Prva.si

9 LITERARNI KOTIČEK
ZAŽGANE KAJZERICE ALI OSEL GRE SAMO ENKRAT NA LED
Pozdravljeni. Moje ime je Aljaž, ampak to že vsi veste. Prav tako veste, da sem na brezglutenski
dieti. Rad bi vam povedal, kaj se mi je nekoč zgodilo.
Veste, brezglutenska dieta ni ravno poceni, ampak še posebej so drage brezglutenske kajzerice.
Ko mi jih mami ali oči kupita, sem tega izredno vesel. Kupijo se na oddelku z zamrznjeno hrano,
v enem paketu je šest kajzeric. Privoščim si jih redkokdaj. Najboljšega okusa so takrat, ko jih
rahlo zmočene popečem v pečici. Pečem jih na 180° C, 17 minut. Nekega počitniškega torka pa
se mi je zgodilo tole: kot po navadi sem kajzerici položil na papir za peko in dal v pečico. Pečico
sem nastavil na želeno temperaturo, nato pa sem gledal televizijo, na sporedu je bila moja
priljubljena nadaljevanka. Dogajanje je bilo tako zanimivo, da sem preprosto pozabil na čas. Ko
sem se končno spomnil na čas, sem stekel v kuhinjo in z grozo ugotovil, da se kajzerice pečejo
že celih 30 minut!!! Ojoj, ko sem odprl vrata pečice, je vame siknil vroč zrak. Kajzerice so bile
popolnoma zažgane. Sam nase sem bil zelo jezen, hkrati tudi žalosten, saj mi je dober zajtrk
splaval po vodi.
Vsaka šola nekaj stane, je rekla mama, in res je tako. Jaz pa sem, tako kot osel, šel le enkrat na
led. Od tega dogodka dalje vedno pozorno spremljam čas peke in moje kajzerice so vedno
popolne.
Aljaž Kvas, 6. b
PODARJENEMU KONJU SE NE GLEDA V ZOBE
Nekega dne je Polona imela rojstni dan. Povabila je vse svoje prijateljice in tudi Manco.
Manca je prihajala iz revnejše družine. Polona in njene prijateljice pa iz bogatejših družin.
Manca se je že dolgo bala, da se bodo Polona in njene prijateljice norčevale iz nje, ker ne bo
prinesla velikega ali bogatega darila. In res, prišel je dan Poloninega rojstnega dneva. Vse
njene prijateljice so ji prinesle bogata darila, kot so: ure, zvočniki in podobno. Potem pa je
Polona odprla Mančino darilo. Manca ji je prinesla majčko in čokolado. Polona se je
nasmehnila in se obrnila proti svojim prijateljicam. Manca bi se najraje od sramu pogreznila v
zemljo. Polona jo je vprašala, če je to vse, kar ji je prinesla za rojstni dan. Manca je s solzami v
očeh prikimala. Naslednje leto je Polona spet praznovala svoj rojstni dan. Manca je bila tudi
tokrat povabljena, a se je odločila, da Poloni to leto ničesar ne prinese. Ko je Polona odpirala
darila, je videla, da ga Manca ni prinesla. Pogledala jo je in jo vprašala, zakaj ni prinesla darila.
Manca pa ji je samo rekla, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe. Polona se je spomnila,
kaj je naredila prejšnje leto. Zardela je in začela jo je peči vest. Takoj se ji je opravičila. Manca
ji je oprostila, potem sta skupaj uživali v preostanku zabave.
Eva Vipotnik, 6. b
22