs Jelača Branka<br />
8. b Freitag Milanez Taja Fogler Stjepić Luka<br />
9. a Lorenčič Kristjan Glinšek Leon<br />
9. b Ašič Živa Mlinarevič Aleksej<br />
14
2.6 Šolski okoliš<br />
Na severu poteka meja po občinski meji med Mestno občino Celje in Občino Vojnik.<br />
Od Šmartinskega jezera se proti zahodu nadaljuje po meji naselja Runtole in se pri pregradi na<br />
jezeru obrne proti jugu, tako da teče po meji naslednjih naselij: Loče in Dobrova na zahodni<br />
strani ter Runtole, Lahovna (hišni številki Lahovna 21 in 22 sta izključeni iz šolskega okoliša)<br />
in Celje na vzhodni strani, vse do avtoceste Levec–Hoče.<br />
Meja se delno nadaljuje po avtocesti Hoče–Levec, se na drugi strani avtoceste naveže<br />
na popisani okoliš ter na Zg. Hudinji, pri hišni št. 61, zavije južno proti hribu Golovec, teče<br />
nato po meji območja Bezenškove ulice in Opekarniške ceste. V križišču Opekarniške ceste in<br />
Bezenškove ulice se prične južna meja šolskega okoliša ter se nadaljuje proti vzhodu po<br />
Dečkovi cesti, Bežigrajski cesti do mostu čez Hudinjo. Tu se pričenja vzhodna meja šolskega<br />
okoliša, ki teče proti severu navzgor po potoku Hudinja, čez avtocesto do meje med naseljema<br />
Trnovlje pri Celju in Šmarjeta. Nato sledi meja med naselji Trnovlje pri Celju in Zadobrova na<br />
vzhodni strani in Šmarjeta ter Škofja vas na zahodni strani do občinske meje z Občino Vojnik.<br />
Tako so v naš šolski okoliš vključene naslednje ulice in kraji/naselja:<br />
Bernekerjeva, Bezenškova, Dobojska, Dolharjeva, Goručanova, Ilirska, Janševa,<br />
Jeretinova, Kačeva, Kovačičeva, Lahovna, Letnerjeva, Levčeva, Mariborska (delno),<br />
Milčinskega, Opekarniška, Planinčeva, Plankarjeva, Podjavorškova, Prekorje, Prijateljeva,<br />
Skaletova, Škofja vas, Šmarjeta, Trdinova, Tumova, Ul. bratov Dobrotinškov, Ul. Dušana<br />
Finžgarja, Ul. frankolovskih žrtev, Ul. Hermine Seničarjeve, Ul. ključarja Kožuha, Zgornja<br />
Hudinja, Žagarjeva.<br />
2.6.1 Skupni šolski okoliš OŠ Hudinja in OŠ Frana Roša<br />
Bezenškova ulica, Dobojska ulica, Don Boskov trg, Milčinskega ulica, Prijateljeva<br />
ulica, Podjavorškova ulica, Štekličeva ulica, Ulica bratov Dobrotinškov, Ulica frankolovskih<br />
žrtev, Zgornja Hudinja.<br />
2.6.2 Skupni šolski okoliš OŠ Hudinja in OŠ Ljubečna<br />
Naselje Prekorje, naselje Šmarjeta pri Celju.<br />
15
2.7 Prostorski pogoji<br />
• Površina zemljišča šole (igrišča, zelenice, nasadi …): 34000 m 2<br />
• Tlorisna površina šolskih prostorov: 4170 m 2<br />
• Prostori za pouk (22 učilnic): 1630 m 2<br />
• Knjižnica: 155 m 2<br />
• Prostori za športno vzgojo: 755 m 2 (vadbena prostora: 678 m 2 )<br />
• Prostori za druge namene: 694 m 2<br />
• Komunikacije: 876 m 2<br />
2.7.1 Razporeditev šolskih prostorov<br />
Pritličje<br />
A – glavni vhod za učence, 001 – kabinet 1. r., 002 – 1. c, 003 –<br />
1. a, 004 – 1. b, 005, 006, 007, 008 – strojni del in učilnica za<br />
TIT, 009 – učilnica LUM, 011, 012 – garderoba za učence, 020<br />
– mala in velika telovadnica, 031 – prostori kuhinje, 036 –<br />
garderobe in sanitarije za 1. r., 030, 031, 032, 033 in 034 –<br />
kuhinja, 029 – učilnica GOS, 028 – sanitarije deklice, 023 –<br />
kabineta tehničnega osebja, 026 – učilnica za skupine, B – vhod<br />
za učence 1., 2. in 3. razreda.<br />
020<br />
007<br />
002 003 004 005 008 009<br />
011 012<br />
018<br />
006<br />
013 014<br />
015<br />
016<br />
019<br />
001<br />
017<br />
036<br />
035<br />
034<br />
023<br />
024<br />
030<br />
029<br />
028<br />
025<br />
026<br />
027<br />
16
1. nadstropje<br />
110 – kabinet razrednega pouka, 109 – učilnica 2. b, 108 –<br />
učilnica 3. b, 107 – učilnica 2. a, 106 – učilnica 5. a, 105 –<br />
učilnica 4. a, 104 – učilnica 4. b, 111 – sanitarije dečki, 112<br />
– tajništvo, 113 – pisarna ravnatelja, 114 – zbornica, 115 –<br />
sejna soba, 117 – računovodstvo, 118 – sanitarije deklice,<br />
119 – učilnica 3. a, 121 – soba za učno pomoč, 122 – šolska<br />
svetovalna služba, 103 – učilnica GUM in ZGO, 102 –<br />
učilnica računalništva, 101 – kabinet dodatne strokovne<br />
pomoči.<br />
109<br />
108<br />
107<br />
106<br />
105<br />
104<br />
103<br />
102<br />
101<br />
110<br />
121<br />
122<br />
111 114 115 117 118 119<br />
112 113<br />
2. nadstropje<br />
206 – učilnica kemije in biologije, 207 –<br />
kabinet naravoslovja, 205 – učilnica<br />
slovenščine, 204 – učilnica geografije in<br />
DKE, 203 – učilnica angleščine, 202 –<br />
učilnica matematike, 201 – kabinet<br />
družboslovnih predmetov, 208 – sanitarije<br />
dečki, 209 – kabinet fizike, 210 – učilnica<br />
fizike in naravoslovja, 211 – učilnica<br />
matematike, 212 – sanitarije deklice, 213<br />
– učilnica 5. b.<br />
207<br />
206<br />
205<br />
204<br />
203<br />
202<br />
201<br />
208 209 210 211<br />
212 213<br />
17
3. nadstropje<br />
301 – učilnica za DOD in DOP ter<br />
DSP, 302 – knjižnica in multimedijska<br />
učilnica, 303 – kotlovnica, 304 –<br />
kabinet pomočnika ravnatelja.<br />
302<br />
305<br />
301<br />
304<br />
303<br />
2.7.2 Prostorski pogoji za delo<br />
Leta 2002 je bil na Osnovni šoli Hudinja zgrajen manjši prizidek, s katerim smo<br />
pridobili 2 večji in 3 manjše učilnice ter novo telovadnico. V sklopu investicije je bil obnovljen<br />
tudi stari del šole: učilnice, knjižnica, hodniki, sanitarije, garderobe in kuhinja. Ob izgradnji<br />
prizidka je bil poudarek predvsem na novi telovadnici, ki je tehnično in prostorsko povsem<br />
ustrezna tudi za sedanji čas, ko je število učencev bistveno večje, kot je bilo leta 2002.<br />
V zadnjih dvajsetih letih (od leta 2000 dalje) se je bistveno spremenil predmetnik osnovne šole,<br />
in sicer: angleščina se izvaja od 1. razreda dalje, učenci v drugi triadi imajo neobvezne izbirne<br />
predmete, učenci v tretji triadi imajo obvezne izbirne predmete, pri MAT, TJA in SLJ pa se<br />
delijo v manjše skupine. Šola, ki ima bolj polne oddelke, mora po normativih oblikovati tudi<br />
več skupin in posledično potrebuje več učilnic. Podatek o tem, da ima neka šola dva oddelka v<br />
posameznem razredu, ni pravi podatek, saj je bolj pomembno, koliko učencev je v teh dveh<br />
oddelkih: na nekaterih šolah je v dveh oddelkih skupaj 31 učencev (najmanjše možno število<br />
za 2 oddelka), na nekaterih pa prav tako v dveh oddelkih celo 60 učencev (največje možno<br />
število). Obe šoli imata na papirju 2 oddelka, najbrž pa ni potrebno opisovati razlike v delu pri<br />
tako različnem številu učencev. In ne samo to. Šola, ki ima v dveh oddelkih samo 31 učencev,<br />
mora po normativih oblikovati le 2 skupini, tako torej sploh ne potrebuje dodatnih učilnic, šola<br />
s 60 učenci pa mora oblikovati kar 4 skupine pri matematiki, slovenščini in angleščini –<br />
posledično potrebuje istočasno 4 učilnice oziroma 2 dodatni. Ta račun se ponovi pri izbirnih<br />
predmetih, saj formula za izračun vključuje število učencev. Večje število učencev v oddelkih<br />
se odraža tudi drugje: jedilnica, hodniki, garderobe … In OŠ Hudinja je trenutno v Celju šola,<br />
kjer se ta stiska najbolj odraža. Na šoli je skupaj 500 učencev in če to preračunamo na 18<br />
oddelkov, kolikor znaša kapaciteta šole, bi bilo povprečje na oddelek kar 27,8 učenca. To pa je<br />
izjemno visoko število.<br />
18
V zadnjih dvajsetih letih se je bistveno povečal tudi obseg podaljšanega bivanja, saj zaradi<br />
zaposlitev staršev večina učencev razredne stopnje ostaja v šoli še dolgo časa po pouku. Prav<br />
tako se povečuje delež učencev s posebnimi potrebami, saj zaradi inkluzijske zakonodaje večina<br />
teh učencev, namesto šol s prilagojenim programom, obiskuje redne osnovne šole. Ti učenci<br />
imajo pogosto odločbe za znižani normativ učencev v razredu, kjer je zgornja meja sicer 28<br />
učencev. Pri povsem polnih razredih se seveda postavlja vprašanje kvalitete vzgojnoizobraževalnega<br />
dela. Dogaja se, da celo ponavljanje razreda ni mogoče, ker v razredu<br />
enostavno ni prostora za učence ponavljalce. Velja poudariti, da so današnje generacije učencev<br />
drugačne od nekdanjih, po vedenju in po koncentraciji, in vse analize, kot tudi neposredne<br />
pedagoške izkušnje, kažejo, da je delo v manjših razredih v učnem in vzgojnem smislu veliko<br />
bolj kvalitetno kot v številčno zelo polnih oddelkih.<br />
Vse omenjene spremembe zahtevajo dodatne učilnice in ta problem je še posebej izrazit na OŠ<br />
Hudinja, ki ima zadnja leta v šolskem okolišu tudi povečano število učencev 1. razreda. Pri<br />
prostorski stiski na OŠ Hudinja torej ne gre samo za potrebo po dodatnih učilnicah za nove<br />
oddelke, ampak v prvi vrsti za rešitev prostorske stiske za učence, ki so že sedaj v šoli. Pouk<br />
trenutno poteka v igralnici in knjižnici ter v nekaterih učilnicah, ki so premajhne za povsem<br />
polne razrede. Jedilnica ima vsega 60 mest, dnevno pa ima kosilo več kot 400 učencev, ki čakajo<br />
na kosilo v dolgih vrstah. Prostorska stiska se odraža tudi drugod na šoli: na hodnikih, ki so<br />
komaj prehodni, premalo je garderob in ostalih spremljevalnih prostorov, kot so denimo<br />
kabineti. Nameščanje garderobnih omaric na šolske hodnike je neustrezna rešitev, saj so potem<br />
ozki hodniki težko prehodni in gneča nepopisna. Takšno rešitev imamo sedaj, a povzroča veliko<br />
težav.<br />
Pritisk staršev ob vpisu je zaradi velikega števila učencev v šolskem okolišu že nekaj let zelo<br />
velik in posledica so vsako leto povsem polni razredi. To pa kasneje na predmetni stopnji<br />
pomeni še več dodatnih učilnic, saj je število skupin pri izbirnih predmetih in nivojskem pouku<br />
odvisno ravno od števila učencev. Celotna organizacija dela na šoli je povsem podrejena<br />
popolnoma zasedenim učilnicam. Vsi izbirni predmeti so pred ali po pouku, interesne<br />
dejavnosti pa se lahko začnejo šele ob 14.15 in se končajo ob 15.00. To pravzaprav pomeni,<br />
da so učilnice na šoli v celoti zasedene od 7.30 do 15.00 in v tem času na šoli praktično ni<br />
prostih učilnic.<br />
Primerjava predmetnikov 9-letne OŠ ob uvedbi in danes pokaže, da bi bil obseg ur pouka na<br />
OŠ Hudinja pri dveh oddelkih v posameznem razredu ob uvedbi 9-letke 608 ur, danes pa 669<br />
ur. To pa pomeni, da se je na račun spremenjenega predmetnika (zakonodaja) obseg dejavnosti<br />
samo pri pouku povečal najmanj za 10 %. Če upoštevamo še dejstvo, da je na šoli v tem trenutku<br />
19
namesto približno 400 učencev kar 500 učencev, pa to pomeni 25 % povečanje glede na<br />
zmogljivost šole.<br />
Izračun pokaže, da bi OŠ Hudinja potrebovala vsaj 6 novih učilnic, večjo jedilnico, dodatne<br />
garderobe in nekaj kabinetov. Na sestanku, ki je bil 6. 6. 2019 na Oddelku za družbene<br />
dejavnosti, kjer smo se pogovarjali o optimizaciji in racionalizaciji izgradnje prizidka na OŠ<br />
Hudinja, smo na koncu prišli do »usklajenega« predloga, da se idejni načrt, s katerim je bilo<br />
predvidenih 12 novih učilnic, zaradi racionalizacije zmanjša na 9 učilnic. Glede na to, da<br />
trenutno poteka pouk v knjižnici in v igralnici, kar je v strokovnem, pedagoškem in<br />
organizacijskem smislu nesprejemljivo, in da bomo eno učilnico porabili za povečanje<br />
jedilnice, bomo od predvidenih 9 novih učilnic v resnici dobili 6 dodatnih učilnic, ki bodo na<br />
voljo za pouk. Glede na trenutno stanje in demografske podatke je to tisto minimalno število,<br />
ki je še sprejemljivo z vidika nemotene organizacije dela na šoli. Na sestanku je bilo govora še<br />
o tem, da se zmanjšajo sredstva pri zunanji ureditvi in pri ureditvi športnega igrišča. Po grobi<br />
oceni se bo prvotna investicija (idejni načrt) s približno 2.600.000 € (idejni načrt) zmanjšala na<br />
približno 1.500.000 €.<br />
Verjamem, da boste na Oddelku za družbene dejavnosti oziroma Mestni občini Celje razumeli<br />
potrebe po dodatnih šolskih prostorih in sklep Mestnega sveta iz leta 2018 realizirali na način,<br />
ki bo odpravil velike prostorske težave na OŠ Hudinja, in to v korist učencev oziroma za<br />
zagotovitev pogojev za kvalitetno vzgojno-izobraževalno delo. Menim, da ne bi bilo prav, da<br />
bi šli pri optimizaciji in racionalizaciji tako daleč, da bi zgradili prizidek, ki bi že na samem<br />
začetku pomenil nove težave oziroma sploh ne bi rešil težav, ki jih imamo. Prav tako menim,<br />
da racionalizacija in optimizacija ne smeta iti tako daleč, da bi bil zgrajeni prizidek v gradbenem<br />
in tehničnem smislu slabo izveden zaradi težnje po znižanju stroškov. Idejni načrt, ki ga je<br />
pripravil arhitekt g. Sergej Ernest, je po mojem mnenju zelo dober in ga je 18. 4. 2019 podpisal<br />
tudi g. župan. Menim, da bi ta idejni načrt moral biti osnova za izgradnjo prizidka – ob<br />
dogovorjenih ukrepih racionalizacije. Tudi črtanje celotne zunanje ureditve bi bila napaka, saj<br />
bi bilo prav, da se ob izgradnji prizidka uredijo vsaj najbolj nujne stvari v okolici šole – denimo<br />
varen dostop za otroke in plato pred šolo.<br />
Po predvidevanjih bo prizidek zgrajen v koledarskem letu 2020 – z vidika organizacije dela in<br />
vpisa učencev v 1. razred v šolskem letu 2020/21 bi bilo vsekakor dobro, da bi bila gradnja<br />
zaključena do 1. 9. 2020.<br />
20
2.7.3 Demografski podatki za OŠ Hudinja<br />
Slika 2: Demografski podatki za OŠ Hudinja.<br />
Po trenutnih demografskih podatkih bi lahko na OŠ Hudinja še naslednjih 5 let vpisali<br />
po 3 oddelke 1. razreda, in to celo zelo številčne, saj je že za naslednje šolsko leto na seznamu<br />
več kot 80 učencev, ob tem pa je bilo letos še 13 odložitev vpisa. Iz tabele je prav tako razvidno,<br />
da je bilo v času izdelave načrtov za prizidek (leta 2000) in izgradnje prizidka (leta 2002) v<br />
šolskem okolišu OŠ Hudinja število učencev v predvidenih 2 oddelkih.<br />
21
3 Organizacija dela<br />
3.1 Šolski koledar<br />
Šolsko leto se začne v ponedeljek, 2. septembra 2019, zadnji šolski dan pa je v sredo,<br />
24. junija 2020. V šolskem letu 2019/20 je 189 dni pouka. Šolsko leto je razdeljeno v dve<br />
ocenjevalni obdobji:<br />
• 1. obdobje: od 1. 9. 2019 do 31. 1. 2020 (97 dni pouka) in<br />
• 2. obdobje: od 1. 2. 2019 do 24. 6. 2020 (92 dni pouka).<br />
Šolski koledar je določen s Pravilnikom o šolskem koledarju za osnovne šole, ki ureja<br />
razporeditev pouka, pouka proste dneve in razporeditev ter trajanje šolskih počitnic.<br />
3.2 Razpored dnevov po mesecih<br />
September 2019<br />
P T S Č P S N<br />
1<br />
2 3 4 5 6 7 8<br />
1. šol. d.<br />
9 – ROD 10 11 12 13 14 15<br />
16 17 18 19 20 21 22<br />
ŠVN – 5 ŠVN – 5 ŠVN – 5 ŠVN – 5 ŠVN – 5<br />
23 24 25 26 27 28 29<br />
Oktober 2019<br />
P T S Č P S N<br />
30 1 2 3 4 5 6<br />
7 8 9 10 11 12 13<br />
14 15 16 17 18 19 20<br />
GOV<br />
21 22 23 24 25 26 27<br />
28<br />
jes. poč.<br />
29<br />
jes. poč.<br />
30<br />
jes. poč.<br />
31<br />
jes. poč.<br />
22
November 2019<br />
P T S Č P S N<br />
2 1 2 3<br />
DSM<br />
4 5 6 7 8 9 10<br />
11 12 13 14 15 16 17<br />
GOV<br />
18 19 20 21 22 23 24<br />
25 26 27 28 29 30 1<br />
December 2019<br />
P T S Č P S N<br />
2 3 4 5 6 7 8<br />
9 10 11 12 13 14 15<br />
GOV<br />
16 17 18 19 20 21 22<br />
BOŽIČ<br />
23 24 25 26 27 28 29<br />
BOŽIČ DSE nov. poč.<br />
30<br />
nov. poč.<br />
31<br />
nov. poč.<br />
Januar 2020<br />
P T S Č P S N<br />
1 2 3 4 5<br />
novo leto novo leto nov. poč.<br />
6 7 8 9 10 11 12<br />
13 14 15 16 17 18 19<br />
GOV<br />
20 21 22 23 24 25 26<br />
27 28 29 30 31<br />
1. obdobje<br />
23
Februar 2020<br />
P T S Č P S N<br />
1 2<br />
3 4 5 6 7 8 9<br />
KP<br />
10 11 12 13 14 15 16<br />
ROD<br />
INF. 9. r. INF. 9. r.<br />
17 18 19 20 21 22 23<br />
24<br />
zim. poč.<br />
25<br />
zim. poč.<br />
26<br />
zim. poč.<br />
27<br />
zim. poč.<br />
28<br />
zim. poč.<br />
29 1<br />
Marec 2020<br />
P T S Č P S N<br />
2 3 4 5 6 7 8<br />
9 10 11 12 13 14 15<br />
GOV<br />
16 17 18 19 20 21 22<br />
23 24 25 26 27 28 29<br />
30 31<br />
April 2020<br />
P T S Č P S N<br />
1 2 3 4 5<br />
6 7 8 9 10 11 12<br />
GOV<br />
13 14 15 16 17 18 19<br />
VP<br />
60– letnica<br />
20 21 22 23 24 25 26<br />
27<br />
DBPO<br />
28<br />
poč.<br />
29<br />
poč.<br />
30<br />
poč.<br />
24
Maj 2020<br />
P T S Č P S N<br />
1 2 3<br />
PD PD<br />
4<br />
GOV<br />
5<br />
NPZ–SLJ<br />
6 7<br />
NPZ–<br />
8 9 10<br />
11<br />
NPZ– TJA<br />
3. predmet<br />
MAT<br />
12 13 14 15 16 17<br />
18 19 20 21 22 23 24<br />
ROD 26 27 28 29 30 31<br />
Junij 2020<br />
P T S Č P S N<br />
1 2 3 4 5 6 7<br />
eks.<br />
dan šole<br />
8 9 10 11 12 13 14<br />
valeta<br />
15 16 17 18 19 20 21<br />
22 23 24 25<br />
D.D.<br />
29 30<br />
26 27 28<br />
25
3.3 Časovni razpored dela<br />
Dopoldan<br />
Ura Čas Opombe<br />
0. 7.25–8.10 dodatni in dopolnilni pouk<br />
8.05–8.15 prihod učencev v šolo<br />
1. 8.15–9.00<br />
2. 9.05–9.50<br />
9.50–10.10 malica (20 minut)<br />
3. 10.10–10.55<br />
4. 11.00–11.45<br />
5. 11.50–12.35<br />
6. 12.40–13.25<br />
Popoldan (izbirni predmeti, interesne dejavnosti in učna pomoč)<br />
Ura Čas Opombe<br />
7. 13.30–14.15 izbirni predmeti, pevski zbor<br />
8. 14.15–15.00 interesne dejavnosti, učna pomoč – PS<br />
9. 15.00–15.50<br />
10. 15.50–16.30 konec podaljšanega bivanja<br />
Dodatni in dopolnilni pouk potekata praviloma pred poukom ali pa takoj po končanem<br />
pouku. V vseh primerih je potrebno upoštevati obremenjenost učencev, razpoložljivost prostora<br />
in predvsem učinkovitost dela. Vsak petek, 3. šolsko uro, je v urniku razredna ura – izjema je<br />
zadnji petek v mesecu. Interesne dejavnosti potekajo praviloma v popoldanskem času, od 14.15<br />
do 15.00.<br />
3.3.1 Časovni termin za sestanke pedagoških delavcev<br />
• Sestanki učiteljskega zbora: od 7.25 do 8.10 ali od 13.45 do 15.00 (po potrebi).<br />
• Pedagoške konference: vsak zadnji ponedeljek v mesecu, od 15.15 do 18.15.<br />
• Po potrebi ravnatelj šole skliče sestanke tudi v drugih terminih v okviru<br />
predvidenega rednega delovnega časa, ki je od 7.00 do 15.00.<br />
26
3.4 Kadrovska zasedba<br />
Vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v javnem vrtcu oziroma šoli<br />
opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih šol, svetovalni<br />
delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih<br />
nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni<br />
delavci).<br />
Strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v skladu z zakonom in<br />
javnoveljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri<br />
tem strokovno avtonomni. Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti<br />
ustrezno izobrazbo, določeno s tem zakonom in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit<br />
v skladu s tem zakonom.<br />
Znanje slovenskega knjižnega jezika se preverja pri strokovnem izpitu. Pri učiteljih,<br />
ki niso diplomirali na slovenskih univerzah, se znanje slovenskega knjižnega jezika preverja ob<br />
prvi namestitvi. Izobrazbo za strokovne delavce v primerih, ko to določa zakon, pa tudi stopnjo<br />
izobrazbe določi minister, potem ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta.<br />
Ustrezne delovne izkušnje ter kriterije za vidne dosežke na strokovnem področju za<br />
pridobitev naziva predavatelj višje šole določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno<br />
in strokovno izobraževanje.<br />
Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, določeni s<br />
sistemizacijo delovnih mest. Delavci iz prejšnjega odstavka morajo imeti izobrazbo, določeno<br />
s sistemizacijo delovnih mest, obvladati morajo slovenski jezik, v vrtcih oziroma šolah na<br />
narodno mešanih območjih, ki se ustanovijo za dvojezično vzgojo in izobraževanje, pa tudi<br />
jezik narodne skupnosti.<br />
Strokovni delavci v javni osnovni šoli so učitelj, šolski svetovalni delavec, knjižničar,<br />
laborant in drugi strokovni delavci. Učitelj, knjižničar in svetovalni delavec morajo imeti<br />
visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo. Laborant mora imeti najmanj<br />
srednjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo in pedagoško-andragoško izobrazbo. Drugi<br />
strokovni delavci morajo imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri.<br />
27
Število zaposlenih dne 1. 9. 2019 na OŠ Hudinja je prikazano v tabeli:<br />
Struktura zaposlenih<br />
Število zaposlenih<br />
Učitelji (strokovni delavci) 45<br />
Tehnični delavci 15<br />
Ostalo: javna dela 2<br />
Zunanji sodelavci 7<br />
Porodniški dopust 4<br />
Začasno zaposleni delavci (nadomeščanje) 3<br />
SKUPAJ (redno zaposleni na OŠ Hudinja za NDČ) 59<br />
3.4.1 Strokovni delavci<br />
BERK<br />
Jože<br />
Profesor matematike in fizike,<br />
svetnik<br />
FIZ: 8. a b<br />
ravnatelj<br />
BITENC<br />
Saša<br />
BRAČEK<br />
Tatjana<br />
BREŠAN<br />
Tanja<br />
BREZNIK<br />
Lea<br />
CVIRN<br />
Nika<br />
Magistrica profesorica poučevanja<br />
likovne pedagogike<br />
Predmetna učiteljica telesne<br />
vzgoje,<br />
svetovalka<br />
Predmetna učiteljica razrednega<br />
pouka,<br />
svetovalka<br />
Diplomirana vzgojiteljica<br />
predšolskih otrok,<br />
svetovalka<br />
Profesorica angleščine<br />
OPB<br />
LUM: 6. r., 7. r., 8. r., 9. r.<br />
LS1, LS3<br />
ŠPO: 6. r., 7. r., 8. r., 9. r.<br />
ŠSP, ŠZZ<br />
RP: 5. a<br />
VZG: 1. c<br />
OPB<br />
TJA: 6. a, 7. a b, 7/III, 7/IV,<br />
7/V, 8/I, 8/II, 9/III<br />
razredničarka<br />
5. a<br />
ČEDE<br />
Jani<br />
FARČNIK<br />
Urška<br />
Predmetni učitelj matematike in<br />
fizike, mentor<br />
Diplomirana anglistka in francistka<br />
MAT: 6. r, 6/III, 6/IV, 8/I,<br />
9/I,<br />
ŠAH<br />
ISP TJA: 5. r., 6/I, 6/II, 6. b c<br />
OPB<br />
razrednik 6. b<br />
FLIS<br />
Marta<br />
Učiteljica razrednega pouka,<br />
svetovalka<br />
RP: 4. b<br />
OPB<br />
razredničarka<br />
4. b<br />
GALIČ<br />
Petra<br />
GERŠAK<br />
Vida<br />
Profesorica<br />
slovenščine,<br />
svetovalka<br />
Univ. dipl. bibliotekarka in<br />
profesorica slovenščine<br />
SLJ: 6. r., 6/II, 6/IV, 6/V, 7/I,<br />
7/III<br />
šolska knjižnica<br />
šolska knjižnica<br />
OPB<br />
razredničarka<br />
6. a<br />
28
HEILIGSTEIN<br />
Darja<br />
HRASTNIK<br />
KOŠTOMAJ<br />
Karmen<br />
HRASTNIK<br />
Mateja<br />
HRIBERNIK<br />
Klavdija<br />
JAKOP<br />
Patricija<br />
JERAN<br />
Darja<br />
KALAR<br />
Uroš<br />
KLARER<br />
Magdalena<br />
KMECL<br />
Maja<br />
KOVAČIČ<br />
Lidija<br />
KOŽEL<br />
Olga<br />
MELANŠEK<br />
Martin<br />
MESOJEDEC<br />
Simona<br />
MIKIC ŠEGA<br />
Lidija<br />
OSET<br />
Peter<br />
Predmetna učiteljica<br />
razrednega pouka,<br />
svetovalka<br />
Predmetna učit. angleščine<br />
in slovenščine,<br />
svetovalka<br />
Profesorica<br />
slovenskega jezika<br />
in zgodovine, svetovalka<br />
Profesorica matematike<br />
svetovalka<br />
Profesorica<br />
glasbene<br />
pedagogike, mentorica<br />
Profesorica<br />
razrednega pouka,<br />
svetovalka<br />
Profesor športne vzgoje,<br />
fizike in tehnične vzgoje,<br />
mentor<br />
Diplomirana slikarka in<br />
kostumografinja,<br />
mentorica<br />
Profesorica razrednega<br />
pouka,<br />
svetovalka<br />
Profesorica razrednega<br />
pouka,<br />
svetovalka<br />
Profesorica slovenskega<br />
jezika,<br />
svetovalka<br />
RP: 4. a<br />
TJA: 6/III, 6/IV, 6/V, 7.<br />
c, 7/I, 7/II, 8/III, 8/IV,<br />
9/I, 9/II<br />
SLJ: 6/I, 6/III, 7. a b,<br />
7/IV, 8/III, 9/I, 9/III<br />
MAT: 6/I, 6/II, 6/V,<br />
7/III, 7/IV, 8/III, 8/IV,<br />
9/III<br />
ISP, GUM: OPB 4. r., 5. r., 6. r., 7.<br />
r., 8. r., 9. r.<br />
OPZ, MPZ<br />
RP: 2. a<br />
JUV<br />
ŠPO: 6. r., 7. r., 8. r., 9.<br />
r.<br />
NŠP, ŠSP, IŠN, IŠO<br />
OPB<br />
TJA: 1.–4. r.,<br />
NŠP: 4.– 5. r.<br />
JUV<br />
OPB<br />
SLJ: 7. c, 7/II, 7/V, 8/I,<br />
8/II, 8/IV, 9/II<br />
GEK: 8. r.<br />
Profesor biologije in kemije NAR: 6. r., 7. r.<br />
NRA: 6. r.<br />
DIP: 7. r.<br />
Profesorica razrednega kolesarski RP: 3. a izpiti<br />
pouka,<br />
mentorica<br />
Diplomirana vzgojiteljica<br />
predšolskih otrok,<br />
svetovalka<br />
Profesor razrednega pouka,<br />
mentor<br />
RP: 1. r.<br />
OPB<br />
RP: 1. r.<br />
OPB<br />
razredničarka 4. a<br />
razredničarka 7. a<br />
razredničarka 2. a<br />
vodja aktiva OPB<br />
razredničarka 7. c<br />
razrednik 6. c<br />
laborant<br />
razredničarka 3. a<br />
PANČUR<br />
Gregor<br />
PODBREGAR<br />
Romana<br />
Profesor fizike in tehnične<br />
vzgoje,<br />
mentor<br />
Predm. učiteljica zgodovine<br />
in geografije,<br />
svetovalka<br />
TIT: 7. r.<br />
NTE: 5. r.<br />
UBE, MME, OGU,<br />
OGK, ZGO: 6. OGL, r., 7. EZR r.,<br />
8. r., 9. r.<br />
OPB<br />
računalnikar<br />
razredničarka 8. a<br />
29
PODGORŠEK<br />
Sanja<br />
ROJC<br />
Tanja<br />
SKRBINEK<br />
Tjaša<br />
Profesorica razrednega<br />
pouka,<br />
mentorica<br />
Profesorica razrednega<br />
pouka,<br />
svetovalka<br />
Profesorica razrednega<br />
pouka<br />
RP: 5. b<br />
OPB, JUV<br />
RP: 1. b<br />
JUV<br />
RP: 1. c<br />
JUV<br />
razredničarka 5. b<br />
razredničarka 1. b<br />
razredničarka 1. c<br />
ŠARMAN<br />
Sandi<br />
ŠKORJANC<br />
GRIL<br />
Andreja<br />
ŠKRABE<br />
Tina<br />
ŠTEGER<br />
Milica<br />
ŠTIH<br />
Boštjan<br />
TURK<br />
Mateja<br />
Profesor zgodovine in<br />
geografije,<br />
svetnik<br />
Predm. učiteljica kemije,<br />
biologije in gospodinjstva,<br />
svetovalka<br />
Profesorica matematike in<br />
pedagogike,<br />
svetovalka<br />
Predmetna učiteljica fizike<br />
in tehnične vzgoje,<br />
svetovalka<br />
Profesor biologije in kemije,<br />
svetnik<br />
Profesorica nemščine in<br />
geografije,<br />
svetovalka<br />
GEO: 6. r., 7. r., 8. r., 9.<br />
r.<br />
DKE: 7. r., 8. r.<br />
ISP GOS: 6. r.<br />
BIO: 8. r., 9. r.<br />
SPH<br />
MAT: 7. r., 7/I, 7/II,<br />
7/V, 8/II, 9/II<br />
ISP<br />
FIZ: 9. r.,<br />
TIT: 6. r., 7. r., 8. r.<br />
KEM: 8. r., 9. r.<br />
POK: 8. r.<br />
KEŽ: 9. r.<br />
ISP NI1: 7. r., NI2: 8. r NI3:<br />
9. r.<br />
N1N: 4. r., 5. r., 6. r.<br />
ISP, OPB<br />
razrednik 9. b,<br />
član Državne komisije<br />
za pripravo NPZ<br />
vodja šolske prehrane<br />
razredničarka 7. b<br />
razredničarka 8. b<br />
razrednik 9. a,<br />
koordinator MRD,<br />
pomočnik ravnatelja<br />
TURNŠEK<br />
Simona<br />
ULAGA<br />
Lidija<br />
VORŠIČ<br />
Lidija<br />
ZORKO<br />
Maruša<br />
ŽGAJNER<br />
Tea<br />
Profesorica razrednega<br />
pouka,<br />
mentorica<br />
Profesorica<br />
razrednega pouka,<br />
svetovalka<br />
Profesorica razrednega<br />
pouka,<br />
svetovalka<br />
Profesorica razrednega<br />
pouka,<br />
mentorica<br />
Profesorica angleščine in<br />
pedagogike,<br />
mentorica<br />
OPB<br />
DIF: 5. r.<br />
RP: 1. a<br />
JUV<br />
RP: 3. b<br />
RP: 2. b<br />
razredničarka 1. a<br />
razredničarka 3. b<br />
razredničarka 2. b<br />
svetovalna služba,<br />
predsednica Sveta<br />
zavoda OŠ Hudinja<br />
Porodniški dopust:<br />
Eva Iršič (knjižnica), Lilijana Jelen (likovna umetnost), Simona Turnšek (razredni pouk).<br />
30
3.4.2 Zunanji strokovni delavci<br />
• Mojca Kralj (prof. defektologije); OŠ Glazija.<br />
• Mojca Kreutz (surdopedagoginja in logopedinja), OŠ Glazija.<br />
• Tanita Pražen (logopedinja); OŠ Glazija.<br />
• Sanja Rot (socialna pedagoginja); OŠ Glazija.<br />
• Alma Lea Kraševec (surdopedagoginja); Center za sluh in govor Maribor.<br />
• Nadja Koštomaj (surdopedagoginja); Center za sluh in govor Ljubljana.<br />
• Nadja Šturbej (surdopedagoginja); Center za sluh in govor Ljubljana.<br />
3.4.3 Administrativni in tehnični delavci<br />
Uroš Stilin (poslovni sekretar), Nina Ocepek (računovodkinja), Kristina Vedečnik<br />
(vrtnarka), Simon Antlej (hišnik), Benjamin Polajžer (kuhar), Jernej Gračner (kuhar), Marjanca<br />
Cvetko (kuharica), Nevenka Ravničan (kuharica), Vida Kos (čistilka), Marina Petek (čistilka),<br />
Zdenka Kugler (čistilka), Metka Gorenc (čistilka), Marica Žekš (čistilka), Vesna Zaleznik<br />
(čistilka).<br />
3.4.4 Delavci, vključeni v projekt javnih del<br />
Osnovna šola Hudinja je vključena v državni oziroma občinski projekt javnih del in<br />
pri nas v koledarskem letu 2019 izvajamo program (en zaposlen delavec) za potrebe<br />
informiranja in nadzora nad okolico šole in (en zaposlen delavec) za učno pomoč učencem.<br />
Predvidevamo, da bo program javnih del potekal tudi v koledarskem letu 2020, kar bi<br />
pomenilo nemoteno izvajanje del in nalog v celotnem šolskem letu 2019/20.<br />
31
3.5 Razredi in oddelki<br />
Osnovno šolo Hudinja v tem šolskem letu obiskuje 500 učencev, od tega 272 na<br />
razredni (od 1. do 5. razreda) in 228 na predmetni stopnji (od 6. do 9. razreda). V začetku<br />
šolskega leta je prišlo na šolo 8 učencev, ki imajo status učencev tujcev. Učenci se v skladu z<br />
normativi združujejo v oddelke, in sicer: na razredni stopnji imamo 11 oddelkov in na<br />
predmetni stopnji 10 oddelkov.<br />
Oddelek Razrednik Dečki Deklice Skupaj<br />
1. a Lidija Ulaga, Lidija Mikic-Šega 9 12 21<br />
1. b Tanja Rojc, Peter Oset 8 12 20<br />
1. c Tjaša Skrbinek, Lea Breznik 10 14 24<br />
Skupaj 27 38 65<br />
2. a Darja Jeran 14 11 25<br />
2. b Maruša Zorko 12 12 27<br />
Skupaj 26 23 49<br />
3. a Simona Mesojedec 14 12 26<br />
3. b Lidija Voršič 11 14 25<br />
Skupaj 25 26 51<br />
4. a Darja Heiligstein 14 14 28<br />
4. b Marta Flis 15 12 27<br />
Skupaj 29 26 55<br />
5. a Tanja Brešan 15 12 27<br />
5. b Sanja Podgoršek 15 10 25<br />
Skupaj 30 22 52<br />
6. a Petra Galič 12 10 22<br />
6. b Jani Čede 13 10 23<br />
6. c Martin Melanšek 11 12 23<br />
Skupaj 36 32 68<br />
7. a Mateja Hrastnik 9 12 21<br />
7. b Tina Škrabe 11 10 21<br />
7. c Olga Kožel 8 13 21<br />
Skupaj 28 35 63<br />
8. a Romana Podbregar 14 13 27<br />
8. b Milica Šteger 15 11 26<br />
Skupaj 29 24 53<br />
9. a Boštjan Štih 16 8 24<br />
9. b Sandi Šarman 13 7 20<br />
Skupaj 29 15 44<br />
32
3.6 Podaljšano bivanje<br />
Učenci od prvega do praviloma petega razreda se lahko vključijo v program<br />
podaljšanega bivanja. Ta ni nujno organiziran v istih oddelkih, kot poteka osnovni pouk. Pri<br />
oblikovanju oddelkov se upoštevajo veljavni normativi, 28 učencev na oddelek. Na Osnovni<br />
šoli Hudinja imamo v šolskem letu 2019/20 s strani MŠŠ na osnovi prijav učencev<br />
sistemiziranih 141 ur podaljšanega bivanja. Med letom se lahko zaradi manjšega obiska<br />
učencev število skupin OPB zmanjša v skladu z normativi.<br />
3.6.1 Oddelki podaljšanega bivanja<br />
Oddelek Razredi Vodja Ostali učitelji<br />
OPB – 1 1. a Teja Jelenko<br />
OPB – 2 1. b Saša Bitenc<br />
OPB – 3 1. c Lea Breznik<br />
OPB – 4 2. a Magdalena Klarer<br />
OPB – 5 2. b Lidija Kovačič<br />
OPB – 6 3. a Urška Farčnik Vida Geršak<br />
OPB – 7 3. b Peter Oset Lidija Mikic Šega<br />
OPB – 8 4. a Romana Podbregar Klavdija Hribernik<br />
OPB – 9 4. b Mateja Turk Marta Flis, Sanja Podgoršek<br />
OPB – 10 5. a, 5. b Patricija Jakop Nika Cvirn, Mateja Turk,<br />
Urška Farčnik<br />
Vsak oddelek samostojno vodi učitelj. Ta se neposredno povezuje z učitelji<br />
dopoldanskega osnovnega programa. V času podaljšanega bivanja učenci samostojno in pod<br />
pedagoškim vodstvom opravljajo obveznosti iz dopoldanskega šolskega dela, se seznanjajo s<br />
tehnikami učenja ter se navajajo na skupno delo. Pri igri doživljajo in podoživljajo socialne<br />
potrebe ter jih usklajujejo z željami in potrebami drugih. Vsebine podaljšanega bivanja so<br />
deloma podrejene vzgojno-izobraževalnim ciljem pouka, deloma pa s podaljšanim bivanjem<br />
širše zadovoljujemo druge potrebe, interese in želje.<br />
Staršem programa ni potrebno posebej plačevati, razen daljših prevozov ali nabave<br />
dodatnih učnih pripomočkov. Podaljšano bivanje se izvaja vse dni šolskega dela. Časovno pa<br />
se praviloma izvaja od konca zadnje učne ure posameznega oddelka razrednega pouka in do<br />
16.40. V primeru večje odsotnosti otrok in ko je število otrok manjše od 16, se skupine otrok<br />
združujejo.<br />
33
3.6.2 Organizacija dela v podaljšanem bivanju<br />
Od – do<br />
11.50–12.40<br />
12.40–13.30<br />
13.30–14.10<br />
Vsebina dela<br />
Odhod na kosilo, pisanje domačih nalog, samostojno učenje,<br />
sprostitev na prostem<br />
14.15–15.00 Interesne dejavnosti<br />
15.00–15.50 Ustvarjalno preživljanje prostega časa (delavnice)<br />
15.50–16.30 Sprostitvene dejavnosti<br />
3.7 Jutranje varstvo<br />
Jutranje varstvo je namenjeno učencem 1. razreda. Prijave za varstvo zbiramo v<br />
svetovalni službi. Začne se ob 6.30 in traja do 8.00 (sprejem, umiritev, zajtrk, individualne ali<br />
skupinske didaktične aktivnosti). Traja 90 minut dnevno, normativ za oblikovanje skupine pa<br />
je 28 učencev.<br />
Učenci lahko pridejo v jutranje varstvo do 7.30, ko je organiziran zajtrk. Učenec, ki je<br />
vključen v jutranje varstvo, ima tudi zajtrk, ki ga starši plačajo. Jutranje varstvo je za starše<br />
brezplačno, razen zajtrka.<br />
V primeru, da normativ 28 učencev ni izpolnjen, do zapolnitve normativa omogočamo<br />
vključitev tudi učencem 2. in 3. razreda, ki morda potrebujejo jutranje varstvo.<br />
Jutranje varstvo izvajajo učiteljice razrednega pouka po naslednjem razporedu:<br />
Dan<br />
ponedeljek<br />
torek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
Učitelj<br />
Lea Breznik<br />
Darja Jeran<br />
Lidija Mikic Šega<br />
Sanja Podgoršek<br />
Maja Kmecl<br />
pouka.<br />
Ob 8. uri učence prevzamejo razredničarke 1. razreda, ki so nato z učenci do pričetka<br />
34
4 Obvezni in razširjeni program dela<br />
4.1 Predmetnik<br />
Predmeti 9-letne osnovne šole<br />
Število ur tedensko v razredih<br />
1 2 3 4 5 6 7 8 9<br />
Slovenščina SLO 6 7 7 5 5 5 4 3,5 4,5<br />
Matematika MAT 4 4 5 5 4 4 4 4 4<br />
Angleščina TJA 2 3 4 4 3 3<br />
Likovna umetnost LUM 2 2 2 2 2 1 1 1 1<br />
Glasbena umetnost GUM 2 2 2 1,5 1,5 1 1 1 1<br />
Družba DRU 2 3<br />
Geografija GEO 1 2 1,5 2<br />
Zgodovina ZGO 1 2 2 2<br />
Državlj. in domovinska DKE 1 1<br />
vzgoja in etika<br />
Spoznavanje okolja SPO 3 3 3<br />
Fizika FIZ 2 2<br />
Kemija KEM 2 2<br />
Biologija BIO 1,5 2<br />
Naravoslovje NAR 2 3<br />
Naravoslovje in tehnika NIT 3 3<br />
Tehnika in tehnologija TIT 2 1 1<br />
Gospodinjstvo GOS 1 1,5<br />
Šport ŠPO 3 3 3 3 3 3 2 2 2<br />
Izbirni predmeti * 2* 2 2 2* 2* 2* 2/1 2/1 2/1<br />
Oddelčna skupnost OSU 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5<br />
Pomoč otrokom s PP PUT 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5<br />
Dopolnilni in dodatni DOP 1 1 1 1 1 1 1 1 1<br />
pouk<br />
Interesne dejavnosti IND 2 2 2 2 2 2 2 2 2<br />
Število predmetov 6 6 6 8 9 11 14 16 14<br />
Število ur tedensko 20 21 22 24 26 26 29,5 30 30<br />
Število tednov pouka 35 35 35 35 35 35 35 35 33<br />
*Učenci 1. razreda lahko obiskujejo pouk neobveznega izbirnega predmeta angleščine, učenci 4., 5. in 6. razreda<br />
pa se lahko odločijo za enega od neobveznih izbirnih predmetov v obsegu največ 2 ur tedensko.<br />
35
4.2 Izbirni predmeti<br />
4.2.1 1. razred: angleščina (učiteljica Maja Kmecl)<br />
4.2.2 Neobvezni izbirni predmeti za 4., 5. in 6. razred<br />
Neobvezni izbirni predmeti (NIP) predstavljajo razširjeni del programa OŠ, pri<br />
katerem lahko učenci po svojih željah, zanimanjih in zmožnostih izberejo določene predmete<br />
iz nabora, ki je predpisan. Na voljo so naslednji predmeti:<br />
• drugi tuj jezik (nemščina) – 2 uri tedensko,<br />
• računalništvo – 1 ura tedensko,<br />
• šport – 1 ura tedensko,<br />
• umetnost – 1 ura tedensko,<br />
• tehnika – 1 ura tedensko.<br />
Učenec lahko izbere največ 2 uri neobveznih izbirnih predmetov tedensko ali 1 uro ali<br />
pa predmeta sploh ne izbere. Pouk se bo izvajal pred poukom obveznih predmetov ali po njem.<br />
Čeprav gre za neobvezni izbirni predmet, ga bo moral učenec redno obiskovati do konca<br />
šolskega leta in bo pri njem tudi ocenjen z ocenami od 1 do 5. Zaključne ocene predmeta bodo<br />
vpisane v spričevalo. Po enem letu obiskovanja neobveznega izbirnega predmeta lahko učenec<br />
predmet preneha obiskovati ali pa z njim nadaljuje naslednje šolsko leto in še nadgradi svoje<br />
znanje.<br />
Skupine učencev za NIP se oblikujejo za vsako šolsko leto posebej. Pouk NIP se bo<br />
izvajal, če bo na šoli zanj prijavljenih najmanj 10 učencev. Menjava predmeta je možna samo<br />
na začetku šolskega leta, če bo v novo izbrani skupini še prostor ali če odjava od predmeta ne<br />
podre že oblikovane skupine. Učenci (starši) se k izbirnemu predmetu prijavijo do konca<br />
meseca maja za naslednje šolsko leto.<br />
Predmet Razred Oznaka Učitelj Št. sk.<br />
Nemščina 4., 5., 6. N1N Mateja Turk 2<br />
Tehnika 5. NTE Gregor Pančur 1<br />
Računalništvo 6. NRA Martin Melanšek 1<br />
Šport 4., 5., 6. NŠP Maja Kmecl, Uroš Kalar 6<br />
36
4.2.3 Obvezni izbirni predmeti za 7., 8. in 9. razred<br />
Predmetnik določa, da si morajo učenci 3. triade izbrati vsaj 2 uri izbirnih predmetov<br />
tedensko – če želijo pa lahko izjemoma tudi 3 ure tedensko. Šola učencem ponudi predmete iz<br />
družboslovno-humanističnega in naravoslovno-tehničnega sklopa. Ponuditi mora najmanj šest<br />
izbirnih predmetov, od tega obvezno pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in<br />
etiki ter pouk retorike. Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi<br />
tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši.<br />
Na željo staršev je učenec lahko oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih, če<br />
obiskuje glasbeno šolo z javnoveljavnim programom. S takšno rešitvijo se želi navedene učence<br />
razbremeniti pri obveznem delu programa v osnovni šoli.<br />
Učenec, ki se odloči za obiskovanje izbirnega predmeta, ga mora redno obiskovati.<br />
Predmet se ocenjuje, zaključena ocena pa se vpiše v spričevalo.<br />
7. razred<br />
PREDMET Oznaka Učitelj Št. sk.<br />
Astronomija – daljnogledi in planeti DIP Martin Melanšek 1<br />
Likovno snovanje 1 LS1 Saša Bitenc 1<br />
Nemščina 1 NI1 Mateja Turk 1<br />
Obdelava gradiv – umetne snovi OGU Gregor Pančur 1<br />
Računalništvo – urejanje besedil UBE Gregor Pančur 1<br />
Sodobna priprava hrane SPH Andreja Škorjanc Gril 1<br />
Šah – šahovske osnove ŠHO Jani Čede 1<br />
Šport za sprostitev ŠSP Uroš Kalar, Tatjana Braček 2<br />
8. razred<br />
Predmet Oznaka Učitelj Št. sk.<br />
Gledališki klub GKL Olga Kožel 1<br />
Nemščina 2 NI2 Mateja Turk 1<br />
Obdelava gradiv – les OGL Gregor Pančur 1<br />
Poskusi v kemiji POK Boštjan Štih 1<br />
Računalništvo – multimedija MME Gregor Pančur 1<br />
Šport za zdravje ŠZZ Tatjana Braček 2<br />
37
9. razred<br />
Predmet Oznaka Učitelj Št. sk.<br />
Elektronika z robotiko EZR Gregor Pančur 1<br />
Izbrani šport – nogomet IŠN Uroš Kalar 1<br />
Izbrani šport – odbojka IŠO Uroš Kalar 1<br />
Kemija v življenju KEŽ Boštjan Štih 1<br />
Likovno snovanje 3 LS3 Lilijana Jelen 1<br />
Nemščina NI3 Mateja Turk 1<br />
Obdelava gradiv – kovine OGK Gregor Pančur 1<br />
4.3 Diferenciacija pouka<br />
Notranja diferenciacija se izvaja od 1. do 9. razreda pri pouku vseh predmetov in pri<br />
drugih oblikah organiziranega dela tako, da učitelj v oddelku oziroma učni skupini diferencira<br />
delo z učenci glede na njihove zmožnosti.<br />
Fleksibilna diferenciacija se izvaja tako, da se del pouka, namenjenega slovenščini,<br />
matematiki in tujemu jeziku, izvaja v homogenih učnih skupinah kot nivojski pouk. Nivojski<br />
pouk poteka na treh ravneh zahtevnosti ter je namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma<br />
poglabljanju in razširjanju učne snovi. Izvajanje fleksibilne diferenciacije v 4., 5., 6. in 7.<br />
razredu ni obvezno. V 4. razredu se fleksibilna diferenciacija uvede v mesecu aprilu pri<br />
slovenščini in matematiki v obsegu ene ure tedensko. Pri ostalih razredih se izvaja skozi celo<br />
šolsko leto: v 5. razredu pri slovenščini in matematiki, v 6. in 7. razredu pa pri slovenščini,<br />
matematiki in angleščini v obsegu ene ure tedensko.<br />
V vseh razredih se pri slovenščini, matematiki in angleščini pouk lahko organizira:<br />
• z razporeditvijo učencev istega razreda v heterogene učne skupine,<br />
• s hkratnim poučevanjem dveh učiteljev v oddelku pri vseh ali posameznih urah<br />
pouka,<br />
• kot nivojski pouk v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti, ki so<br />
opredeljene s cilji oziroma standardi znanja v učnih načrtih (zunanja diferenciacija),<br />
• kot kombinacija oblik diferenciacije iz prejšnjih alinej tega odstavka.<br />
Pri vseh oblikah diferenciacije imajo učenci možnost dosegati vse cilje oziroma<br />
standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih.<br />
Na Osnovni šoli Hudinja bomo v šolskem letu 2019/20 izvajali diferenciacijo pouka<br />
pri matematiki, slovenščini in angleščini v 8. in 9. razredu v heterogenih učnih skupinah.<br />
Heterogene učne skupine za izvajanje diferenciacije v 8. in 9. razredu se oblikujejo<br />
tako, da učence posameznega razreda v učne skupine razporedi šola. Predlog oblikovanja<br />
38
heterogenih učnih skupin pripravi razrednik skupaj s svetovalno službo in strokovnimi aktivi.<br />
Pri razporeditvi učencev se upoštevajo načela celostnega pristopa, razvojne usmerjenosti,<br />
strokovne avtonomnosti, aktualnosti, interdisciplinarnosti in strokovnega sodelovanja. Predlog<br />
razvrstitve v nivoje poda strokovni aktiv, starši podpišejo soglasje ali pa predlagajo drugo<br />
razvrstitev.<br />
V skladu z normativi in standardi bi na naši šoli lahko oblikovali naslednje skupine:<br />
5. razred 2 oddelka 52 učencev 3 skupine<br />
6. razred 3 oddelki 68 učencev 5 skupin<br />
7. razred 3 oddelki 63 učencev 5 skupin<br />
8. razred 2 oddelka 53 učencev 4 skupine<br />
9. razred 2 oddelka 44 učencev 3 skupine<br />
4.4 Nacionalno preverjanje znanja<br />
Učenci 6. in 9. razreda svoje znanje preverijo v okviru nacionalnega preverjanja znanja<br />
(NPZ). Preverjanje je obvezno za vse učence in poteka iz naslednjih predmetov:<br />
• 6. razred: MATEMATIKA, SLOVENŠČINA, ANGLEŠČINA<br />
• 9. razred: MATEMATIKA, SLOVENŠČINA, »TRETJI PREDMET« (eden izmed<br />
vseh ostalih predmetov) – ANGLEŠČINA (na naši šoli). »Tretji« predmet za<br />
posamezno šolo, izmed štirih možnih predmetov, izbere minister za šolstvo.<br />
4.4.1 In zakaj je pomembno nacionalno preverjanje znanja?<br />
Nacionalno preverjanje znanja poteka tako, da naloge pripravi Državni izpitni center,<br />
kar pomeni, da vsi učenci v Sloveniji pišejo enake naloge v enakih pogojih. Rezultat, ki ga<br />
doseže učenec, je objektivno merilo njegovega znanja – pogosto se zgodi, da učenec piše boljši<br />
rezultat, kot to kaže njegova šolska ocena pri predmetu ali pa obratno. Ta rezultat je torej lahko<br />
zelo dragocena informacija učencem, staršem in učiteljem o znanju posameznega predmeta. Na<br />
osnovi tega lahko učenci in učitelji načrtujejo spremembe pri svojem delu, saj analiza<br />
preverjanja pokaže, katero znanje je dobro in katero manj dobro.<br />
Pomembno je vedeti, da se rezultat v 9. razredu vpiše na poseben obrazec, ki ga učenci<br />
dobijo zadnji dan poleg zaključnega spričevala, in je torej javni podatek o učenčevem znanju.<br />
39
4.4.2 Priprave na nacionalno preverjanje znanja<br />
Posebnih priprav na preverjanje ni, saj se učenci pripravljajo skozi redno šolsko delo<br />
pri vseh predmetih. Učitelji jih še posebej seznanijo s sestavo in obliko testa na NPZ in jim<br />
pokažejo tudi nekaj primerov. Na ta način se učenci lažje znajdejo pri reševanju, saj so preizkusi<br />
drugačni kot pri pouku in jih učenci namesto 45 minut rešujejo 60 minut. V mesecu oktobru<br />
opravi motivacijski razgovor z učenci 9. razreda tudi ravnatelj, ki jim predstavi pomen NPZjev<br />
in jih motivira za resno in odgovorno reševanje.<br />
V mesecu avgustu na pedagoški konferenci podrobno analiziramo rezultate<br />
nacionalnega preverjanja znanja za tekoče šolsko leto in po potrebi sprejmemo ustrezne ukrepe<br />
za nadaljnje delo.<br />
Datumi nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2019/20:<br />
torek, 5. maj četrtek, 7. maj ponedeljek, 11. maj<br />
6. razred SLJ MAT TJA<br />
9. razred SLJ MAT TJA<br />
4.5 Program za spodbujanje nadarjenosti<br />
Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni OŠ, ki ga je sprejel<br />
Strokovni svet za splošno izobraževanje, je natančno opredelil nadarjene učence in procese<br />
odkrivanja nadarjenih: evidentiranje (učiteljice na podlagi opazovanja v razredu podajo mnenje<br />
o potencialno nadarjenih), identifikacija (testiranje potencialno nadarjenih), seznanitev in<br />
pridobitev mnenja staršev ter delo po individualiziranem programu.<br />
3. razred Evidentiranje učencev<br />
4. razred december Testiranje evidentiranih učencev<br />
januar, februar<br />
Seznanitev staršev, priprava<br />
individualiziranega načrta<br />
4. do 9. razred Delo po individualiziranem programu<br />
Glede na<br />
Notranja diferenciacija<br />
posameznikove<br />
Fleksibilna diferenciacija<br />
sposobnost in interese<br />
so v<br />
Zunanja diferenciacija (8. in 9. razred)<br />
individualiziranem Izbirni predmeti<br />
programu zajeta<br />
različna področja: Seminarske naloge<br />
Raziskovalne naloge<br />
Tekmovanja<br />
Športne dejavnosti<br />
40
Kulturne dejavnosti (prireditve na šoli in<br />
izven)<br />
Interesne dejavnosti<br />
Dnevi dejavnosti<br />
Radijske oddaje<br />
Novinarstvo in šolsko glasilo<br />
Sobotna šola za vedoželjne<br />
Obogatitveni program:<br />
Medgeneracijsko sodelovanje<br />
Projektno delo in akcije<br />
Literarni in likovni natečaji izven šole<br />
Delo z nadarjenimi učenci naj se začne čim bolj zgodaj. V prvi triadi poteka delo z<br />
njimi praviloma v oblikah notranje diferenciacije pouka, v drugi triadi v oblikah notranje in<br />
fleksibilne diferenciacije, v tretji triadi pa poleg teh oblik tudi v oblikah delne zunanje<br />
diferenciacije.<br />
Pri odkrivanju nadarjenih učencev sodelujejo vsi pedagoški delavci in šolska<br />
svetovalna služba. Termin »odkrivanje nadarjenih učencev« označuje celoten proces, ki<br />
vključuje evidentiranje, identifikacijo ter seznanitev in pridobitev mnenja staršev. Odkrivanje<br />
se praviloma izpelje v prvi in drugi triadi, po potrebi pa se ponovi še v tretji triadi. S tem se<br />
zagotovi, da imajo vsi nadarjeni enake možnosti, da so odkriti. Poleg pravočasnega odkrivanja<br />
nadarjenih učencev in organiziranja različnih diferenciranih oblik dela z njimi je potrebno tudi<br />
njihovo kontinuirano spremljanje.<br />
4.6 Oblike učne pomoči<br />
Koordinator za izvajanje učne pomoči na šoli je strokovni delavec, ga. Tea Žgajner.<br />
Starši jo lahko poiščete za vprašanja s področja učenja in učnih težav, ki jih morebiti opažate<br />
pri svojem otroku. Svetovala vam bo v zvezi z obstoječim stanjem, možnimi oblikami pomoči<br />
na šoli in morebitno uvedbo postopka usmerjanja, kadar se to zdi smiselno in potrebno.<br />
4.6.1 Dodatna strokovna pomoč – DSP<br />
Glede na šolsko zakonodajo se v zadnjih letih v redni izobraževalni program<br />
vključujejo tudi otroci s posebnimi potrebami, ki jim je na podlagi Zakona o usmerjanju otrok<br />
s posebnimi potrebami izdana odločba o usmeritvi. Dodatna strokovna pomoč se izvaja na<br />
podlagi izdane odločbe o usmeritvi, izvajajo pa jo strokovnjaki posameznih področij ali<br />
predmetov, odvisno od posameznega učenca; izvaja se individualno izven razreda ali v razredu<br />
med rednim poukom.<br />
41
Na šoli izvajamo dodatno strokovno pomoč pri učencih s posebnimi potrebami. To so<br />
učenci, za katere komisije za usmerjanje presodijo, da imajo takšne razvojne in učne zmožnosti,<br />
da bodo, predvidoma s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, dosegli vsaj<br />
minimalne cilje oziroma standarde znanja, določene v učnih načrtih za vse predmete v<br />
predmetniku osnovne šole, v katero se vključujejo.<br />
V skupino otrok s posebnimi potrebami spadajo: učenci s primanjkljaji na posameznih<br />
področjih učenja, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovno<br />
motnjo, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci s čustvenimi in vedenjskimi<br />
motnjami.<br />
Obseg izvajanja dodatne strokovne pomoči v šolskem letu 2019/20:<br />
• 49 sistemiziranih ur (od tega 43 ur izvaja OŠ Glazija, 4 ure Zavod za gluhe in<br />
naglušne Ljubljana, 1 uro Zavod za gluhe in naglušne Maribor in 1 uro svetovalna<br />
delavka z OŠ Hudinja),<br />
• 14 ur po realizaciji (izvajajo učitelji OŠ Hudinja),<br />
• 22 svetovalnih ur (izvajajo učitelji OŠ Hudinja).<br />
Med šolskim letom se lahko obseg in razpored izvajanja dodatne strokovne pomoči<br />
spremeni, saj po določenem času odločbe prenehajo veljati in učenci dobijo nove odločbe, kjer<br />
je praviloma odobreno manjše število ur. Prav tako je mogoče med šolskim letom vložiti novo<br />
vlogo za učence, ki dodatne strokovne pomoči še niso imeli.<br />
Organizacija dela z učenci s posebnimi potrebami<br />
V šolskem letu 2019/20 imamo na šoli 23 učencev s posebnimi potrebami, v skupnem<br />
obsegu 85 ur, ki so razvrščeni v naslednje kategorije:<br />
Oblika posebnih potreb<br />
Št. učencev<br />
Otroci z motnjami v duševnem razvoju 0<br />
Slepi in slabovidni otroci 1<br />
Gluhi in naglušni otroci 2<br />
Gibalno ovirani otroci 1<br />
Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami 10<br />
Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami 2<br />
Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja 8<br />
Dolgotrajno bolni otroci 5<br />
Otroci z avtističnimi motnjami 1<br />
42
Število učencev oziroma število ur dodatne strokovne pomoči se lahko med šolskim<br />
letom spremeni, saj imamo v postopku še nekaj vlog, prav tako pa se lahko pojavijo še drugi<br />
učenci, za katere bo uveden postopek usmerjanja.<br />
Učencem se v skladu z odločbo pripravi individualiziran program dela, v sklopu<br />
katerega se določijo cilji, ki se jim v tekočem šolskem letu sledi, ter prilagoditve, s katerimi<br />
učencu omogočimo lažje in uspešnejše napredovanje pri usvajanju znanja.<br />
Ure specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, surdopedagoga, logopeda,<br />
defektologa in socialnega pedagoga na šoli izvajajo zunanji izvajalci:<br />
• surdopedagoginje: Alma Lea Kraševec, Nadja Koštomaj in Nadja Šturbej,<br />
• logopedinji – Tanita Pražen in Mojca Kreutz,<br />
• specialna pedagoginja – Mojca Kralj,<br />
• socialna pedagoginja – Sanja Rot.<br />
Ure učne pomoči in svetovalne storitve izvajajo učitelji predmetnega ali razrednega<br />
pouka: Tatjana Braček, Tanja Brešan, Nika Cvirn, Jani Čede, Petra Galič, Patricija Jakop, Teja<br />
Jelenko, Maja Kmecl, Lidija Mikic Šega, Peter Oset, Romana Podbregar, Sanja Podgoršek,<br />
Tanja Rojc, Tjaša Skrbinek, Tina Škrabe, Milica Šteger, Mateja Turk, Lidija Ulaga, Lidija<br />
Voršič, Maruša Zorko in Tea Žgajner.<br />
Ob začetku šolskega leta se za vsakega učenca posebej na timskem sestanku pripravi<br />
individualni program dela, le-ta pa se staršem in učencem predstavi na govorilnih urah v mesecu<br />
septembru. Ob koncu šolskega leta je načrtovan obvezni sestanek strokovnega tima in sestanek<br />
s starši, kjer starši slišijo poročilo o delu pri urah DSP in učni pomoči ter dobijo vpogled v<br />
končno evalvacijo.<br />
4.6.2 Dopolnilni in dodatni pouk<br />
Razredna stopnja<br />
Priimek in ime Razred Tedensko število ur Letno število ur<br />
Ulaga Lidija 1.a 1 35<br />
Rojc Tanja 1.b 1 35<br />
Skrbinek Tjaša 1.c 1 35<br />
Jeran Darja 2.a 1 35<br />
Zorko Maruša 2.b 1 35<br />
Mesojedec Simona 3.a 1 35<br />
Voršič Lidija 3.b 1 35<br />
Heiligstein Darja 4.a 1 35<br />
Flis Marta 4.b 1 35<br />
43
Brešan Tanja 5.a 1 35<br />
Podgoršek Sanja 5.b 1 35<br />
Predmetna stopnja<br />
Priimek in ime Predmet Tedensko število Letno število ur<br />
Berk Jože FIZ 0,5 17,5<br />
Cvirn Nika TJA 1 35<br />
Čede Jani MAT 1 35<br />
Farčnik Urška TJA 0,6 21<br />
Galič Petra SLJ 0,6 21<br />
Hrastnik Koštomaj Karmen TJA 0,6 21<br />
Hrastnik Mateja SLJ 0,6 21<br />
Hribernik Klavdija MAT 0,8 28<br />
Kožel Olga SLJ 0,6 21<br />
Podbregar Romana ZGO 0,4 14<br />
Šarman Sandi GEO 0,5 17,5<br />
Škorjanc Gril Andreja BIO 0,4 14<br />
Škrabe Tina MAT 1 35<br />
Šteger Milica FIZ 0,5 17,5<br />
Štih Boštjan KEM 0,9 31,5<br />
V skladu s sistemizacijo delovnih mest in predmetnikom za osnovne šole pripada šoli<br />
1 ura dodatnega in dopolnilnega pouka na oddelek, kar je za našo šolo skupaj 20 ur tedensko.<br />
Na predmetni stopnji, od 6. do 9. razreda, so ure dopolnilnega pouka namenjene<br />
učencem, ki jim dojemanje snovi povzroča težave in potrebujejo dodatno razlago, drugačen<br />
način in pristop dela oziroma individualno pomoč. Poteka v terminih, ki jih določijo učitelji<br />
posameznih predmetov po dogovoru z učenci.<br />
Dodatni pouk je namenjen učencem, ki presegajo določene standarde znanja pri<br />
posameznem predmetu, želijo svoje znanje poglobiti in razširiti ter se pripravljajo na različna<br />
tekmovanja. Poteka v času pred ali po pouku, po dogovoru z učenci in starši tudi ob sobotah<br />
(npr. priprave na tekmovanja). Udeležba na dopolnilnem in dodatnem pouku je za učence<br />
prostovoljna. Učitelj jo lahko učencem priporoča, o prisotnosti in vsebini dela pa vodi ustrezno<br />
pedagoško dokumentacijo. Koordinator dodatnega in dopolnilnega pouka na šoli je šolska<br />
svetovalna delavka.<br />
44
Seznam učencev za dopolnilni in dodatni pouk določi učitelj posameznega predmeta<br />
na začetku šolskega leta na osnovi učnih rezultatov v preteklem šolskem letu. Med šolskim<br />
letom se lahko seznam učencev spreminja v skladu z doseženimi učnimi rezultati. Prisotnost<br />
učencev in obravnavana učna snov se beležita v predpisano pedagoško dokumentacijo.<br />
4.6.3 Individualna in skupinska pomoč (ISP)<br />
Individualna in skupinska učna pomoč je namenjena učencem z učnimi težavami in<br />
nadarjenim učencem. Praviloma bo individualna in skupinska pomoč za učence z učnimi<br />
težavami organizirana pred poukom ali takoj po končanem pouku, za nadarjene učence pa tudi<br />
v popoldanskem času ali v tečajni obliki ob sobotah.<br />
Šola izvaja pomoč v zakonsko določenem obsegu 0,5 ure na oddelek, kar skupno<br />
pomeni 10 ur. Pomoči so deležni učenci, ki imajo pri učenju splošne učne težave, in nadarjeni<br />
učenci, v delo pa so lahko vključeni začasno ali skozi celo šolsko leto.<br />
Po predmetniku za osnovne šole je obseg ur za individualno in skupinsko učno pomoč<br />
0,5 pedagoške ure tedensko na oddelek, in to za našo šolo skupaj pomeni 10 pedagoških ur<br />
tedensko.<br />
V šolskem letu 2019/20 bo individualna in skupinska učna pomoč potekala po<br />
naslednjem razporedu:<br />
od 1. do 5. razreda<br />
od 6. do 9. razreda<br />
Pomoč učencem z Delo z učno Pomoč učencem z Delo z učno<br />
učnimi težavami nadarjenimi učenci učnimi težavami nadarjenimi učenci<br />
2,75 h 2,75 h 2,5 h 2,5 h<br />
M. Turk K. Hribernik M. Turk J. Berk, J. Čede,<br />
S. Šarman, T. Škrabe,<br />
B. Štih<br />
Koordinator: M. Turk<br />
Koordinator: B. Štih<br />
45
4.6.4 Pomoč učencem z drugega govornega področja (tujci)<br />
Učenci, ki so se na našo šolo vpisali z drugega govornega področja, so lahko vključeni<br />
k dodatnim uram slovenskega jezika, ki jih financira Ministrstvo za šolstvo v prvem letu prepisa<br />
učenca na drugo govorno področje. Zaželeno je, da si ustrezno pomoč učenja slovenskega<br />
jezika poiščejo tudi starši in se doma čim več pogovarjajo v slovenskem jeziku. Na ta način bo<br />
vključitev v šolski sistem uspešnejša in hitrejša.<br />
V šolskem letu 2019/20 imamo na začetku šolskega leta 8 učencev tujcev, ki prihajajo<br />
z drugega govornega področja, in jim prvo leto šolanja v Sloveniji pripada strokovna pomoč v<br />
obsegu ene ure tedensko. Pomoč teče skozi celo šolsko leto, vanjo pa se vključijo tudi učenci,<br />
ki se všolajo med šolskim letom.<br />
4.6.5 Pomoč logopeda<br />
Mestna občina Celje financira delo logopeda, ki ga na naši šoli opravlja ga. Tanita<br />
Pražen. V pomoč so vključeni učenci po potrebi. Obseg logopedske učne pomoči je 2,5<br />
pedagoški uri tedensko, izvaja pa se na vsakih 14 dni.<br />
4.6.6 Vrstniška pomoč<br />
Samopomoč učencev, največkrat sošolcev, organizira razrednik ali učitelj določenega<br />
predmeta. Ta pomoč je lahko zelo učinkovita, če gre za manjše vrzeli v znanju. V tem šolskem<br />
letu bomo na šoli tej obliki pomoči posvečali še več pozornosti in skušali oblikovati neke vrste<br />
prostovoljno vrstniško pomoč, saj v tej obliki dela vidimo veliko potenciala.<br />
46
4.7 Tekmovanja iz znanja<br />
Področje Vodja Šolsko Področno Državno<br />
Slovenski jezik M. Hrastnik 12. 11. 9. 1. 7. 3.<br />
Angleški jezik (8. r.) U. Farčnik 21. 10. - 25. 11.<br />
Angleški jezik (9. r.) K. Hrastnik 14. 11. 15. 1. 17. 3.<br />
Nemški jezik M. Turk 21. 11. - 12. 3.<br />
Zgodovina R. Podbregar 3. 12. 4. 2. 14. 3.<br />
Geografija S. Šarman 29. 11. 13. 2. 10. 4.<br />
Logika J. Čede 26. 9. - 19. 10.<br />
Logika »BOBER« J. Čede 11. 11. - 18. 1.<br />
Fizika J. Berk 5. 2. 27. 3. 9. 5.<br />
Razvedrilna MAT T. Škrabe 4. 12. - 1. 2.<br />
Matematika K. Hribernik 19. 3. - 18. 4.<br />
Astronomija J. Berk 5. 12. - 11. 1.<br />
Kemija B. Štih 20. 1. - 4. 4.<br />
Biologija A. Škorjnc 16. 10. - 29. 11.<br />
Naravoslovje: »Kresnička« M. Melanšek 5. 2. - -<br />
Mladi tehniki M. Šteger - 3. 4. 16. 5.<br />
Poznavanje slad. bol. O. Kožel 11. 10. - 16. 11.<br />
Vesela šola D. Heiligstein 11. 3. - 10. 4.<br />
Mladi raziskovalci B. Štih 11. 3. - 18. 5.<br />
Logična pošast K. Hribernik 8. 5. - 23. 5.<br />
4.7.1 Tekmovanja iz znanja za učence razredne stopnje<br />
Tekmovanje Vodja Razred<br />
Matematični kenguru L. Voršič 1.–5.<br />
Tekmovanje iz slovenščine »Mehurčki« T. Rojc 1.–3.<br />
Tekmovanje iz slovenščine T. Rojc 4.–5.<br />
Tekmovanje iz naravoslovja: »Kresnička« M. Melanšek 1.–5.<br />
Računanje je igra T. Brešan 1.–5.<br />
Cici vesela šola S. Turnšek 1.–3.<br />
Vesela šola D. Heiligstein 4., 5.<br />
47
4.7.2 Druga tekmovanja<br />
Učenci bodi imeli priložnost tekmovati tudi na naslednjih področjih:<br />
• Kaj veš o prometu? (Gregor Pančur),<br />
• Šah (Jani Čede),<br />
• Male sive celice (Tina Škrabe),<br />
• Športna tekmovanja (Tatjana Braček, Uroš Kalar).<br />
4.8 Športna tekmovanja<br />
Športna tekmovanja potekajo po posebnem koledarju Športne zveze Celje (U. Kalar,<br />
T. Braček). Učenci naše šole redno sodelujejo na številnih občinskih tekmovanjih v ekipnih<br />
športih z žogo (nogomet, košarka, rokomet, odbojka) kot tudi na atletskih tekmovanjih – bodisi<br />
posamičnih bodisi ekipnih. Priprave potekajo v okviru športne vzgoje, pri interesnih<br />
dejavnostih in v okviru športnih klubov, kamor so vključeni mnogi učenci.<br />
Učenci, ki na tekmovanjih iz znanja ali športa dosežejo priznanje (srebrno ali zlato),<br />
se udeležijo sprejema pri ravnatelju šole in so javno pohvaljeni po šolskem radiu. Na zaključni<br />
prireditvi ob koncu šolskega leta jim ravnatelj šole javno podeli priznanja, vpišejo pa se tudi v<br />
šolsko kroniko.<br />
Med šolskim letom se na oglasni deski v 3. avli šole objavijo fotografije učencev, ki<br />
so na tekmovanjih izven šole osvojili srebrno ali zlato priznanje, kar je javna pohvala in hkrati<br />
motivacija za sedanje in bodoče tekmovalce.<br />
Podroben program tekmovanj je priloga Letnemu delovnemu načrtu.<br />
4.9 Interesne dejavnosti<br />
Namen interesnih dejavnosti je razvijati interesna področja učencev s poudarkom na<br />
kakovosti izvedbe, ki se udejanja ob aktivnostih vseh, ki so vključeni v proces.<br />
Učenci v okviru interesnih dejavnosti zadovoljujejo lastne potrebe, razvijajo miselne<br />
procese, pridobljena znanja usmerjajo v odgovorna ravnanja, se moralno, intelektualno in<br />
osebnostno razvijajo, razvijajo spoštovanje do sebe in drugih, razvijajo socialnokomunikacijske<br />
spretnosti in veščine, presegajo meje med obveznim in razširjenim programom,<br />
povezujejo teorijo s prakso, spoznavajo poklicne interese, spoznavajo možnosti izrabe prostega<br />
časa …<br />
48
Pri izvajanju interesnih dejavnosti upoštevamo naslednja načela:<br />
• načelo učenčevega interesa,<br />
• načelo prostovoljnosti,<br />
• načelo soustvarjanja,<br />
• načelo spodbujanja učenčeve lastne aktivnosti,<br />
• načelo prehajanja,<br />
• načelo vseživljenjskosti,<br />
• načelo povezovanja,<br />
• načelo sodelovanja,<br />
• načelo (samo)vrednotenja.<br />
Interesne dejavnosti so organizirane v popoldanskem času, za razredno stopnjo<br />
praviloma ob 14.15, v času od septembra do aprila. Termini izvajanja posameznih interesnih<br />
dejavnosti so določeni v mesecu septembru. Učenec, ki se prijavi v določeno interesno<br />
dejavnost, jo mora redno obiskovati. Na koncu šolskega leta učenci za redno obiskovanje<br />
prejmejo potrdilo o sodelovanju.<br />
V šolskem letu 2019/20 bodo na šoli potekale naslednje interesne dejavnosti:<br />
Naziv interesne dejavnosti Razred Mentor<br />
Družabne igre 1. Ulaga Lidija<br />
Gibalne igre 1. Turk Mateja<br />
Igre z žogo 1. Farčnik Urška<br />
Lego gradniki 1. Rojc Tanja<br />
Likovni krožek 1. Breznik Lea<br />
Pravljični krožek 1. Kožel Olga<br />
Plesni krožek 1. Kmecl Maja<br />
Ustvarjalne delavnice 1. Cvirn Nika<br />
Pevski zbor – slavčki 1. in 2. Jakop Patricija<br />
Družabne igre 2. Voršič Lidija<br />
Ekipne športne igre 2. Zorko Maruša<br />
Likovni krožek 2. Bitenc Saša<br />
Plesni krožek 2. Jeran Darja<br />
Šport od A do Ž 2. Jelenko Teja<br />
Pravljični krožek 2. Mikic Šega Lidija<br />
Ustvarjalne delavnice 2. Mesojedec Simona<br />
Gibalne igre 3. Podgoršek Sanja<br />
Igre z žogo 3. Kalar Uroš<br />
49
Lego gradniki 3. Hribernik Klavdija<br />
Naravoslovni krožek 3. Melanšek Martin<br />
Ročnodelski krožek 3. Podbregar Romana<br />
Slikarski krožek 3. Skrbinek Tjaša<br />
Šah 3. Čede Jani<br />
Ustvarjalne delavnice 3. Geršak Vida<br />
Otroški pevski zbor 3. in 4. Jakop Patricija<br />
Atletika 4. Brešan Tanja<br />
Igre z žogo 4. Braček Tatjana<br />
Kuharski krožek – 1 4. Škorjanc Gril Andreja<br />
Kuharski krožek – 2 4. Hrastnik Koštomaj Karmen<br />
Tehnični krožek 4. Pančur Gregor<br />
Vesela šola 4. Heiligstein Darja<br />
Zeliščarski krožek 4. Flis Marta<br />
Kolesarski izpiti 5. Melanšek Martin<br />
Mladinski pevski zbor 5. do 9. Jakop Patricija<br />
Planinski krožek 5. do 9. Mikic Šega Lidija<br />
Šolska glasbena skupina 5. do 9. Oset Peter<br />
Tehnični krožek 5. do 9. Šteger Milica<br />
Ustvarjalne delavnice 5. do 9. Žgajner Tea<br />
Liga malega nogometa 6. do 9. Šarman Sandi<br />
Logika 6. do 9. Škrabe Tina<br />
Plesni krožek 6. do 9. Hrastnik Mateja<br />
Podroben program interesnih dejavnosti je priloga Letnemu delovnemu načrtu.<br />
50
4.10 Raziskovalno delo<br />
Mladinsko raziskovalno delo v Celju je projekt z najdaljšo tradicijo načrtnega dela z<br />
mladimi na področju znanosti in razvoja v Sloveniji. Ideja o usklajenih aktivnostih, s katerimi<br />
so med mladimi poglobili zanimanje za znanost in tehnologijo, se je v Celju rodila v začetku<br />
šestdesetih let. Iz te zamisli se je kasneje razvilo gibanje Znanost mladini. Svoje inovacije so<br />
mladi Celjani predstavljali že v okviru srečanj »Inovator Celja«. Od 1978. leta dalje pa je v<br />
okviru Občinske raziskovalne skupnosti poseben odbor organiziral, povezoval in koordiniral<br />
raziskovalno delo mladih na nivoju celjske občine.<br />
V tem šolskem letu bo na naši šoli raziskovalna dejavnost ponovno zelo bogata, tako<br />
po obsegu kot po vsebini. Učencem bo pri raziskovalnem delu pomagalo 18 mentorjev. Učenci<br />
se dogovorijo o sodelovanju s posameznimi mentorji glede na področje, ki jih zanima.<br />
Mentorji<br />
1. Farčnik Urška<br />
2. Hribernik Klavdija<br />
3. Jakop Patricija<br />
4. Jeran Darja<br />
5. Kalar Uroš<br />
6. Kmecl Maja<br />
7. Melanšek Martin<br />
8. Mesojedec Simona<br />
9. Pančur Gregor<br />
10. Podgoršek Sanja<br />
11. Šarman Sandi<br />
12. Škorjanc Gril Andreja<br />
13. Škrabe Tina<br />
14. Štih Boštjan<br />
15. Turk Mateja<br />
16. Ulaga Lidija<br />
Področja (državno srečanje)<br />
astronomija in fizika,<br />
biologija,<br />
ekologija z varstvom okolja,<br />
etnologija,<br />
matematika in logika,<br />
kemija in kemijska tehnologija,<br />
psihologija in pedagogika,<br />
ekonomija in turizem,<br />
geografija in geologija,<br />
slovenski jezik in književnost,<br />
sociologija,<br />
zgodovina in umetnostna zgodovina,<br />
interdisciplinarna področja,<br />
druga področja,<br />
elektrotehnika, elektronika in robotika,<br />
računalništvo in telekomunikacije,<br />
tehnika in tehnologija,<br />
aplikativni inovacijski predlogi in projekti.<br />
Raziskovalne naloge s področja tehnike,<br />
naravoslovja in likovne umetnosti lahko<br />
vključujejo praktični izdelek učencev.<br />
17. Voršič Lidija<br />
18. Žgajner Tea<br />
51
4.10.1 Rokovnik raziskovalnega dela<br />
Termin<br />
september<br />
oktober<br />
november<br />
februar<br />
marec<br />
marec<br />
april<br />
maj<br />
Dejavnost<br />
uvodni sestanek mentorjev (navodila za izdelavo, rokovnik …)<br />
uvajanje učencev v raziskovalno delo<br />
predprijava raziskovalne naloge (z naslovom naloge)<br />
končna prijava nalog na Mestno občino Celje<br />
izdelana naloga v 3 izvodih<br />
javni zagovor nalog na šoli<br />
zagovor nalog na občinskem srečanju (OŠ HUDINJA)<br />
zagovor nalog na državnem srečanju<br />
4.11 Prireditve<br />
V šolskem letu 2019/20 bomo na šoli pripravili kar 20 različnih šolskih kulturnih<br />
prireditev, ki jih načrtno izvajamo zaradi razvijanja pripadnosti učencev do šole, navajanja na<br />
kulturno spremljanje prireditev in številnih možnosti za razvijanje sposobnosti nadarjenih<br />
učencev na različnih področjih, kot so vodenje prireditev, izdelava scene ter plesne, recitatorske<br />
in glasbene točke.<br />
Datum Vrsta prireditve Vodja<br />
2. 9. 2019 1. šolski dan J. Berk, V. Geršak<br />
2. 9. 2019 1. šolski dan za učence 1. r L. Ulaga<br />
25. 10. 2019 Komemoracija ob dnevu mrtvih S. Mesojedec<br />
28. 11. 2019 Sprejem učencev 1. r. v ŠSU L. Mikic, T. Rojc,<br />
L. Breznik<br />
19. 12. 2019 Glasbeni talent Hudinje M. Hrastnik<br />
23. 12. 2019 Novoletna prireditev P. Galič<br />
24. 12. 2019 Prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti L. Breznik<br />
7. 2. 2020 Slovenski kulturni praznik (igra) O. Kožel<br />
marec 2020 Razredne prireditve »Pomlad na Hudinji« razredničarke od 1.<br />
do 5. r.<br />
11. 3. 2020 Srečanje mladih raziskovalcev J. Berk<br />
16. 4. 2020 Prireditev ob 60-letnici OŠ Hudinja J. Berk<br />
8. 5. 2020 Evropska vas (MOC) P. Oset<br />
22. 5. 2020 Svetovni dan knjige<br />
(Zaključek Bralne značke)<br />
RS: M. Flis<br />
PS: O. Kožel<br />
52
2. 6. 2020<br />
5. 6. 2020<br />
Glasbeni večer in koncert<br />
Dan šole<br />
P. Oset<br />
J. Berk<br />
12. 6. 2020 Valeta K. Hrastnik<br />
16. 6. 2020 Sprejem bodočih učencev 1. r. T. Rojc<br />
22. 6. 2020 Podelitev spričeval učencem 1. r. L. Mikic Šega<br />
24. 6. 2020 Zaključna prireditev in prireditev ob dnevu<br />
državnosti<br />
RS: M. Kmecl<br />
PS: M. Hrastnik<br />
Vodja prireditve poskrbi za scenarij in organizacijo prireditve, kamor sodi tudi<br />
priprava pisnega obvestila oziroma vabila za učence, starše in ostale obiskovalce.<br />
Prireditve izven šole:<br />
• Medgeneracijsko srečanje (MČ Hudinja); mentorica: Maruša Zorko<br />
• Celje – pravljično mesto (OŠ Hudinja – MO Celje); mentorica: Tjaša Skrbinek,<br />
• Prireditev za upokojence (OŠ Hudinja – Dom ob Savinji); mentor: Peter Oset.<br />
Podroben program prireditev je priloga Letnemu delovnemu načrtu.<br />
4.11.1 Oblikovanje scen za prireditve<br />
S skupino učencev PS skozi vse leto oblikujemo scene za različne šolske prireditve:<br />
Idol Hudinje, gledališka igra ob kulturnem prazniku, pust, glasbeni večer, valeta ... Z različnimi<br />
materiali oblikujemo scenski prostor – tkanina, karton, nato dodamo še razne scenske elemente<br />
(mize, stole ipd., peno oz. vato, lučke, balone itd.).<br />
Učenci zelo radi sodelujejo pri izdelovanju scen in so na to potem zelo ponosni, še<br />
posebej, ko slišijo pohvalo za opravljeno delo tudi po objavah na šolskem radiu.<br />
Za izdelavo scen za vse prireditve je zadolžena ga. Saša Bitenc.<br />
4.12 Dnevi dejavnosti<br />
Dnevi dejavnosti so tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno<br />
povezujejo discipline in predmetna področja, vključena v predmetnik osnovne šole. Cilji dni<br />
dejavnosti so omogočiti učenkam in učencem utrjevanje in povezovanje znanj, pridobljenih pri<br />
posameznih predmetih in predmetnih področjih, uporabljanje teh znanj in njihovo<br />
nadgrajevanje s praktičnim učenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanja in odzivanja na<br />
aktualne dogodke v ožjem in širšem družbenem okolju. Dnevi dejavnosti vzpodbujajo<br />
vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učenk in učencev, jih usposabljajo za<br />
samostojno opazovanje in pridobivanje izkušenj in znanja, za razvijanje spretnosti ter za<br />
53
samostojno reševanje problemov. Ob teh dejavnostih učenci in učenke znanje različnih področij<br />
med seboj povezujejo v celoto. Dnevi dejavnosti so namenjeni vsem učenkam in učencem, so<br />
vsebinsko pestri in smiselno razporejeni skozi celotno šolsko leto. Vsebinsko se nadgrajujejo<br />
iz leta v leto oz. iz triletja v triletje.<br />
V šolskem letu je 15 dni dejavnosti, kar v celotnem programu obveznega<br />
izobraževanja pomeni skupaj 135 dni. Posamezni dan dejavnosti se izvede v obsegu 5<br />
pedagoških ur.<br />
Vrsta dneva 1. r. 2. r. 3. r. 4. r. 5. r. 6. r. 7. r. 8. r. 9. r.<br />
Kulturni dnevi 4 4 4 3 3 3 3 3 3<br />
Naravoslovni dnevi 3 3 3 3 3 3 3 3 3<br />
Športni dnevi 5 5 5 5 5 5 5 5 5<br />
Tehniški dnevi 3 3 3 4 4 4 4 4 4<br />
Skupaj 15 15 15 15 15 15 15 15 15<br />
4.12.1 Cilji posameznih vrst dni dejavnosti<br />
Kulturni dnevi<br />
Učenke in učenci spoznavajo različna jezikovna, družboslovna in umetnostna<br />
področja, naravne vrednote in vrednote človeške družbe ter jih med seboj povezujejo. V<br />
izvajanju kulturnih dni so učenke in učenci aktivni, to pomeni, da dejavnosti načrtujejo ter<br />
sprejemajo, doživljajo in se izražajo. Navajajo se na sprejemanje in vrednotenje lastnega dela,<br />
dela sošolk in sošolcev ter odraslih. Razvijajo ustvarjalnost, sposobnost dojemanja spoznanj<br />
družboslovnih ved in jezikoslovja, doživljanje umetniške besede, barv, oblik, zvoka in giba ter<br />
prepoznavanje, razumevanje in vrednotenje pokrajine in njenih sestavnih delov.<br />
Naravoslovni dnevi<br />
Učenke in učenci aktivno in sistematično dopolnjujejo in poglabljajo teoretično<br />
znanje, ki so ga pridobili med rednim poukom, in ga povezujejo v nove kombinacije.<br />
Dejavnosti jih spodbujajo k samostojnemu in kritičnemu mišljenju, omogočajo<br />
uporabo znanja ter spoznavanje novih metod in tehnik raziskovalnega dela (terensko,<br />
laboratorijsko delo itd.). Aktivno opazujejo, spoznavajo in doživljajo pokrajino kot celoto in<br />
posamezne sestavine okolja, spoznavajo in razumejo sobivanje človeka in narave. Intenzivno<br />
doživljajo naravo, odkrivajo njene lepote in vrednote, oblikujejo pozitiven odnos do narave,<br />
življenja, učenja in dela. Zavedajo se pomena varovanja zdravja in okolja.<br />
54
Športni dnevi<br />
Učenke in učenci zadovoljujejo potrebe po gibanju, gibalnem izražanju in<br />
ustvarjalnosti, se sprostijo in razvedrijo. Razvijajo tovarištvo, medsebojno sodelovanje,<br />
spoštujejo lastne in tuje dosežke, utrjujejo si samozavest in pridobivajo trajne športne navade.<br />
Seznanjajo se z različnimi športnimi dejavnostmi in s športom v prostem času, usposabljajo se<br />
za samostojne športne dejavnosti. Ob povezavi z načeli in cilji zdravstvene vzgoje in<br />
naravoslovnimi dnevi se zavedajo pomena varovanja okolja in zdravja ter si oblikujejo<br />
spoštovanje do narave.<br />
Tehniški dnevi<br />
Učenke in učenci opazijo tehnični problem v svojem okolju, ga raziščejo, zanj<br />
oblikujejo rešitev in jo preverijo. Razvijajo pozitiven odnos do tehničnih dosežkov, raziskujejo<br />
njihov izvor in zgradbo, skupaj s sošolkami in sošolci zbirajo podatke o tehničnih zbirkah,<br />
primerjajo svoje ugotovitve s podatki iz strokovne literature. Ob oblikovanju razstav<br />
izmenjujejo izkušnje in ideje, skušajo izboljšati obstoječe tehnične rešitve ter uporabljajo nove<br />
informacijske tehnologije.<br />
4.12.2 Oblike in metode dela<br />
Pri izvajanju dni dejavnosti je poudarek na medpredmetnem (meddisciplinarnem)<br />
povezovanju; pogosto potekajo v obliki projektnega dela – za tako obliko dela je potrebno<br />
vnaprej predvideti tudi obseg časa za njihovo pripravo, in sicer za učence in učenke ter za<br />
učiteljice in učitelje. Na ta način dnevi dejavnosti omogočajo razvijanje elementov<br />
raziskovalnega učenja/dela učenk in učencev na šoli od načrtovanja nalog, zbiranja podatkov<br />
do oblikovanja ugotovitev in predstavitve rezultatov. Možni so obiski strokovnjakinj in<br />
strokovnjakov, umetnikov in umetnic itd. na šoli in obiski učenk in učencev različnih učnih<br />
okolij – pri tem je treba upoštevati okolje, v katerem je šola, s tem da se vsem učencem in<br />
učenkam vsaj enkrat v osnovnem šolanju omogoči obisk večjih kulturnih središč in drugih<br />
inštitucij (botanični in zoološki vrt, arboretum, observatorij). Dejavnosti so zastavljene tako, da<br />
vzpodbujajo učenje za medsebojno sodelovanje med učenkami in učenci v oddelku, med<br />
oddelki, s pedagoškim zborom, z okoljem. Vsi učenci in učenke so na njim primeren način<br />
aktivni, samostojni in ustvarjalni, pri pripravi dneva sodelujejo.<br />
Vključujejo se v vse faze dela: od zamisli, okvirnega in podrobnega načrta do izvedbe<br />
in predstavitve, analiziranja in vrednotenja dela.<br />
55
4.12.3 Načrtovanje in organizacija<br />
Dnevi dejavnosti se lahko organizirajo za vsak razred posebej, skupno za nekaj<br />
razredov ali za celo šolo. Načrtovanje in organizacija konkretnih dni dejavnosti sta vezana na<br />
okolje, v katerem se nahaja šola oziroma na specifičnosti posameznih šol. Težišče načrtovanja<br />
je v okviru šolskih strokovnih aktivov in se izvaja kot timsko delo učiteljic in učiteljev, tudi z<br />
različnih področij. Možno je mentorsko delo (na primer pomoč učitelja tehnike in tehnologije<br />
učiteljicam razrednega pouka pri izvedbi tehniškega dne). Možne oblike organiziranosti so<br />
izvajalska skupina (gledališka, lutkovna, recitacijska, glasbena idr.), krožek, skupina ljubiteljev<br />
kulture, organizacija dni dejavnosti v okviru projektnih tednov in raziskovalnih taborov (na<br />
primer naravoslovni, astronomski, kulturni tabor).<br />
Na Osnovni šoli Hudinja si po dogovoru s starši že vrsto let prizadevamo, da bi<br />
učencem ponudili raznovrstne, kvalitetne in zanimive dejavnosti, ki so tudi cenovno dostopne<br />
večini staršev. V okviru Sveta staršev je bil sprejet sklep, da je lahko v posameznem razredu<br />
največ en dan (izjemoma dva), ki se izvaja izven šole in je zato povezan z dodatnimi stroški:<br />
prevoz, vstopnine in drugo.<br />
4.12.4 Naravoslovni dnevi na razredni stopnji<br />
Razred<br />
Vsebina/Termin<br />
1. razred Nega zob<br />
november 2019<br />
2. razred Skrb za zdravje<br />
marec 2020<br />
3. razred Javne ustanove v CE<br />
oktober 2019<br />
4. razred Človeško telo – zobje<br />
marec 2020<br />
Zdravje – čutila<br />
marec 2020<br />
Raziskujemo šol. park<br />
maj 2020<br />
Skrbimo za svoje telo<br />
marec 2020<br />
Celje v preteklosti<br />
junij 2020<br />
Vače pri Litiji – živali in<br />
njihova bivališča<br />
junij 2020<br />
Spoznajmo Gorenjsko –<br />
Kekčeva dežela<br />
junij 2020<br />
Rogatec – muzej na<br />
prostem<br />
junij 2020<br />
Šaleška dolina<br />
junij 2020<br />
5. razred Varno s soncem<br />
september 2019<br />
Rastlinstvo in živalstvo<br />
v sredozemskem svetu<br />
september 2019<br />
Obpanonski svet –<br />
Vulkanija<br />
junij 2020<br />
56
4.12.5 Kulturni dnevi na razredni stopnji<br />
Razred<br />
Vsebina/Termin<br />
1. razred Novo leto<br />
december 2019<br />
Slovenski<br />
kulturni praznik<br />
februar 2020<br />
Bralna značka<br />
maj 2020<br />
Dan šole<br />
junij 2020<br />
2. razred Novo leto<br />
december 2019<br />
Slovenski<br />
kulturni praznik<br />
februar 2020<br />
Zaključek bralne<br />
značke<br />
maj 2020<br />
Dan šole<br />
junij 2020<br />
3. razred Novo leto<br />
december 2019<br />
Slovenski<br />
kulturni praznik<br />
februar 2020<br />
Zaključek bralne<br />
značke<br />
maj 2020<br />
Dan šole<br />
junij 2020<br />
4. razred Novo leto<br />
december 2019<br />
5. razred Novo leto<br />
december 2019<br />
Slovenski kulturni<br />
praznik<br />
februar 2020<br />
Ogled gledališke<br />
predstave<br />
marec 2020<br />
Dan šole<br />
junij 2020<br />
Dan šole<br />
junij 2020<br />
4.12.6 Tehniški dnevi na razredni stopnji<br />
Razred<br />
Vsebina/Termin<br />
1. razred Božični bazar<br />
(izdelki)<br />
november 2019<br />
2. razred Pikin festival<br />
september 2019<br />
3. razred Božični bazar<br />
(izdelki)<br />
november 2019<br />
Stari predmeti<br />
marec 2020<br />
Božični bazar<br />
(izdelki)<br />
november 2019<br />
Čas<br />
januar 2020<br />
Ulivanje mavca<br />
junij 2020<br />
EKO dan<br />
april 2020<br />
EKO dan<br />
junij 2020<br />
4. razred Izdelki iz lesa<br />
december 2019<br />
Božični bazar<br />
(izdelki)<br />
november 2019<br />
Uporabimo odp.<br />
embalažo<br />
januar 2020<br />
Električni krog<br />
februar 2020<br />
5. razred Figure iz<br />
kamnov<br />
september 2019<br />
Prehranska<br />
piramida<br />
september 2019<br />
Božični bazar<br />
(izdelki)<br />
november 2019<br />
Kolesarski izpit<br />
maj 2020<br />
57
4.12.7 Jesenski teden dejavnosti: PS (od 1. 10. do 3. 10. 2019)<br />
Na predmetni stopnji potekajo dnevi dejavnosti v strnjenih terminih zaradi šole v<br />
naravi v 7. razredu in večje motivacije učencev za delo v okviru različnih delavnic.<br />
Dan/Datum<br />
torek,<br />
1. 10. 2019<br />
Vrsta<br />
dejavnosti<br />
6. r. – ND<br />
7. r. – ND<br />
8. r. – TD<br />
9. r. – TD<br />
Vsebina<br />
Naravoslovne delavnice<br />
Akvarij in Center eksperimentov<br />
Izdelek iz kovine<br />
Energija<br />
Vodja<br />
Uroš Kalar<br />
Boštjan Štih<br />
Gregor Pančur<br />
Jože Berk<br />
sreda,<br />
2. 10. 2019<br />
6. r. – TD<br />
7. r. – ND<br />
8. r. – ND<br />
9. r. – TD<br />
Izdelki iz papirja.<br />
Izdelki iz umetne mase<br />
Merjenje v fiziki<br />
Poklicno usmerjanje<br />
Gregor Pančur<br />
Milica Šteger<br />
Jože Berk<br />
Tea Žgajner<br />
četrtek,<br />
3. 10. 2019<br />
6. r. – TD<br />
7. r. – ND<br />
8. r. – TD<br />
9. r. – ND<br />
Vrste lesa<br />
Gozd in celinske vode<br />
Domača obrt<br />
Prva pomoč<br />
Gregor Pančur<br />
Andreja Škorjanc Gril<br />
Tina Škrabe<br />
Andreja Škorjanc Gril<br />
4.12.8 Poletni teden dejavnosti: PS (od 8. 6. do 10. 6. 2019)<br />
Dan/Datum<br />
ponedeljek<br />
8. 6. 2020<br />
Vrsta<br />
dejavnosti<br />
6. r. – TD<br />
7. r. – ŠN<br />
8. r. – ND<br />
9. r. – ND<br />
Vsebina<br />
Obdelava lesa<br />
Šola v naravi<br />
Tekstil<br />
Elektronika<br />
Vodja<br />
Milica Šteger<br />
razredniki<br />
Andreja Škorjanc Gril<br />
Uroš Kalar<br />
torek<br />
9. 6. 2020<br />
6. r. – ND<br />
7. r. – ŠN<br />
8. r. – ND<br />
9. r. – ND<br />
Zdrava prehrana<br />
Šola v naravi<br />
Astronomija<br />
O sebi<br />
Andreja Škorjanc Gril<br />
razredniki<br />
Jani Čede<br />
Tea Žgajner<br />
sreda<br />
10. 6. 2020<br />
6. r. – ND<br />
7. r. – ŠN<br />
8. r. – TD<br />
9. r. – TD<br />
Rastline v šolskem parku<br />
Šola v naravi<br />
Matematične igre<br />
Priprava na valeto<br />
Andreja Škorjanc Gril<br />
razredniki<br />
Jani Čede<br />
Razrednika<br />
58
4.12.9 Dnevi dejavnosti, izvedeni v okviru zaključnih ekskurzij:<br />
• 6. razred: TD – Tehniški muzej in Postojnska jama,<br />
• 7. razred: ND – Ljubljana – Šolski muzej, Živalski vrt,<br />
• 8. razred: TD – Bogenšperk, Županova jama, Otočec,<br />
• 9. razred: TD, ŠD – Gardaland (2 dni).<br />
4.12.10 Športni dnevi<br />
Datum Vsebina Vodja<br />
RS: četrtek, 26. september<br />
PS: petek, 27. september<br />
Planinski pohodi:<br />
1. r.: Sveti Tomaž nad Vojnikom,<br />
2. r.: Kunigunda, 3. r.: Celjska koča,<br />
4. r.: Hom nad Grižami, 5. r.: Resevna<br />
6. r.: Šmohor, 7. r.: Boč,<br />
8. r.: Gora Oljka, 9. r.: Mrzlica<br />
U. Stilin<br />
razredniki<br />
RS: ponedeljek, 18. november<br />
PS: torek, 19. november<br />
RS: sreda, 15. januar<br />
PS: četrtek, 16. januar<br />
RS: torek, 21. april<br />
PS: sreda, 22. april<br />
RS: ponedeljek, 22. junij<br />
PS: torek, 23. junij<br />
Kombinirane vsebine<br />
(kegljanje, aerobika, borilne veščine …)<br />
Zimski športni dan<br />
(sankanje in igre na snegu)<br />
RS: Testiranje za ŠV kartone<br />
PS: Atletski pokal Hudinje<br />
RS: Spretnostne igre v šolskem parku<br />
PS: Spretnostne igre v šolskem parku<br />
U. Kalar<br />
razredniki<br />
razredniki<br />
RS: U. Kalar<br />
PS: T. Braček<br />
S. Šarman<br />
V skladu s predmetnikom imajo vsi učenci v šolskem letu pet (5) športnih dni. Športni<br />
dnevi so namenjeni predvsem dejavnostim v naravi, ne pa vsebinam, ki jih je mogoče<br />
obravnavati pri rednih urah športa. Vsebine se lahko ponavljajo, vendar se širijo, poglabljajo in<br />
dopolnjujejo, tako da so športni dnevi zaokrožen devetletni vzgojno-izobraževalni program.<br />
Cilj športnih dni je, da učenci zadovoljujejo potrebe po gibanju, gibalnem izražanju in<br />
ustvarjalnosti, se sprostijo in razvedrijo. Razvijajo tovarištvo, medsebojno sodelovanje,<br />
spoštujejo lastne in tuje dosežke, utrjujejo si samozavest in pridobivajo trajne športne navade.<br />
Učenci se seznanjajo z različnimi športnimi dejavnostmi in s športom v prostem času,<br />
usposabljajo se za samostojne športne dejavnosti.<br />
Udeležba na športnih dneh je obvezna, ker je to pouk, le izvaja se v drugačni obliki.<br />
Dva športna dneva na predmetni stopnji (3. in 5.) sta časovno krajša (4 šolske ure), saj se<br />
učencem 2 uri upoštevata zaradi udeležbe na šolskih plesih.<br />
59
4.12.11 Kulturni dnevi – predmetna stopnja<br />
Datum Vsebina Vodja Pomočnik<br />
sreda, SNG Maribor: baletna predstava<br />
P. Jakop S. Šarman<br />
18. 12. 2019 HRESTAČ in ogled Maribora<br />
sreda,<br />
11. 3. 2020<br />
Filmska vzgoja<br />
(ustvarjalne delavnice)<br />
O. Kožel P. Galič<br />
petek,<br />
5. 6. 2020<br />
Dan šole J. Berk B. Štih<br />
Kulturni program 2016/17–2019/20: gledališče (CE), balet (LJ), koncert (CE), opera (MB)<br />
V štirih zaporednih letih učenci predmetne stopnje spoznajo različne vrste umetniških<br />
predstav, kulturne ustanove ter si ogledajo mesta, kjer se odvijajo predstave: Celje, Maribor,<br />
Ljubljana.<br />
Podroben program dnevov dejavnosti je priloga Letnega delovnega načrta.<br />
4.12.12 Likovna dejavnost na šoli<br />
Na šoli spodbujamo in promoviramo učence, ki so nadarjeni na likovnem področju:<br />
vključevanje v likovne delavnice in natečaje izven šole, sodelovanje učencev v šolskih in<br />
občinskih projektih z likovnega področja, razstave likovnih izdelkov v vitrinah in na šolskih<br />
hodnikih …<br />
Razstave likovnih izdelkov RS (galerija pred zbornico)<br />
Mesec 10. 11. 1. 2. 3. 4. 5. 6.<br />
Razred 5. r. 4. r. 3. r. 2. r. 5. r. 4. r. 3. r. 2. r.<br />
Razstave likovnih izdelkov PS (galerija pritličje in II. avla)<br />
mesec 10. 11. 1. 2. 3. 4. 5. 6.<br />
6.–9. r.<br />
S. Bitenc<br />
1. razstava in<br />
»umetnik<br />
meseca«<br />
2. razstava in<br />
»umetnik<br />
meseca«<br />
3. razstava in<br />
»umetnik<br />
meseca«<br />
4. razstava in<br />
»umetnik<br />
meseca«<br />
60
Dekoracija šolskih prostorov<br />
september oktober, december, marec, april maj, junij<br />
november januar<br />
začetek šole jesen novo leto pomlad počitnice<br />
5. razred 3. razred 4. razred 2. razred 1. razred<br />
Aktiv 1. razreda bo pripravil dekoracijo ob zaključku šolskega leta – poletje. V<br />
šolskem letu 2019/20 bo aktiv četrtega razreda poskrbel za zimsko dekoracijo šolskih prostorov.<br />
Dekoracija bo primerna letnemu času.<br />
Idejo za dekoracijo šolskih prostorov v mesecu septembru prevzema aktiv petega<br />
razreda. Za dobrodošlico učencem bo aktiv opremil glavni in stranski vhod, na katerega bodo<br />
razporedili, iz barvnega papirja izdelane, črke slovenske abecede in svinčnike. Na vhodu bodo<br />
tudi napis dobrodošlice in viseče zastavice v trikotni obliki, v barvi rumene in modre, ki<br />
predstavljata barvo šole. V mesecu oktobru bodo učenci petih razredov oblikovali razstavo<br />
svojih likovnih izdelkov, ki jih bodo ustvarili do tistega časa. Z različnimi likovnimi izdelki in<br />
tehnikami bodo s pomočjo učiteljic popestrili videz šolske avle.<br />
Aktiv 3. razreda je v letošnjem šolskem letu zadolžen za jesensko dekoracijo šole.<br />
Okrasili bomo oba vhoda v šolo ter tudi hodnike (dekoracija z luči). Razredničarke od 1. do 5.<br />
razreda bodo dobile osnutke za dekoracijo, ki jo bodo uporabile na oknih. Prav tako se bo<br />
okrasilo okna v zbornici, tajništvu, pisarni ravnatelja, sejni sobi in v kabinetu svetovalne službe.<br />
Učenci se bodo v posameznih razredih potrudili za razredno dekoracijo, učenci v OPB pa bodo<br />
pomagali pri izrezanju dekoracije, ki bo na vhodih in v ostalih prostorih.<br />
Vsak mesec v spodnji in zgornji avli šole razstavimo najbolj uspele likovne izdelke<br />
učencev predmetne stopnje (risbe, slike, kipce, grafične odtise, arhitekturo …). Učenci si z<br />
zanimanjem ogledujejo razstavljene izdelke, na ogled pa so tudi ostalim obiskovalcem šole.<br />
4.13 Ekskurzije<br />
Datum zaključnih ekskurzij: sreda, 3. junij 2020.<br />
Ekskurzije omogočajo, da učenci v času šolanja sistematično in celovito spoznajo<br />
značilnosti vseh slovenskih pokrajin. V programih so zajete geografske, zgodovinske,<br />
naravoslovne, kulturne in športne vsebine. Udeležba na strokovni ekskurziji je za vse učence<br />
obvezna, cena ekskurzije je izračunana na celotno število učencev posameznega razreda.<br />
Stroški ekskurzij so odvisni od elementov, ki so vključeni v program (ogledi, prehrana,<br />
dodatne posebne storitve, število udeležencev …). Podrobni programi bodo staršem<br />
posredovani najmanj 7 dni pred izvedbo.<br />
61
Razred Vsebina Trajanje Vodja<br />
1. razred Osrednja Slovenija:<br />
Vače pri Litiji – GEOSS<br />
(Pastirčkov dan)<br />
1 dan T. Rojc<br />
2. razred Gorenjska regija:<br />
Kranjska Gora – Kekčeva dežela, Bled<br />
1 dan M. Zorko<br />
3. razred Štajerska regija:<br />
Rogatec – Muzej na prostem, Podčetrtek,<br />
Olimje, Rogaška Slatina<br />
4. razred Savinjsko–Šaleška regija:<br />
Jama Pekel in Šaleška dolina<br />
1 dan S. Mesojedec<br />
1 dan D. Heiligstein<br />
5. razred Prekmurje in Prlekija:<br />
Obpanonski svet – Vulkanija<br />
1 dan T. Brešan<br />
6. razred Notranjska regija:<br />
Tehniški muzej Bistra, Postojnska jama<br />
1 dan P. Galič<br />
7. razred Ljubljana: ogled mestnega jedra in gradu,<br />
Šolski muzej, Živalski vrt<br />
1 dan T. Škrabe<br />
8. razred Dolenjska regija:<br />
Bogenšperk, Muljava, Županova jama,<br />
Otočec<br />
9. razred Goriška regija in Italija:<br />
Gardaland<br />
(obisk zabaviščnega parka)<br />
1 dan R. Podbregar<br />
2 dni S. Šarman<br />
62
4.14 Šola v naravi<br />
5. razred: Celjski dom v Baški (Hrvaška), termin: 16. 9. 2019–20. 9. 2019<br />
Učenci 5. razredov se bodo v času od 16. 9. do 20. 9. 2018 udeležili poletne šole v<br />
naravi v Baški na otoku Krku. Učenci bodo nastanjeni v prenovljenem Celjskem domu v Baški.<br />
Ta leži v neposredni bližini ene najlepših plaž Jadranskega morja, Vele plaže v Baški. Obdan<br />
je s travnato površino, ki ponuja prostor za oddih, aktivno preživetje prostega časa in piknik<br />
kotiček. V otroškem delu je za namen kolonije in šole v naravi pripravljenih 10 sob z<br />
nadstropnimi posteljami, v skupni kapaciteti 80 ležišč, s tremi večjimi skupnimi kopalnicami,<br />
veliko jedilnico in pokritim prireditvenim prostorom.<br />
Poudarek šole v naravi bo na učenju plavanja in izpopolnjevanju plavalnih veščin. V<br />
okviru šole v naravi bodo poleg plavanja izvedeni naravoslovni in tehniški dnevi (družboslovje,<br />
naravoslovje), vožnja z ladjico, obisk akvarija, ogled mesta in okolice ter pohodništvo in<br />
kolesarstvo. Učenci imajo na voljo tudi veliko športnih in sprostitvenih dejavnosti.<br />
Cena 5-dnevnega letovanja je 146,24 €. V ceno je vključeno: 4-krat polni penzion<br />
(zajtrk, kosilo, popoldanska malica, večerja), neomejena količina napitkov, dodatno kosilo pred<br />
odhodom, sendviči in napitek ob odhodu, vaditelji plavanja in prevoz. Za vsakega učenca<br />
državni proračun prispeva 67,60 €, kar pomeni, da bo dejanska cena šole v naravi za<br />
posameznega učenca v resnici 78,64 €. Starši bodo plačali stroške šole v naravi v treh mesečnih<br />
obrokih po izstavljenih položnicah.<br />
Osnovni motiv za organizacijo šole v naravi v Baški je, da vsi učenci v času osnovne<br />
šole preživijo en teden na morju in v naravnem okolju izpopolnijo plavalne veščine.<br />
7. razred: Dom CŠOD Bohinj, termin: 8. 6. 2020–12. 6. 2020<br />
Bohinj je ledeniška pokrajina s številnimi geomorfološkimi posebnostmi, ki jih je<br />
oblikovalo vodovje in kraška podlaga. Prebivalstvo z naselji in poselitvijo, kmetijstvom,<br />
planšarstvom, železarstvom, zimskim in letnim turizmom ter prometom sooblikuje pokrajino<br />
skozi čas in zgodovino. V dolini lahko spoznamo različne gospodarske dejavnosti, pomen<br />
varovanja naravne pokrajine, rastlinstvo in živalstvo, kulturno in naravno pokrajino ter vpliv<br />
človeka na preoblikovanje naravne pokrajine. Naravno okolje doma CŠOD je ledeniška dolina<br />
v Alpah z alpskim podnebjem in geološkimi posebnostmi alpskega sveta. V neposredni bližini<br />
je Bohinjsko jezero, številne tekoče vode, rastlinstvo in živalstvo alpskega sveta, termofilna<br />
flora in favna, nedaleč pa tudi pragozd Lopata na Voglovi Jelovici in mokrišča v okolici jezera<br />
– trstišče v Ukancu.<br />
Šola v naravi je podpora in nadgradnja učnega načrta različnih šolskih predmetov.<br />
Program šole v naravi je namenjen prepletanju aktivnosti v naravi, spoznavanju okolja ter<br />
osebnostnega in socialnega razvoja. Šola v naravi lahko vključuje tudi dneve dejavnosti<br />
63
(kulturne, naravoslovne, športne in tehniške dneve). Večdnevno bivanje je enkratna priložnost<br />
za razvijanje pristnih stikov z vrstniki, socialnih spretnosti in delovnih navad.<br />
Učenci bodo pred odhodom dobili še natančen časovni razpored življenja in dela v<br />
domu. Šola v naravi bo trajala 5 dni. Prispevek na udeleženca je 66,40 €, k tej vsoti pa je<br />
potrebno prišteti še stroške avtobusnega prevoza.<br />
4.15 Program šole v naravi in tečajev<br />
Razred Šola v naravi Šola plavanja Šola drsanja<br />
1. razred 10 ur (Golovec) O<br />
2. razred 10 ur (Drsališče) O<br />
3. razred 20 ur (Golovec) D<br />
4. razred<br />
5. razred 5 dni (Baška) O, D<br />
6. razred Testiranje znanja 15 ur<br />
(neplavalci) D<br />
7. razred 5 dni (CŠOD) R<br />
8. razred<br />
9. razred 2 dni (ekskurzija) R<br />
R – razširjeni program šole, O – občinski program, D – državni program<br />
4.15.1 Šola plavanja: 1. razred, 3. razred, 5. razred<br />
• Učenci 1. razreda se udeležijo 10-urnega osnovnega tečaja plavanja v zimskem<br />
kopališču dvorane Golovec. Tečaj sofinancira MO Celje, prispevek staršev znaša<br />
23 € (vaditelji in prevoz).<br />
• Učenci 3. razreda imajo 20-urni program plavanja, ki se prav tako izvaja v zimskem<br />
kopališču dvorane Golovec. Tečaj sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter<br />
MO Celje, prispevek staršev je 7,5 €. Učenci v tem času nimajo pouka, ure pa se<br />
upoštevajo pri športni vzgoji.<br />
• Učenci 5. razreda imajo preverjanje plavalnih veščin, kjer učitelji plavanja<br />
preverijo, ali so učenci plavalci. Za neplavalce je organiziran dodatni tečaj plavanja,<br />
ki ga sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport.<br />
64
4.15.2 Naloge učiteljev plavanja in učiteljev spremljevalcev (razrednikov):<br />
1. Odgovornost razrednika pri izvajanju plavanja s strani zunanjih izvajalcev<br />
Pri poučevanju plavanja najmlajših osnovnošolskih otrok se mora prav vsak učitelj<br />
zavedati, da to niso le pomanjšane kopije odraslega, pač pa otroci s svojimi potrebami,<br />
zahtevami in nenazadnje tudi željami. Zato mora učitelj plavanja pri poučevanju plavanja otrok<br />
prve triade (starost 6–9 let) upoštevati razvojne značilnosti otrok, prilagajati didaktične<br />
pristope, še posebej pa je pomembno, da je proces učenja plavanja otrokom prijeten, zanimiv,<br />
da v njih vzbuja pozitivne občutke, zaradi katerih se bo otrok s plavanjem kot rekreativno<br />
zvrstjo ukvarjal tudi kasneje. V primeru, da tečaja plavanja ne izvaja razrednik, mora izvajalca<br />
tečaja sproti opozoriti na ustreznost didaktičnega pristopa in pozitivnega odnosa do učencev. V<br />
primeru neupoštevanja opozoril mora razrednik o tem takoj obvestiti ravnatelja šole.<br />
2. Navodilo za ustrezno higieno v bazenu<br />
Ker pri otrocih higienske navade še razvijamo in ker se pogosto srečujemo tudi z<br />
otroki, ki jim prvi stik s plavanjem pomeni prav plavalni tečaj ali šola v naravi s poudarkom na<br />
učenju plavanja, mora razrednik otrokom nenehno pojasnjevati, da svojih potreb ne smejo<br />
opravljati v vodo, hkrati pa jim morda nuditi zadostno število premorov, da gredo otroci lahko<br />
na stranišče.<br />
3. Skrb pri oblačenju učencev<br />
Učenci so v tem obdobju v oblačenju že spretni in hitri (če želijo), značilno pa je, da<br />
si pustijo pomagati. Kljub njihovi relativni samostojnosti pa mora razrednik predvsem preveriti,<br />
kako so se preoblekli iz mokrih kopalk v suha oblačila, saj se mnogokrat zgodi, da otrok mokrih<br />
kopalk sploh ne slečejo, ker bodisi ne najdejo suhih oblačil bodisi se jim mudi na kosilo ali na<br />
kakšno drugo dejavnost ali pa enostavno ne razmišljajo o tem, da bi si morali kopalke sploh<br />
sleči. Poseben problem lahko predstavljajo tudi posamezniki, ki se s preoblačenjem v kopalke<br />
srečajo prvič, zato mora biti razrednik še posebej pozoren pri skupinah neplavalcev (otroci si<br />
kopalke npr. oblačijo čez spodnjice, kopalke popolnoma napačno obrnejo in oblečejo …).<br />
Razrednik mora nadzorovati oziroma pomagati tudi pri sušenju las.<br />
4. Varnostni ukrepi pri izvedbi plavalnega tečaja<br />
Posebno pozornost pa je potrebno nameniti varnostnim ukrepom. Če razrednik sam ne<br />
poučuje plavanja, je pa na tečaju ali v šoli v naravi prisoten, je njegova prisotnost ob bazenu<br />
zelo pomembna.<br />
Čeprav ne dela z učenci v vodi, pa mora biti razrednik dodatno pozoren na otroke,<br />
lahko jih spremlja do sanitarij, ko je to potrebno (učenec, ki gre iz vode na malo potrebo ravno<br />
takrat, ko se ostali otroci igrajo kakšno zelo zanimivo igro, se bo želel v vodo tudi čim prej<br />
vrniti. Zato bo tekel nazaj proti vodi, kar pa lahko na bazenu pomeni dodatno možnost za<br />
nezgodo, še posebej, če se mora otrok vrniti do svojega bazena mimo večjega in globljega<br />
bazena), predvsem pa je prisotnost razrednika za otroke zelo pomembna, kajti največja ovira<br />
65
pri učenju plavanja je strah. Poleg strahu pred vodo in pred utopitvijo (še posebej pri<br />
neplavalcih) je otroke strah tudi neznanega okolja, novih in neznanih ljudi (učitelji plavanja,<br />
drugi učitelji), neuspeha ter tudi otrok, ki niso njihovi sošolci, so pa z njimi v »plavalni skupini«.<br />
Posebno pozornost morajo razredniki nameniti varnemu prihodu in odhodu z bazena,<br />
še posebej pri vožnji z avtobusom. To pomeni, da mora razrednik poskrbeti za evidenco<br />
oziroma prisotnost vseh učencev ter za upoštevanje varnostnih pravil med vožnjo: vsak učenec<br />
sedi na svojem sedežu in med vožnjo ne vstaja ali celo hodi po avtobusu.<br />
5. Red na kopališču<br />
Pred izvedbo plavalnega tečaja mora razrednik otrokom predstaviti red na kopališču<br />
(naj bo to bazen ali morje, jezero …), kamor sodi prhanje pred vstopom v vodo in po končani<br />
vadbi, prepoved skakanja v vodo (razen seveda v procesu učenja), prepoved nekontroliranega<br />
potapljanja, škropljenja … Otroci tudi ne smejo v vodo brez vednosti razrednika oziroma<br />
učitelja plavanja.<br />
6. Neposredno sodelovanje razrednikov v bazenu<br />
Prav je, da bi razredniki aktivno sodelovali v procesu učenja plavanja. Razrednik<br />
zagotovo najbolj pozna svoje učence in njihovo vedenje v posameznih situacijah.<br />
Hkrati otroci svojega razrednika najbolje poznajo, mu zaupajo, ga imajo radi. Poleg<br />
tega otroci svojemu razredniku dovolijo tudi telesni stik (sami se zelo pogosto želijo stisniti v<br />
naročje, mimogrede se ga dotaknejo, se usedejo na kolena, stopijo tesno zraven …), in sicer<br />
zato, ker tudi na ta način izražajo svojo pripadnost nekomu, svojo simpatijo in naklonjenost.<br />
Pri učenju plavanja pa je mnogokrat prav dotik tisti, ki otroku povzroča neugodje, še posebej,<br />
če učitelja (še) ne pozna. V vodi pa si težko dovolimo, da čakamo na to, da nas otrok sprejme<br />
in se nam prvi približa, saj je včasih fizično posredovanje nujno, da zagotovimo varnost otroka.<br />
Poleg tega razrednik najlažje uresničuje tudi medpredmetne povezave. Če že razrednik<br />
ne poučuje plavanja, pa je njegova prisotnost pri urah plavanja enako pomembna zaradi vseh,<br />
prej naštetih, razlogov. Zato bi moralo postati pravilo, da je, ne glede na to, ali razrednik uči<br />
plavanje ali ne, njegova prisotnost ob bazenu (oziroma vodni površini, kjer poteka učenje<br />
plavanja) nekaj popolnoma samoumevnega oziroma obveznega.<br />
66
4.15.3 Šola drsanja: 2. razred<br />
V zimskem času bo za učence 2. razreda potekal enotedenski tečaj drsanja v<br />
organizaciji Športne zveze Celje. Tečaj drsanja je prijetno, zdravo in koristno razvedrilo, saj se<br />
učenci pod vodstvom strokovnjakov, veščih drsalcev, naučijo osnovnih motoričnih sposobnosti<br />
na ledu.<br />
Udeležba je prostovoljna, prispevek staršev je 23 €. Tečaj poteka v okviru pouka<br />
športne vzgoje, kar pomeni, da se pouk pri ostalih predmetih izvaja nemoteno.<br />
1. Odgovornost razrednika pri izvajanju drsanja s strani zunanjih izvajalcev<br />
Pri poučevanju drsanja najmlajših osnovnošolskih otrok se mora prav vsak učitelj<br />
zavedati, da to niso le pomanjšane kopije odraslega, pač pa otroci, s svojimi potrebami,<br />
zahtevami in nenazadnje tudi željami. Zato mora učitelj pri poučevanju drsanja otrok prve triade<br />
(starost 6–9 let) upoštevati razvojne značilnosti otrok, prilagajati didaktične pristope, še posebej<br />
pa je pomembno, da je proces učenja drsanja otrokom prijeten, zanimiv, da v njih vzbuja<br />
pozitivne občutke, zaradi katerih se bo otrok z drsanjem kot rekreativno zvrstjo ukvarjal tudi<br />
kasneje.<br />
V primeru, da tečaja drsanja ne izvaja razrednik, mora izvajalca tečaja sproti opozoriti<br />
na ustreznost didaktičnega pristopa in pozitivnega odnosa do učencev. V primeru<br />
neupoštevanja opozoril mora razrednik o tem takoj obvestiti ravnatelja šole.<br />
2. Skrb pri oblačenju učencev<br />
Učenci so v tem obdobju v oblačenju že spretni in hitri (če želijo), značilno pa je, da<br />
si pustijo pomagati. Kljub njihovi relativni samostojnosti pa mora razrednik predvsem preveriti,<br />
kako so se oblekli in obuli drsalke.<br />
3. Varnostni ukrepi pri izvedbi drsalnega tečaja<br />
Posebno pozornost pa je potrebno nameniti varnostnim ukrepom. Če razrednik sam ne<br />
poučuje drsanja, je pa na tečaju, je njegova prisotnost ob ograji na drsališču zelo pomembna.<br />
Čeprav ne dela z učenci na ledeni ploskvi, pa mora biti razrednik dodatno pozoren na otroke,<br />
lahko jih spremlja do sanitarij, ko je to potrebno, učencu mora pomagati, ker je na drsalkah<br />
verjetno še nespreten, kar pomeni dodatno možnost za nezgodo, predvsem pa je prisotnost<br />
razrednika za otroke zelo pomembna, kajti največja ovira pri učenju drsanja je strah.<br />
Poleg strahu pred padci je otroke strah tudi neznanega okolja, novih in neznanih ljudi<br />
(učitelji drsanja, drugi učitelji), neuspeha ter tudi otrok, ki niso njihovi sošolci, so pa z njimi v<br />
»drsalni skupini«.<br />
Posebno pozornost morajo razredniki nameniti varnemu prihodu in odhodu z drsališča,<br />
še posebej pri vožnji z avtobusom. To pomeni, da mora razrednik poskrbeti za evidenco<br />
oziroma prisotnost vseh učencev ter za upoštevanje varnostnih pravil med vožnjo: vsak učenec<br />
sedi na svojem sedežu in med vožnjo ne vstaja ali celo hodi po avtobusu.<br />
67
4. Neposredno sodelovanje razrednikov na drsališču<br />
Prav je, da razrednik aktivno sodeluje v procesu učenja drsanja, saj zagotovo najbolj<br />
pozna svoje učence in njihovo vedenje v posameznih situacijah. Hkrati otroci svojega<br />
razrednika najbolje poznajo, mu zaupajo, ga imajo radi. Poleg tega otroci svojemu razredniku<br />
dovolijo tudi telesni stik (sami zelo pogosto pridejo k razredniku, se stisnejo v naročje,<br />
mimogrede se ga dotaknejo, se usedejo na kolena, stopijo tesno zraven …), in sicer zato, ker<br />
tudi na ta način izražajo svojo pripadnost nekomu, svojo simpatijo in naklonjenost. Poleg tega<br />
razrednik najlažje uresničuje tudi medpredmetne povezave. Če že razrednik ne poučuje drsanja<br />
oziroma ne drsa z učenci, pa je njegova prisotnost pri urah drsanja enako pomembna zaradi<br />
vseh, prej naštetih, razlogov. Zato bi moralo postati pravilo, da je, ne glede na to, ali razrednik<br />
uči drsanja ali ne, njegova prisotnost na drsališču nekaj popolnoma samoumevnega oziroma<br />
obveznega.<br />
4.16 Dnevi posebnega pomena<br />
26. januar, Dan spomina na žrtve holokavsta Podbregar Romana<br />
31. januar, Svetovni dan boja proti kajenju Hribernik Klavdija<br />
4. februar, Mednarodni dan boja proti raku Cvirn Nika<br />
5. februar, Svetovni dan varne rabe interneta Kalar Uroš<br />
21. februar, Svetovni dan maternega jezika Flis Marta<br />
8. marec, Dan žena Heiligstein Darja<br />
21. marec, Svetovni dan poezije Hrastnik Koštomaj Karmen<br />
22. marec, Svetovni dan voda Šteger Milica<br />
25. marec, Materinski dan Jeran Darja<br />
27. marec, Svetovni dan gledališča Klarer Magdalena<br />
7. april, Svetovni dan zdravja Ulaga Lidija<br />
22. april, Svetovni dan Zemlje Breznik Lea<br />
23. april, Svetovni dan knjige Geršak Vida<br />
29. april, Svetovni dan plesa Podgoršek Sanja<br />
4. maj, Svetovni dan gasilcev Oset Peter<br />
9. maj, Svetovni dan Evrope Galič Petra<br />
20. maj, Svetovni dan čebel Voršič Lidija<br />
28. maj, Svetovni dan Sonca Mesojedec Simona<br />
31. maj, Svetovni dan športa Braček Tatjana<br />
5. junij, Svetovni dan okolja Pančur Gregor<br />
17. junij, Svetovni dan Rdečega križa Turk Mateja<br />
68
11. september, Svetovni dan prve pomoči Kmecl Maja<br />
21. september, Svetovni dan miru Kovačič Lidija<br />
26. september, Svetovni dan jezikov Farčnik Urška<br />
27. september, Svetovni dan turizma Škrabe Tina<br />
1. oktober, Svetovni dan glasbe Jakop Patricija<br />
3. oktober, Svetovni dan otroka Mikic Šega Lidija<br />
4. oktober, Svetovni dan varstva živali Melanšek Martin<br />
5. oktober, Svetovni dan učiteljev Čede Jani<br />
15. oktober, Svetovni dan hoje Šarman Sandi<br />
16. oktober, Svetovni dan hrane Škorjanc Gril Andreja<br />
31. oktober, Svetovni dan varčevanja Žgajner Tea<br />
november 2019, Tradicionalni slovenski zajtrk Škorjanc Gril Andreja<br />
14. november, Svetovni dan diabetesa Kožel Olga<br />
16. november, Svetovni dan strpnosti Brešan Tanja<br />
21. november, Svetovni dan pozdrava Skrbinek Tjaša<br />
3.december, Svetovni dan invalidov<br />
Rojc Tanja<br />
10. december, Svetovni dan človekovih pravic Hrastnik Mateja<br />
11. december, Mednarodni dan gora Zorko Maruša<br />
Podroben opis dnevov posebnega pomena je priloga Letnemu delovnemu načrtu.<br />
Obeležitev dneva: priložnostna razstava, krajši prispevek po šolskem radiu, dekoracija …<br />
69
4.17 Akcije in projekti<br />
4.17.1 Šolske akcije in projekti<br />
Naslov akcije ali projekta<br />
Akustična in video podpora prireditvam<br />
Ciciban planinec in Mladi planinec<br />
Ekošola (delovne akcije)<br />
Elektronska oglasna deska<br />
Knjiga me(ne) briga<br />
Koordinacija tekmovanj iz znanja<br />
Likovna umetnost za nadarjene – RS<br />
Organizacija ekskurzije v Anglijo<br />
Organizacija novoletnega sejma<br />
Organizacija sobotne šole za vedoželjne<br />
Sodelovanje z MČ Hudinja<br />
Šola lepega vedenja<br />
Šolska fotokronika<br />
Šolska kronika<br />
Šolska spletna stran<br />
Šolski radio Hudinjček<br />
Šolsko glasilo Hudinjček<br />
Tematske razredne ure<br />
Umetnik meseca<br />
Uporaba šolske telovadnice<br />
Zlata knjiga OŠ Hudinja<br />
Koordinator<br />
Pančur Gregor<br />
Mikic Šega Lidija<br />
Breznik Lea<br />
Pančur Gregor<br />
Kožel Olga<br />
Farčnik Urška<br />
Klarer Magdalena<br />
Hrastnik Koštomaj Karmen<br />
Mikic Šega Lidija<br />
Čede Jani, Bitenc Saša, Kalar Uroš<br />
Oset Peter, Turk Mateja<br />
Šarman Sandi<br />
Kalar Uroš<br />
Galič Petra<br />
Štih Boštjan<br />
Hrastnik Mateja<br />
Kalar Uroš, Galič Petra<br />
Žgajner Tea<br />
Voršič Lidija, Bitenc Saša<br />
Braček Tatjana<br />
Zorko Maruša<br />
70
4.17.2 Občinski in državni projekti<br />
Naslov projekta<br />
Bralna značka<br />
Krpan<br />
Šolska shema<br />
Šolski parlament<br />
Športno-vzgojni kartoni<br />
Teden vseživljenjskega učenja<br />
Varno s soncem<br />
Zdrava šola<br />
Zlati sonček<br />
Celje, pravljično mesto<br />
Evropska vas<br />
Jumbo plakat<br />
Koordinacija raziskovalne dejavnosti<br />
Novoletni lampijoni<br />
Ulični festival Celje<br />
Zbiralna akcija papirja<br />
Koordinator<br />
Kožel Olga<br />
Breznik Lea<br />
Škorjanc Gril Andreja<br />
Podgoršek Sanja<br />
Braček Tatjana<br />
Farčnik Urška<br />
Brešan Tanja<br />
Ulaga Lidija<br />
Jeran Darja<br />
Skrbinek Tjaša<br />
Galič Petra<br />
Bitenc Saša<br />
Štih Boštjan<br />
Klarer Magdalena<br />
Kožel Olga<br />
Heiligstein Darja<br />
Podroben program akcij in projektov je priloga Letnega delovnega načrta.<br />
4.17.3 Šolski plesi<br />
Organizatorji šolskega plesa so učenci 9. razreda: vsak razred pripravi dva šolska<br />
plesa. V času šolskega plesa učenci 9. razreda poskrbijo za pijačo, hrano in glasbo. Zbrana<br />
sredstva so namenjena kritju stroškov valete in zaključni ekskurziji v Gardaland. Prostovoljni<br />
prispevek za šolski ples je 1,50 €. Šolski plesi trajajo od 17.30 do 19.30.<br />
Datum VSEBINA Dežurstvo<br />
petek,<br />
27.<br />
september<br />
UVODNI PLES<br />
ORGANIZACIJA: 9. a<br />
B. Štih (vodja), T. Braček, M. Turk, P. Jakop, R.<br />
Podbregar, U. Farčnik, M. Klarer, L. Kovačič<br />
petek,<br />
25.<br />
oktober<br />
JESENSKI PLES<br />
ORGANIZACIJA: 9. b<br />
S. Šarman (vodja), T. Braček, N. Cvirn, P. Jakop,<br />
M. Kmecl, U. Farčnik, M. Klarer, L. Kovačič<br />
71
petek,<br />
29.<br />
november<br />
petek,<br />
31. januar<br />
ZIMSKI PLES<br />
ORGANIZACIJA: 9. a<br />
POLLETNI PLES<br />
ORGANIZACIJA: 9. b<br />
B. Štih (vodja), T. Braček, M. Turk, N. Cvirn, R.<br />
Podbregar, U. Farčnik, M. Klarer, L. Kovačič<br />
S. Šarman (vodja), T. Braček, R. Podbregar, M.<br />
Turk, N. Cvirn, U. Farčnik, M. Klarer, L.<br />
Kovačič<br />
5 Nadstandardni program<br />
Zakon o osnovni šoli navaja, da program osnovnošolskega izobraževanja obsega<br />
obvezni in razširjeni program. Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo,<br />
dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti ter šolo v naravi. V dejavnosti razširjenega<br />
programa se učenci vključujejo prostovoljno. Vse te dejavnosti so za učence brezplačne, saj jih<br />
financira državni proračun.<br />
V primeru da šola ponudi učencem dodatne dejavnosti ali programe, ki vključujejo<br />
vsebine, ki jih ne financira državni proračun, se to obravnava kot nadstandard. Stroške za<br />
nadstandardni program krijejo starši, seveda ob prehodnem soglasju. Del stroškov za<br />
nadstandard se lahko krije tudi iz šolskega sklada.<br />
Na Osnovni šoli Hudinja smo pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti zelo racionalni,<br />
hkrati pa želimo učencem zagotoviti kvalitetno in vsebinsko bogato ponudbo dejavnosti.<br />
Zapisani stroški so približni, saj je končna cena za določeno dejavnost odvisna od<br />
števila udeležencev. Starši bodo za vsako dejavnost pred izvedbo prejeli pisno obvestilo, kjer<br />
bosta navedena podroben program in cena.<br />
5.1 Nadstandardni program za vse učence – v času pouka<br />
V šolskem letu 2019/20 bomo izvajali nadstandardni program za vse učence:<br />
1. razred<br />
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek<br />
Športni dan Planinski pohod 3,30 €<br />
Športni dan Kegljanje 2,00 €<br />
Kulturni dan Ogled gledališče predstave v SLG Celje 8,00 €<br />
Naravoslovni dan Zaključna ekskurzija v Vače 23,00 €<br />
Tečaj plavanja (10 ur) Bazen Golovec (5 dni) 25,00 €<br />
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €<br />
Skupaj 64,30 €<br />
72
2. razred<br />
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek<br />
Športni dan Planinski pohod 3,30 €<br />
Športni dan Kegljanje 2,00 €<br />
Kulturni dan Ogled gledališče predstave v SLG Celje 8,00 €<br />
Tehniški dan Pikin festival Velenje 8,60 €<br />
Naravoslovni dan Zaključna ekskurzija na Gorenjsko – Kekčeva 26,00 €<br />
dežela<br />
Tečaj drsanja (10 ur) Drsališče v Ledeni dvorani v Celju (5 dni) 20,00 €<br />
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €<br />
Skupaj 70,90 €<br />
3. razred<br />
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek<br />
Športni dan Planinski pohod 3,30 €<br />
Športni dan Kegljanje 2,00 €<br />
Kulturni dan Ogled gledališče predstave v SLG Celje 8,00 €<br />
Naravoslovni dan Javne ustanove v Celju 3,00 €<br />
Tehniški dan<br />
Zaključna ekskurzija v Rogatec – Muzej na 16,00 €<br />
prostem<br />
Tečaj plavanja (20 ur) Bazen Golovec (6 dni)* 28,00 € *<br />
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €<br />
Skupaj 63,30 €<br />
* Tečaj je financiran s strani MŠŠ, starši plačajo prevoz v višini 7,50 €.<br />
4. razred<br />
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek<br />
Športni dan Planinski pohod na Hom nad Grižami (prevoz) 4,00 €<br />
Športni dan Kombinirane vsebine (program) 5,00 €<br />
Naravoslovni dan Celje v preteklosti (prevoz, vstopnina) 6,00 €<br />
Naravoslovni dan Zaključna ekskurzija (prevoz, vstopnine) 17,00 €<br />
Kulturni dan Ogled gledališke predstave v SLG Celje 8,00 €<br />
73
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €<br />
Skupaj 43,00 €<br />
5. razred<br />
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek<br />
Športni dan Planinski pohod 2,60 €<br />
Športni dan Kegljanje 2,00 €<br />
Kulturni dan Ogled gledališke predstave v SLG Celje 8,00 €<br />
Naravoslovni dan Zaključna ekskurzija v Prekmurje 23,00 €<br />
Šola v naravi Baška 78,05 €*<br />
SKUPAJ 113,65 €<br />
* Šola v naravi je financirana s strani MŠŠ v višini 67,60 € na učenca.<br />
6. razred<br />
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek<br />
Športni dan Planinski pohod 7,00 €<br />
Športni dan Kegljanje 2,00 €<br />
Kulturni dan Gledališka predstava 10,00 €<br />
Naravoslovni dan Zaključna ekskurzija na Notranjsko 33,00 €<br />
Tehniški dan Vrste lesa – ekskurzija v Nazarje 12,00 €<br />
Naravoslovni dan Zdrava prehrana 2,00 €<br />
Tehniški dan Obdelava lesa 1,00 €<br />
Naravoslovni dan Naravoslovne delavnice 1,00 €<br />
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €<br />
Skupaj 73,00 €<br />
7. razred<br />
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek<br />
Športni dan Kegljanje 2,00 €<br />
Kulturni dan Gledališka predstava 10,00 €<br />
Naravoslovni dan Akvarij in center eksperimentov Maribor 15,00 €<br />
Šola v naravi CŠOD 80,00 €<br />
74
Tehniški dan Zaključna ekskurzija v Ljubljano 27,00 €<br />
Tehniški dan Izdelek iz umetne mase 1,00 €<br />
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €<br />
Skupaj 140,00 €<br />
8. razred<br />
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek<br />
Športni dan Planinski pohod 4,30 €<br />
Športni dan Kegljanje 2,00 €<br />
Kulturni dan Gledališka predstava 10,00 €<br />
Tehniški dan Astronomski večer 7,90 €<br />
Naravoslovni dan Zaključni izlet na Dolenjsko 25,00 €<br />
Tehniški dan Domača obrt 1,00 €<br />
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €<br />
Skupaj 55,20 €<br />
9. razred<br />
Vrsta dejavnosti Vsebina Strošek<br />
Športni dan Planinski pohod 5,00 €<br />
Športni dan Kegljanje 2,00 €<br />
Kulturni dan Gledališka predstava 10,00 €<br />
Tehniški dan Izdelek iz elektronike 2,00 €<br />
Naravoslovni dan Uporabna kemija 5,00 €<br />
Naravoslovni dan Zaključna ekskurzija v Gardaland 60,00 €<br />
Tehniški dan Energija 6,00 €<br />
Sistematski pregled Zdravstveni dom Celje 3,00 €<br />
Skupaj 95,00 €<br />
Stroški zaključnih ekskurzij so praviloma nižji od navedenih, saj MIZŠ za vsak razred<br />
od 1. do 4. razreda prispeva 23,00 €, od 5. do 9. razreda pa za vsak razred 138 €.<br />
Učenci od 5. do 9. razreda bodo v okviru prireditve Glasbeni idol Hudinje prispevali<br />
2,00 € za stroške, ki so povezani z glasbenim gostom in izvedbo celotne prireditve.<br />
75
V okviru dnevov dejavnosti (naravoslovni, tehniški in kulturni dnevi) se zaradi<br />
praktičnega dela pojavijo dodatni stroški za nakup potrošnega materiala. V takšnih primerih<br />
material nabavi šola, saj izkušnje kažejo, da je s prinašanjem materiala od doma veliko težav.<br />
Običajno gre za zneske, ki so manjši od 1,00 € na posameznega učenca in te stroške šola plačuje<br />
iz sredstev šolskega sklada, saj jih koristijo vsi – v količini porabe so med razredi zelo majhna<br />
odstopanja.<br />
5.2 Nadstandardni program, ki ni namenjen vsem učencem<br />
V šolskem letu 2019/20 bomo izvajali naslednji nadstandardni program, ki bo ponujen<br />
vsem učencem, izberejo pa si ga prostovoljno, saj bo izveden izven časa pouka.<br />
Ker je udeležba v dejavnostih nadstandardnega programa povezana z dodatnimi<br />
stroški, ki jih plačajo starši učencev, se lahko teh dejavnosti udeležijo učenci, kjer imajo starši<br />
poravnane vse obveznosti za nazaj oziroma nimajo odprtih terjatev s strani šole.<br />
V dejavnosti nadstandardnega programa ne morejo biti vključeni učenci, ki:<br />
imajo v tekočem šolskem letu kršitve šolskih pravil takšne narave, ki bi lahko pri<br />
izvajanju dejavnosti pomenile nevarnost za omenjene učence in ostale udeležence,<br />
imajo neopravičene izostanke pri pouku in so zaradi tega prejeli vzgojno opozorilo – 3<br />
ali več neopravičenih izostankov.<br />
5.2.1 Ekskurzija na nemško (angleško) govorno področje za jezikovno nadarjene<br />
Učenci, ki obiskujejo izbirni predmet NEMŠČINA, bodo imeli možnost obiska države<br />
z nemškega govornega področja, kjer bodo utrdili oziroma preizkusili znanje nemškega jezika.<br />
Udeležba na ekskurziji je prostovoljna in v ničemer ne vpliva na delo pri izbirnem predmetu.<br />
Stroške ekskurzije v celoti krijejo starši. O vsebini in pogojih izvedbe ekskurzije bodo starši<br />
pisno obveščeni vsaj en mesec pred izvedbo. Ekskurzija bo organizirana vsaki dve leti – na<br />
»parne« prve letnice (2014/15, 2016/17, 2018/19 itd). To pomeni, da bo omenjena ekskurzija<br />
ponujena učencem ponovno v šolskem letu 2020/21.<br />
Starši, ki zmorejo in želijo svojim otrokom omogočiti 3-dnevi študijski obisk Anglije,<br />
bodo to lahko storili v času obiskovanja osnovne šole, ko so učenci v 8. ali 9. razredu. Na šoli<br />
bomo staršem zgolj posredovali ponudbo ene od turističnih agencij, odločitev o udeležbi pa je<br />
v celoti prepuščena staršem. Cilj strokovne ekskurzije je stik z angleškim govornim področjem<br />
in neposredna uporaba znanja angleščine v okolju, kjer govorijo ta jezik. Razen tega si učenci<br />
širijo kulturno in splošno izobrazbo, saj je ekskurzija zasnovana tako, da učenci spoznajo in<br />
doživijo Anglijo na čim bolj pristen način. Ekskurzija bo organizira vsaki dve leti – na<br />
»neparne« prve letnice (2015/16, 2017/18, 2019/20 itd).<br />
V šolskem letu 2019/20 bomo izvajali naslednji nadstandardni program, ki bo ponujen<br />
vsem učencem, izberejo pa si ga prostovoljno, saj bo izveden izven časa pouka.<br />
76
Stroški so odvisni od števila udeležencev in obsega programa, v ceno pa so vključeni<br />
stroški prevoza in ogledov.<br />
Ker je udeležba v dejavnostih nadstandardnega programa povezana z dodatnimi<br />
stroški, ki jih plačajo starši učencev, se lahko teh dejavnosti udeležijo učenci, kjer imajo starši<br />
poravnane vse obveznosti za nazaj oziroma nimajo odprtih terjatev s strani šole.<br />
V dejavnosti nadstandardnega programa ne morejo biti vključeni učenci ki:<br />
• imajo v tekočem šolskem letu kršitve šolskih pravil takšne narave, ki bi lahko pri<br />
izvajanju dejavnosti pomenile nevarnost za omenjene učence in ostale udeležence,<br />
• imajo neopravičene izostanke pri pouku in so zaradi tega prejeli vzgojno opozorilo<br />
– 3 ali več neopravičenih izostankov.<br />
V primeru prevelikega števila prijav za izvedbo ekskurzije bodo imeli prednost učenci,<br />
ki pri pouku nemškega oziroma angleškega jezika izkazujejo večjo nadarjenost in zavzetost pri<br />
delu. Pri razvrščanju bodo upoštevani naslednji kriteriji:<br />
1. Zaključna ocena pri angleščini (nemščini) iz preteklega šolskega leta:<br />
- ocena odlično: 5 točk<br />
- ocena prav dobro: 4 točke<br />
- ocena dobro: 3 točke<br />
- ocena zadostno: 2 točki<br />
2. Sodelovanje pri angleški (nemški) bralni znački:<br />
- učenec je sodeloval pri bralni znački (bralno priznanje): 2 točki<br />
3. Sodelovanje na tekmovanju iz znanja angleškega (nemškega) jezika:<br />
- učenec se je udeležil tekmovanje iz znanja v 8. ali 9. razredu: 2 točki<br />
- učenec je osvojil bronasto priznanje: 2 točki<br />
- učenec je osvojil srebrno priznanje: 2 točki<br />
- učenec je osvojil zlato priznanje: 2 točki<br />
4. Sodelovanje pri pouku (potrebščine, sledenje pouku, dviganje rok, zapisovanje):<br />
- učenec zelo sodeluje: 2 točki<br />
- učenec sodeluje – 1 točka<br />
- učenec praviloma ne sodeluje: 0 točk<br />
5. Odnos do dela – domače naloge:<br />
- učenec redno piše domače naloge: 2 točki<br />
- učenec dokaj redno piše domače naloge: 1 točka<br />
- učenec slabo piše domače naloge: 0 točk<br />
5.2.2 Sobotna šola za vedoželjne<br />
Učencem od 5. do 9. razreda bomo ob sobotah, torej v času izven rednega pouka,<br />
organizirali dejavnosti, ki sodijo na področje dela z nadarjenimi in pomenijo razširitev<br />
obveznega programa, ki so ga učenci deležni pri rednem pouku. Vedoželjnim učencem je<br />
namenjen projekt Sobotna šola za vedoželjne, ki bo potekal v štirih sklopih.<br />
77
Prvo sobotno šolo za vedoželjne bomo izvedli v mesecu septembru, ko bodo imeli<br />
učenci možnost udeležbe na športno–rekreativno obarvani dejavnosti, saj bodo lahko obiskali<br />
adrenalinski park in se preizkusili v iskanju poti iz labirinta. Drugo sobotno šolo za vedoželjne<br />
bomo okvirno ponudili v novembru, delo pa bo kulturno umetniško obarvano. V mesecu maju<br />
bomo ponudili naravoslovno–športni tabor, ki bo potekal v petek in soboto, učenci pa se bodo<br />
v okviru tega tabora povzpeli na pohodniško razgledno točko, kjer bodo sodelovali v fizikalno–<br />
astronomskih delavnicah. Četrto sobotno šolo za vedoželjne bomo organizirali v začetku<br />
meseca junija, ko si bomo ogledali Znanstival – dogodek, ki ga organizira Hiša eksperimentov,<br />
učenci pa lahko aktivno sodelujejo pri vodenih naravoslovnih delavnicah skozi ves dan. Stroški<br />
so odvisni od števila udeležencev in programa, v ceno pa so vključeni stroški prevoza in<br />
ogledov.<br />
5.2.3 Plesne vaje za učence 9. razreda<br />
V okviru priprav na valeto bomo na šoli za učence 9. razreda organizirali 20-urni<br />
plesni tečaj, ki učencem omogoča pridobitev osnovnega plesnega znanja in je dobra osnova za<br />
pripravo na kasnejši maturantski ples v srednji šoli. Plesni tečaj bo potekal od februarja do<br />
junija (2. obdobje), vsakič v trajanju ene šolske ure. Termin za plesne vaje bo enkrat tedensko<br />
po končanem pouku, od 13.30 do 14.15 ure. V mesecu maju in juniju bodo imeli učenci 9.<br />
razreda pred valeto še nekaj ponovitvenih vaj in dan pred valeto še zadnjo poskusno vajo. Cena<br />
tečaja je 25,00 €.<br />
5.2.4 Intenzivne pevske vaje mladinskega pevskega zbora<br />
Člani Mladinskega pevskega zbora (MPZ) se bodo v mesecu marcu udeležili 2-<br />
dnevnih intenzivnih pevskih vaj, ki bodo potekale v prijetnem okolju Term Laško. Pevci bodo<br />
imeli 2 dni časa, da bodo pred pomembnimi nastopi utrdili in izpilili znanje, ki so ga pridobivali<br />
na pevskih vajah v šoli.<br />
Učenci v času vaj nimajo pouka. Program vaj je sestavljen tako, da imajo učenci tudi<br />
dovolj časa za plavanje in druženje. V okviru programa je poskrbljeno za malico in kosilo.<br />
Stroške intenzivnih pevskih vaj plačajo starši, delno pa jih sofinancira šola. Predvideni strošek<br />
za starše na enega učenca je 32,00 €.<br />
78
5.3 Fotografiranje učencev<br />
Fotografiranje izvaja zunanji ponudnik, ki staršem izstavi položnice in dostavi<br />
fotografije. Po dogovoru s starši na naši šoli fotograf naredi samo razredne fotografije, ki<br />
predvidoma stanejo 3,00 €. Celotna ponudba in izvedba plačila je naloga zunanjega ponudnika,<br />
ki starše obvešča o obsegu, načinu plačila in izvedbi fotografiranja.<br />
5.4 Druge nadstandardne storitve<br />
Na Osnovni šoli Hudinja učencem pri pouku in izven pouka nudimo višji standard od<br />
pričakovanega in Upravni odbor šolskega sklada je sprejel sklep, da starši v letu 2019 za<br />
nadstandard prispevajo znesek po svojih zmožnostih – starši so v mesecu aprilu prejeli<br />
položnico, kamor lahko vpišejo znesek po svoji izbiri. Priporočeni znesek na učenca je 8,00 €.<br />
Iz zbranih sredstev šolskega sklada bodo sredstva za potrebe vseh učencev porabljena za:<br />
• Publikacijo o delu v šolskem letu 2019/20 (beležka, ki jo dobijo vsi učenci),<br />
• sofinanciranje šolskega glasila Hudinjček (2 številki letno),<br />
• dodatno sadje in kruh na šolskih hodnikih (vsak dan, v vseh odmorih),<br />
• možnost fotokopiranja dodatnih učnih gradiv (dodatni pouk, nadarjeni,<br />
tekmovanja …),<br />
• možnost dodatne uporabe tempera barv in ostalega potrošnega materiala za potrebe<br />
likovne umetnosti ter tehnike in tehnologije,<br />
• potrošni material za kulturne, tehniške in naravoslovne dneve.<br />
Glede na to, da je naša šola izjemno zmanjšala seznam delovnih zvezkov, ki jih morajo<br />
kupiti starši in je na tem področju med šolami, ki imajo najnižje stroške v Sloveniji, je<br />
posledično veliko več fotokopiranja in podatki kažejo, da so se stroški na tem področju zelo<br />
povečali: papir, tonerji in servisi strojev.<br />
5.5 Delovni zvezki<br />
Svet staršev v mesecu maju poda soglasje k izboru delovnih zvezkov in ostalih učnih<br />
gradiv, ki jih morajo starši kupiti in jih učitelji uporabljajo pri svojem predmetu ob učbeniku,<br />
katerega izposoja je za učence brezplačna. Več strokovnih raziskav je potrdilo, da so delovni<br />
zvezki pogosto usmerjeni k obkroževanju že podanih odgovorov, vstavljanju manjkajočih<br />
besed oziroma rezultatov in s tem posledično prispevajo k slabši pismenosti otrok. Na Osnovni<br />
šoli Hudinja že nekaj let načrtno spodbujamo večjo uporabo učbenikov in zvezkov, kar pomeni<br />
posledično manjšo uporabo delovnih zvezkov. Uporaba zvezka in učbenika od učencev zahteva<br />
več miselne in grafo-motorične aktivnosti, raziskave pa potrjujejo, da si učenci ob lastnih<br />
zapiskih učno snov bolje zapomnijo.<br />
79
6 Šolska knjižnica<br />
Izposoja knjig v šolski knjižnici: vsak dan od 11.45 do 14.45, petek do 14.15. Delo<br />
knjižničarke opravljata ga. Vida Geršak (88 %) in ga. Petra Galič (12 %).<br />
Šolska knjižnica je informacijski in komunikacijski center vzgojno-izobraževalnega<br />
dela, ki z zbirko knjižničnega gradiva, informacij in z bibliopedagoškimi storitvami omogoča<br />
vsem udeležencem vzgojno-izobraževalnega programa uresničevati cilje izobraževalne<br />
organizacije v skladu z načeli vzgojno-izobraževalne dejavnosti pri razvijanju znanja,<br />
sposobnosti, spretnosti in navad. Šolska knjižnica sistematično zbira, strokovno obdeluje, hrani,<br />
predstavlja in daje v uporabo knjižnično gradivo in informacije, ki jih udeleženci vzgojnoizobraževalnega<br />
procesa potrebujejo za pridobivanje, utrjevanje in širjenje znanja, vedenja v<br />
okviru ciljev in vsebin učnega načrta za redni pouk in vse druge oblike organiziranega šolskega<br />
dela.<br />
6.1 Cilji šolske knijžnice<br />
Šolska knjižnica se vključuje v življenje in delo šole, da lahko svoje delo opravlja v<br />
skladu s potrebami in za potrebe vseh udeležencev vzgojno izobraževalnega procesa.<br />
• Zadovoljuje informacijske potrebe učencev in delavcev šole.<br />
• Z ustreznim izborom knjižničnega gradiva in s programom dela se vključuje v učni<br />
načrt šole.<br />
• Nudi različne možnosti za motiviranje učencev pri branju, učenju in tudi pri<br />
zunajšolskih dejavnostih.<br />
• Knjižnica se povezuje v knjižnični informacijski sistem z enotno strokovno<br />
obdelavo knjižničnega gradiva.<br />
• Vzgaja samostojnega in aktivnega uporabnika knjižnice, ki bo knjižnice in njihovo<br />
gradivo uporabljal trajno.<br />
6.2 Naloge šolske knjižnice<br />
Knjižnica sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju življenja in dela šole, tako<br />
da podpira šolske cilje, sodeluje pri učnem načrtu šole, načrtuje dodatne programe, navaja<br />
pedagoški kader in učence k uporabi knjižničnega gradiva, spodbuja samostojno učenje in<br />
navaja učence na samostojno uporabo knjižničnega gradiva in informacijskih virov.<br />
6.2.1 Temeljna knjižnična dejavnost<br />
Sistematično zbiranje (pridobivanje), strokovna obdelava (bibliografska,<br />
vsebinska, analitična), hranjenje (ureditev) gradiva (knjige, serijske publikacije,<br />
kartografsko gradivo, reprodukcije, plakati, fotografije, notno gradivo, filmi,<br />
glasbeno gradivo, drobni tisk, modeli, igrače, multimedijsko gradivo).<br />
80
Predstavljanje knjižničnega gradiva in knjižnice (katalogi, bibliografije, seznami<br />
novosti, priročniki, vodiči, prospekti, tematski izbori, posebne zbirke po vsebini,<br />
zvrsteh za skupine s posebnimi potrebami, fotokopije, razstave).<br />
Motiviranje učencev in učiteljev (tudi staršev) za uporabo knjižnice in njenega<br />
gradiva<br />
Dajanje knjižnice kot celote, njenega gradiva, informacij in opreme v uporabo<br />
udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa (poizvedbe, izposoja v knjižnici, v<br />
razred ali na dom, medknjižnična izposoja).<br />
6.3 Knjižnično gradivo<br />
Knjižnično gradivo je sestavljeno iz knjižničnega gradiva (monografije, serijske<br />
publikacije, periodika), neknjižnega gradiva (avdio-vizualno, didaktično, multimedijsko<br />
gradivo) in publikacij, ki izhajajo ali nastajajo na šoli, kjer deluje šolska knjižnica (raziskovalne<br />
in seminarske naloge, izdelki učencev). Knjižnični fond obsega približno 16000 enot.<br />
Knjižnično gradivo zastopa vsa predmetna področja šole. Za branje v čitalnici so na<br />
voljo tudi številne revije: Ciciban, Kekec, Cicido, Zmajček, Gea, Pil, Pil Plus, Mali Moj planet<br />
in druge.<br />
Če član gradivo izgubi ali močno poškoduje, ga nadomesti z novim ali plača celotno<br />
kupnino za novo gradivo. Če knjigo izgubi, o tem takoj obvesti knjižničarko. Vsi člani knjižnice<br />
imajo članske izkaznice, ki jih potrebujejo ob vsakem obisku knjižnice – vračanje in izposoja<br />
gradiva.<br />
Strokovna ureditev – gradiva v prostem pristopu so urejena na osnovi sistema UDK.<br />
Gradivo za učence je ločeno od gradiva za učitelje. Šolska knjižnica vodi inventarno knjigo in<br />
kataloge. Leposlovje je razdeljeno po starostnih stopnjah C P M (C – do 9 let, P – 10–12 let in<br />
M – 13–15 let), posebej ljudsko slovstvo (L) in leposlovje v tujih jezikih. Strokovno gradivo je<br />
razporejeno po UDK-ju.<br />
6.4 Prostorski pogoji<br />
Šolska knjižnica je osrednji študijski in informacijski center šole. Nahaja se v tretjem<br />
nadstropju šole. Sestavljena je iz več delov – knjižnice za učence, strokovne knjižnice, priročne<br />
knjižnice, čitalnice in učiteljske knjižnice. V knjižnici je tudi računalnik, ki ga lahko učenci z<br />
dovoljenjem knjižničarke uporabljajo za šolske namene.<br />
V ta namen so v računalniškem kotičku pred knjižnico še trije računalniki, ki ga lahko<br />
uporabljajo učenci samo po končanem pouku z dovoljenjem knjižničarke. Upoštevati morajo<br />
pravila uporabe računalnika.<br />
81
6.5 Uporabniki in članstvo<br />
Uporabniki šolske knjižnice so učenci in vsi delavci šole.<br />
6.6 Izposoja<br />
Učenci si lahko gradivo izposodijo na dom. Rok izposoje je 14 dni in se lahko podaljša.<br />
Pri knjigah za domače branje in bralno priznanje podaljšanje roka izposoje ni mogoče. Učenci<br />
si na dom izposodijo praviloma največ 3 naslove gradiva. Za drugačne primere se dogovorijo s<br />
knjižničarko. Čitalniškega gradiva (priročniki, enciklopedije, leksikoni) ne izposojamo na dom,<br />
v izrednih primerih se član dogovori s knjižničarko.<br />
6.7 Odprtost knjižnice<br />
Odprtost knjižnice je v skladu s šolskim koledarjem in Letnim delovnim načrtom dela<br />
šolske knjižnice. V času izvajanja KIZ in drugega bibliopedagoškega dela ter internega<br />
strokovnega bibliotekarskega dela izposoja knjig ni mogoča.<br />
6.8 Sistem Cobiss<br />
Šolska knjižnica deluje v sistemu Cobiss, ki omogoča tako obdelavo kot tudi izposojo<br />
gradiva. Mogoč je tudi elektronski vpogled v zalogo knjižnega gradiva skozi iskalno okno na<br />
spletni strani šole.<br />
6.9 Delo v knjižnici<br />
6.9.1 Interno strokovno bibliotekarsko delo:<br />
• nabava knjižničnega gradiva (leposlovje in strokovno za otroke ter strokovno za<br />
učitelje),<br />
• strokovna obdelava novega gradiva (inventarizacija gradiva, formalna in vsebinska<br />
obdelava, tehnična oprema gradiva ter strokovna postavitev),<br />
• urejanje gradiva na policah ter skrb za ohranjanje knjižničnega fonda, izločanje in<br />
odpis poškodovanega in neustreznega gradiva, vodenje statistike in druge<br />
dokumentacije o uporabi in izposoji gradiva.<br />
• spremljanje tekoče knjižne produkcije.<br />
6.9.2 Pedagoško delo:<br />
• individualno: izposoja, svetovanje učencem in učiteljem za učinkovito izrabo<br />
knjižničnega gradiva ter pomoč učencem in učiteljem ob iskanju literature za<br />
82
individualno uporabo, iskanje informacij za izdelavo domačih nalog, referatov,<br />
seminarskih nalog, priprav za pouk (ekskurzije, kulturni in tehniški dnevi) ipd.,<br />
sodelovanje pri bralni znački,<br />
• skupinsko: 4 ure knjižničnih informacijskih znanj za vsak oddelek ter organizirana<br />
skupinska izposoja za prve razrede,<br />
• sodelovanje s pedagoškimi delavci: načrtovanje ur KIZ, posvetovanje o nakupu<br />
novih knjig, seznanjanje z novostmi, odpis knjig iz knjižnice, seznanjanje vseh<br />
uporabnikov s fondom in novostmi (vzbujanje zanimanja za knjigo in branje).<br />
•<br />
6.10 Vsebine knjižničnoinformacijskih znanj (KIZ)<br />
• Pravila obiskovanja šolske knjižnice, urnik, postopek izposoje (klasični in s<br />
pomočjo računalnika),<br />
• knjižnični red,<br />
• knjižnično gradivo glede na vrste publikacij in priročnikov,<br />
• primarno in sekundarno gradivo,<br />
• povezava z drugimi knjižnicami in iskanje podatkov in informacij s pomočjo<br />
računalnika,<br />
• sistem COBISS/OPAC,<br />
• strokovna ureditev knjižničnega gradiva,<br />
• knjižne novosti v šolski knjižnici,<br />
• seznanitev učencev s strokovno literaturo glede na usmeritev šole,<br />
• uporaba vseh knjižničnih pomagal,<br />
• vrednost informacije v šolski knjižnici in v šoli,<br />
• praktična uporaba leksikonov, priročnikov, atlasa, slovarja …,<br />
• periodični tisk glede na strokovno usmerjenost šole,<br />
• navajanje na citiranje in navedbo virov ter uporaba literature pri izdelavi<br />
raziskovalnih, seminarskih in drugih nalogah,<br />
• obisk splošne knjižnice v kraju,<br />
• samostojno iskanje informacij z različnimi knjižničnimi pomagali in v vzajemnem<br />
katalogu.<br />
6.11 Namen bibliopedagoških ur v šolski knjižnici<br />
Učenci se seznanijo z gradivom knjižnice in možnostjo uporabe tega gradiva; spoznajo<br />
pomen kratkih, jedrnatih informacij in poročanja v javnosti, ustvarijo si odnos do poročevalca.<br />
• Postanejo aktivni uporabniki ŠK in drugih knjižnic.<br />
• Naučijo se samostojnega iskanja gradiva in uporabe priročne knjižnice.<br />
• Seznanijo se z drugimi vrstami knjižnic.<br />
• Seznanijo se z razvojem na področju knjižničarstva, predvsem informatike.<br />
83
• Pridobijo informacijo za kreativno delo.<br />
• Postanejo usposobljeni uporabniki vseh vrst knjižnic in knjižničnih pomagal.<br />
6.12 Bralna značka: slovenščina, angleščina, nemščina in zgodovina<br />
Bralna značka pri slovenščini je izvirno vseslovensko gibanje, ki že pol stoletja<br />
spodbuja mladino k branju in dviga bralno kulturo mladih. Tudi na naši šoli smo vključeni v ta<br />
projekt, pri čemer se zavzemamo, da je bralna značka neka sproščena oblika razgovora med<br />
učenci in učitelji o prebranih delih, ne pa stroga oblika preverjanja prebranega. Pri določanju<br />
seznamov upoštevamo, da so na seznamu naslovi knjig, ki jih učenci radi prebirajo, da so<br />
zastopane različne žanrske zvrsti, da se naslovi knjig dopolnjujejo oziroma zamenjujejo z<br />
novimi naslovi in da imamo vse knjige, ki so na seznamu, tudi v naši šolski knjižnici.<br />
Dopuščamo pa možnost, da si učenci izberejo nekaj knjig izven tega seznama, po lastnem<br />
izboru, seveda pa pri tem upoštevamo sposobnost in zahtevnost samega bralca.<br />
Učenci razredne stopnje se o prebranih knjigah pogovarjajo s svojimi razredniki,<br />
učenci predmetne stopnje pa bralno značko osvajajo s pogovori z učitelji slovenščine, ki jih<br />
učijo. Učenci, ki uspešno opravijo bralno značko v vseh devetih razredih, dobijo še posebno<br />
priznanje za 9-letno zvestobo bralni znački, ob zaključku šolskega leta pa so deležni nagradnega<br />
dne, ki z različnimi delavnicami poteka na eni izmed celjskih znamenitosti (Stari grad, Celjska<br />
koča, Lapidarij …).<br />
Bralna značka je na naši šoli organizirana še pri angleščini, nemščini in zgodovini.<br />
Učenci pri teh predmetih preberejo izbrane knjige in ob uspešni predstavitvi, na koncu šolskega<br />
leta, osvojijo bralno priznanje.<br />
6.13 Projekt Rastem s knjigo<br />
V okviru državnega projekta Rastem s knjigo bo vsak sedmošolec tudi v šolskem letu<br />
2019/20 prejel slovensko mladinsko leposlovno delo. Vsi učenci 7. razredov bodo v organizaciji<br />
šole obiskali Osrednjo knjižnico Celje, kjer jim bodo knjižničarji predstavili delovanje<br />
knjižnice ter podarili na javnem razpisu izbrano izvirno mladinsko leposlovno delo. V tem<br />
šolskem letu je to knjiga Janje Vidmar, Edvard Škorc, genialni štor.<br />
6.14 Učbeniški sklad<br />
Učenci si lahko vsako šolsko leto izposodijo učbenike iz učbeniškega sklada, v<br />
katerega so vključeni učbeniki, ki so potrjeni v Katalogu učbenikov za osnovne šole. Tudi v<br />
šolskem letu 2019/20 je izposoja za starše brezplačna, učenci pa prejmejo učbenike prve dni v<br />
mesecu septembru. Uporabnik sklada je dolžan plačati odškodnino, če konec leta vrne<br />
84
poškodovan oz. uničen učbenik ali ga ne vrne. Višina odškodnine se določi na podlagi<br />
Pravilnika o upravljanju učbeniških skladov v osnovni šoli.<br />
Z vsemi učbeniki iz učbeniškega sklada je potrebno skrbno ravnati, kar pomeni, da jih<br />
učenci ovijejo v papir oz. folijo, tako da odstranitev ovitkov ne bo poškodovala učbenikov.<br />
Gradiva, ki jih učenci uporabljajo, so objavljena na spletni strani šole. Šola vsako leto<br />
opravi dokupe učbenikov oz. le-te zamenjuje v skladu s sredstvi, ki so ji dodeljena.<br />
7 Pohvale, priznanja in nagrade<br />
Učenci lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo pohvale, priznanja in<br />
nagrade.<br />
7.1 Pohvale<br />
Pohvale so lahko ustne ali pisne. Kadar se učenec ali več učencev izkaže s<br />
prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni. Razrednik podeljuje<br />
pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje učenca. Pisne<br />
pohvale se podeljujejo za:<br />
• prizadevnost pri pouku,<br />
• spoštljiv odnos do učencev in delavcev šole,<br />
• vzorno vedenje,<br />
• prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti učencev,<br />
• uspešno delo pri interesnih dejavnostih,<br />
• uspešno udejstvovanje na športnem področju,<br />
• doseganje vidnih rezultatov na likovnem področju,<br />
• doseganje vidnih rezultatov na tehničnem področju,<br />
• nudenje učne pomoči sošolcem,<br />
• aktivno sodelovanje na šolskih prireditvah,<br />
• sodelovanje v šolskih akcijah in projektih.<br />
7.2 Priznanja<br />
Priznanja podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je<br />
pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti. Priznanja se<br />
izrekajo za:<br />
• večletno prizadevnost in doseganje odličnih rezultatov pri šolskem delu,<br />
• doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih učencev, ki so organizirana<br />
za območje celotne države.<br />
85
7.3 Nagrade<br />
Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega<br />
učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade<br />
knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole.<br />
Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj ob zaključku šolskega leta na slavnosten način.<br />
7.4 Nagradne akcije<br />
7.4.1 Zlata knjiga<br />
Učenci, ki v času osnovne šole posebej izstopajo po dobrih učnih rezultatih, se zadnji<br />
šolski dan, ob zaključku šolanja, 24. junija, na slavnostni prireditvi vpišejo v Zlato knjigo<br />
Osnovne šole Hudinja. Ta posebna čast pripada učencem, ki imajo v zaključnem spričevalu od<br />
4. do 9. razreda pri vseh predmetih prav dobro ali odlično oceno in imajo v vsakem razredu vsaj<br />
polovico ocen zaključenih z oceno odlično.<br />
7.4.2 Učno najuspešnejši učenci šole<br />
Pri rezultatih se upošteva učni uspeh pri vseh predmetih, in to skozi celo šolsko leto.<br />
To pomeni, da se pri izračunu povprečne ocene uporabijo vse ocene vseh predmetov v<br />
redovalnici, ki jih je učenec dobil med šolskim letom. Pet najuspešnejših učencev med 7., 8. in<br />
9. razredi javno objavimo v vitrini v drugi avli.<br />
7.4.3 Knjižna nagrada<br />
Najuspešnejši učenec šole je učenec, ki izstopa po odličnih učnih rezultatih, je aktiven<br />
in uspešen na področju tekmovanj in ostalih dejavnosti iz razširjenega programa dela šole ter<br />
je vzor ostalim v lepem vedenju. Pri izboru se upošteva povprečna ocena vseh ocen v spričevalu<br />
tekočega šolskega leta, spremenjena v točke kot 100-kratnik: npr. povprečna ocena 4,96 pomeni<br />
496 točk. K temu številu se prištejejo po tri točke za vsako zlato, dve točki za vsako srebrno in<br />
ena točka za vsako bronasto priznanje na tekmovanjih iz znanja in raziskovalnega dela. Za<br />
športno aktivnost prejme učenec največ dve točki za izjemen dosežek v državnem merilu ter<br />
največ eno točko za izjemen dosežek v občinskem merilu. Dva najuspešnejša učenca iz vsakega<br />
razreda prejmeta knjižno nagrado. V 9. razredu prejme knjižno nagrado 20 % učencev celotne<br />
generacije, ki so najuspešnejši.<br />
86
7.4.4 Učenci, ki se udeležijo sprejema pri županu<br />
Na koncu šolanja v osnovni šoli se najuspešnejši učenci z vseh osnovnih šol v Celju<br />
udeležijo svečanega sprejema pri županu Mestne občine Celje. Z vsake šole se lahko sprejema<br />
udeleži največ šest učencev 9. razreda. Pogoj za izbor je nadpovprečno uspešno delo na učnem<br />
področju, sodelovanje na tekmovanjih, prireditvah in projektih ter lepo vedenje. Pri izboru se<br />
upošteva povprečna ocena vseh zaključenih ocen v spričevalih od 4. do 9. razreda, spremenjena<br />
v točke kot 100-kratnik: npr. povprečna ocena 4,96 pomeni 496 točk. K temu številu se<br />
prištejejo po tri točke za vsako zlato, dve točki za vsako srebrno in ena točka za vsako bronasto<br />
priznanje na tekmovanjih iz znanja in raziskovalnega dela od 7. do 9. razreda. Za športno<br />
aktivnost prejme učenec največ dve točki za vsak izjemen dosežek v državnem merilu ter največ<br />
eno točko za izjemen dosežek v občinskem merilu. K seštevku točk v okviru izbora se prišteje<br />
še ena točka za osvojeno zlato bralno priznanje iz slovenščine. V primeru, ko ima več učencev<br />
enak rezultat, se lahko upošteva povprečje vseh ocen devetega razreda in doda 1 točka za vsak<br />
rezultat na NPZ, kjer je učenec dosegel 90 % točk ali več.<br />
7.4.5 Bodi vzor Hudinje<br />
Na naši šoli posebej poudarjamo pomen lepega vedenja, primernega odnosa do soljudi<br />
in spoštovanja dogovorjenih pravil. Učence, ki bodo v razredu najbolj izstopali po naštetih<br />
vedenjskih kvalitetah, bomo lepo nagradili. Ker je lepo vzgojen človek vreden velikega<br />
spoštovanja, jim bomo upravičeno podelili naziv »VZOR HUDINJE«.<br />
7.4.6 Šola lepega vedenja<br />
Razen spremljanja lepega vedenja posameznikov na naši šoli spodbujamo in<br />
nagrajujemo tudi primerno vedenje in upoštevanje pravil celotnih razredov na predmetni<br />
stopnji. S tem želimo sporočiti učencem, da je spoštovanje šolskih pravil in bontona vrednota,<br />
ki jo na šoli opazimo in cenimo.<br />
V okviru akcije »Šola lepega vedenja« v vseh razredih od 6. do 9. razreda vsako uro<br />
ocenimo vedenje razreda pri pouku. Ob koncu tedna izračunamo seštevek oziroma povprečno<br />
oceno, na koncu meseca pa razglasimo mesečne zmagovalce. Posebno nagrado ob zaključku<br />
akcije prejmejo trije najbolje ocenjeni razredi, ki se v mesecu juniju, v času, ko imajo ostali<br />
učenci na šoli pouk, udeležijo ogleda kino predstave.<br />
In kaj upoštevamo pri ocenjevanju?<br />
Pomembno je, da so učenci na začetku ure na svojih mestih in imajo na klopeh<br />
pripravljene stvari za delo, med poukom upoštevajo navodila učitelja in pravila lepega vedenja,<br />
reditelja pa na koncu ure poskrbita za čisto tablo in urejenost učilnice. Učitelj na koncu ure<br />
javno sporoči oceno, jo zapiše na obrazec v dnevniku in učencem pove, zakaj takšna ocena.<br />
87
8 Preverjanje in ocenjevanje<br />
Preverjanje in ocenjevanje znanja je urejeno v skladu z Zakonom o osnovni šoli in<br />
Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v osnovni šoli. S preverjanjem znanja se<br />
zbirajo informacije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz učnih načrtov,<br />
in ni namenjeno ocenjevanju znanja.<br />
Doseganje ciljev oziroma standardov znanja se preverja pred, med in ob koncu<br />
obravnave učnih ciljev. Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri<br />
učenec dosega cilje oziroma standarde znanja ter se opravi po obravnavi učnih tem in po<br />
preverjanju znanja.<br />
Ustno ocenjevanje znanja je pri vseh predmetih nenapovedano. Učitelji vnaprej<br />
pripravijo več listkov z vprašanji in učenec, ki je ustno vprašan, izbere enega izmed njih.<br />
Učenec odgovarja pred tablo, da ga lahko slišijo vsi učenci v razredu. Učitelj učencu sproti<br />
pove za vsako nalogo posebej, ali je odgovor pravilen oziroma kakšen bi moral biti. Na koncu<br />
učitelj učenca javno seznani s številom točk in z oceno, ki jo je dobil.<br />
Glede na doseženo število točk pri treh ustnih vprašanjih učenec dobi eno od ocen po<br />
točkovniku:<br />
• 10, 9 točk: odlično 5<br />
• 8 točk: prav dobro 4<br />
• 7, 6 točk: dobro 3<br />
• 5, 4 točke: zadostno 2<br />
• 3 točke ali manj: nezadostno 1<br />
Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje skozi vse obdobje, ko se predmet<br />
izvaja. Učitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov in nastopov učenčevo znanje oceni takoj in ga<br />
seznani z oceno. Opisno oceno vpiše v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih delovnih dneh<br />
po tem, ko je bil učenec ocenjen, številčno pa takoj po ocenjevanju.<br />
Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov učitelj učenca seznani z oceno ter jo vpiše v<br />
redovalnico oddelka oziroma učne skupine najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko<br />
učenec izdelek odda.<br />
Pri predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni največ dve uri tedensko, se<br />
znanje učenca oceni najmanj trikrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti<br />
pridobljena na podlagi pisnih izdelkov. Če se predmet, za katerega sta s predmetnikom določeni<br />
manj kot dve uri tedensko, izvaja strnjeno (fleksibilni predmetnik), se znanje učenca oceni<br />
najmanj dvakrat.<br />
Pri predmetih, za katere so s predmetnikom določene več kot dve uri tedensko, se<br />
znanje učenca oceni najmanj šestkrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti<br />
pridobljena na podlagi pisnih izdelkov.<br />
88
Učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v<br />
tednu in enkrat na dan. Ne glede na to določilo učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene<br />
ocenjevanju znanja, trikrat v tednu in enkrat na dan, če gre za ponovitev ocenjevanja. O datumu<br />
pisanja pisnega izdelka morajo biti učenec seznanjen vsaj pet delovnih dni prej.<br />
Vsak učitelj za tekoče šolsko leto pripravi načrt preverjanja in ocenjevanja znanja za<br />
svoj predmet in z njim seznani učence. Vsi načrti so objavljeni na spletni strani šole, kjer so<br />
dostopni tudi vsem staršem.<br />
8.1 Elektronska redovalnica<br />
V šolskem letu 2017/18 smo na naši šoli uvedli pomembno novost, E-redovalnico, kjer<br />
imajo starši preko svetovnega spleta vpogled v ocene za svojega otroka, prav tako pa preko<br />
sistema prejemajo občasna obvestila posameznih učiteljev ter splošna obvestila, oddajajo pa<br />
tudi različne prijavnice, za katere jih občasno prosimo.<br />
Podatke za dostop bodo starši prejeli v mesecu septembru, ko bomo sistem tudi<br />
aktivirali. Takrat bodo prejeli tudi podrobnejše informacije. Starši, ki želijo dostop do E-<br />
redovalnice, morajo izpolniti izjavo in jo podpisano vrniti svojemu razredniku. Po prejemu<br />
izjave bomo aktivirali račun za dostop. Za enega učenca lahko omogočimo en račun. Storitev<br />
je za starše popolnoma brezplačna.<br />
89
9 Šolska svetovalna služba<br />
Delo šolske svetovalne delavke opravlja Tea ŽGAJNER, profesorica pedagogike in<br />
angleščine. Delovni čas svetovalne službe:<br />
ponedeljek torek sreda četrtek petek<br />
od 7.30<br />
do 14.30<br />
od 7.30<br />
do 14.30<br />
od 7.30<br />
do 14.30<br />
od 7.30<br />
do 14.30<br />
od 7.30<br />
do 13.30<br />
Poglavitne naloge šolske svetovalne službe (ŠSS) so:<br />
• sodelovanje z učenci, starši, strokovnimi delavci šole in zunanjimi ustanovami,<br />
• vpis šolskih novincev,<br />
• skupinsko in individualno reševanje vzgojne in učne problematike,<br />
• svetovanje in pomoč pri socialni problematiki (šolska prehrana, učbeniki, šola v<br />
naravi …),<br />
• spodbujanje raznovrstnih oblik sodelovanja in vključevanja staršev v vzgojnoizobraževalni<br />
proces,<br />
• poklicno svetovanje in usmerjanje,<br />
• odkrivanje in spremljava nadarjenih učencev,<br />
• organizacija in izvajanje preventivnih dejavnosti za učence in starše (razredne ure<br />
in roditeljski sestanki).<br />
Naloge, ki jih ŠSS opravlja skupaj z učitelji: evidentiranje otrok s težavami v razvoju<br />
in učenju, diagnosticiranje v sodelovanju s pristojno komisijo za usmerjanje, izdelava<br />
individualnega programa dela z učencem, določitev oblik in načinov dela z otrokom,<br />
sistematična individualna obravnava otrok, spremljanje in evalvacija otrokovega razvoja,<br />
sodelovanje s starši.<br />
V želji omogočiti vsem učencem čim bolj bogato in trdno znanje posvečamo pozornost<br />
tako tistim, ki za uspešno napredovanje potrebujejo dodatno pomoč, kot tudi tistim, ki jim<br />
zaradi njihovih sposobnosti, poleg rednega pouka, lahko nudimo tudi različne programe za<br />
obogatitev njihovega znanja.<br />
Učenci imajo na naši šoli veliko ugodnosti in zagotovljen visok standard uresničevanja<br />
pravic, hkrati pa od njih pričakujemo tudi izpolnjevanje obveznosti in odgovornosti ter pravil<br />
lepega vedenja. Še posebej pomembna je pravica vseh učencev do nemotenega pouka, kar<br />
pomeni, da moteči učenec, ki ne upošteva opozoril učitelja, odide od pouka v svetovalno službo.<br />
Svetovalna delavka o tem obvesti starše, učenec pa skupaj z učiteljem opravi razgovor po pouku<br />
in nadoknadi manjkajočo snov.<br />
90
9.1 Poklicno usmerjanje<br />
Prehod iz osnovne v srednjo šolo je velik korak za vsakega učenca in zato namenjamo<br />
poklicni izbiri učencev 8. in 9. razreda veliko pozornosti. V obliki skupinskih in individualnih<br />
razgovorov poskušamo usmerjati učence in jim pomagati pri izbiri najprimernejše srednje šole.<br />
Učence in starše seznanjamo z vpisnimi postopki in roki za prijavo ter z vsemi ostalimi<br />
pomembnimi informacijami.<br />
september<br />
oktober<br />
november<br />
Obisk Ulice obrti (Obrtni sejem Celje)<br />
Dan dejavnosti (program Kam in kako, informacije o vpisu v SŠ,<br />
predstavitev srednjih šol Savinjske regije v popoldanskem času)<br />
Razgovori z učenci<br />
Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva (možen obisk podjetij)<br />
januar<br />
Roditeljski sestanek<br />
Individualni razgovori (starši in učenci)<br />
februar<br />
Informativna dneva<br />
Razpis za vpis v srednje šole in objava na spletnih straneh<br />
Prijava za opravljanje preizkusa posebne nadarjenosti, znanja in<br />
spretnosti<br />
marec Opravljanje preizkusov posebne nadarjenosti, znanja in spretnosti ter<br />
ugotavljanje izpolnjevanja posebnega vpisnega pogoja – športni<br />
oddelek programa Gimnazija, posredovanje potrdil o opravljenih<br />
preizkusih posebne nadarjenosti<br />
april Prijavljanje za vpis v 1. letnik SŠ za šolsko leto 2020/2021<br />
Javna objava številčnega stanja za vpis v SŠ (internet)<br />
Morebitni prenosi prijav za vpis v SŠ<br />
maj<br />
Obveščanje osnovnih šol o morebitnih omejitvah vpisa in<br />
spremembah obsega vpisanih mest, javna objava omejitev vpisa<br />
(internet)<br />
junij<br />
Obveščanje prijavljenih kandidatov o omejitvah vpisa<br />
Vnos podatkov o zaključnih ocenah 9. razreda in posredovanje<br />
podatkov o dosežkih pri NPZ<br />
Razdelitev zaključnih spričeval<br />
Vpis<br />
junij, julij<br />
Objava rezultatov 1. kroga, seznanitev<br />
2. krog izbirnega postopka<br />
avgust<br />
Vpis na SŠ, ki še imajo prosta mesta<br />
9.2 Subvencije<br />
Del sredstev iz šolskega sklada šole je namenjen denarni pomoči staršem, ki imajo<br />
težave pri plačilu raznih dejavnosti otroka. Starši lahko vlogo za dodelitev sredstev poiščejo na<br />
spletni strani šole ali jo dvignejo v šolski svetovalni službi. Pomoč je lahko namenjena plačilu<br />
šole v naravi, ekskurzije, intenzivnim pevskim vajam ali kakšni drugi dejavnosti ali strošku, ki<br />
91
za starše predstavlja težavo. Podlaga za dodelitev sredstev je odločba o otroškem dodatku, kadar<br />
pa so v družini posebne razmere, se odloča na podlagi dokazil ali izjav o le-teh.<br />
Roki za oddajo so napisani na vlogah, saj so vezani na termine izvedbe dejavnosti,<br />
praviloma pa je to 14 dni pred pričetkom dejavnosti. Če za vlogo ni predpisanega datuma, se<br />
lahko odda kadarkoli v šolskem letu.<br />
Izpolnjene vloge s priloženimi dokazili (veljavna odločba Centra za socialno delo,<br />
dokazila o izrednem stanju v družini) starši oddajo v šolski svetovalni službi ali razredniku<br />
učenca. Komisija vsako vlogo obravnava glede na dokazila in na podlagi kriterijev izda sklep<br />
o dodelitvi sredstev, ki je vročen vlagatelju. Odobritev vlog je odvisna tudi od zmogljivosti<br />
sklada in v primeru, da na računu ni dovolj denarja, se s tem razlogom vloge zavrnejo.<br />
9.2.1 Pomoč pri subvencioniranju stroškov šolanja<br />
V ŠSS namenjamo veliko pozornosti skrbi za zagotavljanje osnovnih pogojev za<br />
šolanje naših učencev. Starši se lahko na nas obrnejo z vsemi vprašanji, ki zadevajo brezplačni<br />
prevoz otrok v šolo, regresirano šolsko prehrano ter plačila ostalih šolskih obveznosti, kot so<br />
šola v naravi, športni dnevi, ekskurzije in podobno.<br />
Vedno več je družin, ki se soočajo s finančnimi težavami, zato skušamo na naši šoli<br />
priskočiti na pomoč tudi v takšnih primerih. Starši se morajo zavedati, da ima šola pri finančni<br />
pomoči zelo omejene možnosti, zato največkrat ponujamo pomoč v obliki zamika plačil ali<br />
obročnega odplačila obveznosti. Pogosto se izkaže, da je tovrstna pomoč za večino staršev zelo<br />
koristna. Finančna sredstva, ki jih lahko uporabimo za pomoč socialno ogroženim učencem,<br />
šola pridobi iz različnih virov, kot so zbiralne akcije odpadnega papirja, dobrodelne akcije in<br />
sredstva ustanovitelja, Mestne občine Celje.<br />
9.3 Prometna varnost<br />
Varni poti naših učencev v šolo in iz nje posvečamo veliko pozornosti in je naša stalna<br />
skrb. Učence ustrezno seznanimo z najbolj varno potjo v šolo in domov. Učitelji skupaj z učenci<br />
prehodijo pot in jih naučijo prečkanja ceste ter opozorijo na druge nevarnosti. Posebna skrb je<br />
namenjena pričetku šolskega leta, ko pri urejanju prometa nudijo pomoč policija in delavci<br />
AMD. Pri tem pa sodelujejo tudi prometniki – učenci iz šole.<br />
V 5. razredu opravljajo učenci kolesarski izpit, za uspešno opravljene naloge iz teorije<br />
in praktične vožnje dobijo kolesarske izkaznice.<br />
Varnost na šolskih poteh v šolskem okolišu Osnovne šole Hudinja ni povsem<br />
zagotovljena. Najbolj nevarni so odseki, ki potekajo po delih ob regionalni cesti Hudinja–Škofja<br />
vas, kjer še vedno ni pločnika za pešce. Poleg tega sta z vidika varnosti otrok zelo kritična<br />
prehoda za pešce na Podjavorškovi ulici in na Ulici frankolovskih žrtev, ki bi nujno potrebovala<br />
92
semafor, s katerim bi umirili promet. Ugotavljamo tudi, da je v šolskem okolišu veliko odsekov<br />
ob prometnih površinah, ki nimajo pločnika. Te poti so potencialno varne, če upoštevamo<br />
majhno gostoto prometa in dosledno upoštevanje pravil varnosti v cestnem prometu.<br />
Šola si že vrsto let prizadeva za ureditev nevarne šolske poti na relaciji Hudinja–Škofja<br />
vas, kjer je načrtovana ureditev pločnika ob prometno izredno nevarni cesti. Rešitev<br />
problematike je bila s strani predstavnikov Mestne občine Celje obljubljena za leto 2007, vendar<br />
se to žal ni zgodilo in ta velik problem varnosti naših učencev rešujemo z brezplačnimi šolskimi<br />
prevozi.<br />
Na priloženi karti so vrisane pešpoti, ki jih uporabljajo učenci ob prihodu ali odhodu<br />
iz šole. S karte je razvidno, katere poti se smatrajo za varne poti v šolo. Pot je varna, če:<br />
• pot poteka po površinah, ki so za učence najbolj varne (hodniki za pešce, nasipi ali<br />
poti, na katerih je zagotovljena varna hoja pešcev);<br />
• ni neurejenih ali nevarnih prečkanj cest (prečkanja cest so urejena s podhodi ali<br />
nadhodi),<br />
• so semaforizirani prehodi za pešce ali urejeni prehodi z dodatnim varovanjem<br />
učencev;<br />
• so šolske poti v območjih, kjer so izvedeni tehnični ukrepi za umirjanje prometa.<br />
Žal je tudi na varnih šolskih poteh na mnogih cestah prisoten stalen promet, v<br />
prometnih konicah so tudi preobremenjene. Prehodi cest so označeni s prehodi za pešce, večina<br />
jih ni semaforizirana. Zaradi nekulturne vožnje so pogosto opazni prekrški, ki so zaskrbljujoči.<br />
Ostale šolske poti potekajo večinoma po malo prometnih cestah (predvsem so to ulične<br />
ceste), ki pa nimajo urejenih pločnikov in zato sodijo po kvalifikaciji med nevarne poti.<br />
Ponekod so nepregledne zaradi visokih ograj in živih mej oziroma parkiranih vozil.<br />
9.3.1 Nevarna šolska pot OŠ Hudinja–Škofja vas<br />
Nevarna šolska pot na relaciji Hudinja–Škofja vas spada v šolski okoliš Osnovne šole<br />
Hudinja. Podatki kažejo, da je po svojih značilnostih in po številu prometnih nezgod ta cestni<br />
odsek eden najnevarnejših v Celju in tudi širše.<br />
Na tej nevarni šolski poti se vsak dan vozi oziroma hodi veliko učencev – in to od<br />
najmlajših iz 1. razreda pa vse do najstarejših v 9. razredu.<br />
Mestna občina Celje skupaj s šolo rešuje problematiko prevoza učencev na omenjeni<br />
relaciji, tako da jim zagotavlja brezplačen prevoz z avtobusi mestnega prometa ali posebnimi<br />
šolskimi avtobusi. Mali avtobus vozi učence, stanujoče v delu Škofje vasi, ki nima urejenega<br />
pločnika, in učence iz Runtol. Ta kombi opravi krožno pot ob Šmartinskem jezeru in na poti<br />
pobere še nekaj učencev na Dobrovi in Lahovni, ki obiskujejo OŠ Frana Roša. Ko te učence<br />
93
odloži v Novi vasi, nadaljuje pot na Hudinjo. Varstvo otrok po prihodu v šolo je zagotovljeno.<br />
Učenci, ki koristijo ta prevoz, so prejeli brezplačne vozovnice.<br />
V času pred poukom in po pouku čakajo učenci na avtobus pred šolo oziroma na<br />
avtobusnem postajališču.<br />
Avtobusno postajališče je ob izredno prometni štiripasovni Mariborski cesti, poleg<br />
tega pa gredo učenci od postaje v Škofji vasi proti svojemu domu peš, in to neposredno ob<br />
samem vozišču, kar je izredno nevarno. Poseben problem nastane v zimskem času, ko je ob<br />
robu ceste, kjer tako ali tako ni pločnikov, visok sneg in otroci hodijo z avtobusne postaje<br />
dobesedno po sredini ceste.<br />
9.3.2 Nevarna šolska pot OŠ Hudinja–Podjavorškova ulica<br />
Z odprtjem nove vezne ceste Hudinja–Nova vas, se je močno povečal promet in učenci<br />
imajo pri prečkanju Podjavorškove ulice na edinem označenem prehodu za pešce velike težave.<br />
Prehod je označen, ima nameščeno hitrostno oviro, ni pa semaforiziran, zato je prečkanje tega<br />
prehoda še vedno zelo nevarno. Starši redno opozarjajo na ta problem in predlagajo<br />
semaforiziran prehod za pešce.<br />
9.3.3 Nevarna šolska pot OŠ Hudinja–Ulica frankolovskih žrtev<br />
Cesta v Ulici frankolovskih žrtev je ozka, saj so ob njej na obeh straneh označena<br />
parkirna mesta za vozila. Cesta ima označen, nesemaforiziran prehod za pešce, ki ga prečka<br />
veliko učencev. Preglednost zaradi parkiranih vozil in ozke cesta je zelo slaba, promet pa gost<br />
in relativno hiter. Tudi v tem primeru starši opozarjajo na potrebo po dodatni ureditvi.<br />
9.3.4 Nevarna šolska pot OŠ Hudinja–Šmarjeta–Prekorje<br />
Poleg redne avtobusne linije na relaciji Hudinja–Škofja vas lahko učenci naše šole<br />
koristijo tudi poseben avtobusni prevoz, ki je bil uveden zaradi nevarnega odseka na delu ceste<br />
na Prekorje in v Šmarjeti. Zjutraj je ob 7.45 organiziran prevoz za Šmarjeto in Prekorje do<br />
avtobusne postaje na Hudinji. Po pouku avtobus odpelje ob 14.00 izpred avtobusne postaje pred<br />
Merkurjem do Prekorja. Učenci, ki jih avtobus vozi, so doma na Prekorju nad nevarnim<br />
odsekom, poleg njih pa se jim pridružijo še učenci na desni strani Mariborske ceste v Šmarjeti,<br />
ki morajo glavno prometnico prečkati, in tisti učenci ob vznožju Prekorja, ki morajo do<br />
avtobusne postaje ob nevarnem cestišču Mariborske ceste. Ker učence avtobus na poti domov<br />
pobere pred Merkurjem, smo v šoli organizirali spremstvo delavca šole do avtobusne postaje,<br />
kar zagotavlja varen prihod do tja. Učenci, ki koristijo ta prevoz, so prejeli brezplačne<br />
vozovnice.<br />
94
9.3.5 Karta nevarnih šolskih poti<br />
Karta 1: Varne šolske poti so označene z zeleno. Z rdečo označena nevarna šolska pot<br />
(1) Hudinja–Škofja vas, (2) nepregleden prehod Frankolovskih žrtev in (3) nevaren prehod<br />
Podjavorškova cesta.<br />
95
Karta 2: Z rdečo označena nevarna šolska pot (1) Hudinja–Škofja vas, po Mariborski<br />
cesti do konca Škofje vasi in (4) nevarna pot po delu Prekorja, kjer ni pločnika.<br />
96
9.4 Brezplačni prevozi<br />
Del okoliša Osnovne šole Hudinja sestavljajo nevarne poti, saj ob večjem delu<br />
Mariborske ceste ni urejenega pločnika. Ta del zajema Šmarjeto in Škofjo vas. Pločnik tudi ni<br />
urejen na dveh odsekih na Prekorju in na cesti proti Runtolam. Učenci, ki prihajajo v šolo iz teh<br />
območij, so vsakodnevno izpostavljeni nevarnostim, ki jih predstavlja velika količina<br />
avtomobilov na glavni prometnici Celje–Vojnik. S pomočjo občine tem učencem zagotavljamo<br />
avtobusni prevoz dvakrat dnevno. Šola vsakodnevno poskrbi tudi za spremstvo vozačev na<br />
avtobusno postajo pred Merkurjem. Učenci se zberejo pred šolo, nato jih delavec šole pospremi<br />
do avtobusne postaje in s tem poskrbi, da varno prečkajo Mariborsko cesto. V času do pouka<br />
in v času po pouku lahko učenci počakajo v posebni učilnici ali v knjižnici, kjer so pod<br />
nadzorom učitelja.<br />
V sodelovanju z Mestno občino Celje in Nomagom vsako leto omogočimo brezplačne<br />
mesečne vozovnice tistim otrokom, ki se z javnim prevoznim sredstvom oziroma avtobusom<br />
vozijo na nevarnem odseku Škofja vas–Hudinja. Želimo jim omogočiti varno pot v šolo in<br />
domov.<br />
9.4.1 Redna linija – Celebus<br />
Z redno linijo se vozijo učenci, ki so doma v delu Škofje vasi, ki ima urejen pločnik<br />
ob cestišču in prehod za pešce. Učenci imajo kartice s čipom.<br />
9.4.2 Avtobus za Šmarjeto in Prekorje<br />
S tem avtobusom se vozijo učenci, ki so doma na Prekorju in v Šmarjeti. Avtobus<br />
vsako jutro, ob 7.45, začne pobirati prve otroke v Šmarjeti, napravi krožno vožnjo čez Prekorje,<br />
nazaj do Šmarjete in do šole. Po pouku se učenci zberejo pred šolo ob 13.50, delavec šole jih<br />
pospremi do postaje pri Merkurju, od koder avtobus odpelje ob 14.00.<br />
9.4.3 Mali avtobus Šmarjeta, Škofja vas, Runtole, Lahovna<br />
Ta avtobus vozi učence, stanujoče v delu Škofje vasi, ki nima urejenega pločnika<br />
(Hobby les, Gasilski dom), in učence iz Runtol. Opravi krožno pot ob Šmartinskem jezeru in<br />
na poti pobere še nekaj učencev na Dobrovi in Lahovni, ki obiskujejo OŠ Frana Roša. Ko te<br />
učence odloži pri Lidlu, nadaljuje pot na Hudinjo. Prva postaja je v Šmarjeti, v Škofji vasi ob<br />
7.40 in v Runtolah ob 7.45. Po pouku se učenci zberejo pred šolo ob 13.50, delavec šole jih<br />
pospremi do postaje pri Merkurju, od koder kombi odpelje ob 14.05.<br />
Vozni red šolskega avtobusa (čas odhoda in prihoda) se lahko med šolskim letom<br />
spremeni.<br />
97
10 Šolska prehrana<br />
Zdrava prehrana učencev je nujna za zagotavljanje njihovega zdravja, dobrega počutja,<br />
učne uspešnosti in konec koncev tudi pozitivne samopodobe. Zdrave prehranjevalne navade, ki<br />
jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v<br />
kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Pomembno je, da je<br />
prehrana otrok uravnotežena in da se naučijo zdravih prehranjevalnih navad. V ta namen v šoli<br />
pripravljamo pestre jedilnike ter uporabljamo kvalitetna živila in priporočene tehnološke<br />
postopke priprave, s katerimi poskrbimo, da so obroki zdravi in uravnoteženi. Ni prav, da otroci<br />
jedo samo določeno vrste hrane ali jo vnaprej odklanjajo in je sploh ne poskusijo. Učenci imajo<br />
tudi določeno možnost izbire (npr. vrsta solate), ki pa ni neomejena, saj je delo v šolski kuhinji<br />
organizirano na osnovi vnaprej določenega jedilnika, ob predpostavki, da bo velika večina<br />
učencev pojedla celotno kosilo.<br />
Malico prinašajo dežurni učenci v učilnico, kjer jo ob pomoči učitelja razdelijo. Kosilo<br />
je organizirano samopostrežno. Pri vseh obrokih so prisotni učitelji oziroma uslužbenci v šolski<br />
kuhinji, ki učence usmerjajo na pravilno in kulturno prehranjevanje: higiena, uporaba pribora,<br />
način prehrane glede na sestavo, bonton pri mizi, odnos do sošolcev, pospravljanje in podobno.<br />
Učitelj ima pravico napotiti iz jedilnice učenca, ki se kljub opozorilu ne obnaša v<br />
skladu s pravili o kulturnem prehranjevanju oziroma bistveno krši dogovorjena pravila. V tem<br />
primeru šolska svetovalna služba o kršitvi še isti dan obvesti starše in jih opozori na posledice<br />
v primeru ponovnih kršitev.<br />
10.1 Subvencionirana prehrana<br />
Subvencija malice oz. brezplačna malica pripada tistim učencem, ki se redno<br />
izobražujejo, so prijavljeni na malico in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo,<br />
ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 53 % neto povprečne plače v Republiki<br />
Sloveniji. Subvencija pripada v višini cene malice.<br />
Subvencija kosila pripada učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri<br />
katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne<br />
presega 36 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Učencem pripada polna subvencija<br />
za kosilo oz. brezplačno kosilo.<br />
98
10.2 Komisija za šolsko prehrano v šolskem letu 2019/20<br />
• Andreja Škorjanc Gril, vodja šolske prehrane.<br />
• Jože Berk, ravnatelj.<br />
• Nevenka Ravničan, vodja šolske kuhinje.<br />
• Lidija Voršič, učiteljica.<br />
• Tea Žgajner, šolska svetovalna delavka.<br />
• Gašper Krajnc, predstavnik učencev.<br />
• Nataša Tabaković, predsednica Sveta staršev.<br />
Naloge komisije za prehrano so:<br />
• daje mnenja in predloge pri organizaciji šolske prehrane,<br />
• daje mnenja in predloge za sestavo jedilnikov za zajtrke, malice in kosila,<br />
• obravnava predloge in pripombe učencev oziroma staršev,<br />
• vsaj enkrat med šolskim letom preverja stopnjo zadovoljstva učencev in staršev s<br />
šolsko prehrano,<br />
• izvaja dejavnosti, s katerimi vzpodbuja kulturo prehranjevanja in druge, skupaj<br />
dogovorjene, naloge.<br />
šole.<br />
Komisija se sestane predvidoma dvakrat v šolskem letu, sestanek pa skliče ravnatelj<br />
10.3 Postopek odjave posameznega obroka<br />
Posamezne obroke prehrane je potrebno odjavljati v skladu s Pravili šolske prehrane.<br />
Če je učenec odsoten od pouka, se pri plačilu malice ali drugega obroka prehrane ustrezni<br />
znesek odšteje. Odjavo malice ali kosila za odsotnega učenca je potrebno sporočiti najkasneje<br />
do 8.00:<br />
• v šolsko kuhinjo na telefonsko številko 03-4285526 ali<br />
• preko spletne strani www.hudinja.si,<br />
• po elektronski pošti: tajnistvo@hudinja.si.<br />
V primeru neodjavljene malice ali kosila bo potrebno strošek plačati. To velja tudi za<br />
učence, ki dobijo obroke brezplačno, saj bo šola pripravila malico oziroma kosilo, vendar ne<br />
bo dobila nakazanih stroškov s strani države.<br />
99
10.4 Časovni razpored obrokov prehrane<br />
Zajtrk od 07.15 do 07.30 Zajtrk imajo vsi učenci 1. razreda, ki so<br />
vključeni v jutranje varstvo.<br />
Malica od 09.50 do 10.10 Malico imajo zagotovljeno vsi učenci.<br />
Kosilo od 11.50 do 14.30 Kosilo je za učence, ki ga naročijo.<br />
Popoldanska malica Od 15.00 do 15.15 Za učence, ki so v OPB dlje kot do 15. ure.<br />
V primerih, ko šolsko delo poteka po posebnem programu (dnevi dejavnosti,<br />
prireditve, tekmovanja), se čas obrokov prilagodi predvideni organizaciji.<br />
11 Program razrednih ur<br />
11.1 Naloge razrednika<br />
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 63. členu opredeljuje<br />
vlogo razrednika kot tistega, ki vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in<br />
učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev,<br />
vajencev oz. dijakov, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih<br />
ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. To pomeni, da je razrednik učenčev prvi učitelj,<br />
na katerega se ima pravico nasloniti, ga nagovoriti, ko gre za vprašanja njegovega počutja in<br />
vsakdanjega življenja v razredu in na šoli. Razrednik za posameznega učenca in celotno<br />
oddelčno skupnost pomeni most, preko katerega vstopa in se vključuje v širšo skupnost, ki jo<br />
predstavlja šola.<br />
Temeljne vloge, ki jih opravlja razrednik, so:<br />
• povezovalna: razrednik je vodja oddelčnega učiteljskega zbora ter povezovalec<br />
oddelčne skupnosti z ostalimi sistemi na šoli in izven nje, še posebej skrbi za<br />
povezanost šole kot institucije z učenci in starši;<br />
• vzgojna: omogoča (načrtuje in organizira) situacije, v katerih učenci prevzemajo<br />
soodgovornost za življenje v oddelčni skupnosti ter odgovornost za svoja ravnanja<br />
in odločitve, spodbuja razvijanje čuta za sočloveka, razvoj temeljnih človeških<br />
vrednot, oblikovanje zrele, samostojne osebnosti, ki ravna po ponotranjenih etičnih<br />
načelih;<br />
• animatorska: spodbuja, motivira, aktivira učence in učitelje, da lahko uveljavijo in<br />
razvijajo svoje darove, sposobnosti in zamisli; omogoča, da posamezniki<br />
prevzemajo svoj del odgovornosti za življenje skupnosti;<br />
• načrtovalska: skupaj z ostalimi člani načrtuje in evalvira delo in življenje oddelčne<br />
skupnosti;<br />
100
• posredovalna v problemskih situacijah: pomaga vsem vpletenim pri reševanju<br />
problemskih situacij, ki nastajajo med učenci, med učenci in učitelji ipd., poskrbi,<br />
da proces reševanja konfliktov poteka konstruktivno;<br />
• informativna: posreduje informacije učencem, staršem in ostalim članom<br />
učiteljskega zbora;<br />
• administrativna: ureja dokumentacijo, skrbi za zakonitost postopkov, zapisnike,<br />
evidence, piše spričevala ipd.<br />
Razrednikove vloge so odvisne od vsakokratne situacije v oddelčni skupnosti,<br />
značilnosti skupine, potreb in izzivov. Razrednik naj svojo vlogo prilagaja vsakokratnim<br />
potrebam oddelčne skupnosti, pomembno pa je, da v svojem prizadevanju in delu pokriva vsa<br />
zgoraj našteta področja.<br />
Člani oddelčnega učiteljskega zbora v sodelovanju s šolsko svetovalno službo<br />
sodelujejo z razrednikom pri načrtovanju in izvajanju načrta dela posameznega oddelka<br />
(obravnavajo vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, odločajo o vzgojnih ukrepih,<br />
izvajajo vzgojno-izobraževalni proces v oddelku, aktivno sodelujejo pri reševanju aktualnih<br />
problemov, po potrebi sodelujejo na urah oddelčne skupnosti ipd.).<br />
Ure oddelčne skupnosti omogočajo idealno priložnost za spoznavanje učencev, ne<br />
samo kot učencev, ampak predvsem kot ljudi, oseb, posameznikov. To poznavanje je za<br />
razrednika nujno, če želi zares pedagoško delovati v razredu. Tudi učenci lahko pri različnih<br />
vsebinah bolj osebno spoznajo razrednika, njihov odnos lahko postaja bolj oseben in pristen.<br />
Večja kakovost medosebnih odnosov pa posledično vpliva tudi na boljše doseganje zastavljenih<br />
vzgojno-izobraževalnih ciljev.<br />
11.2 Časovni razpored in vsebina razrednih ur<br />
Razredne ure so v predmetniku od 4. do 9. razreda v obsegu 0,5 ure tedensko. Na<br />
Osnovni šoli Hudinja razrednim uram namenjamo veliko pozornosti. Na to kaže tudi dejstvo,<br />
da je razredna ura časovno umeščena vedno v isti termin in poteka ob petkih, 3. šolsko uro.<br />
Zadnji petek v mesecu razrednih ur praviloma ni v urniku.<br />
Vnaprej oblikovane teme pokrivajo približno eno polovico vseh ur oddelčne skupnosti,<br />
ostale ure pa naj bodo namenjene aktualni problematiki. Letni načrt vsebuje tudi vsebine, ki jih<br />
bodo člani oddelčne skupnosti obravnavali v drugih organizacijskih oblikah (šola v naravi,<br />
tabori itd.). Zagotavlja interdisciplinarnost (povezovanje s spoznavanjem družbe, etiko in<br />
družbo, zdravstveno vzgojo itd.).<br />
101
SEPTEMBER<br />
1. 6. 9. 2019 Koledar in publikacija za šolsko leto 2019/20<br />
Volitve predsednika in namestnika<br />
Razporedi, navodila in dogovori za šolsko leto 2019/20<br />
2. 13. 9. 2019 Pravila šolskega reda<br />
3. 20. 9. 2019 Razredni dogovori<br />
OKTOBER<br />
3. 4. 10. 2019 1. radijska oddaja (30 min), razredni dogovori, razpored dejavnosti<br />
za oktober, izdelava razrednega sociograma<br />
4. 11. 10. 2019 Tematske razredne ure – 1 (koordinator: Tea Žgajner)<br />
4. razred: Domača naloga (Uroš Kalar)<br />
5. razred: Osveščanje o slepoti (Združenje prijateljev slepih<br />
Slovenije)<br />
6. razred: Čudo na razredni uri (razredniki, navodila: Tea Žgajner)<br />
7. razred: Zberi pogum in povej (Izobraževalni film in pogovor o<br />
nasilju) (razredniki, navodila: Tea Žgajner)<br />
8. razred: Poklicno usmerjanje (Tea Žgajner)<br />
9. razred: »Dober učitelj«, Odlomek iz filma Razredni sovražnik in<br />
pogovor (razredniki, navodila: ravnatelj)<br />
5. 18. 10. 2019 Tema po izbiri razrednika in aktualni razredni dogovori<br />
NOVEMBER<br />
6. 8. 11. 2019 2. radijska oddaja (30 min), razpored dejavnosti za november,<br />
aktualni razredni dogovori<br />
7. 15. 11. 2019 Šolski parlament – 1: Moja poklicna prihodnost<br />
8. 22. 11. 2019 Tema po izbiri razrednika in aktualni razredni dogovori<br />
DECEMBER<br />
9. 6. 12. 2019 3. radijska oddaja (30 min), razpored dejavnosti za december,<br />
aktualni razredni dogovori<br />
10. 13. 12. 2019 Šolski parlament – 2. del: Moja poklicna prihodnost<br />
JANUAR<br />
11. 10. 1. 2020 4. radijska oddaja (30 min), pregled dejavnosti za januar,<br />
aktualni razredni dogovori<br />
12. 17. 1. 2020 Šolski parlament – 1. del: Moja šola<br />
13. 24. 1. 2020 Šolski parlament – 2. del: Moja šola<br />
Poročilo predsednika s šolskega parlamenta<br />
102
FEBRUAR<br />
14. 7. 2. 2020 Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku<br />
15. 14. 2. 2020 5. radijska oddaja (30 min), pregled dejavnosti za februar,<br />
aktualni razredni dogovori<br />
16. 21. 2. 2020 Tema po izbiri razrednika in aktualni razredni dogovori<br />
MAREC<br />
17. 6. 3. 2020 6. radijska oddaja (30 min), pregled dejavnosti za marec, aktualni<br />
razredni dogovori<br />
18. 13. 3. 2020 Tematske razredne ure – 2<br />
4. razred: Mediacija za otroke<br />
5. razred: Bonton na spletu<br />
6. razred: Notranja moč – Čudo na razredni uri – 2<br />
7. razred: Odgovornost do sebe in drugih<br />
8. razred: Poklicno usmerjanje<br />
9. razred: Poklicno svetovanje (vpis v SŠ)<br />
19. 20. 3. 2020 Tema po izbiri razrednika in aktualni razredni dogovori<br />
APRIL<br />
19. 3. 4. 2020 7. radijska oddaja (30 min), pregled dejavnosti za april,<br />
aktualni razredni dogovori<br />
20. 10. 4. 2020 Samozaščitno ravnanje v primeru naravnih nesreč,<br />
Evakuacijska vaja<br />
17. 4. 2020 Tema po izbiri razrednika in aktualni razredni dogovori<br />
MAJ<br />
21. 8. 5. 2020 8. radijska oddaja (30 min), pregled dejavnosti za maj, aktualni<br />
razredni dogovori<br />
22. 15. 5. 2020 Prireditev ob zaključku bralne značke<br />
23. 22. 5. 2020 Predstavitev zaključnih ekskurzij<br />
JUNIJ<br />
24. 5. 6. 2020 Dan šole<br />
25. 12. 6. 2020 9. radijska oddaja – zaključna (30 min), aktualni razredni dogovori<br />
11.3 Okrožnice in radijske oddaje v času razrednih ur<br />
Na naši šoli veliko pozornosti namenjamo redni obveščenosti učencev, ki jo dosegamo<br />
s pomočjo obvestil po šolskem obveščanju in preko dveh elektronskih oglasnih desk, ki sta<br />
nameščeni v pritličju in v 1. nadstropju.<br />
Krajše okrožnice se predvajajo po šolskem ozvočenju, in sicer praviloma na začetku<br />
druge šolske ure. To so okrožnice, ki so namenjene aktualnim obvestilom in trajajo največ 5<br />
103
minut. Daljše okrožnice se predvajajo v času razrednih ur in so namenjene predvsem pozitivni<br />
motivaciji učencev na učnem in vzgojnem področju: pohvale učencev, ki so se izkazali na<br />
učnem področju, na področju tekmovanj iz znanja ali športa ali na katerem od številnih področij<br />
iz razširjenega programa dela šole.<br />
Občasno, po potrebi, se v okrožnicah pojavijo tudi vsebine, ki so povezane s pravili<br />
šolskega reda – opozorila in navodila.<br />
Enkrat mesečno učenci v času razredne ure poslušajo radijske oddaje, ki trajajo<br />
približno 30 minut in so namenjene obveščanju učencev o vseh dejavnostih, ki potekajo na šoli<br />
– tistih, ki smo jih že izvedli (evalvacija), in tistih, ki jih načrtujemo v prihodnje (napovednik).<br />
Skozi obvestila po ozvočenju pri učencih sistematično razvijamo slušno pozornost, kar<br />
je že nekaj let zapored ena od prednostnih nalog.<br />
12 Zdravstveno varstvo<br />
September 2019<br />
Program za šolsko leto 2019/20 bo potekal po naslednjem razporedu:<br />
Učenci osmih razredov bodo imeli sistematski pregled, ki vključuje odvzem krvi in<br />
urina ter pregled sluha z avdiometrom ter pregled za poklicno usmeritev.<br />
Oktober 2019<br />
Učenci šestih razredov bodo imeli sistematski pregled. Cepljenje deklic 6. r. proti HPV<br />
virusom (cepljenje je prostovoljno, ob pisnem soglasju staršev: dva odmerka cepiva, prvega<br />
dobijo na pregledu, na drugega jih pripeljejo starši).<br />
Januar 2020<br />
»Medicinsko poklicno usmerjanje« – timska obravnava učencev 9. razreda in izdajanje<br />
zdravniških potrdil za vpis v srednje šole.<br />
Marec 2020<br />
April 2020<br />
April, maj 2020<br />
Učenci 3. razreda bodo imeli sistematski pregled in cepljenje proti tetanusu in davici.<br />
Sistematski pregledi in cepljenje prvošolcev proti hepatitisu B (tretja doza).<br />
Pregledi otrok pred vstopom v šolo. Vstopniki so cepljeni proti ošpicam, mumpsu,<br />
rdečkam in s prvo dozo proti hepatitisu B. Po štirih tednih so povabljeni na cepljenje z drugo<br />
dozo proti hepatitisu B, tudi v spremstvu staršev.<br />
104
Sistematski pregledi in cepljenja bodo potekali v Dispanzerju za šolske otroke in<br />
mladino v dopoldanskem času. Vsakodnevno bosta potekali dve kurativni ambulanti od 7. do<br />
14. ure. Popoldanska ambulanta bo od 14. do 20. ure. Starši lahko pokličejo in se dogovorijo za<br />
uro pregleda.<br />
12.1.1 Program zdravstvene vzgoje<br />
• 1. razred: Skrb za lastno telo (varovanje čutil, telesna drža),<br />
• 2. razred: Pomen zajtrka za zdravje,<br />
• 3. razred: Osebna higiena,<br />
• 4. razred: Preprečujemo poškodbe pri šolarjih,<br />
• 5. razred: Zdrava prehrana,<br />
• 6. razred: Odraščanje,<br />
• 7. razred: Mladost brez alkohola, cigaret in drog,<br />
• 8. razred: Gibam se,<br />
• 9. razred: AIDS in spolno prenosljive bolezni.<br />
Zdravstveni dom Celje bo v šolskem letu 2019/20 zagotovil še dve dodatni uri<br />
VZGOJE ZA ZDRAVJE za vsak razred.<br />
12.1.2 Opravičila<br />
Opravičila bodo učenci dobili v skladu s šolskimi pravili za osnovne šole, ki jih je<br />
izdalo Ministrstvo za šolstvo. Otrok dobi opravičilo, če manjka v šoli več kot 5 delovnih dni in<br />
je zdravljen pri zdravniku. Celoletna opravičila za pouk športne vzgoje lahko učenci dobijo v<br />
mesecu septembru na osnovi prošnje staršev in pregleda pri zdravniku.<br />
105
13 Vzgojni načrt, šolski red in hišni red<br />
Šole načrtujejo svoje delo na področju vzgoje z vzgojnim načrtom. Z vzgojnim<br />
načrtom šola na osnovi zakonsko določenih ciljev in vrednot, v sodelovanju s starši in učenci,<br />
določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot, ob upoštevanju potreb in interesov<br />
učencev ter posebnosti širšega okolja. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti, ki so<br />
proaktivne in preventivne, svetovanje, usmerjanje ter druge dejavnosti (pohvale, priznanja,<br />
nagrade, vrste vzgojnih ukrepov in podobno) in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter<br />
njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta.<br />
Na podlagi vzgojnega načrta šola v pravilih šolskega reda natančneje opredeli<br />
dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja,<br />
določi vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil, organiziranost učencev, opravičevanje<br />
odsotnosti ter sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev in druga področja.<br />
Pravila šolskega reda so objavljena na spletni strani šole, v katerih šola predstavi še<br />
značilnosti programa šole, organizacijo dela šole v skladu z letnim delovnim načrtom, pravice<br />
in dolžnosti učencev, vsebino vzgojnega načrta, hišni red ter druge podatke.<br />
Kadar vzgojne dejavnosti, postopki in ukrepi, opredeljeni v vzgojnem načrtu in<br />
pravilih šole, ne dosežejo namena, se učencu izrečejo vzgojni ukrepi. Šola za učenca, ki mu je<br />
bil izrečen vzgojni opomin, pripravi individualni vzgojni načrt, v katerem opredeli konkretne<br />
vzgojne dejavnosti, postopke in ukrepe. Izrekanje vzgojnih opominov je določeno s<br />
Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli.<br />
Učenec in njegovi starši lahko pisno podajo ugovor razredniku ali šolski svetovalni<br />
službi ali ravnatelju glede vzgojnega delovanja šole. Če učenec ali starši v 30 dneh ne dobijo<br />
pisnega odgovora oziroma če z njim niso zadovoljni, lahko dajo predlog za inšpekcijski nadzor.<br />
Zakon posebej ureja tudi postopek odločanja o pravicah in dolžnostih učencev.<br />
O pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti otroka oziroma učenca<br />
odloča pritožbena komisija, ki jo imenuje Svet šole. Zakon določa sestavo in mandat pritožbene<br />
komisije ter potek postopka pri pritožbenem organu.<br />
13.1 Vzgojni ukrepi<br />
Pravice, dolžnosti in obveznosti učencev so zapisane v Pravilih o šolskem redu<br />
Osnovne šole Hudinja in v Hišnem redu Osnovne šole Hudinja.<br />
Na Osnovni šoli Hudinja se lahko v primeru kršitev šolskega in hišnega reda učencem<br />
izrečeta naslednja vzgojna ukrepa: vzgojno opozorilo in vzgojni opomin. Izrečene sankcije se<br />
stopnjujejo, kar pomeni, da se učencem izrekajo postopoma, in pri tem se upošteva delovanje<br />
predhodnih vzgojnih sankcij. Najblažja oblika vzgojne sankcije je VZGOJNO OPOZORILO,<br />
106
ki ga učenec prejme ob prvi večji kršitvi pravil ali pa v primeru, ko večkratna opozorila učiteljev<br />
ali ostalih delavcev šole niso učinkovala.<br />
Vrsta ukrepa Način izrekanja Ukrepi po vzgojnem<br />
načrtu<br />
Kdo ga izreče Obveščanje<br />
VZGOJNO<br />
OPOZORILO<br />
(največ 3)<br />
Razrednik<br />
(Sam ali na<br />
pobudo katerega<br />
od učiteljev ali<br />
drugih delavcev<br />
šole.)<br />
Starši prejmejo<br />
pisno obvestilo<br />
(interni šolski<br />
obrazec).<br />
Razrednik se pred<br />
izrekom vzgojnega<br />
opozorila posvetuje<br />
z ravnateljem šole.<br />
1. Razgovor razrednika<br />
(in učitelja) z učencem<br />
in starši učenca.<br />
2. Učenec po pouku<br />
opravi razgovor s<br />
svetovalno službo (1 h, 2<br />
h ali 3 h).<br />
3. Učenec opravi<br />
družbeno-koristno delo<br />
na šolskem vrtu ali v<br />
prostorih šole (1 h, 2 h<br />
ali 3 h).<br />
V primeru, ko učenec nadaljuje s kršenjem pravil, zaradi katerih je že prejel vzgojno<br />
opozorilo ali pa stori nov večji prekršek, lahko prejme VZGOJNI OPOMIN.<br />
Vrsta ukrepa Način izrekanja Ukrepi po vzgojnem<br />
načrtu<br />
Kdo ga izreče Obveščanje<br />
VZGOJNI<br />
OPOMIN<br />
(največ 3)<br />
Učiteljski zbor<br />
(Na pobudo<br />
razrednika, ki<br />
mora predhodno<br />
opraviti razgovor<br />
z učencem in<br />
njegovimi starši<br />
ter preveriti vse<br />
okoliščine<br />
domnevnih<br />
kršitev pravil).<br />
Starši prejmejo<br />
pisno obvestilo<br />
(predpisan obrazec<br />
v skladu z ZOŠ)<br />
in individualizirani<br />
načrt.<br />
Učenec in starši so<br />
opozorjeni, da lahko<br />
nadaljnje kršitve<br />
privedejo do<br />
premestitve učenca<br />
v drug oddelek ali<br />
na drugo šolo.<br />
Razgovor razrednika (in<br />
učitelja) z učencem in<br />
starši učenca.<br />
Učenec po pouku opravi<br />
razgovor s svetovalno<br />
službo<br />
(2 h, 4 h ali 6 h).<br />
Učenec po pouku opravi<br />
razgovor z ravnateljem<br />
šole.<br />
Učenec opravi družbeno–<br />
koristno delo na šolskem<br />
vrtu ali v prostorih šole<br />
(2 h, 4 h, 6 h).<br />
V posebnih primerih se lahko iz vzgojnih razlogov za posameznega učenca namesto<br />
programa izven šole, ki poteka v okviru dnevov dejavnosti (kulturni, naravoslovni, tehniški in<br />
športni dnevi), organizira primerljiva nadomestna dejavnost, ki poteka v prostorih šole.<br />
107
Vzgojno delovanje na OŠ Hudinja temelji na sprotnem (vsakodnevnem) spremljanju<br />
stanja in ukrepanju v primeru kršitev šolskega reda in pravil, ki so zapisana v Pravilih šole in v<br />
Hišnem redu OŠ Hudinja.<br />
O kršitvah se vodi evidenca v šolski dokumentaciji, kar pomeni, da razrednik kršitev<br />
in ukrep sproti zabeleži in o tem ustno in pisno obvesti starše učencev.<br />
13.1.1 Napotitev motečega učenca od pouka v šolsko svetovalno službo<br />
V primeru motenja pouka učitelj učenca ustno opozori. Če učenec ne upošteva<br />
opozoril učitelja, ga učitelj ponovno opozori in vpiše v dokumentacijo. Ko so kršitve reda in<br />
discipline pri pouku tolikšne, da so moteče za ostale učence oziroma onemogočajo kvalitetno<br />
izvedbo pouka, lahko učitelj motečega učenca napoti v šolsko svetovalno službo, saj imajo<br />
ostali učenci pravico do nemotenega in predvsem kvalitetnega dela.<br />
Moteči učenec v času trajanja šolske ure počaka v svetovalni službi, kjer napiše pisno<br />
poročilo o dogajanju in v prisotnosti svetovalne delavke dela samostojno s pomočjo učnih<br />
gradiv. Po končanem pouku istega dne učitelj, ki je učenca napotil iz razreda, opravi razgovor<br />
z učencem – na razgovoru lahko sodelujeta tudi svetovalna služba in razrednik. V tem času<br />
učenec prav tako prepiše oziroma nadoknadi zamujeno snov. O razgovoru, ki traja praviloma<br />
eno šolsko uro, učitelj obvesti starše učenca in razgovor dokumentira.<br />
13.1.2 Ukrepi za zmanjšanje nasilja med učenci<br />
Dosledno ukrepanje in še bolj preprečevanje nasilja med učenci je ena od prednostnih<br />
nalog na naši šoli. Tudi sicer temu področju že vrsto let namenjamo posebno pozornost, saj je<br />
nasilje v celotni družbi zadnja leta, še posebej verbalno, v porastu. Verbalno nasilje je vsaka<br />
namerna uporaba besede, ki nekoga prizadene. To je najbolj razširjeno nasilje, ki hudo<br />
prizadene veliko ljudi. Žrtve nasilja pravijo, da verbalno nasilje veliko bolj prizadene in boli<br />
kot fizično. Težko ga je prepoznati, saj ljudje svoje probleme skrivajo in se prepričujejo, da ni<br />
nasilje, če ni fizično. Tudi ta predstava je napačna, saj verbalno nasilje lahko nosi veliko hujše<br />
posledice. Pri otroku ali mladostniku, ki je žrtev nasilja, se lahko pokažejo posledice nasilja,<br />
kot so: depresivnost, slaba samopodoba, sramežljivost, zadržanost, izolacija, slabši šolski uspeh<br />
in drugih dosežkov, odpor do šole, pogosto obolevanje in drugo.<br />
Verbalno nasilje velikokrat vodi v hude grožnje in kasneje v fizično nasilje. Na naši<br />
šoli učence stalno osveščamo, da je prav, da zaščitimo žrtve, saj je lahko vsak od nas žrtev<br />
nekoga drugega.<br />
Eden od zelo učinkovitih ukrepov je tako imenovani »rdeč nabiralnik« z nazivom<br />
»STOP NASILJU«. Nabiralnik je stalno nameščen v 1. nadstropju in omogoča anonimno<br />
oddajo opaženih primerov nasilja na šoli. Sporočila lahko v nabiralnik oddajo učenci, starši in<br />
108
zaposleni. Nabiralnik tedensko pregleda tajnik in zbere oziroma uredi vse prispele prijave iz<br />
nabiralnika. Prijave nato pregleda svetovalna delavka in po potrebi ustrezno ukrepa.<br />
13.2 Navodila za delo pedagoških delavcev<br />
13.2.1 Podrobnejša navodila za delo učiteljev<br />
Učitelj skrbi za celostni razvoj učencev. Zagotavlja možnosti za razvoj učencev na<br />
spoznavnem, socialno-emocionalnem in psihomotoričnem področju. Otrokom omogoča, da<br />
osvajajo nova znanja in jih znajo uporabiti.<br />
Učitelj se pripravlja na pouk vsebinsko o tem, kaj bo poučeval, ob tem pa je pomembna<br />
metodično-didaktična priprava, kjer načrtuje, kako bo poučeval. Za vsebinsko pripravo<br />
obstajajo dokumenti, ki so za vse obvezujoči, to so učni načrti. Kako vsebine predstaviti<br />
učencem, je zahtevno delo. Učitelj upošteva razvojno-osebnostne lastnosti otrok določene<br />
starosti in vodilo, da delo organizira tako, da učenci sami osvajajo nova znanja in da se ob tem<br />
dobro počutijo. Pomembno je, da otroke za delo motivira, jih aktivno vključi v delo, da ustvari<br />
pozitivno učno klimo. Vse to zahteva od učitelja vedno nova iskanja in ustvarjalnost. Priprava<br />
na pouk in analiza dela potekata v službenem času v šoli. Zelo dobro je, če obstajajo možnosti<br />
za timsko načrtovanje z učitelji, ki učijo v paralelkah. Takšne priprave so običajno bogatejše,<br />
saj svoje zamisli prispeva več učiteljev in izberejo lahko le najboljše. Učitelj mora imeti<br />
izdelano učno pripravo za vsako učno uro in jo imeti s seboj v šoli.<br />
V učiteljevo obvezo spada tudi popravljanje nalog in izdelkov, kar lahko opravi v šoli<br />
po pouku ali doma. Ena izmed odgovornih nalog je preverjanje in ocenjevanje znanja. Učitelj<br />
si zapisuje napredek posameznika v redovalnico in ob zaključku leta zapiše končno opisno<br />
oceno v spričevalo. Vsak dan sproti zapisuje vsebino in cilje, ki jih osvajajo pri pouku v<br />
dnevnik, kamor beleži tudi kulturne, naravoslovne, tehniške in športne dneve ter navzočnost<br />
učencev. Ob koncu šolskega leta osebne podatke vsakega učenca zapiše v matično knjigo.<br />
Pomembna učiteljeva naloga je razredništvo. Razrednik skrbi za razred kot celoto in rešuje<br />
probleme, če se pojavijo.<br />
Med njegove naloge sodi tudi vsebinska priprava in izvedba vsaj treh roditeljskih<br />
sestankov, na katerih starše seznanja z delom v razredu, disciplino, težavami, če se pojavijo, in<br />
seveda s pozitivnimi izkušnjami. Na govorilnih urah vodi osebne razgovore s starši, lahko tudi<br />
ob navzočnosti otroka. Potrebno je tudi stalno strokovno izpopolnjevanje, kajti učitelj se mora<br />
sproti seznanjati z novostmi in spremembami na strokovnem področju.<br />
Osnova za učiteljevo delo sta učni načrt in katalog znanj. Učni načrt predpisuje vsebine<br />
in cilje za posamezni razred, v katalogu znanj pa je zapisano, kaj naj bi učenci znali. Posebej<br />
so označena minimalna in temeljna znanja. Med več učbeniki in delovnimi zvezki, ki so na<br />
voljo za posamezni predmet, se odloči za najprimernejše.<br />
109
13.2.2 Podrobnejša navodila za delo učiteljev v OPB<br />
Učitelji v podaljšanem bivanju upoštevajo smernice za podaljšano bivanje in različne<br />
oblike varstva učencev v devetletni osnovni šoli (MIZŠ in ZRSŠ, 2005).<br />
Začetek dela<br />
Učenci na začetku ure vstanejo in počakajo, da se vsi umirijo. Učitelj pozdravi učence<br />
in šele nato sedejo. Učenci praviloma sedijo po zapisanem sedežnem redu. Učitelj obvezno<br />
preveri prisotnost in jo vsakodnevno zabeleži. Sledi kratka predstavitev urnika dela in po<br />
potrebi ponovitev pravil obnašanja. Ker so tudi domače naloge pomemben del podaljšanega<br />
bivanja, jih učitelj na glas ponovi in zapiše na tablo.<br />
Odhod učencev na dejavnosti, ki potekajo izven učilnice<br />
Učenci odidejo na dejavnosti izven učilnice v koloni, umirjeno in skupaj. Učitelj<br />
učence pred odhodom iz učilnice vedno znova opozori na pravila in v primeru neupoštevanja<br />
se učenci (vsi ali posamično) vrnejo v učilnico in ponovijo odhod. Prav je, da učenci pri hoji na<br />
hodniku ne motijo dela ostalih na šoli.<br />
Kosilo<br />
Učenci pridejo v jedilnico umirjeno, v strnjeni koloni. Učenci sedijo skupaj za isto<br />
mizo, da jih lahko učitelj vseskozi nadzoruje. Med kosilom se učenci praviloma ne pogovarjajo,<br />
ampak kulturno uživajo hrano. V nasprotnem primeru učitelj odreagira, opozori učenca in tako<br />
zagotovi, da skupina kot celota konča s kosilom v približno istem času. Če so učenci kot skupina<br />
med jedjo preglasni, učitelj odreagira in umiri učence.<br />
Učenci vzamejo celotno kosilo, saj je prav, da uživajo raznovrstno hrano in domov ne<br />
prihajajo lačni. Če učenec kakšne hrane ne mara preveč, naj vzame manjšo količino in jo vsaj<br />
poskusi. Prav je, da jih učitelj pri tem vzpodbuja.<br />
Po končanem kosilu učenci sedijo na svojem mestu in vstanejo, ko večina s kosilom<br />
zaključi. Odhod iz učilnice je prav tako umirjen in urejen, »zamudniki« izjemoma pridejo sami.<br />
Domače naloge in učenje<br />
Domače naloge delajo vsi učenci v skupini – izjeme niso mogoče, saj je pravica večine<br />
učencev do nemotenega dela večja od pravice posameznika, ki ne želi delati naloge in<br />
praviloma moti ostale. Dobro je, da ima učitelj pripravljene dodatne naloge (lahko tudi<br />
križanke, rebuse, pobarvanke …) – pri tem sodeluje z učiteljem v razredu. Naloge naj bodo<br />
raznovrstne.<br />
110
Dejavnosti v telovadnici in na prostem<br />
Uporaba telovadnice je mogoča samo v vodeni obliki, kar pomeni, da učitelj vnaprej<br />
pripravi dejavnost in jo vseskozi nadzoruje. Uporaba telovadnice kot prostora, kjer se učenci<br />
lovijo, skačejo ali počnejo karkoli brez nadzora, ni dovoljena. Na začetku, takoj po prihodu v<br />
telovadnico, se učenci postavijo v vrsto zbor in takrat učitelj razloži in pokaže, katera dejavnost<br />
bo v telovadnici potekala. V telovadnici je priporočljiva uporaba piščalke, s katero učitelj<br />
označi konec dejavnosti in ponovno pokliče učence v vrsto zbor.<br />
Enaka pravila veljajo na prostem, kjer mora učitelj v vsakem trenutku videti, kaj<br />
počnejo učenci – vnaprej dogovorjen prostor gibanja (npr. nevarni odpadki).<br />
Učitelj v podaljšanem bivanju s svojim delom in odnosom do učencev ter staršev<br />
prispeva k urejenemu, kvalitetnemu, koristnemu in prijetnemu preživljanju časa po pouku.<br />
Vzgojni ali učni problemi posameznikov ne smejo in ne morejo biti razlog za slabo počutje<br />
celotne skupine in še posebej pridnih učencev. Pravila v OPB uveljavlja učitelj in je tudi v celoti<br />
odgovoren za delo in varnost učencev.<br />
13.2.3 Podrobnejša navodila za delo dežurnih učiteljev<br />
Da bi vzgojno-izobraževalno delo potekalo nemoteno in da bi se zagotavljala varnost,<br />
učenci in izvajalci programov opravljajo po razporedu dnevna dežurstva v posameznih šolskih<br />
prostorih. Dežurni učitelji lahko za učence, ki ne upoštevajo njihovih navodil oziroma kršijo<br />
določila tega hišnega reda, predlagajo vzgojne ukrepe, skladno s Pravili šolskega reda.<br />
Naloge dežurnih učiteljev, ki svoje delo opravljajo po razporedu v vseh odmorih med<br />
posameznimi urami:<br />
• skrbijo za red in primerno disciplino med učenci ter za njihovo varnost,<br />
• nadzorujejo gibanje učencev po prostoru,<br />
• opravljajo preglede prostorov, kjer se zadržujejo učenci, in opozarjajo na<br />
pomanjkljivosti,<br />
• nadzorujejo delo dežurnih učencev ter jim dajejo dodatna navodila in naloge,<br />
• učence opozarjajo na vzdrževanje čistoče v šolskih prostorih in v okolici šolskega<br />
poslopja,<br />
• kontrolirajo garderobe učencev in poskrbijo, da so te urejene.<br />
Naloge glavnega dežurnega učitelja v jedilnici, ki svoje delo opravlja v času po pouku, do<br />
14.30:<br />
• skrbi za miren in urejen prihod učencev v jedilnico,<br />
• skrbi, da učenci urejeno odložijo torbe,<br />
• skrbi, da gredo učenci k razdeljevalnemu pultu brez prerivanja,<br />
111
• skrbi, da učenci pravilno uporabljajo jedilni pribor in kulturno zaužijejo hrano,<br />
• motivira učence, da jed vsaj poskusijo in je ne mečejo preveč stran,<br />
• skrbi, da učenci po končanem obroku pospravijo prostor, ki so ga uporabili,<br />
• skrbi, da učenci mirno in urejeno zapustijo jedilnico,<br />
• skrbi, da učenci ne odnašajo hrane iz jedilnice.<br />
Dežurni učitelj v jedilnici ima pravico, da prekine izdajanje hrane ali odstrani<br />
posameznika oz. skupino učencev, ki se v jedilnici ne obnašajo kulturno in v skladu z njegovimi<br />
navodili.<br />
13.3 Razpored dežurstva učiteljev<br />
Dežurstvo učiteljev na šoli je organizirano tako, da so vanj vključeni vsi učitelji, kar<br />
zagotavlja enakomerno obremenitev in dober pregled nad dogajanjem v šolskih prostorih med<br />
odmori: vsak učitelj na šoli je dežuren enkrat tedensko, enkrat mesečno pa je glavni dežurni na<br />
šoli. Dosledno in temeljito izvajanje dežurstva je pomembno zaradi zagotavljanja šolskega reda<br />
in varnosti vseh učencev na šoli.<br />
Poimenski razpored učiteljev je narejen na osnovi urnikov za 1. in 2. polletje. V<br />
vsakem odmoru je, ob upoštevanju prostorskih kapacitet in števila učencev, na šolskih hodnikih<br />
prisotno naslednje število dežurnih učiteljev:<br />
• pritličje: 1 učitelj (z učenci 1. razreda so v vseh odmorih učiteljice ali vzgojitelji, z<br />
učenci pri športni vzgoji pa so v garderobah v vseh odmorih učitelji športa),<br />
• 1. nadstropje: 2 učitelja (1 učitelj v delu hodnika pred zbornico in drugi na hodniku,<br />
ki vodi do učilnice glasbe),<br />
• 2. nadstropje: 2 učitelja (dežurata vsak v svojem delu šolske avle).<br />
13.4 Učna in delovna obveza učiteljev<br />
13.4.1 Redno delo<br />
Ravnatelj kot poslovodni organ in pedagoški vodja šole na podlagi 49. člena ZOFVI<br />
organizira, načrtuje in vodi delo šole ter pripravlja predlog <strong>LDN</strong>, za izvedbo katerega je tudi<br />
odgovoren.<br />
Ravnatelj torej organizira delo ob upoštevanju določb ZOFVI, KPVIZ, ZDR-1,<br />
ZEPDSV oziroma drugih predpisov, tako da zagotovi izvedbo del, dejavnosti oziroma nalog<br />
(potrebnih za uresničitev programa osnovne šole), katerih vsebino, obseg in razporeditev<br />
osnovna šola v skladu z 31. členom ZOsn določi z <strong>LDN</strong>.<br />
112
Delovna obveznost učiteljev je določena v 119. členu ZOFVI in obsega:<br />
• učno obveznost, ki obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci;<br />
• pripravo na pouk, ki obsega sprotno vsebinsko in metodično pripravo ter pripravo<br />
didaktičnih pripomočkov;<br />
• popravljanje in ocenjevanje izdelkov in<br />
• drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa, ki obsega<br />
sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, opravljanje nalog<br />
razrednika, organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, zbiranje in<br />
obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega<br />
dela, mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom višjih šol ter<br />
sodelovanje s šolami in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce,<br />
mentorstvo pripravnikom, urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic,<br />
igrišč, nasadov in podobno, organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno<br />
koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci, vajenci oziroma<br />
dijaki, pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj,<br />
taborjenj, ki jih organizira šola, in opravljanje drugih nalog, določenih z <strong>LDN</strong> (v<br />
nadaljevanju: drugo delo).<br />
ZOFVI, ZOsn in drugi predpisi, ki urejajo osnovnošolsko izobraževanje, ne vsebujejo<br />
posebnih določb o trajanju tedenskega polnega delovnega časa, zato se na podlagi 107. člena<br />
ZOFVI delovna razmerja v šolah urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.<br />
Ker delovna obveznost učiteljev ni zgolj učna obveznost, ampak tudi priprava na pouk,<br />
popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, predstavljata polni delovni čas (40 ur)<br />
učitelja seštevek ur, ki jih učitelj opravi v okviru učne obveznosti, in seštevek ur, ki jih učitelj<br />
opravi s pripravo na pouk, popravljanjem in z ocenjevanjem izdelkov in drugim delom, kamor<br />
(med drugim) sodi tudi opravljanje drugih nalog, določenih z <strong>LDN</strong> (v nadaljevanju: druge<br />
naloge, določene z <strong>LDN</strong>).<br />
113
V okviru 40-urnega delovnega tedna učitelji opravijo naslednja dela:<br />
Pouk in priprava na pouk Skupna dela Individualna dela<br />
1. steber 2. steber 3. steber<br />
40 ur<br />
33 ur 7 ur<br />
Delo, ki ga učitelj opravi v<br />
šoli in delno doma – do 10<br />
ur na teden.<br />
Izvedba učnih ur v razredu.<br />
Priprave na pouk,<br />
popravljanje in ocenjevanje<br />
izdelkov učencev …<br />
Delo, ki ga učitelj opravi v šoli ali doma.<br />
Delo razrednika, sestanki<br />
UZ,<br />
dežurstvo, skupna<br />
izobraževanja in drugo.<br />
Tekmovanja, projekti,<br />
suplence, spremstva,<br />
svetovalne ure, sestanki …<br />
Delovni čas učiteljev je od 7.00 do 15.00. Zaradi posebne narave dela lahko učitelji<br />
del delovne obveznosti, in sicer pripravo na pouk v obsegu 11 ur tedensko, opravijo tudi doma.<br />
13.4.2 Delo v »počitnicah«<br />
Letna delovna obveznost je delovna obveznost strokovnega delavca, izračunana za<br />
obdobje enega šolskega leta, od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta. Letna delovna<br />
obveznost strokovnih delavcev se določi glede na trajanje šolskega leta v skladu s Pravilnikom<br />
o šolskem koledarju za osnovne šole, prazniki in dela prostimi dnevi ter pravico strokovnega<br />
delavca do letnega dopusta.<br />
Ker so počitnice daljše od letnega dopusta učiteljev, učitelji med šolskim letom<br />
opravijo določena dela izven rednega delovnega časa, in tako nadomestijo dneve »počitnic«, ki<br />
presegajo število dni letnega dopusta.<br />
Med tovrstna dela šteje drugo delo, ki ga učitelji praviloma opravijo v popoldanskem<br />
času (po 15. uri) ali ob sobotah in nedeljah: udeležba na seminarjih, spremstva na tekmovanjih,<br />
v šoli v naravi, na planinskih pohodih in ostalih prireditvah, priprava in izvedba prireditev,<br />
mentorstvo mladim raziskovalcem, koordinatorstvo projektov in akcij ter drugo.<br />
Vsako leto ravnatelj skupaj z učiteljem pripravi njegov individualni delovni načrt, po<br />
katerem izvaja te naloge. Ravnatelj z individualnim letnim delovnim načrtom za vsakega<br />
učitelja pred začetkom šolskega leta opredeli obseg in razporeditve del in nalog, ki so potrebne,<br />
da učitelj izpolni svojo delovno obveznost na tedenski in letni ravni.<br />
Z začetkom šolskega leta 2018/2019 se začnejo uporabljati določbe iz Sprememb in<br />
dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji o<br />
delovnem času učiteljev v osnovnih in srednjih šolah (v nadaljevanju: KPVIZ).<br />
114
44. člen KPVIZ<br />
V 44. členu KPVIZ je opredeljen delovni čas vseh zaposlenih na šoli in sledi ureditvi<br />
v Zakonu o delovnih razmerjih, ki določa, da je delovni čas efektivni delovni čas, čas dnevnega<br />
odmora med delom in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno<br />
pogodbo. Polni delovni čas je 40 ur tedensko.<br />
Pred začetkom šolskega leta ravnatelj na podlagi predloga letnega delovnega načrta<br />
zavoda določi letni razpored delovnega časa za vse zaposlene in sicer tako, da v njem opredeli:<br />
razporeditev delovnega časa (neenakomerno, enakomerno) in določi delovne dneve (upoštevaje<br />
zakonsko določene dela proste dneve in šolski koledar). V okviru neenakomerno razporejenega<br />
delovnega časa določi obdobja, v katerih se delo na šoli opravlja v manjšem obsegu ali ne<br />
opravlja (praviloma čas šolskih počitnic) in obdobja, ko delavci delajo več kot 8 ur dnevno<br />
(praviloma v času 38 tednov trajanja pouka). O tem pisno obvesti delavce in sindikat, na v<br />
zavodu običajen način.<br />
Zavod mora voditi evidenco delovnega časa v skladu s predpisi – zakon, ki določa<br />
vrste in vsebino evidenc v zvezi z delovnim razmerjem je Zakon o evidencah na področju dela<br />
in socialne varnosti (Uradni list RS št. 40/06, v nadaljnjem besedilu: ZEPDSV).<br />
44. a člen KPVIZ<br />
Bistvena novost ureditve delovnega časa v KPVIZ je v zapovedani neenakomerni<br />
razporeditvi delovnega časa učiteljev.<br />
Neenakomerna razporeditev delovnega časa pomeni, da bo učitelj zato, ker v<br />
določenem obdobju opravi večjo od povprečne 40 urne tedenske delovne obveznosti (tedni<br />
trajanja pouka), v preostalem obdobju tekočega šolskega leta opravil manjši obseg delovne<br />
obveznosti (čas, ko ni pouka). Ob izteku referenčnega obdobja, ki traja od 1. septembra v<br />
tekočem koledarskem letu do 31. avgusta v naslednjem koledarskem letu, učiteljeva povprečna<br />
tedenska delovna obveznost ne sme presegati 40 ur.<br />
Da bo ravnatelj lažje spremljal učiteljevo delo v tekočem šolskem letu, delo oziroma<br />
delovno obveznost učitelja načrtuje z individualnim letnim delovnim načrtom (v nadaljnjem<br />
besedilu: i<strong>LDN</strong>). Zaželjeno je, da je delovna obveznost v i<strong>LDN</strong> načrtovana tako, da ob koncu<br />
šolskega leta učitelj ne bo imel niti presežka niti manjka ur oziroma, da bo ob izteku<br />
referenčnega obdobja njegov povprečni polni delovni čas izravnan. Ker je to težko izvedljivo<br />
zaradi številnih nepredvidenih dodatnih del in nalog ter odsotnosti zaposlenih med šolskim<br />
letom, se morebitni primankljaj ali presežek ur prenese v naslednje šolsko leto, saj je dopust<br />
oziroma obveza vezana na koledarsko in ne na šolsko leto.<br />
Učitelju se v okviru i<strong>LDN</strong> priznajo oziroma upoštevajo izključno dela, ki so zapisana<br />
v Letnem delovnem načrtu oziroma so odobrena s strani vodstva šole – to se nanaša tako na<br />
vsebino kot na obseg dejavnosti.<br />
115
44. b člen KPVIZ<br />
Delovna obveznost učitelja obsega:<br />
• tedensko učno obveznost, določeno z zakonom,<br />
• pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov ter<br />
• drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa.<br />
stebre.<br />
Delo oziroma delovno obveznost učitelja v posameznem šolskem letu razdelimo v tri<br />
I. steber – delo, potrebno za izvedbo pouka<br />
V I. steber sodijo izključno naloge, določene s Prilogo 1 h KPVIZ. Učitelju, ki ima<br />
sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, se za izvedbo učne obveznosti, priprav na<br />
pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov (in za druge naloge iz Priloge 1) za čas 38 tednov<br />
pouka upošteva 33 ur tedensko oziroma 1254 ur letno. V okvir 33 ur sodi tedenska učna<br />
obveznost učitelja iz 120. do 122. člena ZOFVI, povečana ali zmanjšana tedenska učna<br />
obveznost v skladu s 124. členom ZOFVI, zmanjšana tedenska učna obveznost v skladu z<br />
normativi in 62. členom KPVIZ.<br />
• Priprave na pouk: letna priprava, sprotna vsebinska priprava, metodična priprava,<br />
priprava didaktičnih pripomočkov.<br />
• Priprava na preverjanje in ocenjevanje in izdelava potrebnega gradiva.<br />
• Popravljanje testov in drugih izdelkov učencev, poprava domačih nalog – kar je<br />
vezano na izvajanje pouka.<br />
• Individualizacija in diferenciacija pouka – gre za izvajanje pri samem pouku.<br />
• Vodenje obvezne dokumentacije – vsa dokumentacija, ki je vezana neposredno na<br />
pouk (dnevnik, redovalnica …).<br />
• Naloge, ki v skladu z normativi pomenijo nižjo obveznost učiteljev, razen nalog<br />
razrednika – v skladu s pravilniki o normativih in standardih za izvajanje programov<br />
osnovnega in srednjega šolstva.<br />
II. steber – drugo delo po vsebini skupno vsem učiteljem<br />
V II. steber sodijo naloge, ki so skupne vsem učiteljem. To pomeni, da lahko ravnatelj<br />
v i<strong>LDN</strong> učitelja doda tudi drugo nalogo, ki pa mora biti načrtovana v okviru <strong>LDN</strong> zavoda, po<br />
svoji vsebini pa mora biti skupna vsem učiteljem zavoda (če ni skupna vsem, se jo določi v III.<br />
steber i<strong>LDN</strong> učitelja, ki jo opravlja). Za naloge iz II. stebra se učitelju v i<strong>LDN</strong> prizna najmanj<br />
150 ur in največ 180 ur letno. Pojasnila v zvezi z vsebino del in nalog (II. steber).<br />
• Sodelovanje s starši.<br />
• Sodelovanje v strokovnih organih šole.<br />
• Sodelovanje z zunanjimi institucijami.<br />
• Organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje.<br />
116
• Zbiranje in obdelava podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in<br />
drugega dela.<br />
• Urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov in podobno.<br />
• Opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom zavoda – samo tiste<br />
naloge iz <strong>LDN</strong> zavoda, ki so po svoji vsebini skupne vsem učiteljem v zavodu.<br />
III. steber – drugo delo, individualno določeno<br />
V III. steber sodijo tista dela in naloge učitelja, ki so potrebne za uresničitev<br />
izobraževalnega programa in ne sodijo v I. ali II. steber. Med naloge v III. stebru sodijo naloge<br />
razrednika (razen sodelovanja s starši, ki se upošteva v II. stebru). Letni obseg ur za naloge in<br />
dela iz III. stebra predstavlja razliko do zapolnitve polne delovne obveznosti učitelja.<br />
Primeri nalog III. stebra, ki se učiteljem lahko individualno določijo kot delovna<br />
obveznost (drugo delo):<br />
• naloge razrednika (ure oddelčne skupnosti v OŠ …),<br />
• sodelovanje v Svetu zavoda,<br />
• priprava na tekmovanja in tekmovanja, sodelovanje učiteljev pri organizaciji<br />
oziroma izvedbi tekmovanj,<br />
• vse načrtovane oblike nadzora na šoli,<br />
• organizacija različnih proslav, prireditev, razstav,<br />
• mentorstvo učencem/dijakom/pripravnikom, vodenje pevskih zborov,<br />
• delo na projektih,<br />
• promocija šole,<br />
• šolski časopis, spletna stran šole, druge šolske publikacije, šolska kronika,<br />
• nadzor pri NPZ, splošni in poklicni maturi,<br />
• priprava in spremljanje individualiziranih programov za učence,<br />
• strokovne ekskurzije, ki so del programa in pomenijo izvajanje OIV: ure nad 33,<br />
• izmenjava v okviru projektov,<br />
• drugo delo po navodilu delodajalca.<br />
44. d člen KPVIZ<br />
Učitelj lahko del svoje delovne obveznosti iz I. stebra (priprave na pouk, popravljanje<br />
in ocenjevanje izdelkov) opravlja izven zavoda v obsegu največ 10 ur tedensko. Učitelj opravlja<br />
delo izven zavoda po lastnem časovnem razporedu, vendar ob upoštevanju organizacije dela v<br />
zavodu.<br />
117
14 Financiranje dejavnosti programa OŠ<br />
14.1 Državni proračun<br />
Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo plače s prispevki in davki ter drugi<br />
osebni prejemki na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom,<br />
normativi in standardi ter s kolektivno pogodbo ter plače s prispevki in davki in drugi osebni<br />
prejemki za pripravnike: osnovnim šolam za izvedbo obveznega programa, dopolnilnega<br />
pouka, dodatnega pouka, individualne in skupinske pomoči 0,5 ure na oddelek, dveh ur<br />
interesnih dejavnosti na oddelek, programa šole v naravi, podaljšanega bivanja od prvega do<br />
četrtega razreda in najmanj 50 % sredstev za podaljšano bivanje od 5. do 6. razreda ter sredstva<br />
za izvedbo jutranjega varstva učencev 1. razreda.<br />
Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za kritje materialnih<br />
stroškov v skladu s standardi in normativi za izvedbo osnovnošolskega izobraževanja, in sicer<br />
za:<br />
• nadomestila stroškov delavcem v skladu s kolektivno pogodbo,<br />
• nabavo učil in učnih pripomočkov, opredeljenih kot drobni inventar,<br />
• potrošni material za pripravo in izvedbo pouka,<br />
• stroške obveznih ekskurzij,<br />
• oskrbo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z odločbo o<br />
usmeritvi,<br />
• prevoze učencev s posebnimi potrebami v skladu z določbo šestega odstavka 56.<br />
člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 in 33/97) ob pouka prostih<br />
dnevih in<br />
• prevoze predšolskih otrok v skladu s 15. členom Zakona o usmerjanju otrok s<br />
posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00).<br />
14.2 Sredstva lokalne skupnosti<br />
Iz sredstev lokalne skupnosti se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo:<br />
• sredstva za plačilo stroškov za uporabo prostora in opreme za osnovne in glasbene<br />
šole in druge materialne stroške, razen materialnih stroškov iz 81. člena osnovnim<br />
šolam,<br />
• glasbenim šolam sredstva za nadomestila stroškov delavcem v skladu s kolektivno<br />
pogodbo,<br />
• sredstva za prevoze učencev osnovne šole v skladu s 56. členom Zakona o osnovni<br />
šoli, razen za prevoze učencev s posebnimi potrebami ob pouka prostih dnevih,<br />
• sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme, javnim osnovnim in<br />
glasbenim šolam,<br />
• sredstva za dodatne dejavnosti osnovne šole in<br />
118
• sredstva za investicije za osnovne šole, glasbene šole in organizacije za<br />
izobraževanje odraslih ter del sredstev za investicije v šolstvo narodne skupnosti.<br />
14.3 Prispevki staršev<br />
Javna šola ne more pridobivati sredstev iz prispevkov učencev za izvajanje javnoveljavnih<br />
programov, ki se financirajo iz proračunskih sredstev, razen za storitve, za katere je<br />
tako določeno z zakonom, in za storitve, ki po izobraževalnem programu niso obvezne ali<br />
presegajo predpisane normative in standarde.<br />
14.4 Šolski sklad<br />
Šolski sklad OŠ Hudinja je bil ustanovljen na seji Sveta zavoda, 1. oktobra 1998, v<br />
skladu s 135. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.<br />
Šolski sklad ima 7-članski upravni odbor, v katerem so predstavniki šole in<br />
predstavniki staršev. Upravni odbor sprejema višino in načrt porabe zbranih sredstev. Poraba<br />
sredstev je strogo namenska in jo ob zaključnem računu za preteklo koledarsko leto potrdi<br />
upravni odbor.<br />
Na Osnovni šoli Hudinja učencem pri pouku in izven njega nudimo višji standard od<br />
pričakovanega. Tudi v šolskem letu 2019/20 bomo prispevke za materialne stroške, ki pomenijo<br />
višji standard pouka in dela na šoli, zbirali preko šolskega sklada. Med te stroške, ki jih imajo<br />
na razpolago vsi učenci na šoli, spadajo: publikacija o delu šole (beležka), šolsko glasilo<br />
Hudinjček, nagrade za različne akcije, kotizacije za tekmovanja, papir za dodatne delovne liste,<br />
dodatno gradivo iz literature za tekmovanja in vaje, dodatni material za likovno in tehnično<br />
vzgojo ter dneve dejavnosti in podobno.<br />
Glede na to, da je naša šola izjemno zmanjšala seznam delovnih zvezkov, ki jih morajo<br />
kupiti starši, in je na tem področju med šolami, ki imajo najnižje stroške v Sloveniji, je<br />
posledično veliko več fotokopiranja, in podatki kažejo, da so se stroški na tem področju zelo<br />
povečali: papir, tonerji in servisi strojev.<br />
Dokončen sklep o višini prispevka in načrtu porabe zbranih sredstev bo sprejel<br />
Upravni odbor sklada na seji v februarju, leta 2020.<br />
119
14.4.1 Kriteriji in merila za dodeljevanje pomoči iz šolskega sklada<br />
S temi osnovami in merili se določajo postopek in kriteriji za dodeljevanje denarne<br />
pomoči učencem iz sredstev Šolskega sklada Osnovne šole Hudinja.<br />
Z možnostjo dodelitve denarne pomoči iz sredstev Šolskega sklada in načinu<br />
uveljavljanja pravice do dodelitev sredstev šola seznani starše/skrbnike z obvestilom na<br />
roditeljskem sestanku, spletni strani ali po elektronski pošti.<br />
Starš/skrbnik (vlagatelj) vloži zahtevek za uveljavitev pravice do dodelitve denarne<br />
pomoči iz sredstev šolskega sklada z izpolnitvijo posebnega obrazca (Vloga za pridobitev<br />
pomoči iz sredstev šolskega sklada), ki ga dobi na spletni strani zavoda, pri razredniku ali v<br />
šolski svetovalni službi.<br />
Vloga mora vsebovati:<br />
• osebe podatke vlagatelja,<br />
• osebne podatke otroka – učenca,<br />
• namen porabe sredstev, ki jih vlagatelj želi pridobiti,<br />
• opis situacije v družini.<br />
Obvezno mora imeti vloga priloženo veljavno odločbo o otroškem dodatku, ki jo izda<br />
Center za socialno delo. Roki za oddajo so napisani na vlogah, saj so vezani na termine izvedbe<br />
dejavnosti, praviloma pa je to 14 dni pred pričetkom dejavnosti. Če za vlogo ni predpisanega<br />
datuma, se lahko odda kadarkoli v šolskem letu.<br />
Vlogo za dodelitev denarne pomoči iz sredstev Šolskega sklada vlagatelj predloži<br />
osebno ali po pošti v pisarno šole s pripisom »za Šolski sklad«. Če je vloga nepopolna, se<br />
vlagatelja lahko pozove, da jo dopolni ali dodatno obrazloži.<br />
Z oddajo vloge starši/skrbniki soglašajo, da šolska svetovalna služba za potrebe<br />
reševanja te vloge iz evidence podatkov, ki jih o učencu zbira v skladu s 95. členom Zakona o<br />
osnovni šoli, posreduje UO šolskega sklada podatke o zgoraj navedenem učencu/-ki in<br />
družinskih članih za ugotavljanje upravičenosti do sredstev. Upravni odbor sklepa o<br />
upravičenosti ali neupravičenosti do dodelitve sredstev denarne pomoči in njene višine na<br />
osnovi teh meril in kriterijev.<br />
Višina pomoči bo učencem dodeljena glede na število upravičencev in razpoložljiva<br />
sredstva. O odločitvah o upravičenosti ali neupravičenosti do dodelitve sredstev denarne<br />
pomoči iz sredstev šolskega sklada upravni odbor seznani vlagatelja zahtevka s sklepom.<br />
Vlagatelj lahko zoper sklep upravnega odbora poda pisno pritožbo v roku 15 dni po<br />
prejemu sklepa. Pritožba vlagateljev zoper izdan sklep upravnega odbora obravnava upravni<br />
odbor v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe. O odločitvah seznani vlagatelje zahtevkov s<br />
sklepom.<br />
120
Sredstva se namenjajo za pomoč pri plačilu šole v naravi, bivanja v CŠOD, intenzivnih<br />
pevskih vaj, ekskurzije, dnevov dejavnosti ali prehrane (v primeru posebne socialne stiske<br />
družine).<br />
Podlaga za vse kriterije je Odločba Centra za socialno delo Celje o otroškem dodatku<br />
in % neto mesečnega dohodka na člana družine. Upravni odbor v vsakem primeru posebej<br />
določi kriterije za pridobitev sredstev glede na razpoložljiva sredstva.<br />
Subvencija plačila šole v naravi<br />
0–18 % 100 % odobreno zneska<br />
18,01–30 % 50 % odobreno zneska<br />
30,01–61 % 30 % odobrenega zneska<br />
Intenzivne pevske vaje<br />
Od 0 % do 18 %<br />
Od 18 % do 50 %<br />
100 % odobrenega zneska<br />
50 % odobrenega zneska<br />
Ekskurzije<br />
Od 0 % do 50 %<br />
100 % odobrenega zneska<br />
Svetovalna služba lahko na podlagi informacij o socialnih ali izrednih stiskah družin<br />
in otrok dodatno presodi o dodeljevanju sredstev za posamezne dejavnosti.<br />
14.5 Blagajniške storitve<br />
Starši bodo tudi v šolskem letu 2019/20 vse stroške (prehrana, dnevi dejavnosti, šola<br />
v naravi …) plačevali po položnicah. Pri plačevanju položnic nastajajo visoki stroški poslovanja<br />
bank oziroma pošte. Staršem priporočamo plačilo različnih stroškov, ki nastanejo v šoli, z<br />
direktnimi obremenitvami (preko trajnika) v svoji matični banki. Na ta način bodo bistveno<br />
zmanjšali stroške plačevanja in si poenostavili način plačevanja položnic. Pri plačilu prve<br />
položnice bodo na banki izrazili željo, da želijo uvedbo trajnika za plačevanje šolskih stroškov<br />
in podpisali izjavo za direktne obremenitve v enem od naslednjih datumov: 8., 18. ali 28. dan v<br />
mesecu.<br />
Če je učenec odsoten od pouka, se pri plačilu prehrane ustrezni znesek odšteje. V<br />
primeru neodjavljenega obroka bo potrebno strošek plačati.<br />
121
Starši imajo možnost plačevanja vseh stroškov tudi na mestni blagajni brez bančne<br />
provizije, in sicer v naslednjih dnevih: PON, TOR, ČET (od 8.00 do 14.30), SRE (od 8.00 do<br />
16.30) in PET (od 8.00 do 12.30).<br />
14.6 Nezgodna zavarovanja učencev<br />
Naša šola bo tudi vnaprej obdržala prakso, po kateri ponudimo staršem možnost<br />
zavarovanja pri več zavarovalnicah. Učenci bodo prejeli ponudbe prvi šolski dan, kasneje pa<br />
boste o pogojih in rokih plačila obveščeni, odvisno od izbrane zavarovalnice. V vsakem primeru<br />
velja, da je odločitev za zavarovanje popolnoma prostovoljna in v celoti prepuščena izbiri<br />
staršev.<br />
15 Program dela strokovnih delavcev<br />
Obseg učiteljevega dela je opredeljen s 119. členom (obseg vzgojno-izobraževalnega<br />
dela) Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Delovna obveznost učitelja<br />
(40 ur) obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, vajenci, dijaki oziroma<br />
študenti višjih šol (v nadaljnjem besedilu: učna obveznost), pripravo na pouk, popravljanje in<br />
ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa.<br />
Priprava na pouk obsega:<br />
• sprotno vsebinsko in metodično pripravo,<br />
• pripravo didaktičnih pripomočkov.<br />
Drugo delo obsega:<br />
• sodelovanje s starši,<br />
• sodelovanje v strokovnih organih šole,<br />
• opravljanje nalog razrednika,<br />
• organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje,<br />
• zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in<br />
drugega dela,<br />
• mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom višje šole ter sodelovanje s<br />
šolami in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce,<br />
• mentorstvo pripravnikom,<br />
• urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov ipd.,<br />
• organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij,<br />
pri katerih sodelujejo učenci, vajenci oziroma dijaki,<br />
• pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj,<br />
ki jih organizira šola in<br />
• opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom.<br />
122
Določbe tega zakona, ki urejajo delovno obveznost učiteljev in drugih strokovnih<br />
delavcev, se uporabljajo tudi za učitelje in druge strokovne delavce šol in zavodov za vzgojo in<br />
izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.<br />
15.1 Strokovni organi<br />
Strokovni organi v javni šoli so:<br />
• učiteljski zbor,<br />
• oddelčni učiteljski zbor,<br />
• razrednik in<br />
• strokovni aktivi.<br />
15.1.1 Učiteljski zbor<br />
Učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci šole, njegove naloge pa so:<br />
• obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim<br />
delom,<br />
• daje mnenje o letnem delovnem načrtu,<br />
• predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,<br />
• odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v<br />
skladu s predpisi,<br />
• daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja,<br />
• daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja,<br />
• odloča o vzgojnih ukrepih in<br />
• opravlja druge naloge v skladu z zakonom.<br />
15.1.2 Oddelčni učiteljski zbor<br />
Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno<br />
delo v posameznem oddelku.<br />
Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku,<br />
oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci, vajenci oziroma dijaki in s tistimi, ki težje<br />
napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.<br />
123
15.1.3 Razrednik<br />
Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate<br />
oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, vajencev<br />
oziroma dijakov, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter<br />
opravlja druge naloge v skladu z zakonom.<br />
15.1.4 Strokovni aktiv<br />
Strokovne aktive v šoli sestavljajo učitelji oziroma predavatelji istega predmeta<br />
oziroma predmetnih področij. Članstvo v strokovnem aktivu ni vezano na izobrazbo<br />
posameznega strokovnega delavca, ampak z delom oziroma predmetnim področjem, ki ga v<br />
določenem šolskem letu opravlja.<br />
Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega<br />
področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje<br />
vzgojno-izobraževalnega oziroma študijskega dela, obravnava pripombe staršev, učencev,<br />
vajencev, dijakov in študentov višjih šol ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim<br />
delovnim načrtom.<br />
V šolskem letu 2019/2020 so imenovani naslednji vodje aktivov:<br />
• aktiv 1. razreda: Tanja Rojc,<br />
• aktiv 2. razreda: Maruša Zorko,<br />
• aktiv 3. razreda: Lidija Voršič,<br />
• aktiv 4. razreda: Marta Flis,<br />
• aktiv 5. razreda: Sanja Podgoršek,<br />
• aktiv OPB: Lidija Kovačič,<br />
• družboslovni aktiv: Patricija Jakop,<br />
• naravoslovni aktiv: Andreja Škorjanc Gril.<br />
Vodja aktiva po dogovoru z ravnateljem sklicuje in vodi sestanke. Po sestanku napiše<br />
zapisnik in ga odda ravnatelju ter mu hkrati poroča o vsebini sestanka in sprejetih sklepih.<br />
124
16 Prednostne naloge na učnem in vzgojnem področju<br />
Strokovni aktivi so za šolsko leto 2019/20 predlagali naslednje prednostne naloge, ki<br />
jih bomo uresničevali na ravni šole skozi celo šolsko leto:<br />
Učno področje<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Pozorno poslušanje ali »Poslušati in slišati ni isto!«.<br />
Branje besedil z razumevanjem.<br />
Natančnost pri branju navodil.<br />
Samostojno in temeljito pisanje domačih nalog.<br />
Ocena »odlično« naj izkaže znanje učencev na višji taksonomski stopnji.<br />
Vzgojno področje<br />
• Dosledna uporaba vljudnostnih izrazov in pozdravov.<br />
• Ničelna toleranca do fizičnega in verbalnega nasilja.<br />
• Razvijanje občutka odgovornosti in samostojnosti pri šolskem delu.<br />
• Kulturno prehranjevanje in spoštljiv odnos do hrane.<br />
• Navajanje učencev na pravilno sedenje pri pouku.<br />
16.1 Utemeljitve prednostnih nalog po strokovnih aktivih<br />
16.1.1 1. razred:<br />
Učno področje: poslušanje in upoštevanje navodil oziroma odzivanje na dana navodila<br />
V prvem razredu vse pogosteje opažamo, da učenci navodila za delo slabo poslušajo.<br />
Po natančni frontalni razlagi navodil in možnosti, da vprašajo, če česa ne razumejo, se po znaku<br />
za pričetek dela pojavi veliko posameznikov, ki še vedno ne vedo, kaj oz. kako je potrebno<br />
posamezno nalogo opraviti, kljub temu da so bila navodila podana le trenutek prej. Učenci že<br />
kar pričakujejo večkratno ponavljanje danih navodil in zato navodilom dejansko ne sledijo. Ko<br />
se morajo lotiti dela, zato ne vedo, kako, sledijo vprašanja in neprestano ponavljanje istih<br />
navodil, kar pa je moteče za učence, ki so navodila slišali in se že lotili dela.<br />
V prvem razredu bomo zato vsakodnevno skrbeli, da se bodo učenci navadili na<br />
poslušanje, in sicer z večkratnimi vajami za usmerjeno poslušanje in odzivanje na govorjena<br />
navodila ter z navajanjem na postavljanje vprašanj in razjasnitve nejasnosti v času do pričetka<br />
samostojnega dela.<br />
Vzgojno področje: vsakodnevna uporaba vljudnostnih izrazov in pozdravov<br />
Pri vsakodnevnem delu vse bolj opažamo, da učenci ne uporabljajo več vljudnostnih<br />
izrazov, kot so: prosim, hvala, izvoli … temveč želje, tudi v odnosu do odraslih, izražajo kot<br />
zahteve: daj mi, ne bom, hočem, na, tu imaš … Prav tako učencem postaja skoraj samoumevno,<br />
125
da prihajajo v učilnico ali odhajajo iz nje brez pozdrava. Ob stiku s starši pa spoznavamo, da<br />
učenci teh izrazov preprosto niso vajeni, saj jih le nekateri uporabljajo vsakodnevno tudi doma.<br />
Tako so vljudnostni izrazi učencem tuji oz. še niso avtomatizirani.<br />
Uporabo vljudnostni izrazov bomo »trenirali« vsakodnevno ob vseh dejavnostih.<br />
Učiteljice bomo od učencev pričakovale in dosledno zahtevale jutranji pozdrav ob vstopu v<br />
učilnico ter pozdrav ob odhodu domov, izražanje želja z besedo prosim tako v odnosu do<br />
zaposlenih (učitelji, kuharji, hišnik, čistilke) kot tudi v pogovorih med učenci, učenci bodo<br />
pogosto pomagali deliti pripomočke in pri tem bomo vztrajale pri uporabi besed izvoli in hvala.<br />
Prav tako pa smo se za prihodnje šolsko leto odločile, da bomo prvošolce postopoma<br />
navajale na vikanje vseh odraslih.<br />
16.1.2 2. razred<br />
Učno področje: branje z razumevanjem<br />
Mnenja sva, da je res pomembno, da se učenci že v prvi triadi tega zelo dobro naučijo<br />
in prakticirajo na vseh področjih, pri vseh predmetih. Učenci ob koncu 2. razreda že znajo<br />
prebrati besedilo in iz njega izluščiti bistvene podatke in odgovoriti na določena vprašanja. Pri<br />
pouku dajemo veliko poudarka temu področju. Res pa je, da je veliko učencev, ki imajo<br />
ogromno težav z branjem in razumevanjem prebranega besedila. Včasih se s kolegico v<br />
paralelki sprašujeva, kako bi lahko to popravili in branje dvignili na višji nivo. Ugotavljava, da<br />
učenci tudi doma ne berejo veliko in nimajo spodbudnega okolja. Enkrat sem na seminarju o<br />
branju poslušala, kako je predavateljica dejala, kako je pomembno, da otroku bereš že od<br />
samega rojstva naprej. V preteklosti smo uporabljali na naši šoli bralni kartonček in smo<br />
ugotovili, da so jih eni vestno in redno izpolnjevali, drugi pa ne. S tem nismo pritegnili<br />
nebralcev, da bi bolj posegali po knjigah. Veliko je odvisno tudi od staršev. Pri pouku se<br />
velikokrat srečujemo z branjem navodil, besedil, umetnostne literature … Tudi pri dejavnostih<br />
v OPB in JUV smo se velikokrat seznanili s knjigami. Mogoče bi še kakšno leto poskusili z<br />
bralnimi kartončki, v obliki hišice ali kakšnih živali itd. Na kakšen roditeljski sestanek bi lahko<br />
prišla knjižničarka in podala pozitivne strani branja.<br />
Vzgojno področje: pozdravljanje, vikanje in dosledno ukrepanje pri nasilju<br />
V 2. razredu učence navajamo na vikanje. Pri tem moramo biti dosledni, jih opozarjati<br />
in na koncu 2. razreda skoraj vsi znajo lepo vikati. Mogoče bi lahko začeli že v začetku prvega<br />
razreda.<br />
Pozdravljanje je tudi zelo lepa lastnost, ki jo je potrebno ves čas negovati in jo<br />
spodbujati. Prav je, da tudi učitelji pozdravljajo in odzdravljajo. Starejši smo zgled mlajšim.<br />
Veliko je tudi tukaj odvisno od staršev, da učenci od doma prinesejo te vedenjske vzorce in jih<br />
ohranjajo ter negujejo.<br />
126
Že v 2. razredu se je potrebno veliko pogovarjati o medsebojnih odnosih in če pride<br />
do kakšnega verbalnega ali fizičnega nasilja, ga je potrebno ustaviti in takoj odreagirati.<br />
16.1.3 3. razred<br />
Učno področje: samostojno branje in razumevanje navodil<br />
Opažava, da učenci zelo površno oziroma slabo berejo navodila. Ni težava samo v<br />
osvojeni tehniki branja in razumevanju prebranega, ampak učenci predvsem ne preberejo<br />
celotnega navodila oziroma že na polovici prebranega navodila sklepajo, kaj naloga od njih<br />
zahteva. Največ težav je pri sestavljenih navodilih, kjer pogosto izpustijo drugi del navodil.<br />
Težave so tudi z navodili obkroži, podčrtaj, pobarvaj z ustrezno barvo, ki jih površno ali<br />
napačno upoštevajo. Prednostno nalogo je potrebno začeti izvajati že v drugi polovici drugega<br />
razreda. Učence je potrebno začeti navajati na samostojno branje navodil (enostavnih in<br />
sestavljenih), brez ponovnega branja učitelja in dodatne razlage. Izjema so le učno šibki učenci<br />
ali primeri težjih nalog. Različne tipe nalog z različnimi tipi navodil je potrebno utrjevati med<br />
poukom in kasneje podobne naloge vključevati tudi v ocenjevanje znanja. V tretjem razredu bi<br />
naj bili učenci že popolnoma samostojni pri branju navodil. Učitelj mora biti zelo dosleden tudi<br />
pri vrednotenju nalog, glede upoštevanja in razumevanja navodil. Učenci morajo razumeti<br />
oziroma dojeti, da bodo morali površno rešeno nalogo napisati ponovno, v ocenjevanju znanja<br />
pa jim posledično prinese manj točk.<br />
Vzgojno področje: spoštljiv odnos do sošolcev in delavcev šole<br />
Določeni učenci zelo hitro in pogosto ob konfliktni situaciji odreagirajo neprimerno,<br />
občasno tudi z neprimernimi besedami in nestrpnostjo. Prav tako določeni učenci slabo<br />
sprejemajo drugačnost in pogosto dajejo različne opazke. Zato sva se odločili za zgoraj<br />
omenjeno prednostno nalogo.<br />
Na začetku šolskega leta bi se večkrat pogovorili, kaj spoštljivost sploh je. Kakšen je<br />
spoštljiv odnos in katere besede spadajo oziroma ne spadajo k spoštljivosti. Pogovorimo se tako<br />
o fizičnem kot verbalnem nasilju. Ob vsaki konfliktni situaciji oziroma nespoštljivem odnosu<br />
je potrebno odreagirati, se o situaciji pogovoriti in na primeru razložiti, kakšno bi bilo pravilno<br />
vedenje. Učence bi navajali tudi, da se postavijo v lastno kožo in vživijo v svoje občutke ob<br />
nespoštljivem vedenju. Med šolskim letom večkrat izpostavimo različne šolske vzgojne ukrepe,<br />
ki jih učenci slišijo po šolskem radiu in se o njih pogovorimo. Učenci se trudijo upoštevati<br />
prednostno nalogo med poukom, odmori in v oddelku podaljšanega bivanja.<br />
127
16.1.4 4. razred<br />
Učno področje: razvijanje bralne pismenosti in učinkovitega branja navodil<br />
Pri učencih je problematično površno branje navodil, besedil, pri čemer nekateri še ne<br />
znajo izluščiti bistva. Navajale jih bomo na natančno in dosledno branje navodil oz. besedil.<br />
Nalogo bomo izvajale pri vseh predmetih. En način je s tehniko podčrtovanja pomembnega<br />
dela besedila. Občasno bomo pripravile učne ure, v katerih bodo učenci s pomočjo pisnih<br />
navodil samostojno opravili določene naloge. Učenci bodo dobili povratno informacijo, kako<br />
so bili pri tem uspešni. Ena izmed možnosti so tudi računalniško pripravljene učne vsebine, ki<br />
učencu takoj ponudijo povratno informacijo. Pomembna je učenčeva bralna samopodoba, ki jo<br />
razvija v prvih letih šolanja, ko se uči tehnike branja in branja z razumevanjem. Tu je bistvena<br />
učiteljeva vloga, ko učencu daje povratno informacijo v zvezi z branjem. Pri tem mu naj učitelj<br />
pomaga razvijati tehnike za izboljšanje branja oz. razumevanja prebranega.<br />
Vzgojno področje: razvijanje občutka odgovornosti<br />
Razvijali bi občutek odgovornosti za vestno opravljanje šolskih dolžnosti, npr. učenje<br />
in pisanje domačih nalog. Učenec se na tej starostni stopnji že mora začeti zavedati, da je njegov<br />
učni uspeh odvisen od odnosa, ki ga ima do šolskega dela. Razvijale bi otrokov občutek, da<br />
zmore sam načrtovati šolsko delo doma in ga samostojno opraviti oz. poiskati pomoč, če jo<br />
potrebuje. To bi dosegle z izvedbo tematske razredne ure in občasno pri pouku ob dajanju<br />
navodil za domačo nalogo oz. učenje. Prav tako bi razvijali občutek za odgovornost v zvezi z<br />
vedenjem v šoli oz. v skupini. Otrok mora ozavestiti, če se je neprimerno vedel, in dojeti, kakšno<br />
škodo je s tem povzročil drugim. To bi dosegle s predstavitvijo podobnih primerov iz filmov,<br />
knjig, zgodb. Na to temo bi pripravile tematske razredne ure, na katerih bi poglobljeno<br />
obravnavali prav določen problem. Ozaveščanje se da doseči tudi z igro vlog, pri čemer kršitelj<br />
opazuje in presoja dogajanje oz. se lahko sam znajde v vlogi žrtve in ozavesti, kako žrtev<br />
doživlja neko nasilno dejanje. Vsako neprimerno dejanje se naj obravnava in ima za posledico<br />
določen vzgojni ukrep.<br />
16.1.5 5. razred<br />
Učno področje: natančno branje navodil, ki zajema vsa učna področja<br />
Opažamo namreč, da so pri večjem številu učencev pisne ocene nižje zaradi površnega<br />
branja navodil. Težave se pojavljajo predvsem, kadar je navodilo daljše, sestavljeno ali pa<br />
vključuje nepotrebne podatke. Učenci težko izluščijo bistvo in delajo postopno. Manjka jim<br />
sistematika predvsem pri navezujočih nalogah. To bomo uresničevale pri večini predmetov z<br />
dodatnimi nalogami vsaj enkrat tedensko pri različnih predmetih. Za domače naloge, pri<br />
dodatnem in dopolnilnem pouku bomo reševali naloge z daljšim navodilom, ki bo vključevalo<br />
128
tudi nepomembne podatke. Učence bomo navajale na reševanje po korakih, podčrtovanje<br />
bistvenih podatkih, izpisovanje bistvenih podatkov in postopno reševanje naloge.<br />
Njihov napredek bomo spremljale pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kjer bomo<br />
vključevale podobne tipe naloge. Pri popravljanju Nacionalnih preverjanj znanja v 6. razredu<br />
smo opazile, da je natančno branje navodil vsesplošna težava, ki bi jo želeli v dobrobit učencev<br />
postopno odpraviti in jim s tem zagotoviti še boljši uspeh v prihodnjih letih na Nacionalnih<br />
preverjanih znanja.<br />
Vzgojno področje: kulturno prehranjevanje in odnos do hrane<br />
Opažamo namreč, da veliko učencev nima privzgojenih osnovnih vrednot kulturnega<br />
prehranjevanja. Ker se ta tema povezuje tudi z učno snovjo pri slovenskem jeziku, bomo<br />
zastavljeni cilj uresničevale skozi celo šolsko leto, vsak dan pri malici, pri kosilu, v šoli v naravi<br />
in dnevih dejavnosti. Vsakodnevno se bomo pri malici posvečali umivanju rok, pripravi<br />
pogrinjka, kulturni razdelitvi in uživanju malice. Velik poudarek bomo imeli na količini hrane,<br />
ki jo bo učenec vzel (vzameš toliko, kot poješ). V primeru, da nezaužita hrana ostane, jo<br />
ustrezno ločujejo. Prav tako bomo posvečali pozornost pospravljanju po malici, čiščenju miz in<br />
umivanju rok. Med malico učenci jedo na prostoru in ga ne zapuščajo. Pozornost bomo usmerile<br />
tudi na hrano, ki je dostopna na hodniku. Poseben poudarek bo na higieni. Učenci ne prijemajo<br />
hrane kar povprek in ostalo hrano pokrijejo s prtičkom, ki je temu namenjen. Hrano, ki po<br />
nesreči pade na tla, nikakor ne odložijo nazaj na pladenj, ampak jo ustrezno umaknejo ali<br />
odnesejo v kuhinjo. Tudi pri dnevih dejavnostih in v šoli v naravi bomo posvetile potrebno<br />
pozornost kulturnemu prehranjevanju in pravilni uporabi jedilnega pribora. Večina učencev<br />
pribora ne zna pravilno uporabljati ali pa ga sploh ne uporabijo. Tudi z zdravstvenega vidika<br />
bomo učence navajale na pravilno prehranjevanje in na primerno količino zaužite hrane.<br />
16.1.6 Aktiv učiteljev družboslovja<br />
Učno področje: vztrajanje pri enkratnem podajanju navodil učencem<br />
Vsi člani aktiva smo si bili enotni v tem, da bi bilo dobro, da bi učence že od prvega<br />
razreda dalje začeli navajati na to, da »slišijo« navodilo učitelja že, ko ga pove prvič. S tem bi<br />
učence učili osredotočenosti na učiteljevo podajanje navodil, učitelj pa bi seveda moral podajati<br />
kratka, a hkrati jasna, navodila.<br />
Vzrok, da smo se odločili za to prednostno nalogo, je predvsem v tem, ker smo mnenja,<br />
da učenci vse prevelikokrat učitelja sprašujejo stvari, ki jih je pravkar povedal. Smo mnenja, da<br />
to počnejo ravno zaradi tega, ker vedo, da jim bomo navodilo povedali še enkrat in tudi še<br />
petkrat, če bodo vprašali. S to prednostno nalogo pa bi torej učence na nek način prisilili k<br />
poslušanju in sprotnemu izvrševanju učiteljevih navodil. Nalogo bi morale začete izvajati že<br />
učiteljice v prvih razredih, kot seveda vsi ostali v višjih razredih, in bi morali pri tem vztrajati.<br />
129
Vzgojno področje: pravilno sedenje učencev pri pouku<br />
Člani aktiva so podali svoje ugotovitve glede sedenja učencev med poukom. Prišli smo<br />
do zaključka, da je nepravilno sedenje učencev, guganje na stolih, obračanje itd. zelo moteče<br />
za pouk. Zato za prednostno nalogo na vzgojnem področju predlagamo prav to, da smo učitelji<br />
konstantno pozorni na to, ali učenci sedijo lepo, se ne obračajo, ne dvigujejo nog ... Z<br />
nepravilnim sedenjem namreč vplivajo na nepravilno držo in rast, prav tako pa s tem motijo<br />
sošolce pri poslušanju in učitelja pri razlagi.<br />
Tudi s to nalogo bi bilo potrebno začeti v prvem razredu in jo potem vztrajno izvajati,<br />
in sicer tako, da se učencem že prvo uro pouka to pove, potem pa se jih ob nepravilnem sedenju<br />
na to zopet opomni.<br />
16.1.7 Aktiv učiteljev naravoslovja<br />
Učna prednostna naloga: bralna pismenost in razumevanje navodil<br />
Opažamo, da učenci površno berejo in ne razumejo besedila, kar prinaša slabe rezultate<br />
pri ocenah in izdelkih (herbarij, seminarska naloga).<br />
Predlagamo rešitve:<br />
• ukinitev delovnih zvezkov v 1. in 2. triadi,<br />
• več pisanja v zvezek in branje besedil naglas,<br />
• prepis nalog s table v zvezek,<br />
• g. Jani Čede bo sklical sestanek učiteljev matematike po celi vertikali, na katerem<br />
se bodo učitelji dogovorili o uporabi delovnih zvezkov.<br />
Vzgojno področje: samostojnost pri delu in odgovornost za opravljene obveznosti<br />
Pri učencih je opaziti, da se pogosto zanašajo na to, da bodo vsa navodila učitelji<br />
večkrat ponavljali ter dodatno razlagali in pojasnjevali vsakemu zase. Prav tako je pogosto<br />
opaziti, da za vsako pomembno obvestilo, podatek ali informacijo pričakujejo, da bo učitelj<br />
informacijo posebej izpostavil, ponovil in nato učencem predal v pisni obliki ali pa jo narekoval.<br />
Predlagali bi takšne oblike in način dela, da bi se učenci postopoma, na začetku z manj<br />
pomembnimi informacijami, učili samostojnosti in odgovornosti za informacije, ki so za njih<br />
pomembnega značaja.<br />
Primer: Učencem se pri predmetu računalništvo na začetku leta poda uporabniško ime<br />
in geslo za dostop do skupnega e-poštnega predala, s pomočjo katerega se bodo lahko učili in<br />
vadili uporabo e-poštnega predala. Odgovornost, ki jo morajo učenci sprejeti je, da prepoznajo<br />
pomembnost informacije in samo poskrbijo za primerno beleženje in shrambo podatkov. V<br />
primeru, da kasneje ugotovijo, da niso pravilno postopali (pozabijo ali izgubijo katerega od<br />
podatkov), bi bilo dobro, da se sami znajdejo in informacijo pridobijo (vprašajo sošolca ipd.).<br />
130
16.1.8 Aktiv učiteljev podaljšanega bivanja<br />
Učno področje: navajanje učencev na samostojno, natančno in odgovorno pisanje<br />
domačih nalog<br />
Tisti učenci, ki so sami sposobni opraviti domačo nalogo, jo opravijo sami, tisti, ki<br />
potrebujejo pomoč, pa jim je na voljo učitelj. Učence bomo navajali na natančnost ter estetiko<br />
opravljene domače naloge. Navajanje na odgovornost pisanja domačih nalog bomo izvajali v<br />
smislu motivacije, da učenec dobi notranjo motivacijo za delo in hkrati odgovornost do<br />
opravljanja naloge v smislu, da ozavesti, da je to njegova obveza in hkrati ponavljanje in<br />
utrjevanje učne snovi. Tako bomo učence spodbujali pri pisanju domačih nalog in jih motivirali<br />
v smislu motivacijskih nagrad ob koncu meseca ali tedna.<br />
Vzgojno področje: kulturno obnašanje tako pri pouku, pri jedi in vsakodnevnih<br />
dejavnostih, ki jih izvajamo v šoli, vključujoč navajanje na osnove bontona pozdravljanja,<br />
zahvale itd.<br />
Skupni dogovor je bil, da v vseh skupinah OPB-ja učitelji poskrbimo, da se učenci<br />
naučijo in hkrati tudi dosledno uporabljajo osnovne vljudnostne izraze, imajo spoštljiv odnos<br />
tako do učiteljev kot tudi do stvari, ki jih v šoli uporabljajo.<br />
16.2 Pedagoške konference in sestanki učiteljskega zbora<br />
Učinkovitost sestankov je odvisna od vseh sodelujočih v procesu njegove priprave in<br />
izvedbe. Vodja sestanka, zapisnikar in udeleženci imajo odgovornosti in naloge pred<br />
sestankom, med in po njem. Konference in sestanke učiteljskega zbora praviloma vodi<br />
ravnatelj, v njegovi odsotnosti pa pomočnik ravnatelja ali nekdo izmed članov učiteljskega<br />
zbora s pooblastilom ravnatelja. Zapisnikarji so po abecednem vrstnem redu vsi člani<br />
učiteljskega zbora. Pedagoške konference in sestanki učiteljskega zbora so obvezni za vse člane<br />
učiteljskega zbora.<br />
Vsebina pedagoških konferenc in sestankov učiteljskega zbora je pripravljena s<br />
pomočjo računalniške predstavitve, ki je po sestanku objavljena na spletni strani šole. Na ta<br />
način se lahko odsotni strokovni delavci seznanijo z vsebino konference oziroma sestanka.<br />
Vabila na pedagoške konference so objavljena na oglasni deski v zbornici, skupaj z<br />
dnevnim redom, en teden pred datumom konference. Vabila na ostale sestanke, ki datumsko<br />
niso vnaprej določeni, so objavljena na oglasni deski v zbornici vsaj dva dni pred sestankom.<br />
Vsa vabila so objavljena tudi na spletni strani šole.<br />
131
16.2.1 Pedagoške konference<br />
Pedagoške konference potekajo enkrat mesečno, praviloma zadnji delovni ponedeljek<br />
v mesecu, po končanem delovnem času, od 15.00 do 18.00, z vmesnim 15-minutnim odmorom,<br />
ki praviloma traja od 16.15 do 16.30. Učitelji podaljšanega bivanja pridejo na konferenco po<br />
odmoru, torej v drugem delu. O vsebinah iz prvega dela se seznanijo s pomočjo računalniške<br />
prezentacije, dodatne informacije pa lahko kadarkoli dobijo tudi pri ravnatelju. Zaradi<br />
zagotavljanja sodelovanja vseh strokovnih delavcev pri morebitnih sklepih se vse točke, ki so<br />
vezane na glasovanja, izvedejo v drugem delu.<br />
Datumi pedagoških konferenc:<br />
Dan Datum Konferenca<br />
ponedeljek 26. 8. 2019 Uvodna pedagoška konferenca<br />
ponedeljek 23. 9. 2019 2. pedagoška konferenca (spletna)<br />
ponedeljek 7. 10. 2019 3. pedagoška konferenca<br />
ponedeljek 4. 11. 2019 4. pedagoška konferenca<br />
ponedeljek 2. 12. 2019 (PS) 5. pedagoška konferenca (vmesna ocenjevalna)<br />
torek<br />
3.12. 2019 (RS)<br />
ponedeljek 27. 1. 2020 (PS) 1. ocenjevalna konferenca<br />
torek<br />
28. 1. 2020 (RS)<br />
ponedeljek 3. 2. 2020 6. pedagoška konferenca (spletna)<br />
ponedeljek 2. 3. 2020 7. pedagoška konferenca<br />
ponedeljek 20. 4. 2020 8. pedagoška konferenca<br />
ponedeljek 18. 5. 2020 9. pedagoška konferenca<br />
torek<br />
četrtek<br />
9. 6. 2020<br />
18. 6. 2020<br />
2. ocenjevalna konferenca; 9. r.<br />
2. ocenjevalna konferenca: 1.–8. r.<br />
petek 3. 7. 2020 Zaključna pedagoška konferenca<br />
16.2.2 Sestanki učiteljskega zbora in ostali sestanki<br />
Dan Datum Konferenca<br />
torek 27. 8. 2019 Učno in vzgojno delo v šol. letu 2019/20<br />
Sestanki učiteljskega zbora potekajo po potrebi in so namenjeni obravnavi aktualnih<br />
vzgojno-izobraževalnih tem oziroma vprašanj.<br />
132
Običajno je sklican celotni učiteljski zbor, za določene teme pa je lahko sklican le<br />
razredni učiteljski zbor, saj je tema sestanka pogosto vezana na posameznega učenca ali razred.<br />
Ravnatelj lahko med šolskim letom skliče tudi sestanke posameznih skupin učiteljev,<br />
kar je odvisno od obravnavane teme, npr. sestanek učiteljev podaljšanega bivanja, sestanek<br />
razrednikov in podobno.<br />
16.2.3 Sestanki strokovnih aktivov<br />
Sestanki strokovnih aktivov potekajo skozi celo šolsko leto, odvisno od potreb<br />
posameznega aktiva. Vodja aktiva skliče sestanek najmanj 3-krat letno: na začetku šolskega<br />
leta, po zaključku 1. obdobja in na koncu šolskega leta. Termin sestankov določi vodja aktiva<br />
po dogovoru z vsemi člani aktiva.<br />
16.2.4 Zapisniki konferenc in sestankov<br />
Zapisnikar napiše zapisnik v roku treh (3) dni po sestanku in ga v elektronski obliki<br />
pošlje ravnatelju, ki zapisnik kot osnutek objavi na spletni strani šole. Člani učiteljskega zbora<br />
lahko v roku 3 dni korespondenčno, v elektronski obliki, potrdijo (ali pa ne) zapisnik. V primeru<br />
pravopisnih ali tehničnih popravkov zapisnikar popravi zapisnik – v primeru vsebinskih<br />
popravkov pa se o njih izreče učiteljski zbor na prvi naslednji seji z večino vseh glasov,<br />
prisotnih na seji.<br />
133
17 Program ravnatelja za spremljanje pouka<br />
V skladu z 49. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja<br />
(ZOFVI), kjer so navedene pristojnosti ravnatelja, ravnatelj prisostvuje pri vzgojnoizobraževalnem<br />
delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje. Na naši šoli hospitacije<br />
potekajo vsako šolsko leto pri vseh strokovnih delavcih v januarju in februarju. V mesecu marcu<br />
ali aprilu na redni pedagoški konferenci ravnatelj opravi skupno analizo opravljenih hospitacij.<br />
17.1 Napovedane hospitacije<br />
Hospitacija pri učiteljih predmetne stopnje bo izvedena pri predmetu, ki ga učitelj<br />
večinsko poučuje v okviru svoje učne obveze – izjema so učitelji, ki poučujejo izbirni predmet.<br />
Predmet hospitacije pri učiteljicah razredne stopnje bo v tem šolskem letu matematika.<br />
Za vsak mesec bo izdelan še podroben časovni razpored, ki bo objavljen en mesec pred<br />
izvedbo hospitacije na oglasni deski v zbornici. To seveda pomeni, da se lahko učitelj na<br />
hospitacijo pravočasno pripravi.<br />
Časovni razpored spremljanja:<br />
Termin<br />
januar<br />
2020<br />
februar<br />
2020<br />
Strokovni delavci<br />
Učitelji predmetne stopnje (22):<br />
Bitenc Saša, Braček Tatjana, Cvirn Nika, Čede Jani, Farčnik Urška,<br />
Galič Petra, Geršak Vida, Hrastnik Koštomaj Karmen, Hrastnik Mateja,<br />
Hribernik Klavdija, Jakop Patricija, Kalar Uroš, Kožel Olga, Melanšek<br />
Martin, Pančur Gregor, Podbregar Romana, Šarman Sandi, Škorjanc Gril<br />
Andreja, Škrabe Tina, Šteger Milica, Štih Boštjan, Turk Mateja<br />
Učitelji razredne stopnje, OPB in ŠSS (19):<br />
Brešan Tanja, Breznik Lea, Flis Marta, Heiligstein Darja, Jeran Darja,<br />
Klarer Magdalena, Kmecl Maja, Kovačič Lidija, Mesojedec Simona,<br />
Mikic Šega Lidija, Oset Peter, Podgoršek Sanja, Rojc Tanja, Skrbinek<br />
Tjaša, Turnšek Simona, Ulaga Lidija, Voršič Lidija, Zorko Maruša,<br />
Žgajner Tea<br />
134
Tema spremljanja hospitacije je celotna učna ura z vsemi etapami, torej njena priprava<br />
in izvedba. V tem šolskem letu bo poseben poudarek pri spremljavi na uporabi zvezka pri pouku<br />
in uvodnem ponavljanju učne snovi. Pri učiteljih podaljšanega bivanja bo poudarek na pisanju<br />
domačih nalog in diferenciaciji dela pri učencih, ki jo učitelji zagotovijo s pomočjo dodatnih<br />
učnih listov za učence, ki predčasno končajo z reševanjem domačih nalog.<br />
Učitelji na dan hospitacije zjutraj pred začetkom pouka ravnatelju oddajo podrobno<br />
pripravo za učno uro, ki jo bo ravnatelj spremljal, in vso potrebno učno gradivo, ki ga bodo pri<br />
uri uporabili: učbenik, delovni zvezek, učni listi in drugo. Iz učnih priprav mora biti razvidno,<br />
kako bo potekalo delo, časovno in vsebinsko. Učne priprave so osnovna učiteljeva obveza,<br />
enako pa velja za preverjanje prisotnosti in vodenje evidenc učencev.<br />
Na razgovor, ki poteka na dan hospitacije po končanem pouku učitelja, učitelj prinese<br />
zvezek enega od učencev.<br />
17.2 Nenapovedane hospitacije<br />
Po potrebi, še posebej v primeru pripomb s strani učencev ali staršev, bo ravnatelj<br />
opravil nenapovedano hospitacijo. Navodila v zvezi s hospitacijami so enaka kot pri<br />
napovedanih hospitacijah.<br />
17.3 Ocena hospitacije<br />
Ravnatelj o poteku hospitacije piše zapisnik, ki je interno in zaupno šolsko gradivo.<br />
Po opravljeni hospitaciji ravnatelj učitelja seznani z oceno učne ure v ustni ali pisni obliki. V<br />
primeru pisne ocene lahko učitelj na svojo željo pri ravnatelju dobi dodatna ustna pojasnila.<br />
Ocenjevalna lestvica je tristopenjska:<br />
učna ura je izvedena zelo uspešno (2 točki),<br />
učna ura je izvedena uspešno (1 točka),<br />
učna ura je izvedena manj uspešno (0 točk).<br />
Ocena hospitacije je del letne ocene delovne uspešnosti strokovnih delavcev, ki lahko<br />
zajema največ 2 točki od skupno 25 točk ali 4 % skupne ocene.<br />
135
18 Program izobraževanja<br />
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 105. členu določa, da se<br />
strokovni delavci v šolah strokovno izobražujejo in usposabljajo. Kot stalno strokovno<br />
spopolnjevanje razumemo vseživljenjsko izobraževanje strokovnih delavcev na področju<br />
vzgoje in izobraževanja, ki poleg študijskih programov za pridobitev izobrazbe in študijskih<br />
programov izpopolnjevanja zagotavlja strokovnim delavcem možnosti za obnavljanje,<br />
razširjanje in poglabljanje strokovnih znanj ter za seznanjanje z novostmi stroke. Cilj<br />
strokovnega izpopolnjevanja je profesionalni razvoj in osebnostna rast strokovnih delavcev ter<br />
večja kakovost in učinkovitost celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema (2. člen Pravilnika<br />
o strokovnem spopolnjevanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju).<br />
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja določa pravice delavca do števila dni<br />
za izobraževanje v letu in povračila stroškov. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je pri<br />
uveljavljanju te pravice potrebno upoštevati tudi izobraževanja, ki jih organizira šola, kot so<br />
tematske konference, strokovni aktivi in druge oblike izobraževanja v okviru šole. Načrt<br />
strokovnega spopolnjevanja je obvezni del <strong>LDN</strong> šole in se evalvira v poročilu o realizaciji <strong>LDN</strong><br />
šole.<br />
Ravnatelj je odgovoren za to, da so v načrt izobraževanja prednostno uvrščeni tisti programi, ki<br />
strokovne delavce usposabljajo za uresničevanje ciljev prenove. Ti programi so v katalogu SSS<br />
uvrščeni med naročene programe in sodijo v naslednje kategorije:<br />
Izobrazbeni pogoj za poučevanje oziroma opravljanje strokovnega dela. Na področju<br />
osnovne šole so to študijski programi izpopolnjevanja za učitelje v 1. razredu devetletne<br />
OŠ, učitelje naravoslovja, učitelje verstva in etike, učitelje tujega jezika v drugem<br />
triletju in učitelje, ki opravljajo delo šolskega knjižničarja.<br />
Programe stalnega strokovnega spopolnjevanja, navedene v prilogah k odredbam<br />
oziroma pravilnikom o izobrazbenih pogojih, ki učitelje oziroma druge strokovne<br />
delavce usposabljajo za izvajanje novih učnih načrtov in novosti v programih.<br />
Programe stalnega strokovnega spopolnjevanja, namenjene uvajanju sistematskih<br />
novosti (nacionalni preizkusi znanja v devetletni OŠ, delo z integriranimi učenci s<br />
posebnimi potrebami, novi načini ocenjevanja znanja ipd.).<br />
Strokovna srečanja in seminarje za ravnatelje, pomočnike in druge strokovne delavce,<br />
namenjena uvajanju sistemskih in vsebinskih novosti.<br />
Študijske skupine, namenjene uvajanju novosti na posameznih področjih.<br />
136
Tematske konference z vsebinami s področja prenove, ki so koristne vsem strokovnim<br />
delavcem šole.<br />
Pri načrtovanju izobraževanja se upoštevajo tudi določila 11. člena Pravilnika o šolskem<br />
koledarju. Šola za vsakega strokovnega delavca z letnim delovnim načrtom načrtuje, med<br />
jesenskimi in zimskimi počitnicami najmanj 2 dni, med poletnimi počitnicami pa najmanj 3 dni<br />
strokovnega izobraževanja in spopolnjevanja.<br />
Strokovno izobraževanje in spopolnjevanje se lahko načrtuje namesto med jesenskimi in<br />
zimskimi počitnicami, tudi v prostih sobotah. Namensko porabo sredstev v šolah nadzoruje<br />
organ šolske inšpekcije (ZOFVI – 79. člen). Ravnatelj in delavci šole pa imajo seveda tudi<br />
druge izobraževalne interese, ki presegajo navedeni okvir, začrtan zaradi potreb prenove.<br />
V primeru, da se želi ravnatelj, učitelj ali strokovni oziroma drugi delavec udeležiti<br />
izobraževanja (izpopolnjevanja, usposabljanja, ekskurzij, potovanj ipd.), ki ne more biti<br />
ocenjeno kot prioritetno z vidika potreb, vezanih na izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela in<br />
ni dovolj gospodarno z vidika porabe finančnih sredstev ter morda zahteva tudi daljšo odsotnost<br />
delavca, ima delavec sicer pravico do izrabe letnega dopusta, vendar z upoštevanjem 125. člena<br />
ZOFVI, 45. člena kolektivne pogodbe in določil Pravilnika o šolskem koledarju. V takem<br />
primeru tudi ne more pričakovati finančne podpore iz sredstev, namenjenih izobraževanju,<br />
usposabljanju in stalnemu strokovnemu spopolnjevanju delavcev šole.<br />
Za program osnovnošolskega izobraževanja bodo študijska srečanja potekala na enem<br />
neposrednem sklicu in enem sklicu preko spletne učilnice v skupnem obsegu 8 ur. Neposredni<br />
sklici se bodo odvijali v študijskih središčih (šolah), ki jih bodo v sodelovanju s svetovalci<br />
Zavoda RS za šolstvo sklicevali in vodili vodje študijskih skupin, ki so praviloma učitelji.<br />
18.1 Skupinsko izobraževanje pedagoških delavcev<br />
18.1.1 Krajša predavanja v okviru priprave na novo šolsko leto (2 h)<br />
Datum Vsebina Predavatelj<br />
28. 8. 2019 Pravopisna delavnica Petra Galič<br />
7. 10. 2019 Energetska učinkovitost šolske zgradbe Evgen Zgoznik<br />
Predavanja sodijo v priprave na novo šolsko leto in imajo aktualno uporabno vrednost.<br />
137
18.1.2 Analiza NPZ v šolskem letu 2018/19 ( 2 h)<br />
Datum Vsebina Predavatelj<br />
28. 8. 2019 Analiza NPZ v 6. razredu M. Hrastnik, T. Škrabe, U.<br />
Farčnik<br />
28. 8. 2019 Analiza NPZ v 9. razredu O. Kožel, J. Čede, S. Šarman<br />
Analiza NPZ v preteklem služi za evalvacijo dela in načrtovanje morebitnih ukrepov za<br />
izboljšanje.<br />
18.1.3 Izobraževanje – predavanje za starše in učitelje<br />
DATUM: ponedeljek, 11. 11. 2019<br />
PREDAVATELJ: Miha Kramli, vodja klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v<br />
Novi Gorici<br />
ČAS: 1 šolske ura<br />
Vsebina predavanja: Radosti in pasti sodobne tehnologije pri odraščanju otrok<br />
Udeležba: učiteljski zbor, starši<br />
Nekemična zasvojenost postaja vedno večji problem ne le pri otrocih, čeprav so ti med najbolj<br />
ranljivimi skupinami, ampak vpliva tudi na odrasle, družine in celotno družbo. Na kaj morajo<br />
biti starši še posebej pozorni? Kdaj je čas, da otrok dobi pametni telefon? Kakšna so merila, ki<br />
določajo, da je posameznik zasvojen s spletnimi vsebinami? Kako preverjate, ali je posameznik<br />
resnično zasvojen?<br />
»Ena od splošnih varovalk je ta, da osnovnošolec ne sme biti lastnik pametnega telefona, tablice<br />
ali računalnika, seveda pa jih lahko uporablja. Desetletni lastniki naprav ponoči pogosto surfajo<br />
po družabnih omrežjih, namesto da bi spali. Starši ne vedo, da so ti otroci tudi do štirih zjutraj<br />
aktivni na spletu, zjutraj pa so – iz njim neznanega razloga – utrujeni in pri pouku ne sledijo.<br />
Pri prekomerni uporabi družabnih omrežij ne gre za druženje, temveč za sprejemanje ter dajanje<br />
všečkov in komplimentov. Če ne boš prejel zadostne količine všečkov, boš ničvreden. »Jaz sem<br />
jih dobil toliko, ti pa ne!« Mladi iščejo potrditve, potrebujejo zaznavnost, vidnost,<br />
prepoznavnost in priljubljenost. Pri tem nikakor ne gre za pristno komunikacijo, gre predvsem<br />
138
za potrditev v obliki všečkanja. Pripravljeni so se tudi sleči, da bi na spletu pritegnili<br />
pozornost.« (izvleček s predavanja)<br />
18.1.4 Izobraževanje: Knjižni sejem v Ljubljani (8 h)<br />
DATUM: sobota, 30. 11. 2019<br />
Udeležba: učiteljski zbor<br />
Komaj se je izteklo leto, v katerem smo slavili Cankarja, že smo prestopili v novo, v katerem<br />
obhajamo 200-letnico smrti Valentina Vodnika. Pesnik, pisatelj, duhovnik, literarni kritik,<br />
jezikoslovec, prevajalec, učitelj, urednik, novinar, arheolog, turist … Pomemben Slovenec.<br />
Izvorni portret za letošnjo likovno podobo sejma je ustvaril Miha Maleš, sicer stric Janeza<br />
Boljke, avtorja lanskega Cankarjevega lika. Vodnikov lik je mozaik, sestavljen iz množice<br />
raznobarvnih delčkov, ki simbolizirajo njegovo večstranskost in aktualnost tudi v današnjem,<br />
digitalnem času, ko se branje seli s papirja na zaslone.<br />
Letošnji Slovenski knjižni sejem bo 35. po vrsti. Je več kot le sejem. Je največje srečevališče<br />
založnikov, knjigotržcev, avtorjev in bralcev vseh starosti, na katerem v šestih dneh sejemskega<br />
dogajanja zrak vibrira s pogovori o knjigah in kulturi. Več kot tristo brezplačnih spremljevalnih<br />
dogodkov, pogovorov, podpisovanj, predstavitev, podelitev nagrad …, kjer obiskovalci lahko<br />
srečajo svoje zvezde in jih spoznajo iz oči v oči, ni nikjer drugje.<br />
Valentin Vodnik je bil eden najbolj znanih predstavnikov razsvetljenstva na Slovenskem, ideje<br />
začetka in temelja modernega obdobja evropske kulture in zgodovine. Tudi zato letos na sejmu<br />
gostuje Evropa oz. osem evropskih držav, ki imajo pri nas kulturna predstavništva, združena v<br />
zvezo EUNIC. Iz vsake bomo gostili po enega avtorja, literarnega kritika in založnika.<br />
Letos praznujemo 100-letnico priključitve Prekmurja matični domovini. Tudi zato bo gost<br />
mesto Murska Sobota, ki bo prinesla na sejem čarobnost s prekmurskih ravnic že na samo<br />
odprtje, z nepogrešljivim Vladom Kreslinom. Že drugič zapored se nam bo pridružil predsednik<br />
Vlade RS Marjan Šarec in nam tudi »uradno« sporočil, da se Slovenija pridružuje redkim<br />
državam, ki imajo »superznižano«, 5-odstotno davčno stopnjo na knjige, kar je kot predlog<br />
podprlo vseh devetdeset poslancev Državnega zbora. Za slovensko knjigo zgodovinska<br />
odločitev, pomembna materialno, še bolj pa simbolno.<br />
Da bo obiskovalcem sejem prijaznejši in njihova pot po sejmu lažja, si v zadnjih letih po vzoru<br />
tujih sejmov organizatorji prizadevajo prostorsko zaokroževati in združevati vsebinsko sorodne<br />
139
azstavljavce. Tako se bodo sedanji akademski četrti, verskim založbam, univerzitetnim<br />
založbam in bazarju letos pridružili še javni sektor, štajerski založniki in morda še kdo.<br />
Letos je potekala raziskava Knjiga in bralec VI, katere rezultati in komentarji bodo premierno<br />
predstavljeni na sejmu. Prvi, predhodni podatki niso spodbudni in kažejo na to, da se negativni<br />
trendi branja in nakupovanja knjig nadaljujejo. Za njihovo spremembo si moramo prizadevati<br />
prav vsi v knjižni verigi. Tudi knjižni sejem. Slovenski je eden zelo redkih, v svetovnem merilu,<br />
brez vstopnine. Prav je, da učitelji, ki nam je knjiga na nek način položena v zibelko, doživimo<br />
utrip knjižnega sejma v prestolnici, spremljamo novosti na trgu in skozi spremljevalne dogodke<br />
bogatimo svojo bralno in splošno kulturo.<br />
18.1.5 Strokovna ekskurzija<br />
DATUM: torek, 30. junij 2010<br />
ČAS: 8 h<br />
Udeležba: individualno – prijave<br />
Vsebina: Kozjansko in Obsotelje – naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti<br />
Kozjansko in Obsotelje zaznamujejo vinogradi in gozdovi, od leta 2010 pa je Kozjansko<br />
z Obsoteljem uvrščeno tudi na UNESCO-v seznam biosfernih rezervatov.Tod naokoli<br />
živi kar 120 različnih vrst ptic, med katerimi se jih 25 uvršča med redke in celo globalno<br />
ogrožene vrste, kot so črna štorklja, detel, kosec, pogorelček, škrjanček in druga. Ob<br />
Slivniškem jezeru najdemo tudi ptičji rezervat, Gruško jamo in nepozabno skalo<br />
Ajdovska žena. Poleg tega tukaj rastejo številne dragocenosti: blagajev volčin (Daphne<br />
blagayana), velikonočnica (Pulsatilla grandis), kranjska lilija (Lilium carniolicum),<br />
Jacquinov jetičnik (Veronica jacquinii), panonska detelja, različne orhideje in še mnogo<br />
kaj. Kozjansko pa se ponaša tudi z bogato kulturno doto: z gradom Podsreda in Planina,<br />
Minoritskim samostanom Olimje, Kalvarijo in cerkvijo sv. Roka v Šmarju pri Jelšah,<br />
številnimi mlini, prangerji in domačijami. Na domačijah lahko doživimo hranjenje<br />
domačih živali, pokušino sveže hrane, ogled senika ali starih pripomočkov za delo.<br />
Eden od večjih krajev regije je Rogaška Slatina, ki je znana kot zdraviliško središče zaradi<br />
svojih izvirov mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi. Svetovno znana tovarna v tem kraju je<br />
Steklarna Rogaška, kjer lahko spoznamo izdelavo stekla ter tehnike pihanja in brušenja. Center<br />
mesta zaznamujejo Zdraviliški trg, promenadni park, zdraviliški dom, kristalna dvorana,<br />
Evropska ploščad, paviljon Tempelj, kip Svetega Janeza Nepomuka in kip grofa Atemsa.<br />
140
Med nežnimi griči ob reki Sotli, Savi, Savinji in Voglajni se lahko pobliže spoznamo<br />
tudi z lokalno legendo – z razbojnikom Guzajem, življenjem skladateljev Ipavcev,<br />
tipično kozjansko kmetijo in življenjem iz starih dni.<br />
Udeleženci strokovne ekskurzije bodo med potjo s pomočjo turističnega vodnika spoznavali<br />
naravne in geografske značilnosti krajev, ki se nahajajo ob poti ekskurzije: Šentjur, Šmarje pri<br />
Jelšah, Rogaška Slatina, Olimje, Podčetrtek in drugi.<br />
18. 2 Individualno strokovno usposabljanje<br />
Učitelji imajo možnost, da se udeležijo tudi strokovnih usposabljanj po lastni izbiri.<br />
Vsak učitelj se je praviloma lahko prijavil na eno od strokovnih usposabljanj, nekateri pa so<br />
izrazili željo še po dodatnem usposabljanju. V šolskem letu 2019/20 je načrtovanih 31<br />
individualnih usposabljanj.<br />
1.<br />
Priimek in ime<br />
strokovnega<br />
delavca<br />
BREZNIK LEA<br />
Naziv programa oz. konference Število ur Kraj<br />
MEDNARODNI SIMPOZIJ ZLATI<br />
REZ<br />
16<br />
Slovenj<br />
Gradec<br />
2.<br />
ČEDE JANI<br />
UČENJE IN POUČEVANJE<br />
GEOMETRIJE Z UPORABO<br />
DIGITALNIH TEHNOLOGIJ<br />
16 Ljubljana<br />
3.<br />
FARČNIK URŠKA<br />
SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE IN<br />
NJIHOV VPLIV NA UČENJE<br />
ANGLEŠČINE<br />
16 Ljubljana<br />
4.<br />
GALIČ PETRA<br />
MEDNARODNA KONFERENCA:<br />
DODANE VREDNOSTI IN<br />
VSEBINE V OŠ<br />
8 Beltinci<br />
5.<br />
GERŠAK VIDA<br />
UČINKOVITO GOVORNO<br />
NASTOPANJE<br />
8 Ljubljana<br />
6.<br />
HRASTNIK<br />
MATEJA<br />
MEDNARODNA KONFERENCA:<br />
DODANE VREDNOSTI IN<br />
VSEBINE V OŠ<br />
8 Beltinci<br />
7.<br />
JAKOP<br />
PATRICIJA<br />
ZBOROVSKA ŠOLA 16 Otočec<br />
141
8.<br />
JERAN DARJA<br />
MEDNARODNA KONFERENCA:<br />
DODANE VREDNOSTI IN<br />
VSEBINE V OŠ<br />
16 Beltinci<br />
9.<br />
KLARER<br />
MAGDALENA<br />
FUNKCIONALNA VADBA-<br />
SODOBNA TELOVADBA V<br />
OSNOVNI ŠOLI<br />
16 Ljubljana<br />
10.<br />
KMECL MAJA<br />
SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE IN<br />
NJIHOV VPLIV NA UČENJE<br />
ANGLEŠČINE<br />
16 Ljubljana<br />
11.<br />
KMECL MAJA SODOBNI IZZIVI PRI POUKU 8 Ljubljana<br />
12.<br />
KOŽEL OLGA<br />
MEDNARODNA KONFERENCA:<br />
DODANE VREDNOSTI IN<br />
VSEBINE V OŠ<br />
8 Beltinci<br />
13.<br />
14.<br />
15.<br />
MELANŠEK<br />
MARTIN<br />
MESOJEDEC<br />
SIMONA<br />
MIKIC ŠEGA<br />
LIDIJA<br />
KONFERENCA ZA UČITELJE<br />
NARAVOSLOVNIH PREDMETOV<br />
UČENJE MATEMATIKE NA<br />
RAZREDNI STOPNJI SKOZI IGRO<br />
PREHOD IZ VRTCA V ŠOLO IN<br />
IZVAJANJE POUKA V PRVEM<br />
RAZREDU OŠ<br />
16 Laško<br />
16 Maribor<br />
8 Ljubljana<br />
16.<br />
OSET PETER<br />
NUDENJE PSIHOSOCIALNE<br />
POMOČI OTROKOM IN<br />
MLADOSTNIKOM<br />
16 Ljubljana<br />
17. PANČUR<br />
GREGOR<br />
18.<br />
PODGORŠEK<br />
SANJA<br />
RAZVOJ STRATEGIJ<br />
REŠEVANJA PROBLEMOV Z<br />
ORODJEM SCRATCH<br />
BRANJE IN PISANJE NA<br />
RAZREDNI STOPNJI<br />
16 Ljubljana<br />
16 Maribor<br />
19.<br />
ROJC TANJA<br />
BRANJE IN PISANJE NA<br />
RAZREDNI STOPNJI<br />
16 Maribor<br />
142
20.<br />
SKRBINEK TJAŠA CELOSTNO BRANJE SLIKANIC 16 Maribor<br />
21.<br />
ŠKORJANC<br />
ANDREJA<br />
KONFERENCA ZA UČITELJE<br />
NARAVOSLOVNIH PREDMETOV<br />
16 Laško<br />
22.<br />
ŠKRABE TINA<br />
DRUGE OBLIKE<br />
UGOTAVLJANJA ZNANJA PRI<br />
POUKU MATEMATIKE<br />
8 Ljubljana<br />
23.<br />
ŠKRABE TINA SODOBNI IZZIVI PRI POUKU 8 Ljubljana<br />
24.<br />
ŠTEGER MILICA KONFERENCA ZA UČITELJE<br />
NARAVOSLOVNIH PREDMETOV<br />
16 Laško<br />
25.<br />
ŠTIH BOŠTJAN<br />
KONFERENCA ZA UČITELJE<br />
NARAVOSLOVNIH PREDMETOV<br />
16 Laško<br />
26.<br />
TURK MATEJA<br />
ŠTUDIJSKI PROGRAM ZA<br />
IZPOPOLNJEVANJE IZ<br />
BIBLIOTEKARSTVA<br />
268 Ljubljana<br />
27.<br />
ULAGA LIDIJA<br />
BRANJE IN PISANJE NA<br />
RAZREDNI STOPNJI<br />
16 Maribor<br />
28.<br />
VORŠIČ LIDIJA<br />
LOGIKA IN TEKMOVANJE<br />
LOGIČNA POŠAST<br />
8 Ljubljana<br />
29.<br />
VORŠIČ LIDIJA SODOBNI IZZIVI PRI POUKU 8 Ljubljana<br />
30.<br />
ZORKO MARUŠA<br />
UČENJE MATEMATIKE NA<br />
RAZREDNI STOPNJI SKOZI IGRO<br />
16 Maribor<br />
31.<br />
ŽGAJNER TEA<br />
REŠEVANJE KONFLIKTOV IN<br />
OBRAVNAVA<br />
MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA<br />
16 Ljubljana<br />
143
18.3 IZOBRAŽEVANJE V OKVIRU ŠTUDIJSKIH SKUPIN<br />
V šolskem letu 2019/20 bo Zavod za šolstvo nadaljeval z novo obliko delovanja študijskih<br />
skupin. Bistvo novosti je, da bodo imeli učitelji namesto dveh krajših srečanj po 4 ure<br />
enodnevno izobraževanja v obsegu 8 ur.<br />
Vsak učitelj se udeleži enega srečanja in to pri tistem predmetnem področju, ki ga v tem šolskem<br />
letu večinsko poučuje – če želi, se lahko, po dogovoru z vodstvom šole, udeleži tudi drugih.<br />
Učitelji, ki izpolnijo obvezo v okviru študijskih skupin, dobijo potrdilo o sodelovanju, ki se<br />
upošteva v postopku napredovanj v nazive in plačne razrede ter pri letni oceni delovne<br />
uspešnosti.<br />
18.4 DRUGA IZOBRAŽEVANJA: PREDSTAVITVE UČBENIKOV IN NOVOSTI<br />
Med šolskim letom se učitelji pogosto udeležujejo tudi krajših predstavitvenih seminarjev, ki<br />
so običajno povezani z izidom novih gradiv – učbenikov, delovnih zvezkov in ostalih gradiv za<br />
pouk. Tovrstna »krajša« izobraževanja se evidentirajo in se učiteljem vrednotijo v okviru<br />
dodatnega popoldanskega dela za izpolnitev potrebnega letnega obsega ur.<br />
18.5 IZOBRAŽEVANJA NEPEDAGOŠKIH DELAVCEV<br />
1. Strokovna ekskurzija na Kozjansko in v Obsotelje.<br />
2. Delavci v šolski kuhinji: redna letna izobraževanja na temo zdrave prehrane in dietne<br />
prehrane.<br />
3. Računovodkinja in poslovni sekretar: Informacije iz davčnega, računovodskega in<br />
pravnega področja.<br />
4. Ostali uslužbenci se po potrebi udeležijo krajših usposabljanj in predstavitev.<br />
144
19 Sodelovanje s starši<br />
19.1 Mesečne govorilne ure – popoldan<br />
Udeležba na govorilnih urah in roditeljski sestankih je izjemno pomembna, saj otroci<br />
potrebujejo pohvale, vzpodbude in pogosto tudi pomoč. Sprotno informiranje in po potrebi<br />
ukrepanje je za uspešno delo otrok v šoli ključnega pomena. Mesečne govorilne ure za starše<br />
bodo vsak drugi ponedeljek v mesecu po naslednjem časovnem razporedu:<br />
• 1. in 2. razred: ob 16.30,<br />
• 3. in 4. razred: ob 17.00,<br />
• 5. in 6. razred: ob 17.30 in<br />
• 7., 8. in 9. razred: ob 18.00 uri.<br />
19.2 Tedenske govorilne ure – dopoldan<br />
Vsak učitelj ima v svoji delovni obvezi tedensko govorilno uro, ko je staršem na<br />
razpolago za razgovor – bodisi osebno bodisi po telefonu. Razpored govorilnih ur je objavljen<br />
na spletni strani šole. V času govorilnih ur lahko pridejo starši na šolo na razgovor s<br />
posameznimi učitelji ali pa jih pokličejo po telefonu: 03-4285511.<br />
Govorilne ure ravnatelja in svetovalne službe so po dogovoru, kadarkoli v okviru<br />
delovnega časa. Učitelji so staršem po predhodnem dogovoru na razpolago tudi izven<br />
govorilnih ur.<br />
19.3 Roditeljski sestanki<br />
V šolskem letu 2019/20 so načrtovani trije roditeljski sestanki:<br />
• 9. september 2019: 1. roditeljski sestanek (uvodni),<br />
• 10. februar 2020: 2. roditeljski sestanek in<br />
• 15. maj 2020: 3. roditeljski sestanek (zaključni).<br />
19.4 Šola za starše<br />
• Datum izvedbe: ponedeljek, 11. november 2019, ob 17. uri<br />
• Kraj izvedbe: telovadnica OŠ Hudinja<br />
• Tema predavanja: RADOSTI IN PASTI SODOBNE TEHNOLOGIJE<br />
S strani staršev so vedno bolj pogosta vprašanja, kako naj vzgajajo svoje otroke, da<br />
bodo znali varno, odgovorno in koristno uporabljati internet in mobilne naprave. V ta namen<br />
bomo za vse starše organizirali zelo uporabno in zanimivo brezplačno predavanje o varni in<br />
odgovorni rabi sodobne tehnologije (računalniki, pametni telefoni in drugo), ki ga izvajajo<br />
145
strokovnjaki in praktiki z večletnimi predavateljskimi izkušnjami. Spoznali bodo tveganja, s<br />
katerimi se otroci pri uporabi interneta redno srečujejo. Izvedeli bodo, kako se lahko z ustrezno<br />
zaščito in ustreznim vedenjem izognejo spletnim tveganjem ter spoznali nekaj vzgojnih<br />
prijemov, ki jih lahko tudi sami uporabijo v povezavi z otrokovo uporabo računalnika in drugih<br />
sodobnih tehnologij.<br />
20 Sodelovanje šole z okoljem<br />
Osnovna šola Hudinja ima vseskozi bogate vezi z okoljem in razvija različne načine<br />
oziroma oblike sodelovanja. V zadnjih letih postaja sodelovanje šol z okoljem v slovenskem in<br />
širšem evropskem prostoru zahteva. Šole se vedno bolj odpirajo, kar se kaže v različnih oblikah<br />
sodelovanja s starši; pričakovanje skupnosti in organizacij, s katerimi šole vzpostavljajo<br />
različne, tudi nove oblike sodelovanja, kot so skupni projekti in uvajanje različnih inovacij v<br />
šole. Prav tako postaja sodelovanje nuja. Šole zaradi transparentnosti delovanja odprejo svoja<br />
vrata najširši javnosti. Povezovanje šole z okoljem pomeni za šolo nove možnosti in izzive.<br />
20.1 Sodelovanje z Mestno četrtjo Hudinja in Mestno občino Celje<br />
Osnovna šola Hudinja je neposredno vpeta v okolje Mestne četrti Hudinja, zato je<br />
sodelovanje vsakodnevno in vseskozi poteka zgledno in v zadovoljstvo obeh strani. Šola za<br />
konkretne potrebe Mestne četrti Hudinja daje na razpolago telovadnico za skupino rekreativnih<br />
športnikov in zbore občanov. Prav tako pa v naših prostorih potekajo tudi volitve in nekatere<br />
druge priložnostne aktivnosti krajanov.<br />
Vsako leto, v okviru »veselega decembra« in praznika MČ Hudinja, sodelujemo z<br />
recitali in pevskimi točkami znotraj kulturnega programa.<br />
Sodelovanje z Mestno občino Celje poteka po ustaljenem programu že vrsto let, šola<br />
pa se vključuje v vse ponujene aktivnosti: izdelava »jumbo« plakatov ob prazniku Mestne<br />
občine Celje, poslikava novoletnih lampijonov, sodelovanje v okviru projekta »Celje,<br />
pravljično mesto« v decembru, čistilne akcije, zbiralne akcije papirja in drugo.<br />
146
20.1.1 Časovni pregled dejavnosti:<br />
Termin Vsebina Organizacija<br />
oktober 2019 Komemoracija ob dnevu mrtvih<br />
(Spomenik Franja Vrunča)<br />
Zveza borcev Celje in MČ<br />
Hudinja<br />
december 2019 Pravljično Celje (sodelovanje v Mestna občina Celje<br />
programu, izdelava snežaka, poslikava<br />
lampijonov …)<br />
april 2020 Praznik Mestne občine Celje Mestna občina Celje<br />
(predstavitve RN, Medobčinska revija<br />
pevskih zborov …)<br />
april 2020 Glasilo mestne četrti Hudinja: Utrip Mestna četrt Hudinja<br />
Hudinje<br />
maj 2020 Praznik Mestne četrti Hudinja Mestna četrt Hudinja<br />
junij 2020<br />
skozi celo šolsko<br />
leto<br />
Sprejem najuspešnejših učencev pri<br />
županu Mestne občine Celje<br />
Zbiranje papirja, poslikava podhodov,<br />
čistilne akcije …<br />
Mestna občina Celje<br />
Javni zavodi MOC<br />
20.2 Sodelovanje z drugimi šolami<br />
Sodelovanje s šolami Mestne občine Celje, občin Vojnik in Štore, pa tudi širše, poteka<br />
skozi vse leto. Stiki potekajo med učenci na različnih tekmovanjih in manifestacijah, ki jih<br />
organizirajo in izvajajo posamezne šole. Prav tako med šolami potekajo strokovna srečanja med<br />
učitelji pri izvajanju programov posameznih študijskih skupin in vodstvi šol v okviru Aktiva<br />
ravnateljev osnovnih šol Mestne občine Celje.<br />
Vodja aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole MO Celje v šolskem letu<br />
2019/20 je Danica Šalej, ravnateljica OŠ Frana Kranjca, kjer potekajo srečanja ravnateljev<br />
celjskih osnovnih šol.<br />
Aktiv ravnateljev je strokovni posvetovalni organ, ki se ukvarja s pedagoškimi,<br />
poslovodnimi in organizacijskimi nalogami na ravni osnovnošolskega izobraževanja, in ni<br />
organ, ki bi se ukvarjal s ponudbami različnih inštitucij. Tovrstne ponudbe se naslavljajo na<br />
posamezne šole in o njih se odloča vsak ravnatelj samostojno.<br />
20.3 Sodelovanje z Zavodom za šolstvo<br />
Zavod Republike Slovenije za šolstvo je osrednji nacionalni razvojno-raziskovalni in<br />
svetovalni zavod na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in splošnega<br />
srednješolskega izobraževanja, ki si prizadeva za izboljšanje znanja in dosežkov, rezultatov<br />
učenja in poučevanja ter kakovosti vseživljenjskega učenja. V okviru teh ciljev Zavod za<br />
šolstvo pripravlja strokovne dokumente, vzpostavlja sistemske pogoje, kakovostno razvija<br />
147
vzgojo in izobraževanje, spodbuja in podpira profesionalni razvoj, spremlja in evalvira novosti<br />
ter s šolami razvija dobro prakso.<br />
Organizirani so v obliki oddelkov in središč, ki pokrivajo vertikalo šolskega sistema<br />
(predšolsko vzgojo, osnovno in srednje šolstvo) ter širša področja našega dela (kakovost in<br />
raziskovanje, posebne potrebe in profesionalni razvoj). Oddelki razvijajo sistemske rešitve in<br />
jih s pomočjo predmetnih in področnih skupin uvajajo v šolsko prakso.<br />
Predmetne in področne skupine, ki jih sestavljajo svetovalci, so zadolžene za razvoj<br />
učnih načrtov in didaktiko predmetov in področij. Svetovalci so razporejeni v 9 območnih enot,<br />
ki po regijskem ključu pokrivajo vso Slovenijo in so namenjene sodelovanju s prakso in hitremu<br />
odzivanju na aktualne potrebe regij. Pri svojem delu podpirajo šole in vrtce ter jih spodbujajo<br />
pri izmenjavi dobrih praks, sodelujejo z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport,<br />
povezujejo se z visokošolskimi organizacijami in drugimi javnimi zavodi ter partnersko<br />
sodelujejo v mednarodnih mrežah in organizacijah.<br />
Predstojniki območnih enot Zavoda za šolstvo bodo izvajali redna strokovna srečanja<br />
z ravnatelji, ki se bodo tudi v tem letu vsebinsko nanašala na strokovno podporo pri pedagoškem<br />
vodenju v šolah, od načrtovanja, izvajanja in spremljanja do samoevalvacije pri uvajanju<br />
sprememb.<br />
Na področju osnovne šole bo poudarek na razvojnem in letnem načrtovanju vzgojnoizobraževalnega<br />
dela v kontekstu učinkovitih učnih okolij za dvig ravni znanja vseh učencev s<br />
posebno pozornostjo, namenjeno posebnim skupinam učencev (učenci s težavami, nadarjeni,<br />
priseljeni, učenci iz ekonomsko in kulturno manj spodbudnih okolij), spodbujanja kritičnega<br />
mišljenja (v procesu učenja), razvijanja veščin učinkovitega učenja in spremljanja lastnega<br />
napredka (procesov učenja nasploh in pri nadarjenih učencih) ter na spremljanju pedagoškega<br />
procesa s poudarkom na uvajanju učinkovitih strategij poučevanja in samostojnega učenja ter<br />
preverjanju in ocenjevanju znanja. Nadaljevale in nadgrajevale se bodo že začete oz. vsakoletne<br />
teme – razvojno načrtovanje in proces uvajanja posodobljenih učnih načrtov, udejanjanje načel<br />
bralne pismenosti, fleksibilnega predmetnika in drugih projektov ter uporaba mednarodnih in<br />
nacionalnih rezultatov merjenja znanja v vsakodnevni šolski praksi.<br />
Dobro sprejeta oblika posodabljanja vzgojno-izobraževalnih programov v vrtcu,<br />
osnovni in srednji šoli ter v glasbeni šoli in dijaških domovih so inovacijski projekti. Tudi v<br />
šolskem letu 2019/20 se lahko učitelji prijavijo na zavodovih območnih enotah s svojimi<br />
inovacijskimi projekti ali nadaljujejo z raziskovanjem lastne inovativne prakse.<br />
V številnih projektih pod skupnim imenom E-učenje in poučevanje ZRSŠ vodi razvoj<br />
na tem področju. V njih se povezujejo s konzorcijskimi partnerji in šolami oz. učitelji. Izkušnje<br />
in storitve, ki so jih že pridobili in ustvarili v preteklih letih in v projektu E-šolstvo, bodo tako<br />
prenašali in nadgradili na vseh novih področjih dela tudi v prihodnjem šolskem letu.<br />
Veliko dejavnosti in projektov, ki potekajo po šolah, Zavod za šolstvo predstavlja v<br />
okviru svoje založbe v strokovnih publikacijah, namenjenih strokovnim delavcem v vzgoji in<br />
148
izobraževanju. Pri pripravi priročnikov, monografij, učbenikov in strokovnih revij sodelujejo<br />
univerzitetni profesorji, učitelji praktiki in drugi strokovnjaki, kar njihovim izdelkom<br />
zagotavlja aktualnost in večplastnost.<br />
Učbeniki, ki jih je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno<br />
izobraževanje, so vključeni v Katalog učbenikov. Seznami učbenikov so posodobljeni po<br />
opravljenih potrditvah pristojnega strokovnega sveta. Delovni zvezki in druga učna gradiva se<br />
ne potrjujejo. Pri izbiri gradiv v šolah so strokovni aktivi učiteljev avtonomni.<br />
Pod okriljem Zavoda za šolstvo potekajo tudi strokovna srečanja študijskih skupin,<br />
kjer se srečujejo učitelji istih predmetov.<br />
Na Zavodu RS za šolstvo bomo nadaljevali projekte in naloge, ki izhajajo iz naše<br />
svetovalne in razvojne vloge, opredeljene v zakonskih in drugih izhodiščih, ki veljajo za javne<br />
zavode v Republiki Sloveniji.<br />
Usmeritve Zavoda za šolstvo za šolsko leto 2019/20:<br />
<br />
Podpora šolam<br />
V šolskem letu 2019/2020 bomo okrepili podporo šolam na strokovnih področjih<br />
vodenja in realizacije vzgojno-izobraževalnega dela, ki so pomembne za razvoj kvalitete dela<br />
šole in so lahko tudi predmet nadzora. Podpora bo usmerjena tudi v svetovanje in pomoč pri<br />
mreženju rezultatov projektov na šoli ter uspešnih pedagoških praks. Poseben poudarek bo na<br />
realizaciji vzgojno-izobraževalnih ciljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, prehodu<br />
otrok iz vrtca v šolo, odloženem šolanju in formativnem spremljanju. O vsebini podpore se bo<br />
šola odločala sama; možna pa bo tudi izbira na podlagi ponudbe, ki jo bo posredoval ZRSŠ. O<br />
prijavi, oblikah in načinu dela vas bomo obvestili preko območnih enot ZRSŠ, na katerih bodo<br />
navedene aktivnosti tudi potekale.<br />
<br />
Načrtovanje vzgojno izobraževalnega dela – ključna dejavnost učitelja<br />
Za načrtovanje kakovostnega pedagoškega procesa so ključnega pomena učni načrti,<br />
ki so za osnovno šolo učno-ciljno in procesno zasnovani, opremljeni s splošnimi in operativnimi<br />
cilji, s standardi znanja in z didaktičnimi priporočili, ki vsebujejo tudi priporočila za preverjanje<br />
in ocenjevanje znanja. Kot ključen dokument za načrtovanje pouka so učni načrti dovolj odprti,<br />
da omogočajo avtonomijo učiteljev pri vzgojno-izobraževalnem delu (zaporedje vsebin,<br />
metode in oblike …) ter prilagajanja vzgojno-izobraževalnega procesa učencem. Pri tem želimo<br />
opozoriti, da izhodišče načrtovanja pouka ne morejo predstavljati učbeniki, saj so v prvi vrsti<br />
namenjeni učencem kot učno gradivo in običajno niso prilagojeni posamezniku.<br />
149
Učni načrt za slovenščino<br />
V šolskem letu 2019/2020 bodo šole začele izvajati pouk slovenščine po<br />
posodobljenem učnem načrtu, ki ga je sprejel Strokovni svet za splošno izobraževanje in je<br />
objavljen na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Učitelji naj pri<br />
načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela upoštevajo posodobitve in priporočila.<br />
<br />
Formativno spremljanje<br />
Pri načrtovanju učnega procesa je izjemno pomemben razmislek učitelja o vlogi<br />
učenca. Načrtovanje dejavnosti, ki omogočajo aktivno vlogo učenca v vseh fazah učnega<br />
procesa je kakovostnejše, kadar učitelj sledi načelom formativnega spremljanja in se zavzema<br />
za to, da je učenec v središču učenja, ter s tem gradi partnerski odnos z učenci. To pa ne pomeni,<br />
da v šolah opuščamo oblike preverjanja in ocenjevanja, ki so določene v javnem pravilniku.<br />
V okviru krepitve kompetenc učiteljev bomo na Zavodu Republike Slovenije za<br />
šolstvo tudi v šolskem letu 2019/2020 nadaljevali z usposabljanji in javno objavo primerov<br />
učnih praks učiteljev.<br />
<br />
Evalvacija učnih načrtov<br />
Zavod RS za šolstvo je v letošnjem šolskem letu pristopil k evalvaciji UN. Učne načrte<br />
bomo presojali v sodelovanju z učitelji praktiki glede na aktualnost učnih ciljev in vsebin,<br />
uresničljivosti ciljev, ustreznost zapisov in umeščenost znanja glede na vertikalo. Na osnovi<br />
evalvacije bomo predlagali nadaljnje aktivnosti o katerih bomo šole obveščali z mesečnimi<br />
obvestili na spletni strani ZRSŠ.<br />
<br />
Projekti ESS<br />
V šolskem letu 2019/2020 nadaljujemo s projekti NA-MA POTI, OBJEM in POGUM.<br />
Načrtujemo delovna srečanja za ravnatelje in vodje projektnih timov. Srečanja bodo<br />
potekala na območnih enotah v mesecu septembru 2019, ter marca in maja 2020. Natančnejše<br />
datume in vsebino vam bomo še posredovali.<br />
<br />
Izvajanje poskusa uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje<br />
koncepta razširjenega programa v osnovni šoli<br />
V poskusu Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta<br />
razširjenega programa v osnovni šoli bomo v tem šolskem letu nadaljevali s spremljanjem<br />
področij. O aktivnostih poskusa vas bomo na podlagi načrta za izvajanje poskusa sproti<br />
obveščali.<br />
150
Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami<br />
Na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami želimo izpostaviti izjemno vlogo<br />
izvajanja pomoči v skladu s Konceptom dela učne težave v osnovni šoli.<br />
Poudarjamo, da je usmeritev učenca v postopek usmerjanja po konceptu peta stopnja<br />
pomoči, ki je namenjena tistim učencem z učnimi težavami, ki potrebujejo več prilagoditev in<br />
intenzivnejšo dodatno strokovno pomoč. Proces usmerjanja ne more nadomestiti predhodnih<br />
obravnav otroka v kontinuumu pomoči. V to sodijo, poleg pomoči učitelja pri pouku,<br />
dopolnilnem pouku ter v okviru podaljšanega bivanja, tudi pomoč šolske svetovalne službe in<br />
dodatna individualna in skupinska pomoč na šoli. Za učence, ki ne napredujejo kljub vsem<br />
navedenim oblikam pomoči, lahko šola zaprosi za dodatno strokovno mnenje in pomoč zunanjo<br />
strokovno ustanovo (npr. svetovalni center, center za duševno zdravje pri zdravstvenih domovih<br />
ipd.), kjer se nadaljuje dodatna strokovna obravnava otroka, vključno z obsežnejšo diagnostično<br />
obravnavo.<br />
Na podlagi skrbno načrtovane predhodne pomoči, elevacijskih ocen pomoči,<br />
strokovnih mnenj in diagnostičnih ocen, pridobljenih v času obravnav otroka, pa lahko šola z<br />
vso strokovno odgovornostjo staršem predlaga, da podajo vlogo za začetek postopka<br />
usmerjanja.<br />
20.4 Sodelovanje s srednjimi šolami in fakultetami<br />
Sodelovanje s srednjimi šolami v Celju poteka skozi celo šolsko leto in je vezano na<br />
poklicno usmerjanje (šolska svetovana služba), zadnja leta pa se krepi tudi sodelovanje pri<br />
izmenjavi pedagoških izkušenj med učitelji osnovnih in srednjih šol. Nekatere srednje šole z<br />
našo šolo v okviru možnosti sodelujejo na področju izvajanja prakse dijakov.<br />
Zelo pogosto je tudi sodelovanje s fakultetami, še posebej s Filozofsko fakulteto v<br />
Ljubljani in v Mariboru, ki izobražujeta bodoče učitelje. Študenti v okviru študija opravljajo<br />
strnjeno pedagoško prakso pod mentorstvom naših učiteljev.<br />
20.5 Sodelovanje z drugimi ustanovami<br />
Med šolskim letom se na našo šolo z različnimi ponudbami in pobudami obrne še<br />
veliko drugih ustanov. V primeru kvalitetnih programov, ki so kompatibilni z Letnimi delovnim<br />
načrtom naše šole in ne posegajo v programsko ali finančno konstrukcijo, se odzovemo in jih<br />
na primeren način vključimo v izvedbo določenih dejavnosti. Uspešni primeri takšnega<br />
sodelovanja so s strani Zveze tabornikov, Planinskega društva, različnih športnih društev in<br />
klubov ter še nekaterih drugih.<br />
151
Podobno velja za ponudbe, ki jih na šolo naslavljajo kulturna društva oziroma zavodi<br />
s področja kulture in nas vabijo k sodelovanju v različnih likovnih in literarnih natečajih. Na<br />
šoli se odzovemo na tiste ponudbe, ki so kvalitetne in pomenijo obogatitev dela na šoli,<br />
predvsem z vidika pridobivanja novih znanj pri učencih in popestritve programa dela.<br />
21 Evakuacijska vaja<br />
7. odstavek 35. člen Zakona o varstvu pred požarom (UL RS, št. 3/07) določa, da<br />
morajo lastniki ali uporabniki objektov, za katere je potrebno izdelati načrt evakuacije in<br />
požarni načrt, enkrat letno izvesti praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije iz objekta ob<br />
požaru.<br />
Z vajo evakuacije hočemo preizkusiti, kakšna je organizacijska in tehnična<br />
pripravljenost za varno in hitro evakuacijo iz objekta, praktično usposobiti zaposlene, kako<br />
ukrepati v primeru požara, ko le-tega ni več mogoče pogasiti z ročnimi gasilniki, in kako kar se<br />
da hitro in varno zapustiti objekt.<br />
Načrtovani termin evakuacijske vaje: april 2020.<br />
22 Evalvacija in samoevalvacija dela<br />
22.1 Nabiralnik: pohvale, pripombe in vprašanja<br />
Nabiralnik modre barve je stalno nameščen v 1. nadstropju šole in omogoča anonimno<br />
oddajo pohval, pripomb in vprašanj učencev, staršev in zaposlenih. Nabiralnik tedensko<br />
pregleda tajnik in zbere oziroma uredi vse prispevke iz nabiralnika. Zbirnik pohval, pripomb in<br />
vprašanj iz nabiralnika prejme ravnatelj, ki z njimi seznani posamezne učitelje, svetovalno<br />
službo ali učiteljski zbor.<br />
22.2 Anketa med zaposlenimi<br />
V mesecu februarju v vsakem šolskem letu med učitelji izpeljemo anonimno anketo,<br />
ki zajema 10 vprašanj o življenju in delu na šoli. Rezultate ankete ravnatelj predstavi na<br />
pedagoški konferenci in so podlaga za načrtovanje dela v prihodnje in za razpravo o morebitnih<br />
izboljšavah in spremembah.<br />
Vprašanja iz ankete:<br />
• Kako bi ocenili uspešnost delovanja OŠ Hudinja kot celote?<br />
• Ocenite organizacijo celotnega dela na šoli.<br />
• Kako ocenjujete odnose s sodelavci oziroma splošno klimo v kolektivu?<br />
• Kako bi ocenili ravnateljevo neposredno delo v procesu vodenja šole?<br />
• Kako bi ocenili obveščanje (dnevno, tedensko, mesečno) o dogodkih na šoli?<br />
• Ocenite organizacijo in vsebino konferenc in ostalih sestankov na šoli.<br />
152
• Kako ocenjujete pomoč na šoli pri napredovanju v nazive in plačne razrede?<br />
• Ocenite možnost posredovanja vprašanj, pripomb in predlogov na šoli.<br />
• Ocenite svojo samostojnost oziroma avtonomnost pri delu.<br />
• Ocenite možnost dostopa do dodatnega strokovnega izpopolnjevanja.<br />
• Ali je delo na šoli enakomerno razdeljeno med vse zaposlene?<br />
• Ocenite ugled OŠ Hudinja v javnosti: starši in lokalna skupnost.<br />
22.3 Letni razgovori ravnatelja z učitelji (3-krat letno)<br />
Vsako šolsko leto imajo vsi učitelji načrtovane vsaj tri razgovore z ravnateljem šole:<br />
• uvodni razgovor: odločba o plači, učna in delovna obveza, začetek dela (september<br />
2019);<br />
• razgovor o opravljeni hospitaciji (januar–februar 2020);<br />
• letni razgovor: realizacija dela, rezultati in načrtovanje za novo šolsko leto (julij<br />
2020).<br />
Učitelji lahko pridejo na razgovor tudi kadarkoli izven predvidenih terminov. To<br />
seveda velja tudi za sprotno obveščanje in informiranje, saj so učitelji ravnatelja dolžni sproti<br />
obveščati o učnih in vzgojnih problemih ter drugih pomembnih vsebinah, ki so vezane na<br />
vzgojno-izobraževalno delo: vzgojni ukrepi, izostajanje učencev, težje ali pogostejše kršitve<br />
šolskih pravil in podobno.<br />
22.4 Šolski parlament: »Moja šola«<br />
Vsako šolsko leto na šoli organiziramo šolski parlament na temo »moja šola«. Vsi<br />
učenci na šoli imajo možnost posredovati pohvale, pripombe in predloge v zvezi z življenjem<br />
in delom na šoli. Vsaka oddelčna skupnost od 4. do 9. razreda izbere dva predstavnika, ki se<br />
udeležita razgovora z ravnateljem, na katerem se zberejo vsa mnenja učencev, ki jih ravnatelj<br />
v mesecu februarju predstavi učiteljskemu zboru. Učenci prav tako dobijo povratno informacijo<br />
o tem, katere predloge bomo na šoli upoštevali in katerih ne.<br />
S tako organizacijo šolskega parlamenta učence sistematično navajamo, da na<br />
primeren (kulturen) način izrazijo svoje mnenje in ga znajo utemeljiti. Prav tako jih navajamo,<br />
da vidijo najprej pozitivne stvari na šoli in nato tiste, ki se jim zdijo neustrezne.<br />
22.5 Roditeljski sestanki in Svet staršev<br />
Na dnevnem redu vseh roditeljskih sestankov (najmanj 3 sestanki vsako šolsko leto)<br />
je vedno točka: Predlogi, pobude in vprašanja staršev. Razredniki posredovana stališča napišejo<br />
v zapisnik sestanka. Iz vseh zapisnikov je narejen zbirnik, ki ga ravnatelj predstavi učiteljskemu<br />
zboru in Svetu staršev. Na ta način se zagotavlja možnost staršem, da izrazijo svoje mnenje in<br />
153
da se morebitni popravki sproti korigirajo v smislu izboljšave vzgojno-izobraževalnega dela na<br />
šoli. Prav tako je s tem zagotovljena obveščenost učiteljskega zbora o stališčih staršev.<br />
22.6 Samoevalvacija – poročilo o realizaciji <strong>LDN</strong> ter učnih in vzgojnih<br />
rezultatih<br />
Na zaključni pedagoški konferenci v mesecu juliju, po končanem pouku, učiteljski<br />
zbor analizira dosežene učne in vzgojne rezultate iz obveznega in razširjenega programa šole.<br />
Vsak učitelj za vsa področja svojega dela napiše evalvacijsko poročilo in ga odda v elektronski<br />
obliki. Poročila so osnova za načrtovanje dela za naslednje šolsko leto.<br />
V mesecu avgustu je v okviru priprav na novo šolsko leto narejena tudi podrobna<br />
analiza dosežkov na nacionalnem preverjanju znanja, s katero je seznanjen celotni učiteljski<br />
zbor.<br />
22.7 Revizije poslovanja<br />
Tudi v koledarskem letu 2020 bomo na OŠ Hudinja izvedli delno revizijo poslovanja,<br />
saj želimo na ta način preveriti in izboljšati vsa področja poslovanja in hkrati zmanjšati<br />
dejavnike tveganja na najmanjšo možno mero. Področje delne revizije v letu 2020 bo določeno<br />
enotno v okviru vseh osnovnih šol v Celju.<br />
23 Pedagoška dokumentacija v šoli<br />
23.1 Knjige in splošni dokumenti osnovne šole so:<br />
• Matična knjiga, v katero se vpisujejo podatki o učencih ter njihovem šolanju od<br />
vstopa do zaključka šolanja v osnovni šoli oziroma do prestopa ali prešolanja<br />
učenca na drugo šolo. Podružnične osnovne šole lahko samostojno vodijo matično<br />
knjigo.<br />
• Šolska kronika, v katero osnovne šole po kronološkem redu vpisujejo važnejše<br />
dogodke, pomembne za delo šole.<br />
• Letno organizacijsko poročilo, v katerega se vpisujejo splošni podatki o osnovni<br />
šoli ter podatki o obsegu in organizaciji pouka in drugega vzgojno-izobraževalnega<br />
dela.<br />
• Letni delovni načrt osnovne šole, v katerem se določijo vsebina, obseg in<br />
razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in<br />
učnim načrtom ter obseg, vsebina in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti,<br />
ki jih izvaja šola.<br />
154
Podatki o delu v oddelkih se za vsak oddelek in za vsako šolsko leto posebej vpisujejo<br />
v:<br />
• dnevnik dela,<br />
• redovalnico,<br />
• mapo vzgojnih ukrepov,<br />
• zbirni športno-vzgojni karton.<br />
23.2 O učencih v osnovni šoli se vodijo naslednji dokumenti:<br />
• Vpisni list za otroke, ki se vpisujejo v prvi razred.<br />
• Matični list za vsakega učenca osnovne šole od vstopa v šolo do zaključka šolanja<br />
v osnovni šoli. Če učenec prestopi ali se prešola na drugo osnovno šolo, pošlje šola<br />
matični list šoli, na katero se učenec vpiše. Matične liste hranijo šole, kjer so učenci<br />
končali šolanje.<br />
• Osebna mapa učenca, ki potrebuje pomoč oziroma svetovanje, s podatki iz 4. točke<br />
95. člena zakona o osnovni šoli.<br />
• Osebni športno-vzgojni karton, v katerega se vpisujejo podatki o gibalnih<br />
sposobnostih in morfoloških značilnostih učenca. Osnovna šola ga izpolnjuje za<br />
učence, za katere pridobi soglasje staršev; ministrstvo, pristojno za šolstvo, izda<br />
podrobnejša navodila za izpolnjevanje športno-vzgojnega kartona v posebni<br />
publikaciji.<br />
• Zapisnik komisije za ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo.<br />
• Zapisnik o popravnih, razrednih in predmetnih izpitih učencev.<br />
23.3 Strokovni delavci v osnovni šoli vodijo:<br />
• Letno pripravo strokovnega delavca na vzgojno-izobraževalno delo.<br />
• Učiteljevo pripravo na pouk.<br />
23.4 O delu organov v osnovni šoli se vodijo zapisniki, in sicer:<br />
• Zapisniki o sejah učiteljskega zbora, oddelčnih učiteljskih zborov in strokovnih<br />
aktivov.<br />
• Zapisniki o sejah Sveta staršev šole.<br />
• Zapisniki o sejah Sveta šole.<br />
155
23.5 Učencem v osnovni šoli se izdajajo:<br />
• Spričevalo z opisnimi ocenami za učence prvega in drugega razreda, ki so opisno<br />
ocenjeni v skladu s pravilnikom o preverjanju, ocenjevanju in napredovanju<br />
učencev v osnovni šoli.<br />
• Spričevalo o končanem razredu, v katerega se vpišejo učenčeve ocene ob zaključku<br />
šolskega leta in učenčev splošni uspeh.<br />
• Spričevalo o končani osnovni šoli; izda se učencu, ki je končal osnovno šolo.<br />
• Potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti; izda se na zahtevo učenca, ki je<br />
izpolnil osnovnošolsko obveznost, ni pa končal osnovne šole.<br />
• Obvestilo o vzgojnem ukrepu.<br />
• Potrdilo o šolanju učenca, ki ga osnovna šola izda učencu zaradi uveljavitve pravic<br />
po drugih predpisih.<br />
• Obvestilo o doseženem uspehu učenca 6. in 9. razreda pri nacionalnem preverjanju<br />
znanja.<br />
• Obvestilo o učnem uspehu učenca ob koncu ocenjevalnega obdobja med šolskim<br />
letom.<br />
• Obvestilo o prestopu ali prešolanju učenca na drugo osnovno šolo med šolskim<br />
letom, ki obsega podatke o učencu in ocene iz posameznih predmetov.<br />
• Kolesarska izkaznica, s katero šola potrjuje, da je učenec uspešno opravil kolesarski<br />
izpit.<br />
23.6 Soglasja staršev o:<br />
• hitrejšem napredovanju učenca,<br />
• prešolanju učenca,<br />
• prihajanju in odhajanju v šolo brez spremstva, če so učenci mlajši od 7 let,<br />
• zbiranju osebnih podatkov v procesu svetovanja oziroma nudenja strokovne<br />
pomoči,<br />
• zbiranju osebnih podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih<br />
učenca in druga obvestila staršem.<br />
156
24 Zakonodaja<br />
Neposredna šolska zakonodaja, ki jo upoštevamo pri načrtovanju in izvajanju Letnega<br />
delovnega načrta:<br />
• Zakon o zavodih.<br />
• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.<br />
• Zakon o šolski inšpekciji.<br />
• Zakon o delovnih razmerjih.<br />
• Zakon o javnih uslužbencih.<br />
• Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS.<br />
• Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.<br />
• Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.<br />
• Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju<br />
vzgoje in izobraževanja.<br />
• Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja.<br />
• Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede.<br />
• Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov.<br />
• Zakon o javnih naročilih.<br />
• Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se<br />
vozijo skupine otrok.<br />
• Zakon o varstvu osebnih podatkov.<br />
• Zakon o dostopu do informacij javnega značaja.<br />
• Zakon o splošnem upravnem postopku.<br />
• Zakon o osnovni šoli.<br />
• Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v OŠ.<br />
• Pravilnik o obrazcih javnih listin v osnovni šoli.<br />
• Pravilnik o dokumentaciji v OŠ.<br />
• Pravilnik o izvajanju diferenciacije v osnovni šoli.<br />
• Pravilnik o šolskem koledarju za OŠ.<br />
• Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli.<br />
• Pravilnik o financiranju šole v naravi.<br />
• Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj.<br />
• Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane.<br />
• Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij.<br />
• Pravilnik o publikaciji v OŠ.<br />
• Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli.<br />
157
25 Priloge letnega delovnega načrta<br />
• Učni načrti za vzgojno-izobraževalno delo obveznih in izbirnih predmetov.<br />
• Učni načrti za dodatni in dopolnilni pouk.<br />
• Individualni načrti dela razširjenega programa strokovnih delavcev.<br />
• Letne priprave dnevov dejavnosti.<br />
• Učiteljeve priprave na pouk.<br />
• Letni delovni načrti interesnih dejavnosti.<br />
• Letni delovni načrt za delo z nadarjeni učenci.<br />
• Letni delovni načrti projektov in akcij.<br />
• Letni delovni načrt šolske svetovalne službe.<br />
• Letni delovni načrt izvajanje dodatne strokovne pomoči (DSP).<br />
• Letni delovni načrt izvajanja individualne in skupinske učne pomoči (PUT).<br />
• Letni delovni načrt za izvajanje učne pomoči učencem tujcem.<br />
• Vzgojni načrt šole.<br />
• Pravila šolskega reda.<br />
• Hišni red.<br />
• Evakuacijski načrt.<br />
Dejavnosti iz obveznega in razširjenega programa, ki so določene z zakonskimi<br />
predpisi (pouk, podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, učna pomoč,<br />
interesne dejavnosti in druge dejavnosti), se izvajajo po obsegu in vsebini v skladu z veljavnimi<br />
učnimi načrti in normativi. Financiranje teh dejavnosti zagotavljata držani proračun in proračun<br />
lokalne skupnosti.<br />
Dejavnosti iz razširjenega programa, ki niso določene z zakonskimi predpisi in se ne<br />
financirajo iz državnega ali lokalnega proračuna (projekti, akcije, prireditve, raziskovalno delo<br />
in druge dejavnosti), morajo biti glede obsega, načina izvajanja in stroškov predhodno usklajeni<br />
z ravnateljem šole.<br />
26 Spremljanje uresničevanja letnega delovnega načrta<br />
Za realizacijo so odgovorni vsi strokovni delavci in ravnatelj šole. Realizacijo letnega<br />
delovnega načrta bomo spremljali s sprotnimi vpisi v uradno dokumentacijo, mesečnimi<br />
poročili, z ovrednotenjem posameznih aktivnosti na pedagoških konferencah, na letnem<br />
razgovoru vseh strokovnih delavcev z ravnateljem in z analizami dela na strokovnih aktivih.<br />
Letno poročilo o realizaciji obravnava učiteljski zbor na zaključni pedagoški<br />
konferenci v mesecu juliju, po končanem pouku oziroma pred odhodom na poletne počitnice.<br />
Svet šole se z realizacijo Letnega delovnega načrta za minulo šolsko leto seznani na<br />
uvodni seji v novem šolskem letu v mesecu septembru.<br />
158
27 Sprejem letnega delovnega načrta OŠ Hudinja<br />
Svet zavoda Osnovne šole Hudinja je Letni delovni načrt obravnaval na seji, dne 30. 9. 2019,<br />
in na osnovi pripomb oziroma dopolnil:<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
___________________________________________________________________________<br />
sprejel Letni delovni načrt za šolsko leto 2019/20 v predloženi obliki.<br />
Celje, 30. september 2019<br />
Ravnatelj Jože Berk<br />
___________________________<br />
Predsednik/-ica Sveta zavoda Tea Žgajner<br />
__________________________________<br />
159