23.11.2022 Views

kliping_23_11_2022

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Zbirka medijskih objav<br />

Za DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE<br />

Število objav: 22<br />

Internet: 6<br />

Radio: 4<br />

Televizija: 6<br />

Tisk: 6<br />

Spremljane teme:<br />

Janša Janez (Ivan): 9<br />

Odbor - ... politiko: 2<br />

Horvat Jožef: 1<br />

PS NSi: 1<br />

Grims Branko: 2<br />

Černač Zvonko: 1<br />

Irgl Eva: 1<br />

DZ - ... Parlament: 9<br />

Breznik Franc: 2<br />

Kordiš Miha: 2<br />

Lep Šimenko Suzana: 3<br />

dr. Logar Anže : 4<br />

Mahnič Žan: 1<br />

... skupnosti: 1<br />

Knežak Soniboj: 3<br />

Sukič Nataša: 1<br />

Vrtovec Jernej: 7<br />

Žiža Felice: 1<br />

Cigler Kralj Janez: 1<br />

Pekošak Monika: 2<br />

Gladek Rado: 1<br />

dr. Čadonič Špelič Vida: 3<br />

Jakopovič Milan: 3<br />

...


Internet Naslov Opozicija želi več denarja za vzdrževanje cest in gradnjo stanovanj<br />

Zaporedna št.<br />

1<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

Siol.net, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor STA , R. K.<br />

Teme<br />

Odbor - finance in monetarno politiko , Kordiš Miha , Gladek Rado<br />

...predstavljal 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Kordiš zavrnil očitke opozicije "Mislim, da je ekspanzivna<br />

fiskalna politika več kot na mestu," je dejal Miha Kordiš (Levica). Ugotovil je, da smo se predolgo "spotikali na<br />

zgrešenih in uničujočih politikah varčevanja", ter zavrnil kritike opozicije, da je obseg načrtovanih...<br />

Internet Naslov V DZ predlog proračunov: Opozicija kritična do rekordne rasti odhodkov<br />

Zaporedna št.<br />

2<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

Zurnal24.si, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor STA , L. T.<br />

Teme<br />

DZ - Državni zbor - Parlament , Lep Šimenko Suzana , poslanec italijanske narodne skupnosti ,<br />

Knežak Soniboj , Vrtovec Jernej , Žiža Felice , Pekošak Monika , Jakopovič Milan<br />

... Državni zbor obravnava predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. S predlaganimi spremembami se bo<br />

poraba v primerjavi s trenutno veljavnim proračunom povečala...<br />

Televizija Naslov Predlog uvedbe zločina iz sovraštva<br />

Zaporedna št.<br />

3<br />

Povzetek<br />

Medij POP TV, Slovenija 19:16 Trajanje: 3 min<br />

Rubrika, Datum 24 ur; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Anže Božič<br />

DZ - Državni zbor - Parlament , dr. Čadonič Špelič Vida<br />

...Švarc Pipan zaostruje postopke za vsa kazniva dejanja storjena iz sovraštva oziroma diskriminacije. EDI PUCER<br />

(voditelj) Vlada je tako sprejela in v Državni zbor poslala spremembe kaz.zak. ki izrecno uvajajo zločin iz sovraštva kot<br />

obvezno oteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni. DARJA ZGONC (voditeljica)...<br />

Internet Naslov Janković skop glede sestave koalicije, neznanka ostajajo tudi imena podžupanov<br />

Zaporedna št.<br />

4<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

N1info.si, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

STA<br />

Janša Janez (Ivan) , dr. Logar Anže<br />

...da so mu javnomnenjske ankete kazale jasno premoč. “Da bi imeli visoko udeležbo na teh volitvah, bi se zgodilo<br />

samo v primeru, da bi bil protikandidat Janez Janša, mogoče celo Aleš Hojs. Potem bi se Ljubljančani odločili, da<br />

gredo na volitve, noben drug primer ni kazal, da bi prišli,” je še ocenil Janković. Hkrati...<br />

Internet Naslov Za kazniva dejanja iz diskriminatornih nagibov se obetajo strožje kazni<br />

Zaporedna št.<br />

5<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

N1info.si, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Meta Roglič<br />

DZ - Državni zbor - Parlament , dr. Čadonič Špelič Vida<br />

...Vlada je v državni zbor poslala predlog sprememb kazenskega zakonika. Ta med drugim določa, da bo v primeru, če<br />

bodo nagib za kaznivo dejanje osebne okoliščine žrtve, izrečena...<br />

2


Televizija Naslov Proračun 20<strong>23</strong><br />

Zaporedna št.<br />

6<br />

Povzetek<br />

Medij TV Slovenija 1, Slovenija 19:<strong>11</strong> Trajanje: 2 min<br />

Rubrika, Datum Dnevnik; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Valentina Plaskan<br />

Vrtovec Jernej<br />

...sredstva za investicije in investicijske transferje predvideni v višini 2 milijardi 452,3 milijonov evrov, kar je največ v<br />

zgodovini Republike Slovenije. JERNEJ VRTOVEC (NSi) Torej primanjkljaj v višini 3,3 milijarde evrov, kar je precej<br />

večji oziroma višji kot letos, ko naj bi se ustavil malenkost nad 2 milijardama evrov....<br />

Televizija Naslov Ukrepi za omilitev energetske draginje<br />

Zaporedna št.<br />

7<br />

Povzetek<br />

Medij TV Slovenija 1, Slovenija 22:18 Trajanje: 14 min<br />

Rubrika, Datum Odmevi; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Luka Svetina, Cvelbar Irena Ulčar<br />

Janša Janez (Ivan) , Černač Zvonko , DZ - Državni zbor - Parlament , Kordiš Miha , Knežak Soniboj<br />

, Vrtovec Jernej<br />

...proračuna za prihodnji 2 leti. Rekordni bodo prihodki in odhodki. Tudi tokratni proračunski dokumenti so razdelili<br />

poslance. Tisti iz vrst koalicije so ga v državnem zboru ves dan zagovarjali, češ da je tudi v negotovih razmerah<br />

razvojno naravnan. Opozicija pa je opozarjala na previsoke odhodke in primanjkljaj, ki je načrtovan...<br />

Televizija Naslov Orban razburil z navijaškim šalom<br />

Zaporedna št.<br />

8<br />

Povzetek<br />

Medij Kanal A, Slovenija 18:08 Trajanje: 2 min<br />

Rubrika, Datum Svet; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

F.G. Fedja Golež<br />

Horvat Jožef<br />

...korak naprej. In to v tem trenutku mogoče komu iz trenutne desne vlade v Ljubljani zgleda kot nekaj neresnega,<br />

ampak zelo hitro bo prišlo do prepirov. JOŽEF HORVAT (poslanec NSi, 9.6.2020) Da se pa ob praznikih, pa vedno<br />

obmetavamo, si očitamo neka zgodovinska dejstva, ki jih ne moremo spremeniti, to pa se mi zdi,...<br />

Televizija Naslov Anže Logar zaradi poraza na volitvah zapustil ljubljanski lokalni odbor<br />

Zaporedna št.<br />

9<br />

Povzetek<br />

Medij Planet TV, Slovenija 18:18 Trajanje: 4 min<br />

Rubrika, Datum Planet 18; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

V.P. Vitomir Petrović<br />

Janša Janez (Ivan) , dr. Logar Anže<br />

...PLANET 18, 18.18 MIRAN TIŠIČ (voditelj) Po lokalnih volitvah sta najvidnejša predstavnika SDS rezultate videla<br />

precej drugače. Medtem ko je Janez Janša slavil zmago, je Anže Logar zaradi poraza zapustil ljubljanski lokalni odbor.<br />

Dejanje, ki ga analitiki že vidijo kot napoved spopada liberalne in konservativne struje znotraj...<br />

Internet<br />

Zaporedna št.<br />

10<br />

Povzetek<br />

Naslov<br />

Medij<br />

7 veličastnih, 2. del: Jamnik stopi iz sence, ker lahko, zdaj je vse njihovo. Območja<br />

razdeljena, nečaki marginalizirali SD.<br />

Požareport.si, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Bojan Požar<br />

DZ - Državni zbor - Parlament<br />

...in nečaki storili še nekaj: pri brezkompromisni delitvi povolilnega plena po aprilskih parlamentarnih volitvah so že<br />

povsem marginalizirali Socialne demokrate, jih odrinili od kadrovanja, rezervne poslanske glasove pa si znotraj<br />

državnega zbora z različnimi manevri - po potrebi - taktično zagotavljajo pri NSi, kot je to nesporno pokazalo...<br />

3


Radio Naslov DZ bo jutri glasoval o proračunskih dokumentih<br />

Zaporedna št.<br />

<strong>11</strong><br />

Povzetek<br />

Medij Radio Slovenija 1, Slovenija 15:35 Trajanje: 4 min<br />

Rubrika, Datum Dogodki in odmevi; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Zdenka Bakalar<br />

Lep Šimenko Suzana , Knežak Soniboj , Vrtovec Jernej , Pekošak Monika , Jakopovič Milan<br />

...ODMEVI, 15:35 KATJA KOTNIK (voditeljica) Energetski krizi in negotovim okoliščinam pa sta prilagojena tudi<br />

proračuna za prihodnji dve leti, ki ju obravnava državni zbor. O proračunskih dokumentih bodo poslanci glasovali jutri.<br />

ROK KUŽEL (voditelj) Minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril, da je zaradi energetske...<br />

Radio Naslov Državni zbor ima na mizi proračunske načrte za naslednji 2 leti<br />

Zaporedna št.<br />

12<br />

Povzetek<br />

Medij Radio Ognjišče, Slovenija 15:09 Trajanje: 4 min<br />

Rubrika, Datum Utrip dneva; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Meta Potočnik<br />

Odbor - finance in monetarno politiko , Vrtovec Jernej , Jakopovič Milan<br />

...RADIO OGNJIŠČE, 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong>, UTRIP DNEVA, 15:09 DAMJANA MEDVED (voditeljica) Državni zbor ima ta teden<br />

na mizi proračunske načrte za naslednji 2 leti. Sejo je začel s proračunom za leto 20<strong>23</strong>, ki so ga sprejeli že poslanci<br />

prejšnjega sklica pred...<br />

Radio Naslov Poslanke in poslanci o proračunskih dokumentih<br />

Zaporedna št.<br />

13<br />

Povzetek<br />

Medij Radio Slovenija 1, Slovenija 18:35 Trajanje: 3 min<br />

Rubrika, Datum Radijski dnevnik; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Ana Štravs<br />

Vrtovec Jernej<br />

...RADIO SLOVENIJA 1, 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong>, RADIJSKI DNEVNIK, 18:35 ANA ŠTRAVS (voditeljica) Poglejmo v državni zbor,<br />

kjer poslanke in poslanci obravnavajo proračunske dokumente. Potem ko naj bi se prihodnje leto proračunski<br />

primanjkljaj z letošnjih nekaj manj kot dveh...<br />

Radio<br />

Zaporedna št.<br />

14<br />

Povzetek<br />

Naslov<br />

Državni zbor se je seznanil s predlogom zakona o izvrševanju proračunov za leti 20<strong>23</strong> in<br />

2024<br />

Medij Radio Slovenija 1, Slovenija 22:03 Trajanje: 1 min<br />

Rubrika, Datum Zrcalo dneva; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Sara Horžen<br />

DZ - Državni zbor - Parlament<br />

...RA SLOVENIJA 1, 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong>, ZRCALO DNEVA, 22:03 SARA HORŽEN (voditeljica) Državni zbor se je seznanil s<br />

predlogom zakona o izvrševanju proračunov za leti 20<strong>23</strong> in 2024, v katerem sta med drugim zapisana zvišanje<br />

povprečnine za občine in višina...<br />

Televizija Naslov Državni zbor obravnaval predloga proračunov<br />

Zaporedna št.<br />

15<br />

Povzetek<br />

Medij NOVA 24 TV, Slovenija 19:37 Trajanje: 2 min<br />

Rubrika, Datum Novice; 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Ines Kumalić<br />

DZ - Državni zbor - Parlament , Lep Šimenko Suzana , Vrtovec Jernej<br />

...NOVA 24, 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong>, NOVICE, 19:37 INES KUMALIĆ (voditeljica) Državni zbor novembrsko sejo danes nadaljeval<br />

z obravnavo predloga državnih proračunov za prihodnji 2 leti. V opoziciji so do predloga proračunov kritični in<br />

opozarjajo...<br />

4


Internet Naslov SDS v boju proti Golobovi vladi dobila nepričakovane zaveznike<br />

Zaporedna št.<br />

16<br />

Povzetek<br />

Medij<br />

Zurnal24.si, Slovenija<br />

Rubrika, Datum Ostalo; <strong>23</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor N. Š.<br />

Teme<br />

Janša Janez (Ivan) , Grims Branko<br />

...ministrstev je takoj nasprotovala opozicijska SDS. Kot so večkrat poudarili, zakonu nasprotujejo predvsem zaradi<br />

finančnih vzrokov. Nazadnje je poslanec SDS Branko Grims v soočenju z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović<br />

Hovnik na N1 zatrdil, da gre za "izčrpavanje Slovenk in Slovencev ter podjetništva, ki ga trenutna...<br />

Tisk Naslov Irglova in Logar prenovitelja SDS<br />

Zaporedna št.<br />

17<br />

Povzetek<br />

Medij Nedeljski dnevnik, Slovenija Stran: 15 Površina: 987 cm 2<br />

Rubrika, Datum Osa; <strong>23</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

Aleksander Lucu, Alenka Žavbi<br />

Janša Janez (Ivan) , Grims Branko , Irgl Eva , DZ - Državni zbor - Parlament , Breznik Franc , dr.<br />

Logar Anže , Mahnič Žan , dr. Čadonič Špelič Vida<br />

...delo ministrov, najbolj pa greni življenje predsedniku hrvaške vlade Andreju Plenkoviču. Vsi panterji Janeza Janše Če<br />

je novinarski kolega Zoran Potič v Dnevniku izjemno pronicljivo označil predsedniškega kandidata Anžeta Logarja, da<br />

je noter prazen, okoli njega pa nič ni, je bila toliko bolj nad poražencem navdušena njegova strankarska...<br />

Tisk Naslov Dolgotrajna oskrba<br />

Zaporedna št.<br />

18<br />

Povzetek<br />

Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 2 Površina: 210 cm 2<br />

Rubrika, Datum V ospredju; <strong>23</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor U. Š. K.<br />

Teme<br />

Janša Janez (Ivan)<br />

...referendumu obkrožili za. Tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanju Slovenije (ZZZS) so prepričani, da<br />

zavarovanci zaradi pravne negotovosti in pomanjkljivosti ( Janševe) zakonodaje sploh ne bi mogli pridobiti novih pravic<br />

do dolgotrajne oskrbe. Ne glede na dodatni zamik uveljavitve osnovnega zakona pa se dolgotrajna oskrba...<br />

Tisk Naslov Pomembno ljudsko glasovanje, zlasti o usodi RTV Slovenija<br />

Zaporedna št.<br />

19<br />

Povzetek<br />

Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 2 Površina: 618 cm 2<br />

Rubrika, Datum V ospredju; <strong>23</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Uroš Škerl Kramberger<br />

Teme<br />

Janša Janez (Ivan)<br />

...Gre za prestižno merjenje moči: na eni strani stoji Golobova koalicija, ki se zavzema, da bi na referendumih glasovali<br />

trikrat za; na drugi strani pa Janševa SDS, kije trikrat proti. Predvsem pri zakonu o vladi gre za politično nagajanje novi<br />

koaliciji. / Uroš Škerl Kramberger Referendume, ki bodo izvedeni v...<br />

Tisk Naslov Golob bi reorganiziral vlado<br />

Zaporedna št.<br />

20<br />

Povzetek<br />

Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 3 Površina: 3<strong>23</strong> cm 2<br />

Rubrika, Datum V ospredju; <strong>23</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor U. Š. K.<br />

Teme<br />

Janša Janez (Ivan)<br />

...da gre za pravico vsakokratne zmagovite politike, da si organizira vladne pisarne. To pravico Golobovi koaliciji<br />

priznava tudi opozicijska stranka NSi. Janševa SDS pa se je - prvič po osamosvojitvi Slovenije - odločila preoblikovanje<br />

vlade, ki vedno po volitvah poteka s spremembo zakona o vladi, blokirati z referendumom....<br />

5


Tisk Naslov Vse pravijo, da so zmagale<br />

Zaporedna št.<br />

21<br />

Povzetek<br />

Medij Primorske novice, Slovenija Stran: 8<br />

Rubrika, Datum Ostalo; <strong>23</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Teme<br />

STA<br />

Površina: 3.321 cm<br />

2<br />

Janša Janez (Ivan) , PS NSi , DZ - Državni zbor - Parlament , dr. Logar Anže , Sukič Nataša , Cigler<br />

Kralj Janez<br />

...dejal. Po podatkih ministrstva za javno upravo je Svoboda dobila enega župana in 402 svetniški mesti. SDS se je<br />

prva potrkala po prsih Predsednik SDS Janez Janša je že v nedeljo dejal, daje SDS že petič zapored zmagovalka po<br />

seštevku mestnih in občinskih svetnikov. Ocenil je, da bo stranka vsaj dosegla, če ne presegla...<br />

Tisk Naslov Na Prevaljah preferenčni rekordi<br />

Zaporedna št.<br />

22<br />

Povzetek<br />

Medij Večer, Slovenija Stran: 22 Površina: 255 cm 2<br />

Rubrika, Datum Koroška; <strong>23</strong>. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong><br />

Avtor<br />

Nejc Strojnik<br />

Teme<br />

Breznik Franc<br />

...pa predvsem zaradi preferenčnih glasov. Ob velikem uspehu Socialnih demokratov na Ravnah je koroški rekorder,<br />

prejel je 188 preferenčnih glasov, postal Franc Breznik iz Kotelj, sicer novinec na političnem parketu. Več kot 100<br />

preferenčnih glasov sta na Ravnah dobila še Breznikov strankarski kolega Andrej Erjavec (101)...<br />

6


Siol.net 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 16:14<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/opozicija-zeli-v...<br />

1 / 2<br />

Proračun za leto 20<strong>23</strong><br />

Opozicija želi več denarja za vzdrževanje cest in gradnjo<br />

stanovanj<br />

Avtorji: STA, R. K. 0<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Za leto 20<strong>23</strong> je načrtovano zvišanje odhodkov za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo<br />

13,38 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več, kot je predvideno zdaj. Foto: Getty Images<br />

Potem ko se je DZ seznanil s predlogom državnih proračunov za naslednje dveletno<br />

obdobje, se je podrobneje lotil predlaganih sprememb proračuna za leto 20<strong>23</strong>. V opoziciji<br />

s predstavljenim niso zadovoljni in predlagajo kar nekaj prerazporeditev, med drugim si<br />

želijo več denarja za vzdrževanje cest in gradnjo stanovanj.<br />

Proračun za leto 20<strong>23</strong> je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke.<br />

Finančni minister Klemen Boštjančič je dopoldne izpostavil načrtovana sredstva za investicije<br />

in investicijske transferje, ki bodo prihodnje leto najvišja doslej, med prioritetami pa omenil<br />

investicije v zdravstvo, raziskave in razvoj ter krepitev konkurenčnosti gospodarstva.<br />

7


Siol.net 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 16:14<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://siol.net/novice/slovenija/opozicija-zeli-v...<br />

2 / 2<br />

Za leto 20<strong>23</strong> je načrtovano zvišanje odhodkov za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov,<br />

prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo 13,38 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več,<br />

kot je predvideno zdaj. Proračunski primanjkljaj bo s 3,3 milijarde evrov predstavljal 5,3<br />

odstotka bruto domačega proizvoda.<br />

Kordiš zavrnil očitke opozicije<br />

"Mislim, da je ekspanzivna fiskalna politika več kot na mestu," je dejal Miha Kordiš (Levica).<br />

Ugotovil je, da smo se predolgo "spotikali na zgrešenih in uničujočih politikah varčevanja", ter<br />

zavrnil kritike opozicije, da je obseg načrtovanih odhodkov previsok. Potrebna so sredstva za<br />

zdravstvo, stanovanja, domove za starejše, dolgotrajno oskrbo, boj s podnebnimi<br />

spremembami, je naštel.<br />

SDS: V proračunu preveč neznank<br />

Zvonko Černa č (SDS) bi si želel več denarja za bolj kakovostne storitve. Ali bomo pri tem silnih<br />

16,7 milijarde evrov odhodkov dobili bolj kakovostno zdravstvo, krajše čakalne dobe, boljšo<br />

oskrbo starejših, je vprašal in si odgovoril kar sam: "Iz tega proračuna ni videti, da bomo<br />

deležni kaj boljših storitev."<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

V opoziciji si za številne programe želijo več sredstev, kot je predvidela vlada. Poslanci SDS in<br />

NSi so tako k načrtovani proračunski porabi v letu 20<strong>23</strong> vložili 36 dopolnil, s katerimi bi<br />

sredstva prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Matični odbor za finance v<br />

soboto ni podprl nobenega, prav tako nobenega ne podpira vlada.<br />

Glasovanje je napovedano v sredo, pred tem bodo imeli na dnevnem redu še predlog proračuna<br />

za leto 2024, predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov ter predlog odloka o zgornji meji<br />

porabe javnih blagajn do leta 2024.<br />

8


Zurnal24.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 12:32<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.zurnal24.si/slovenija/v-dz-predlog-pro...<br />

1 / 3<br />

V DZ predlog proračunov:<br />

Opozicija kritična do rekordne<br />

rasti odhodkov<br />

STA<br />

Avtor ,<br />

L.T.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Državni zbor obravnava predloga državnih<br />

proračunov za prihodnji dve leti. S predlaganimi<br />

spremembami se bo poraba v primerjavi s trenutno<br />

veljavnim proračunom povečala za 3,3 milijarde evrov.<br />

V opoziciji so do predloga proračunov za prihodnji dve leti,<br />

katerih obravnavo je danes začel DZ, pričakovano kritični.<br />

Opozarjajo predvsem na visoko rast odhodkov, ki bodo prihodnje<br />

leto najvišji doslej. Previsok se jim zdi tudi primanjkljaj. V<br />

koalicijskih strankah ju hvalijo kot razvojna in pripravljena v<br />

dobrobit celotne Slovenije.<br />

"Z višino planiranih odhodkov tokrat resnično podirate rekorde,"<br />

je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS). S predlaganimi<br />

spremembami proračuna za leto 20<strong>23</strong> se bo poraba v primerjavi<br />

z zdaj veljavnim proračunom povečala za 3,3 milijarde evrov oz.<br />

9


Zurnal24.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 12:32<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.zurnal24.si/slovenija/v-dz-predlog-pro...<br />

2 / 3<br />

za 25 odstotkov na 16,7 milijarde evrov. Leta 2024 so načrtovani<br />

sicer nekaj nižji odhodki, a so po njenih besedah še vedno<br />

izjemno visoki.<br />

Najhuje pa se ji zdi, da državljani tega trošenja ne občutijo.<br />

"Ravno nasprotno, njihovo delo nameravate še obdavčiti," je<br />

dejala in spomnila na predlog novele zakona o dohodnini, ki je tik<br />

pred potrditvijo v DZ in naj bi med drugim ustavila postopno<br />

zviševanje splošne olajšave do leta 2025. "Glede na draginjo bi<br />

morali pustiti manj obdavčene plače," je pozvala poslanka SDS.<br />

Na najvišji obseg izdatkov v zgodovini Slovenije in na visok<br />

primanjkljaj je opozoril tudi Jernej Vrtovec (NSi). "Tako visokih<br />

izdatkov in takega primanjkljaja v zgodovini nismo imeli še<br />

nikoli," je dejal. Ob tem je opozoril, da bo pokrivanje primanjkljaja<br />

z zadolževanjem dražje, kot je bilo doslej, saj so obrestne mere<br />

tudi zaradi boja proti inflaciji poskočile.<br />

Po besedah opozicije predloga načrtujeta nove<br />

in pomembne investicije<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Moniko Pekošak (Svoboda) sta predloga proračunov pozitivno<br />

presenetila in si po njenem mnenju zaslužita pohvalo. "Vladi je<br />

kljub zahrbtnim okoliščinam za skrbnike javnih financ uspelo<br />

pripraviti razvojna dokumenta," je dejala in izrazila zadovoljstvo,<br />

da vsebujeta nujno potrebne ukrepe za blažitev posledic<br />

draginje.<br />

V SD se po besedah njihovega poslanca Soniboja Knežaka<br />

zavzemajo predvsem za vlaganja v ljudi ter v vse tisto, kar jim<br />

zagotavlja varnost in solidarnost. "Tega je v teh predlogih<br />

proračunskih aktov mnogo," je dejal. Kljub visokim številkam pa<br />

si po njegovem mnenju ne moremo privoščiti luksuza in<br />

učinkovitosti dela vlade meriti zgolj skozi količino porabljenih ali<br />

zbranih milijonov. "Odločilen bo predvsem način, na katerega se<br />

bodo odgovorni odzivali na zdaj še neznane izzive in težave ljudi,<br />

gospodarstva, javnih sistemov in civilne družbe," je dejal.<br />

10


Zurnal24.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 12:32<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.zurnal24.si/slovenija/v-dz-predlog-pro...<br />

3 / 3<br />

Milan Jakopovič (Levica) je spomnil, da je prejšnja vlada v<br />

državni blagajni pustila veliko obveznosti brez ustreznega kritja.<br />

Zdajšnja vlada poskuša iz tega potegniti najboljše, predvsem za<br />

ljudi, je zagotovil in menil, da je prav, da je v proračunih,<br />

predvsem za leto 20<strong>23</strong>, načrtovanih veliko novih in pomembnih<br />

investicij. "Če želimo krizo prebroditi in tudi iz nje iziti v boljši<br />

formi, bodo investicije osnovni predpogoj za to, da nam uspe," je<br />

dejal.<br />

Proračuna bosta podprla tudi poslanca narodnosti. Za leto 20<strong>23</strong><br />

so sredstva za obe narodni skupnosti že skoraj v celoti<br />

zagotovljena, v kratkem naj bi bil podpisan tudi sporazum z vlado<br />

glede leta 2024, je povedal poslanec italijanske narodne<br />

skupnosti Felice Žiža .<br />

dezurni@styria-media.si<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

<strong>11</strong>


POP TV, 24 ur - 19:16 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 03:00<br />

1 / 2<br />

Predlog uvedbe zločina iz sovraštva<br />

POP TV, 22. <strong>11</strong>. <strong>2022</strong>, 24 UR, 19:16<br />

DARJA ZGONC (voditeljica)<br />

Medtem pa aktualna oblast na predlog pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan zaostruje postopke za vsa kazniva<br />

dejanja storjena iz sovraštva oziroma diskriminacije.<br />

EDI PUCER (voditelj)<br />

Vlada je tako sprejela in v Državni zbor poslala spremembe kaz.zak. ki izrecno uvajajo zločin iz sovraštva kot obvezno<br />

oteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni.<br />

DARJA ZGONC (voditeljica)<br />

Ali bi to lahko še podaljšalo že tako dolge sodne postopke? Strokovnjaki spremembe načeloma pozdravljajo, a imajo tudi<br />

nekaj pomislekov. Anže Božič.<br />

ANŽE BOŽIČ (novinar)<br />

Če bo motiv katerega koli že zdaj obstoječega kaznivega dejanja sovraštvo oziroma diskriminacija.<br />

DOMINIKA ŠVARC PIPAN (ministrica za pravosodje, SD)<br />

Torej zaradi osebnih okoliščin oškodovanca ali žrtve kot so spolna usmerjenost, rasna, etična, pripadnost, narodnost,<br />

barva kože, premoženjsko stanje, invalidnost ali druge osebne okoliščine.<br />

ANŽE BOŽIČ (novinar)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Bo moralo sodišče v takšnih postopkih po novem to obvezno upoštevati in preiskati kot oteževalno okoliščino. Tako<br />

danes v Državnem zboru med dobrodelnim nakupovanjem Unicefovih punčk, ki so jih med drugim šivale tudi zapornice iz<br />

Iga pravosodna ministrica.<br />

DOMINIKA ŠVARC PIPAN (ministrica za pravosodje, SD)<br />

To po domače povedano pomeni, da bo sodnik, ki bo dosojal kazen pri katerem koli kaznivem dejanju, ki bo storjeno iz<br />

takšnega sovražnega nagiba moral to obvezno upoštevati in določiti zaradi tega strožje kazni.<br />

ANŽE BOŽIČ (novinar)<br />

Pri tem pa nov zakon Golobove vlade in nov predlog za skrajšan postopek v Državnem zboru. Opozicija ni navdušena.<br />

VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />

Česar se bojimo pa je tako na hitro pogledano, da bi lahko ugotavljanje teh osebnih okoliščin še bolj zavleklo že tako<br />

dolge procese na sodiščih.<br />

BLAŽ KOVAČIČ MLINAR (odvetnik specialist za kazensko pravo)<br />

Že zdaj imamo pri določenih kaznivih dejanjih težave. Recimo pri umoru, kot recimo umora iz nizkotnih nagibov ali pa iz,<br />

zakon pravi, nizkotnega maščevanja. To so takšni izrazi, ki pravzaprav so vsebinsko dokaj prazni in jih mora sodišče<br />

vsakič znova napolniti.<br />

ANŽE BOŽIČ (novinar)<br />

Naš sogovornik spremembo načeloma podpira, a hkrati opozarja, da imajo sodišča že zdaj pooblastila, da upoštevajo to<br />

isto okoliščino.<br />

BLAŽ KOVAČIČ MLINAR (odvetnik specialist za kazensko pravo)<br />

Dodatno vpeljevanje nekih obveznih pogojev, jaz mislim, da je to tak "slippery slope" do tega, da bomo tako kot recimo v<br />

ZDA, imeli zelo natančne smernice, kako mora sodišče odločati.<br />

12


POP TV, 24 ur - 19:16 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 03:00<br />

2 / 2<br />

ANŽE BOŽIČ (novinar)<br />

V istem paketu zakonskih sprememb vlada sicer kaz.zak. zaostruje tudi za primere financiranja terorizma, pranja denarja<br />

in za trgovino z ljudmi, kar od Slovenije zahteva Evropska unija.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

13


N1info.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 13:49<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/jankovic-skop-g...<br />

1 / 3<br />

Janković skop glede sestave koalicije, neznanka<br />

ostajajo tudi imena podžupanov<br />

Slovenija Avtor: STA 22. Nov <strong>2022</strong> 13:47<br />

Delite:<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Foto: PROFIMEDIA<br />

Ljubljanski mestni svet se bo decembra sestal na ustanovni seji, trenutno pa tečejo koalicijska<br />

pogajanja za dosego sporazuma o sodelovanju. Ljubljanski župan Janković ostaja skrivnosten tudi<br />

glede ekipe podžupanov.<br />

Ljubljanski mestni svet se bo decembra sestal na ustanovni seji, trenutno pa tečejo koalicijska<br />

pogajanja za dosego sporazuma o sodelovanju, je danes dejal ljubljanski župan Zoran Janković ,<br />

mu volivci v nedeljo podelili nov mandat. Njegova lista tokrat ne bo imela večine v mestnem svetu, a<br />

to ne bo vplivalo na način dela, zatrjuje Janković.<br />

Janković skop glede koalicijskih pogajanj<br />

Z informacijami o koalicijskih pogajanjih je Janković za zdaj skop. Kot je dejal na današnji novinarski<br />

konferenci, ta prepušča podžupanu Alešu Čerinu . Tudi stranke, s katerimi se bo pogovarjal, so po<br />

Jankovićevih besedah Čerinova odločitev, ki pa, da je usklajena.<br />

ki so<br />

14


N1info.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 13:49<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/jankovic-skop-g...<br />

2 / 3<br />

Je bila volilna udeležba v Ljubljani res izstopajoče nizka?<br />

Slovenija 16:30 1<br />

Janković slavil še šestič, a izgubil večino v mestnem svetu<br />

Slovenija 20. Nov <strong>2022</strong> 1<br />

Sukič: Razočarana sem nad Žižkovo podporo Jankoviću<br />

Slovenija 20. Nov <strong>2022</strong> 9<br />

Po objavi delnih neuradnih izidov volitev je sicer Janković v nedeljo napovedal koalicijska pogajanja z<br />

Gibanjem Svoboda in SD.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Medtem ko je sam z več kot 60-odstotno podporo volivcev slavil novo prepričljivo zmago, pa je<br />

njegova lista osvojila najmanj sedežev v mestnem svetu doslej. Lista Zorana Jankovića je imela v<br />

preteklem mandatu 24 svetnikov, v novem, petem mandatu pa jih bo imela šest manj, torej 18.<br />

Sledilo bo Gibanje Svoboda z osmimi, SDS s šestimi in Levica s štirimi. Po dva svetnika bodo imeli NSi<br />

in SD, po enega pa Glas za otroke in družine, Lista šport za zdravje, Piratska stranka Slovenije, SLS in<br />

Vesna – zelena stranka.<br />

A to, da sami nimajo večine v mestnem svetu, ne pomeni spremembe pri načinu dela, zatrjuje<br />

ljubljanski župan. Zavrača tudi interpretacije, da se vpliv njegove liste v posameznih četrtnih<br />

skupnostih zmanjšuje. Ponekod manjše število sedežev pripisuje nizki volilni udeležbi in pojavu<br />

stranke, ki je “na državnem nivoju izjemno močna”.<br />

Ob tem poudarja, da bi se ne glede na število dobljenih sedežev v mestnem svetu držal dogovora o<br />

povolilnem sodelovanju z Gibanjem Svoboda.<br />

Tudi podžupanska imena neznanka<br />

Kdo bo v novem mandatu zasedel podžupanske stolčke, Janković še ne razkriva. Ekipa podžupanov<br />

bo znana po ustanovni seji v decembru, je napovedal.<br />

15


N1info.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 13:49<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/jankovic-skop-g...<br />

3 / 3<br />

Evropsko komisijo presenetilo avstrijsko stališče do vstopa Hrvaške v<br />

schengen<br />

Svet pred <strong>11</strong> minutami 0<br />

Bakterijske okužbe drugi najpogostejši vzrok smrti. Katere so<br />

najsmrtonosnejše?<br />

Svet pred 46 minutami 0<br />

Na območju Kopra pogrešani dve mladoletnici, policija prosi za pomoč<br />

Črna kronika<br />

pred 59 minutami<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Je pa Janković danes znova izrazil razočaranje nad nizko volilno udeležbo na nedeljskih lokalnih<br />

volitvah, ko je glasovalo 39,98 odstotka volivcev. Sam jo pripisuje temu, da so zadnjih nekaj tednov<br />

vsako nedeljo volitve, pa tudi, da so mu javnomnenjske ankete kazale jasno premoč.<br />

“Da bi imeli visoko udeležbo na teh volitvah, bi se zgodilo samo v primeru, da bi bil protikandidat<br />

Janez Janša , mogoče celo Aleš Hojs . Potem bi se Ljubljančani odločili, da gredo na volitve, noben<br />

drug primer ni kazal, da bi prišli,” je še ocenil Janković.<br />

Hkrati je komentiral tudi ponedeljkov odstop Anžeta Logarja s čela mestnega odbora SDS v Ljubljani.<br />

Po Jankovićevih besedah sicer z Logarjem tudi v času, ko je bil ta v mestnem svetu, nista sodelovala,<br />

meni pa, da je bil pred štirimi leti korekten in močen kandidat za župana Ljubljane. Njegov odstop pa<br />

po Jankovićevem mnenju kaže na Logarjevo pokončnost.<br />

16


N1info.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 20:43<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/za-kazniva-deja...<br />

1 / 4<br />

Peter Dermol 68,84% dr. Milan Medved 16,97% Lidija Črnko 6,06% Benjamin 99,97% Strozak<br />

Za kazniva dejanja iz diskriminatornih nagibov se<br />

obetajo strožje kazni<br />

Slovenija Avtor: Meta Roglič 22. Nov <strong>2022</strong> 20:40<br />

Delite:<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Foto: Borut Živulović /BOBO<br />

Vlada je v državni zbor poslala predlog sprememb kazenskega zakonika. Ta med drugim določa, da<br />

bo v primeru, če bodo nagib za kaznivo dejanje osebne okoliščine žrtve, izrečena strožja kazen. V<br />

koaliciji predlog pozdravljajo, v opoziciji imajo pomisleke.<br />

Vlada je na včerajšnji dopisni seji potrdila predlog sprememb kazenskega zakonika in ga že poslala v<br />

parlamentarni postopek. Ker gre večinoma za uskladitev določb s pravom Evropske unije, je<br />

predlagala obravnavo po skrajšanem postopku. Novela pa bo, če jo bodo poslanci potrdili, prinesla<br />

tudi strožje kaznovanje, če bo nagib za kaznivo dejanje diskriminacija oziroma osebne okoliščine<br />

oškodovanca.<br />

17


N1info.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 20:43<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/za-kazniva-deja...<br />

2 / 4<br />

Vlada predlaga, da se v 49. člen kazenskega zakonika, ki določa splošna pravila za odmero kazni,<br />

doda nov odstavek. Ta se glasi: “Če je bil nagib za storitev kaznivega dejanja narodnostna, rasna,<br />

verska ali etnična pripadnost oškodovanca, njegov spol, barva kože, poreklo, premoženjsko stanje,<br />

izobrazba, družbeni položaj, politično ali drugo prepričanje, invalidnost, spolna usmerjenost ali<br />

katerakoli druga osebna okoliščina, se to vedno upošteva kot obteževalna okoliščina.”<br />

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je na Twitterju zapisala, da želijo s to spremembo v<br />

kazensko zakonodajo uvesti tako imenovani zločin iz sovraštva (hate crime) kot obvezno<br />

obteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni. “Posledice takih kaznivih dejanj presegajo<br />

konkretno žrtev, saj storitev kaznivih dejanj s takim nagibom lahko povzroči občutek ogroženosti in<br />

napetost v celotni skupnosti. Katerokoli kaznivo dejanje, nagib za katerega so osebne okoliščine<br />

žrtve, bo torej po predlagani ureditvi terjal strožje kaznovanje storilca,” je dodala ministrica iz vrst<br />

SD.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

18


N1info.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 20:43<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/za-kazniva-deja...<br />

3 / 4<br />

Tudi v ostalih dveh koalicijskih strankah, torej v Gibanju Svoboda in v Levici, predlagano spremembo<br />

kazenskega zakonika podpirajo. Kot poudarjajo v Gibanju Svoboda, si kaznivo dejanje, ki je storjeno<br />

zaradi osebnih okoliščin žrtev, zasluži strožjo kazen. Dodajajo še, da takšna kazniva dejanja<br />

ogrožajo celotno družbeno ureditev, ki temelji na demokratičnih vrednotah in na spoštovanju<br />

človekovih pravic.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Slovenija 30. Okt <strong>2022</strong><br />

Slovenija 16:20<br />

Slovenija 17:45 8<br />

V boj s sovražnim govorom s koordinatorjem in novostjo v kazenskem<br />

zakoniku<br />

Mesec bo ostal minister za delo. Kdo bo skrbel za solidarno prihodnost?<br />

Koalicija napovedala kazensko ovadbo: v kampanji so ukradli naše logotipe<br />

19


N1info.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 20:43<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://n1info.si/novice/slovenija/za-kazniva-deja...<br />

4 / 4<br />

V opozicijski Novi Sloveniji pa predlagana sprememba sproža pomisleke. Po<br />

besedah poslanke NSi Vide Čadonič Špelič se bodo sicer z novelo in njenim namenom v prihodnjih<br />

dneh še podrobneje seznanili in se nato odločili, kako bodo glasovali. Ob tem je poudarila, da je<br />

vsako kaznivo dejanje vredno obtožbe in da je vsako kaznivo dejanje storjeno iz sovraštva. “Predlog<br />

določa nekatere nove okoliščine in jih tudi zelo veliko našteje. Morda pa je kakšna pozabljena in že<br />

tu je prva past. Prav tako se bojimo, da bi ugotavljanje osebnih okoliščin še bolj zavleklo že tako<br />

dolge procese na sodiščih,” je poudarila Čadonič Špelič. Po njeni oceni bi bilo bolje, če bi se sodstvo in<br />

tudi pravosodna ministrica usmerila v hitro in učinkovito reševanje kaznivih dejanj, ki so storjena po<br />

sedaj veljavnem zakonu.<br />

V dokumentu, ki so ga pripravili na pravosodnem ministrstvu, lahko preberemo, da so bili v razpravo<br />

o spremembah kazenskega zakonika vključeni predstavniki več pravnih fakultet, CNVOS – krovne<br />

mreže slovenskih nevladnih organizacij, vrhovnega državnega tožilstva, vrhovnega sodišča,<br />

odvetniške zbornice … Pripombo odvetniške zbornice so na pravosodnem ministrstvu upoštevali in<br />

dikcijo “kaznivo dejanje, storjeno iz sovraštva”, ki je bila zapisana v prvem predlogu, iz sedanjega<br />

besedila izpustili. Predsednik odvetniške zbornice Janez Starman spremembo pozdravlja. Kot pravi,<br />

je bila dikcija “kaznivo dejanje, storjeno iz sovraštva” preveč splošna in bi imeli z vidika dokazovanja<br />

preveč težav.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Vrhovno državno tožilstvo je prizadevanja za strožje kaznovanje storilcev kaznivih dejanj, storjenih<br />

zaradi sovraštva oziroma predsodkov na podlagi osebnih okoliščin žrtev, podprlo, bi pa po njihovem<br />

mnenju ta cilj dosegli že s spremembo sedanjega drugega odstavka 49. člena kazenskega zakonika.<br />

Kot možno rešitev navajajo, da bi pri nagibih, iz katerih je storilec dejanje storil, primeroma<br />

izpostavili nekatere tipične sovražne nagibe oziroma motive. “Mnenja smo namreč, da je predlagani<br />

tretji odstavek pomensko preveč odprt, zlasti v delu, kjer dodaja ‘katerekoli druge osebne okoliščine’.<br />

Prav tako je zastavljen preširoko, saj z naštevanjem nekaterih okoliščin, na primer premoženjskega<br />

stanja, izobrazbe, družbenega položaja, političnega ali drugega prepričanja dopušča možnost<br />

preširokih razlag teh okoliščin. Vse te okoliščine namreč ne predstavljajo biološke, etnične, verske<br />

ali druge danosti, ki izvira iz posameznikovega okolja in ga zaznamuje na način, ki ga v življenju<br />

praviloma ni mogoče spremeniti,” so za N1 navedli na vrhovnem državnem tožilstvu.<br />

20


TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:<strong>11</strong> 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 02:00<br />

1 / 1<br />

Proračun 20<strong>23</strong><br />

TV SLOVENIJA 1, 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong>, DNEVNIK, 19:<strong>11</strong><br />

VALENTINA PLASKAN (voditeljica)<br />

Evropska komisija je predstavila ocene osnutkov proračunov članic evrskega območja. Tudi<br />

Slovenija po njeni oceni ne sledi v zadostni meri fiskalnim usmeritvam Unije. Slovenska<br />

proračunska naravnanost je ekspanzivna, zato poziv, da naj Slovenija sledi priporočilom zlasti<br />

glede sprejemanja ukrepov za blaženje energetske draginje. Poslanci so začeli obravnavo<br />

proračunskih dokumentov za prihodnji 2 leti. Proračuna sta kljub visokemu primanjkljaju razvojno<br />

naravnana, meni vlada, opozicija na drugi strani opozarja, da je v času energetske krize in<br />

visoke inflacije predvidena prevelika poraba, saj se bo v prihodnje gospodarska rast še<br />

zmanjšala. Primanjkljaj se bo tako prihodnje leto povečal za dobre 3 milijarde evrov ali 5,3 %<br />

BDP-ja. Leto pozneje pa zmanjšal na nekaj manj kot 2 milijardi evrov ali 2,6 % BDP-ja.<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Kljub že večkrat navedenim negotovim razmeram sta oba predloga proračunov razvojno<br />

naravnana. V letu 20<strong>23</strong> so sredstva za investicije in investicijske transferje predvideni v višini 2<br />

milijardi 452,3 milijonov evrov, kar je največ v zgodovini Republike Slovenije.<br />

JERNEJ VRTOVEC (NSi)<br />

Torej primanjkljaj v višini 3,3 milijarde evrov, kar je precej večji oziroma višji kot letos, ko naj bi<br />

se ustavil malenkost nad 2 milijardama evrov. Zdaj tako visokih izdatkov v zgodovini in takega<br />

primanjkljaja v zgodovini še nismo imeli.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

21


TV Slovenija 1, Odmevi - 22:18 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 14:00<br />

1 / 6<br />

Ukrepi za omilitev energetske draginje<br />

TV SLOVENIJA 1, 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong>, ODMEVI, 22:18<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

Dober večer. Vlada bo 3 svežnje ukrepov za omilitev energetske draginje v gospodarstvu<br />

sprejela prihodnji teden, je po srečanju z gospodarstveniki napovedal predsednik vlade Robert<br />

Golob. Energetski krizi in negotovim razmeram sta prilagojena tudi proračuna za prihodnji 2 leti.<br />

Rekordni bodo prihodki in odhodki. Tudi tokratni proračunski dokumenti so razdelili poslance.<br />

Tisti iz vrst koalicije so ga v državnem zboru ves dan zagovarjali, češ da je tudi v negotovih<br />

razmerah razvojno naravnan. Opozicija pa je opozarjala na previsoke odhodke in primanjkljaj, ki<br />

je načrtovan v višini kar 3,3 milijarde evrov. Irena Ulčar Cvelbar.<br />

IRENA ULČAR CVELBAR (novinarka)<br />

Več kot 2,4 milijarde evrov je v popravljenem predlogu proračuna za prihodnje leto namenjenih<br />

investicijam: v zdravstvo, raziskave in razvoj, v krepitev konkurenčnosti gospodarstva.<br />

Prednostni bodo projekti, sofinancirani z evropskimi sredstvi. Primanjkljaj bo vlada pokrivala z<br />

dodatnim zadolževanjem. V prihodnjem letu bi se lahko zadolžila za okoli 5 milijard, leto pozneje<br />

za skoraj še enkrat toliko.<br />

SONIBOJ KNEŽAK (SD)<br />

Vladni predlog ohranja investicijski ciklus in sredstev za, in sredstev za investicije ne znižujejo<br />

bistveno.<br />

MIHA KORDIŠ (Levica)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Mislim, da je ekspanzivna proračunska fiskalna politika več kot na mestu. Dolgo, predolgo časa<br />

smo jo v tej državi čakali.<br />

JERNEJ VRTOVEC (Nova Slovenija)<br />

To je nevarno. Tudi na drugi strani zaradi tega, ker je jasno zapisano, da primanjkljaj se bo<br />

zglihal z, z zadolževanjem in je potrebno vedeti, da zadolževanje ni takšno, kot je bilo lansko<br />

leto, ne, da so obrestne mere, tudi zaradi boja proti inflaciji, poskočile.<br />

IRENA ULČAR CVELBAR (novinarka)<br />

Ne le opozicija, do popravkov proračuna je kritičen tudi Fiskalni svet, saj da temeljijo na<br />

precenjeni odhodkih do konca letošnjega leta.<br />

DAVORIN KRAČUN (predsednik Fiskalnega sveta)<br />

Bo precenjena ocena odhodkov iz rebalansa za leto <strong>2022</strong> ustvarila obsežen manevrski prostor<br />

za dodatno porabo v letu 20<strong>23</strong>, ob že sicer visoki predvideni proračunski rezervi.<br />

IRENA ULČAR CVELBAR (novinarka)<br />

Od tega je 1,2 milijarde evrov rezerviranih za protikrizne ukrepe, ki jih še ne poznamo, opozarja<br />

Kračun.<br />

DAVORIN KRAČUN (predsednik Fiskalnega sveta)<br />

Kar draginjski ukrepi verjetno ne bodo potrebni zgolj v tej zimi, je potrebno s temi sredstvi ravnati<br />

posebej racionalno in jih porabiti strogo namensko.<br />

IRENA ULČAR CVELBAR (novinarka)<br />

Vlada podlage za pomoč gospodarstvu pripravlja.<br />

22


TV Slovenija 1, Odmevi - 22:18 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 14:00<br />

2 / 6<br />

MATJAŽ HAN (minister za gospodarski razvoj)<br />

Zakon bo, bom rekel, bil nekaj reševanje elektrike in plina, se pravi subvencioniranje, drugo<br />

čakanja na delo in pa še subvencija ali pa likvidno, likvidnostna sredstva. To bo, bom rekel, ta<br />

interventni zakon.<br />

IRENA ULČAR CVELBAR (novinarka)<br />

In koliko sredstev to terjal?<br />

ROBERT GOLOB (slovenski premier)<br />

Konkretno ukrepi za električno energijo so trenutno ocenjeni nekje na 600.000.000, za plin pa<br />

mogoče nekje na 150, vendar kolikšen bo dejansko odliv oziroma kolikšno bodo dejansko<br />

izplačila, bo znano potem, ko bodo zakoni potrjeni.<br />

IRENA ULČAR CVELBAR (novinarka)<br />

Veljati naj bi začeli z novim letom.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

No, in zdaj v studiu pozdravljam nocojšnja gosta. Z nami sta minister za finance, gospod Klemen<br />

Boštjančič. Dober večer.<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Dober večer.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

In poslanec Slovenske demokratske stranke Zvonko Černač. Dober večer. Dorečene. Gospod<br />

minister, torej pravite proračuna<br />

ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Dober večer.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

Gospod minister, torej pravite, proračuna sta razvojno naravnana. Kje in kako bodo ljudje to<br />

najbolj občutili?<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Absolutno? V prvi vrsti proračun, kot že večkrat povedano, ima veliko proračunsko rezervo, 1,2<br />

milijona, milijardi za boj za krizo. Večina teh sredstev bo namenjena temu, da bo gospodarstvo<br />

in gospodinjstva plačevali nižje cene za energijo, kot bi jih sicer. Že danes jih izplačujejo<br />

bistveno nižje zaradi ukrepov, ki jih je vlada sprejela v preteklih mesecih in s tem bo nadaljevala<br />

tudi v naslednjem letu. Druga stvar, ki je zelo pomembna in bo tudi premisa te vlade v naslednjih<br />

letih, pa je, da povečujemo sredstva za raziskave in razvoj. Le-teh je v proračunu za leto <strong>23</strong>'<br />

preko 450.000.000 na različnih proračunskih postavkah. Poleg tega je za dodati, da bo v<br />

naslednjem letu zgodovinsko največ sredstev namenjenih za investicije, skoraj 2 milijardi pa pol,<br />

kar je več kot pol milijarde več kot kadarkoli prej.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

Ampak, ne, slišali smo očitke iz opozicije tudi danes, tekom razprave v državnem zboru, da<br />

vlada še nikoli ni toliko trošila. Tudi Fiskalni svet nekako opozarja, da gre za negospodarno<br />

trošenje. Kako torej to pojasnjujete?<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

<strong>23</strong>


TV Slovenija 1, Odmevi - 22:18 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 14:00<br />

3 / 6<br />

Fiskalni svet ne opozarja, da gre za negospodarno trošenje, ampak opozarja prav na to<br />

proračunsko rezervo, da še ni natančno določeno, čemu je namenjena. Na vladi relativno dobro<br />

vemo in bo tudi v naslednjih dveh, treh tednih jasno, kam bo še večji del teh sredstev. Kot sem<br />

že prej povedal, za boj za energetsko draginjo.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

Gospod Černač, kako vi to ocenjujete v opoziciji? Slišali smo, torej Fiskalni svet bojda pravi, da<br />

ne gre za negospodarno, negospodarno trošenje?<br />

ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />

Ja, Fiskalni svet se je omejil predvsem na to milijardo dvesto, za katero je poraba neznana. To<br />

predstavlja neko, neko, nek riziko za gospodarno rabo javnih sredstev. Tudi iz tega, kar smo do<br />

zdaj slišali, vprašanje, če bo potrebno toliko sredstev nameniti za te ukrepe. Ampak najbolj<br />

pomembno je, da govorimo o rekordnih odhodkih, o 16,7 milijardah evrov. O rekordnem<br />

razkoraku, 3,3 milijarde evrov. In prej ste omenili, kako bodo ljudje to občutili. Občutili bodo to v<br />

denarnicah, kar vlada istočasno prihaja tudi z višjimi davki, z zakonom v višji dohodnini in vsi<br />

ljudje bodo pač plačevali več zarad tega, da si bodo, da se bo ta razkorak pokrilval. Po našem<br />

mnenju tega proračuna, po mnenju Slovenske demokratske stranke rebalansa za prihodnje leto<br />

in proračuna za leto 24' ni mogoče podpreti zarad tega razloga, ki sem ga omenil, pa tudi zaradi<br />

tega, ker so v njem napačne prioritete. Vlada daje migrantom, tistim, ki nezakonito prečkajo<br />

mejo. Iz 9 milijonov na 61 dviguje to postavko in na drugi strani jemlje starejšim, najšibkejšim. Na<br />

področju, samo na področju dolgotrajne oskrbe pri Ministrstvu za zdravje znižuje to postavko iz<br />

97 na 18 milijonov, torej za 79 milijonov evrov. To so po našem mnenju napačne prioritete. Ko<br />

govorimo o proračunu, gre za denar ljudi. Gre za denar, ki prihaja iz davkov ljudi, podjetij in ga je<br />

treba ljudem preko boljših storitev tudi vrniti.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

Dobro. Ampak gospod minister je govoril o razvoju. Slišali smo, kaj vse vlada načrtuje, vi na<br />

drugi strani pravite, da bo investicij manj kot v prejšnji vladi. Kako ste prišli do tega podatka?<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />

Ne, tega nismo dejali. Govorili smo o tam, da je, da je načrtovani obseg investicij tako velik, da je<br />

vprašanja, ali je dejansko realno izvedljiv. Vendar razumemo vlado na tem delu in glede tega<br />

nimamo težav. Investicije so bile utemeljene predvsem na sedanji kohezijski politiki 214/2020 in<br />

na dodatnih sredstvih, ki jih je izpogajala sredi leta 2020 Janševa vlada oziroma gospod Janša<br />

takrat julija meseca v Bruslju. Govorimo o sredstvih in sredstvih načrta za okrevanje, ker je treba<br />

sredstva React v višini 280 milijonov porabiti do konca prihodnjega leta in tukaj mi nimamo<br />

težav. Imamo pa težavo z drugimi odhodki, ki ne gredo v prid ljudi.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

Poglejte, gospod minister, z davčno reformo nekako bi lahko prišlo do dodatne obdavčitve ljudi.<br />

Je čas za to primeren? Nenazadnje smo slišali tudi opozorila s strani OECD-ja, ne, da naj se<br />

davčno razbremeni plače v Sloveniji. Boste vi upoštevali ta nasvet.<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Najprej bi to rekel, da ta mantra, ki se vali že dalj časa, preprosto ne drži. Ves čas gorimo o tem,<br />

da vlada zvišuje davke. Ne zvišuje jih. Janševa vlada je v začetku letošnjega leta sprejela<br />

davčno reformo, ker je izrazito razbremenjevala predvsem tiste z najvišjimi dohodki in mi smo že<br />

pred volitvami in takoj po volitvah navajali, da bomo to reformo razveljavili. Ta reforma bi samo v<br />

naslednjem letu davčne prilive znižala za <strong>23</strong>0 milijonov glede na letošnje. To, kar je vlada<br />

predlagala in dala v parlament, tudi, potrebno je poudariti, upoštevala kar nekaj predlogov<br />

opozicije, pa pomeni samo to, da bo 170 milijonov še vedno manj prilivov v naslednjem letu.<br />

Pravzaprav je razlika v naslednjem letu samo 60 oziroma 70 milijonov, kar je zelo malo in v<br />

24


TV Slovenija 1, Odmevi - 22:18 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 14:00<br />

4 / 6<br />

naslednjem letu, v primerjavi z letošnjim, bodo imeli vsi, še enkrat poudarjam, vsi ljudje višje<br />

dohodke, glede na davčne spremembe. Je pa res, še enkrat, da smo želeli ustaviti tiste<br />

spremembe, ki se dotikajo predvsem tistim, ki imajo največ.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

Gospod Černač, kakšen je vaš pogled na davčno reformo?<br />

ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />

Glejte, davčna reforma, ki je bila sprejeta v času prejšnje vlade spomladi, je bila korak v pravo<br />

smer. Znižala je davek iz dohodnine vsem, ne samo najbogatejšim, kot govori minister. To zelo<br />

dobro ve, ker je splošna olajšava postopno do leta 2025 dvigovala iz 3.500 do 7.500 EUR in v<br />

letošnjem letu se je ta olajšava že dvignila za letošnje leto na 4.500. Vi pa zdaj s tem zakonom jo<br />

ohranjate na 5.000, namestno 5.500, kot bi morala biti prihodnje leto in zaradi tega vi govorite,<br />

da bo nekaj več ostalo ljudem v žepu prihodnje leto. Ampak glede na, na to, kar ste nameravali<br />

na začetku narediti. Tako da vi davke dvigujete, to izhaja tudi iz finančnih posledic tega zakona,<br />

kjer govorite o 170 in 180 milijonov več prilivih v letih 24' in 25'. Torej namesto, da bi davčne<br />

obremenitve ljudem zniževali in s tem omogočili vsem višje plače, delate ravno nasprotno. Še<br />

samo en podatek. Tem s povprečnimi, nizkimi plačami boste vzeli letno okrog 180 milijonov<br />

evrov. Tistim najbogatejšim, kjer dvigujete iz 45 na 50 davčno stopnjo, pa <strong>11</strong> milijonov evrov. Že<br />

to kaže, da ta korak popolnoma v napačno smer. Na drugi strani ste pa povečali plače v javnem<br />

sektorju in s tem obremenili javne finance za vsa naslednje leto v višini približno 600 milijonov<br />

evrov. Tako da to sta 2 podatka, ki govorita, da politika te vlade ni pravilna, ni primerna in da<br />

dodatno obremenjuje ljudi, povečuje izdatke, ki jih bo na koncu treba plačeti. Še posebej zaradi<br />

tega, ker smo zdaj v razmer, ko BDP pripada v 3. kvartalu, prvi kvartal vaše vlade smo padli,<br />

namesto da bi rasli za 1,4 % in napovedi za prihodnje leto so minimalna gospodarska rast. Torej<br />

razmere, ki kličejo h gospodarni rabi javnega denarja, pametnemu načrtovanju in zniževanju<br />

davkov. Dohodninsko reformo spomladi je pomenila 50 milijonov več iz dohodnine letos, ne<br />

manj.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Gospod minister, replika.<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Ja. Povedano je bilo toliko neresnic, da bom rabil nekaj časa, da bom na vse to dogovoril.<br />

Najprej še enkrat. Naslednje leto bodo imeli vsi višje dohodke kot letos. Vsi. Torej ne gre za to,<br />

da mi zmanjšujemo davke oziroma povečujemo davke. Kar se tiče pa te celotne davčne reforme,<br />

ki je bila sprejeta v začetku letošnjega leta, je bila v resnici zelo podobna davčni reformi, ki so jo<br />

Britanci sprejel v avgustu letos. To se pravi, šlo je za znižanje davkov, predvsem najbogatejšim.<br />

Zraven ni bilo to pospremljeno z nobenimi reformami in ni se zmanjševala javna poraba. Ko smo<br />

mi računali, kako bi v petih letih ta davčna reforma Janševe vlade vplivala na finance, na javne<br />

finance, smo prišli do tega, da je zelo podobna, skoraj enak odstotek, kot je britanska reforma.<br />

Britanska reforma je pred pripeljala v enem tednu do kolapsa finančnih trgov v Britaniji. Toliko o<br />

tem. Točno to. Točno to.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

Spoštovana gosta, ker imamo zelo malo...<br />

ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />

...samo stavek...<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

...časa...<br />

ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />

...nič od tega, kar govori minister, ne drži. Demantirajo ga njegovi lastni dokumenti.<br />

25


TV Slovenija 1, Odmevi - 22:18 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 14:00<br />

5 / 6<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Točno tako.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

Bosta se o tem še lahko pogovorila po oddaji.<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Lahko primerjamo številke.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

Torej za oba še eno kratko vprašanje, ker smo res že predolgi, ne. Gospod minister, ste računali<br />

na recesijo, na morebitno gospodarsko krizo v letu 20<strong>23</strong>? Imamo načrt, kako preko javnih financ,<br />

torej pomagati ljudem? Bo 5 milijard rezerve dovolj?<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Vlada ima pripravljenih več scenarijev. Tudi scenarij za najbolj črna razmere. Seveda delamo<br />

vse na tem, da se to ne bi zgodilo. Zadnja napoved, izjemno pomembna, ta ponedeljek je bila<br />

končana misija Mednarodne denarnega sklada. Napoveduje Sloveniji relativno oziroma zelo<br />

visoko rast 1,8 %. Je v primerjavi z drugimi evropskimi državami med najvišjimi odstotki. Tudi<br />

vse ostalo, kar se tiče tega dokumenta, upam, da ga bo tudi opozicija prebrala, je zelo<br />

vzpodbudno, tudi glede ukrepov, ki jih dela ta vlada. Samo še to. Ta dokument je v mednarodnih<br />

krogih najpomembnejši, ker se na podlagi ocen Mednarodnega denarnega sklada investitorji<br />

odločajo, katere obveznice bodo kupovali.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

Gospod Črnač, vas je minister prepričal? Prosim na kratko.<br />

ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

1,8 %, Umar pravi 1,4, OECD pravi 0,5. Vprašanje kaj bo. Ampak vse to so zelo nizki procenti.<br />

Če vzamemo v zakup, da smo imeli lani 8,2 odstotno gospodarsko rast in letos, letos v letošnjem<br />

letu, kljub sedanjemu padcu pod vašo vlado, bo še vedno pozitivna, 5 %. Torej to so razmere, ki<br />

govorijo o tem, da sprejemate napačne ukrepe. Zakaj menite, da je Slovenija padla? Slovenija je<br />

zdaj na repu, predzadnja. Padec imamo. Bili smo v težkih razmerah, tudi v času covid krize, pa<br />

smo bili med najboljšimi. V vrhu. V, v prvem kvartalu vašega vladanja pa smo padli na dno.<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Pri čem smo padli?<br />

ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />

To je posledica. Glede rasti oziroma glede padca bruto družbenega proizvoda. To je posledica<br />

ukrepov, ki ste jih sprejemali v zadnjem obdobju in tudi posledica tistega, kar napovedujete.<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Predvidevam, da gospod Černač pozna, torej zdaj ne vem, ali zavestno zavaja ali pa ne pozna,<br />

kakšna je struktura BDP-ja v 3. kvartalu. Ta padec, o katerem govori, je skoraj v celoti posledica<br />

znižanja zalog in ni nič drugega. In to, kar vi govorite, ni res.<br />

ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />

A pri vseh ostalih je potem posledica zvišanja zalog? Poglejte, vse države so tukaj. Mi smo tukaj<br />

na dnu. Za nami je samo še Latvija.<br />

LUKA SVETINA (voditelj)<br />

Spoštovana gosta, bomo morali nadaljevati po oddaji. Hvala za obisk v našem studiu.<br />

26


TV Slovenija 1, Odmevi - 22:18 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 14:00<br />

6 / 6<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Hvala lepa.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

27


Kanal A, Svet - 18:08 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 02:00<br />

1 / 1<br />

Orban razburil z navijaškim šalom<br />

KANAL A, 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong>, SVET, 18:08<br />

NUŠA LESAR (voditeljica)<br />

No, navijaški šal pa je na včerajšnji tekmi z Grčijo nosil tudi madžarski predsednik Viktor Orban, a je z njim dodobra na<br />

naoge spravil Hrvate. Na šalu je bila namreč podoba tako imenovane Velike Madžarske, torej Madžarske pred prvo<br />

svetovno vojno. Po tej je Madžarska kot ena izmed poraženk vojne izgubila dve tretjini svojega ozemlja in za Madžare<br />

predstavlja enega najbolj mračnih dni v zgodovini njihove države. A provokacije o današnjem premikanju meja v času, ko<br />

se v Evropi bije vojna, so lahko tudi nevarne. Ali je v tem primeru res šlo le za provokacijo ali dejanske težnje po<br />

priključitvi tujih ozemelj, pa Fedja Golež.<br />

FEDJA GOLEŽ (novinar)<br />

Viktor Orbán ovit v šal po nogometni tekmi proti Grčiji, na šalu pa podoba Velike Madžarske, Madžarske, ki je bila pred<br />

stotimi leti za dve tretjini večja.<br />

LOJZE PETERLE (NSi, 26.12.20219)<br />

Nobena nacija ni doživela takega razkosanja po 1. svetovni vojni, kot je to živela Madžarska.<br />

FEDJA GOLEŽ (novinar)<br />

V preteklosti je Viktor Orban že razburja javnost, ko je njegova vlada na Twitterju objavila zemljevid Velike Madžarske, pa<br />

tudi sliko, ki kaže, da njihova stranka sestankuje pod ogromno sliko Velike Madžarske. Ob stoletnici Trianonske pogodbe<br />

so celo razgradili spomenik Veliki Madžarski, ki je zajemala tudi del Slovenije. Naši takratni prekmurski poslanci so takrat<br />

povedali tole.<br />

DEJAN ŽIDAN (nekdanji poslanec SD, 9.5.2020)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Šli bodo korak, korak, korak naprej. In to v tem trenutku mogoče komu iz trenutne desne vlade v Ljubljani zgleda kot<br />

nekaj neresnega, ampak zelo hitro bo prišlo do prepirov.<br />

JOŽEF HORVAT (poslanec NSi, 9.6.2020)<br />

Da se pa ob praznikih, pa vedno obmetavamo, si očitamo neka zgodovinska dejstva, ki jih ne moremo spremeniti, to pa<br />

se mi zdi, da ne bi bilo modro, še manj diplomatsko.<br />

FEDJA GOLEŽ (novinar)<br />

Spomenik krasi tudi plošča z Veliko Madžarsko, pa tudi več kot 12.500 imen krajev, ki so na Madžarskem ali danes<br />

pripadajo drugim državam. Med njimi tudi Bratislava in Zagreb.<br />

LUKA LISJAK GABRIJELČIČ (zgodovinar, 9.6.2020)<br />

Namesto da bi pomenilo neko dostojanstveno spominjanje zgodovinske travme, samo podžiga nezaupanje med<br />

sosedami državami.<br />

FEDJA GOLEŽ (novinar)<br />

Danes smo za komentar stopili v stik s političnimi strankami, z župani, ki deluje v Prekmurju, tudi zgodovinarji, a pred<br />

kamero ni želel nihče. So se pa strinjali, da gre pri poziranju s šalom najverjetneje zgolj za provokacijo. Orban je po<br />

pozivu, naj se opraviči, na Facebooku zapisal, da nogomet ni politika in da naj si ljudje ne domišljajo stvari.<br />

28


Planet TV, Planet 18 - 18:18 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 04:00<br />

1 / 2<br />

Anže Logar zaradi poraza na volitvah zapustil<br />

ljubljanski lokalni odbor<br />

PLANET TV, 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong>, PLANET 18, 18.18<br />

MIRAN TIŠIČ (voditelj)<br />

Po lokalnih volitvah sta najvidnejša predstavnika SDS rezultate videla precej drugače. Medtem ko je Janez Janša slavil<br />

zmago, je Anže Logar zaradi poraza zapustil ljubljanski lokalni odbor. Dejanje, ki ga analitiki že vidijo kot napoved<br />

spopada liberalne in konservativne struje znotraj stranke. Logar bi se lahko odločil tudi za samostojno pot z lastno<br />

stranko, ki verjetno ne bi bila lahka, a bi se s tem znebil SDS-ga nahrbtnika, ki ga je oviral na poti do predsedniškega<br />

stolčka. Vitomir Petrović.<br />

VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />

Lokalne volitve, ki so že drugo nedeljo zapored terjale prihod do volilnih skrinjic, so ponekod prinesle za kandidate<br />

zaključne rezultate, medtem ko se bo drugod treba za županske stolčke ponovno odpraviti na glasovanje. Kljub nizki<br />

udeležbi smo bili v SDS-u uspešni, oceni kmalu po zaprtju volišč Janez Janša.<br />

JANEZ JANŠA (predsednik SDS)<br />

Je bilo na listah Slovenske demokratske stranke izvoljenih že preko 500 svetniku, kar pomeni, da bomo v številu presegli<br />

rezultat izpred štirih let.<br />

VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />

Popolnoma nasprotno pa trenutno drugi najmočnejši lik iz vrst SDS niti 12 ur kasneje, oceni rezultat na županskih<br />

volitvah kot porazen. Zato je Anže Logar po 12 letih dal slovo delovanju na lokalnem področju. Ali to pomeni, da se bo<br />

raje podal v boj za naslednika Janše na čelu SDS?<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

UROŠ ESIH (politični komentator Dela)<br />

Javnost ga vidi kot neposrednega naslednika, ampak gospod Janša gotovo tega ne vidi. Jaz mislim, da gospod Logar in<br />

gospod Janša igrata en primer bolj prefinjeno, rekel bi šahovsko partijo.<br />

VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />

Pri tem je potrebno pozorno prisluhniti tudi besedam izrečenim po porazu na predsedniških volitvah.<br />

ANŽE LOGAR (poslanec SDS)<br />

Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.<br />

VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />

Odgovor na vprašanje česa, pa je nekako ostal lebdeti v zraku.<br />

UROŠ ESIH (politični komentator Dela)<br />

Logar tako hitro ne bo verjetno razkrival svojih končnih ambicij, kajti vemo parlamentarne volitve so čez dobra tri leta.<br />

Prav tako znotraj strankarske volitve SDS-a so šele leta 2025.<br />

VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />

Znakov, da bi izstopil iz SDS-a katerega usmeritve trenutno narekuje izključno Janša, ni na obzorju. Ravno tako pa še ni<br />

čas za napovedovanje novih strank, ocenjujejo analitiki. Če bi se Logar odločil za samostojno pot, bomo konkurenco<br />

SDS-u dobili šele pol leta pred naslednjimi volitvami, napovedujejo.<br />

PETER MERŠE (politični analitik)<br />

29


Planet TV, Planet 18 - 18:18 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 04:00<br />

2 / 2<br />

Je vendarle nekoliko bolj liberalen, nekoliko manj konservativen, kot sama stranka in znotraj stranke imamo tudi več struj.<br />

Nekje dve ali tri vsaj, ki jih morda lahko rečemo Janez Janša drži skupaj.<br />

VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />

Čeprav se zdi politični parket že kar nasičen, bi po več kot 20 letih od ustanovitve NSi, nova liberalna stranka lahko<br />

pritegnila nazaj okoli 100.000 volivcev, ki so pred leti glasovali za desno sredinske stranke in so se skozi leta izgubili.<br />

Logarju te sposobnosti ne zanika niti ljubljanski župan, s katerim sta se že spopadla.<br />

ZORAN JANKOVIĆ (župan Mestne občine Ljubljana)<br />

On je bil na predzadnjih volitvah izjemno korekten kandidat, močan kandidat, močan protikandidat, dobre nastope,<br />

prepoznaven in to, da je odstopil kaže, da na njegovo pokončnost. Jaz mislim, da je izjemno korekten.<br />

VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />

Kako močan politični kapital si je nabral, pa bi lahko postalo jasno že čez leto in pol tudi na volitvah za evroposlance. Gre<br />

za dobro plačano funkcijo, kamor bi lahko Janša Logarja umaknil stran od lokalne politike ali pa obratno, da bi tja odšel<br />

Janša.<br />

PETER MERŠE (politični analitik)<br />

Ni izključeno, vendarle kot dolgoletni premier z dvakratnimi izkušnjami vodenja Evropske unije, z izkušnjami zmage v<br />

osamosvojitveni vojni, je to kader, ki bi v kakšni Natovi ali pa evropski instituciji lahko bil zelo cenjen.<br />

VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />

In tako bi lahko pred upokojitvijo dodal svojim uspehom še eno prestižno funkcijo.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

30


Požareport.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 08:41<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://pozareport.si/post/656335/pri-cemer-vecins...<br />

1 / <strong>11</strong><br />

7 veličastnih, 2. del:<br />

Jamnik stopi iz sence, ker<br />

lahko, zdaj je vse<br />

njihovo. Območja<br />

razdeljena, nečaki<br />

marginalizirali SD.<br />

Pri čemer večinski mediji ob teh brutalnih<br />

kadrovanjih in prikrivanih načrtih notranjega<br />

Golobovega kroga praktično 100-odstotno molčijo ...<br />

Bojan Požar<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Odpri galerijo<br />

Če bo Borut Jamnik res šef uprave banke SID,<br />

Gorazd Podbevšek pa njen prvi nadzornik, je<br />

to, kot bi to državno banko Jamniku preprosto<br />

31


Požareport.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 08:41<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://pozareport.si/post/656335/pri-cemer-vecins...<br />

2 / <strong>11</strong><br />

podarili. (foto: Bobo)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Borut Jamnik , predsednik uprave Modre<br />

zavarovalnice , je pred leti, v neki ožji<br />

družbi sredi ljubljanske restavracije<br />

Glažuta (pritličje Dunajske <strong>11</strong>9, kjer je<br />

tudi sedež Modre zavarovalnice, pa<br />

Kapitalske družbe in ljubljanske<br />

centrale Gen-I , skratka, eden od<br />

epicentrov preostalega slovenskega<br />

državnega premoženja), diskretno<br />

(na)povedal, da bo šel v aktivno politiko<br />

takrat, ko bo - pač tudi na tak način -<br />

primoran zavarovati svoje interese.<br />

Operacija SID<br />

No, Jamnik, zagotovo najslavnejši<br />

nečak * zadnjih dvajsetih let slovenske<br />

32


Požareport.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 08:41<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

https://pozareport.si/post/656335/pri-cemer-vecins...<br />

3 / <strong>11</strong><br />

tranzicije, tokrat res stopa iz sence,<br />

čeprav le delno: kot najverjetnejši novi<br />

predsednik uprave banke SID , edine<br />

preostale slovenske banke v 100-<br />

odstotni lasti države.<br />

Gre sicer za tiho in skrbno varovano<br />

zakulisno kadrovsko operacijo ožjega<br />

kroga Roberta Goloba oziroma<br />

sedmerice veličastnih (več na tej<br />

povezavi ), seveda povsem usklajeno s<br />

predsednikom vlade in Gibanja<br />

Svoboda , ki jo pod kodnim imenom<br />

"Operacija SID" pelje minister za finance<br />

Klemen Boštjančič . Torej tisti minister,<br />

ki znotraj Golobove vlade in koalicije<br />

velja za ključnega eksponenta<br />

Jamnikovih interesov. Da je Operacija<br />

33


Požareport.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 08:41<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://pozareport.si/post/656335/pri-cemer-vecins...<br />

4 / <strong>11</strong><br />

SID popolnoma v rokah Goloba,<br />

Jamnika in Boštjančiča, dokazuje tudi<br />

dejstvo, da Boštjančič pred poslanci<br />

bizarno razlaga, da kadruje on, ne pa<br />

premier, kar potem na sceni sproža<br />

salve smeha.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Jamnikova zahteva je očitno tudi, da se<br />

kot predsednik nadzornega sveta banke<br />

SID umakne Janez Tomšič ( NSi ), ki<br />

sicer ostaja član uprave Slovenskega<br />

državnega holdinga (tak je - zaenkrat -<br />

namreč dogovor med Golobom in NSi),<br />

namesto njega pa vodenje nadzornikov<br />

banke SID prevzema Gorazd Podbevšek<br />

("Jamnikovo" Združenje nadzornikov<br />

Slovenije ), ki med drugim velja za 100-<br />

odstotnega Jamnikovega človeka.<br />

34


Požareport.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 08:41<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

https://pozareport.si/post/656335/pri-cemer-vecins...<br />

5 / <strong>11</strong><br />

Je pa Jamnik očitno tudi zahteval, da<br />

celo Tone Rop ne sme v banko SID, še<br />

zlasti pa ne kot član njene uprave. A to<br />

že sodi tudi med poglavje<br />

marginalizacije Socialnih demokratov ,<br />

čemer pišemo v zadnjem delu tega<br />

članka.<br />

Zato poznavalci lakonično pravijo, da če<br />

bo Jamnik res šef uprave banke SID,<br />

Podbevšek pa njen nadzornik, je to, kot<br />

bi to državno banko Jamniku preprosto<br />

podarili.<br />

Območja interesov in vpliva<br />

razdeljena<br />

Povedano drugače, Borut Jamnik je zdaj<br />

stopil iz sence Dunajske <strong>11</strong>9 zato, ker<br />

o<br />

35


Požareport.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 08:41<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://pozareport.si/post/656335/pri-cemer-vecins...<br />

6 / <strong>11</strong><br />

lahko, saj je -<br />

pod vlado Roberta Goloba<br />

- tako rekoč vse njihovo. Tudi interesna<br />

oziroma vplivna območja so praktično<br />

že razdeljena:<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

- Jamnik dobi edino državno banko in<br />

zadrži vpliv nad Modro zavarovalnico,<br />

KAD (Kapitalsko družbo), delno pa še na<br />

Telekom Slovenije (kjer že ima - vsaj -<br />

dva člana nadzornega sveta) in<br />

novomeško Krko , kjer je tudi sam član<br />

nadzornega sveta.<br />

- Robert Golob je prek osebnih<br />

prijateljev in nekdanjih sodelavcev iz<br />

Gen-I skoraj v celoti prevzel državno<br />

energetiko (razen Elesa , kjer je Golob<br />

sicer nemudoma postavil svoj nadzorni<br />

svet, in Petrola , ki pa ni samo v državni<br />

36


Požareport.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 08:41<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

https://pozareport.si/post/656335/pri-cemer-vecins...<br />

7 / <strong>11</strong><br />

lasti), med njegove zamolčane načrte<br />

pa sodi združitev Gen Energije in HSE ,<br />

Gen-I, ki naj bi se tudi postopoma<br />

privatiziral in hkrati postal skoraj<br />

ekskluzivni prodajalec električne<br />

energije.<br />

- Žigi Debeljaku pa so zaupali<br />

neposredno vodenje desetih milijard<br />

preostalega državnega premoženja,<br />

skozi SDH in DUTB . Pri čemer je<br />

Debeljak temu primerno tudi finančno<br />

nagrajen, saj njegovi mesečni prihodki<br />

skozi SDH, DUTB (slabo banko), Gen<br />

Energijo in Telekom Slovenije znašajo<br />

med 35 in 40 tisoč evrov (bruto).<br />

- No, Milan Kučan in stara partijska elita<br />

(strici) pa so nazaj spet "dobili<br />

37


Požareport.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 08:41<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://pozareport.si/post/656335/pri-cemer-vecins...<br />

8 / <strong>11</strong><br />

Erjavčevo" (prej deset let izgubljeno z<br />

Borutom Pahorjem ), z novo predsednico<br />

republike Natašo Pirc Musar , in Zoran<br />

Janković "zadrži Ljubljano".<br />

Marginalizacija SD<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

So pa Golob in nečaki storili še nekaj:<br />

pri brezkompromisni delitvi povolilnega<br />

plena po aprilskih parlamentarnih<br />

volitvah so že povsem marginalizirali<br />

Socialne demokrate, jih odrinili od<br />

kadrovanja, rezervne poslanske glasove<br />

pa si znotraj državnega zbora z<br />

različnimi manevri - po potrebi - taktično<br />

zagotavljajo pri NSi, kot je to nesporno<br />

pokazalo tudi nedavno glasovanje za<br />

nove (Golobove) nadzornike SDH, torej<br />

38


Požareport.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 08:41<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://pozareport.si/post/656335/pri-cemer-vecins...<br />

9 / <strong>11</strong><br />

Franja Bobinca , Suzano Bolčič Agostini<br />

in Mira Medveška (vir: Učinek metulja ).<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

To, kar Robert Golob tako rad<br />

prodaja naivni javnosti, da generalni<br />

sekretarji vladnih strank pod njegovo<br />

vlado ne bodo kadrovali po državnih<br />

podjetjih, pa je itak samo finta,<br />

manever, da lahko kadrujejo Golob in<br />

njegov notranji krog. Pri čemer<br />

večinski mediji ob teh brutalnih<br />

kadrovanjih in prikrivanih načrtih<br />

notranjega Golobovega kroga<br />

praktično 100-odstotno molčijo.<br />

Viri cinično, vendar pravilno ocenjujejo,<br />

da Matjaž Han , čeprav je minister za<br />

gospodarstvo , ni še nikoli imel tako<br />

39


Požareport.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 08:41<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

https://pozareport.si/post/656335/pri-cemer-vecins...<br />

10 / <strong>11</strong><br />

malo vpliva na kadrovanje znotraj<br />

državnih podjetij (saj, več je skadroval<br />

prej, ko je bil "samo" vodja poslanske<br />

skupine, predsednici stranke SD Tanji<br />

Fajon pa je itak vseeno, zanjo je edino<br />

pomembno, da je ona formalno<br />

ministrica za zunanje zadeve.<br />

Toda iz vrha stranke SD prihajajo tudi<br />

drugačni signali. Da se oni, Socialni<br />

demokrati, pri Golobu že ne bodo grebli<br />

za drobtinice ali Luko Koper , naj Golob<br />

kar sam kadruje, saj s tem prevzema<br />

nase tudi celotno odgovornost. In da<br />

oni (SD) zaradi tega ne bodo rušili vlade,<br />

bodo pa vztrajali pri koalicijski pogodbi.<br />

40


Požareport.si 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek, 08:41<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://pozareport.si/post/656335/pri-cemer-vecins...<br />

<strong>11</strong> / <strong>11</strong><br />

* V primeru Boruta Jamnika to pomeni tudi dobesedno,<br />

fizično, saj je Borut Jamnik najljubši nečak Brede<br />

Pečan ,<br />

nekdanje izolske županje in dolgoletne vplivne<br />

poslanke Socialnih demokratov .<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

41


Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi - 15:35 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 04:00<br />

1 / 2<br />

DZ bo jutri glasoval o proračunskih dokumentih<br />

RADIO SLOVENIJA 1, 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong>, DOGODKI IN ODMEVI, 15:35<br />

KATJA KOTNIK (voditeljica)<br />

Energetski krizi in negotovim okoliščinam pa sta prilagojena tudi proračuna za prihodnji dve leti, ki ju obravnava državni<br />

zbor. O proračunskih dokumentih bodo poslanci glasovali jutri.<br />

ROK KUŽEL (voditelj)<br />

Minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril, da je zaradi energetske krize in visoke inflacije v proračunskih<br />

dokumentih načrtovana visoka rezerva za blažitev negativnih posledic, poleg tega so visoki tudi izdatki za naložbe, s<br />

čimer bo mogoče uresničiti razvojne cilje. Vladne stranke so napovedale podporo proračunoma zaradi njune razvojnosti.<br />

Opozicijski SDS in NSi pa jima bosta nasprotovali zaradi rekordnega primanjkljaja. Zdenka Bakalar.<br />

ZDENKA BAKALAR (novinarka)<br />

Minister za finance Klemen Boštjančič se strinja, da je 3,3 milijarde primanjkljaja veliko, od te vsote je 1,2 milijarde v<br />

rezervi za hitro odzivanje na negativne posledice.<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Ta sredstva bodo skrbno porabljena. Poraba bo temeljila na zakonih, ki jih bo sprejel državni zbor, ukrepi, ki jih bomo<br />

financirali, pa bodo začasni.<br />

ZDENKA BAKALAR (novinarka)<br />

V Svobodi, tako Monika Pekošak, so s proračunskimi dokumenti zadovoljni.<br />

MONIKA PEKOŠAK (Svoboda)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Da ministrice in ministri, na čelu s premierjem mislijo resno, so že dokazali s svojo sposobnostjo fleksibilnega ukrepanja<br />

in to v zavidljivo kratkem času.<br />

ZDENKA BAKALAR (novinarka)<br />

V SD-ju in Levici izpostavljajo naložbe, zlasti na področjih, ki jih vodijo njihovi ministri. Soniboj Knežak. SD.<br />

SONIBOJ KNEŽAK (SD)<br />

Tu je že sedaj potrebno priznati pomembno vlogo ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo, ki uspešno pripravlja vse<br />

potrebno za pospešeno črpanje evropskih in kohezijskih sredstev.<br />

ZDENKA BAKALAR (novinarka)<br />

In Milan Jakopovič Levica.<br />

MILAN JAKOPOVIČ (Levica)<br />

Tudi na drugem področju, ki ga v tej vladi pokriva Levica, to je na področju kulture, sta predloga sprememb proračuna za<br />

leto 20<strong>23</strong> in proračuna za leto 2024, razvojno naravnana.<br />

ZDENKA BAKALAR (novinarka)<br />

Drugačen pogled iz opozicije. Visok primanjkljaj je nevaren zaradi dražjega zadolževanja, še posebej, ker ni jasno zakaj<br />

bo porabljen, je opozoril Jernej Vrtovec NSi.<br />

JERNEJ VRTOVEC (NSi)<br />

Je problem, da s sprejemanjem tega proračuna dejansko kupujemo proračunskega mačka v žaklju.<br />

ZDENKA BAKALAR (novinarka)<br />

42


Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi - 15:35 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 04:00<br />

2 / 2<br />

Tudi v SDS-u opozarjajo na visok primanjkljaj in rekordne odhodke. Suzana Lep Šimenko.<br />

SUZANA LEP ŠIMENKO (SDS)<br />

Najhuje pri tem je, da tega povečanega trošenja državljani ne občutijo. Prav nasprotno, njihovo delo in premoženje<br />

nameravate dodatno obdavčiti.<br />

ZDENKA BAKALAR (novinarka)<br />

Prihodnje leto se bo država zadolžila za 5 milijard, od tega 2 milijardi za odplačilo zapadlega dolga, 3 milijarde pa za<br />

primanjkljaj.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

43


Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:09 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 04:00<br />

1 / 2<br />

Državni zbor ima na mizi proračunske načrte za<br />

naslednji 2 leti<br />

RADIO OGNJIŠČE, 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong>, UTRIP DNEVA, 15:09<br />

DAMJANA MEDVED (voditeljica)<br />

Državni zbor ima ta teden na mizi proračunske načrte za naslednji 2 leti. Sejo je začel s proračunom za leto 20<strong>23</strong>, ki so<br />

ga sprejeli že poslanci prejšnjega sklica pred letom dni. Sedanja vlada pa predlaga nekatere popravke, zaradi česar se<br />

načrtovana poraba povečuje za 25 odstotkov. Opozicija opozarja predvsem na visoko rast odhodkov, ki bodo naslednje<br />

leto najvišji doslej. Previsok se ji zdi tudi primanjkljaj. V koaliciji pa niso skoparili s kritikami na izdatke prejšnje vlade. Več<br />

o poudarkih iz dopoldanske razprave Meta Potočnik.<br />

META POTOČNIK (novinarka)<br />

Finančni minister Klemen Boštjančič je opozoril na trenutne negotove razmere, zaradi česar ni zadovoljen z višino<br />

primanjkljaja.<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Ki proračun 20<strong>23</strong> predvideva 5,3 odstotni primanjkljaj na BDP, vendar ta primanjkljaj je v največji meri posledica razmer<br />

vojne v Ukrajini.<br />

META POTOČNIK (novinarka)<br />

Kljub temu je menil, da sta proračuna razvojno naravnana in nanizal prednostne naloge.<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Investicije v zdravstvo, raziskave in razvoj, ter podporo krepitvi konkurenčnosti gospodarstva. V okviru zelenega prehoda<br />

bodo ključni poudarki na področju trajnostne mobilnosti s posodobitvijo izvajanja javnega potniškega prometa,<br />

posodabljanje železniške infrastrukture in večjega obsega projektov za prehod na obnovljive vire energije.<br />

META POTOČNIK (novinarka)<br />

K predlogu sprememb proračuna za leto 20<strong>23</strong>, so poslanci SDS in NSi vložili 36 dopolnil za prerazporeditev 688 milijonov<br />

evrov porabe. Člani odbora za finance v petek niso podprli nobenega. Da je rekordni primanjkljaj 3,3 milijarde evrov<br />

oziroma 25 % več kot v sprejetem proračunu za leto 20<strong>23</strong>, je opozoril poslanec NSi Jernej Vrtovec, ki se čudi višini<br />

sredstev za blaženje energetske krize.<br />

JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />

Je problem, da s sprejemanjem tega proračuna dejansko kupujemo proračunskega mačka v žaklju. Ne pogovarjamo se o<br />

500 milijonih, pogovarjamo se o 5 milijardah. Mi pa se niti ne vemo kakšni ukrepi bodo to.<br />

META POTOČNIK (novinarka)<br />

Poslanec Levice Milan Jakopovič meni, da so večji odhodki račun za vse odločitve, ki jih je sprejela prejšnja vlada,<br />

predvsem kot predvolilne bombončke v obliki covid dodatkov.<br />

MILAN JAKOPOVIČ (poslanec Levice)<br />

Številne predvolilne poteze v času dveh let trajajoče covid krize so prišle na dan kot dobra zasoljen račun. Prejšnja vlada<br />

je v državni blagajni pustila veliko obveznosti brez ustreznega kritja. Vladna koalicija se je ob nastanku tega seveda<br />

popolnoma zavedala, vendar nismo tu, da bi se držali za glavo, temveč da iz teh okoliščin potegnemo najboljše,<br />

predvsem za ljudi.<br />

META POTOČNIK (novinarka)<br />

Poslanci bodo v proračunu glasovali jutri.<br />

44


Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:09 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 04:00<br />

2 / 2<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

45


Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik - 18:35 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 03:00<br />

1 / 1<br />

Poslanke in poslanci o proračunskih<br />

dokumentih<br />

RADIO SLOVENIJA 1, 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong>, RADIJSKI DNEVNIK, 18:35<br />

ANA ŠTRAVS (voditeljica)<br />

Poglejmo v državni zbor, kjer poslanke in poslanci obravnavajo proračunske dokumente. Potem ko naj bi se prihodnje<br />

leto proračunski primanjkljaj z letošnjih nekaj manj kot dveh milijard evrov, povzpel na 3,3 milijarde se bo ta čez 2 leti<br />

znižal. Minister za finance, Klemen Boštjančič, je poudaril negotove okoliščine.<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Predlog sprememb državnega proračuna za leto 20<strong>23</strong> vključuje tudi ukrepe za blaženje posledic draginje za<br />

gospodinjstva in gospodarstvo. V okviru rezerv za financiranje draginje je načrtovani milijarda 210.000.000 EUR. Ta<br />

sredstva bodo skrbno porabljena. Porabo bo temeljila na zakonih, ki jih bo sprejel državni zbor. Ukrepi, ki jih bomo<br />

financirali, pa bodo začasni, ciljno usmerjeni in učinkoviti.<br />

ANA ŠTRAVS (voditeljica)<br />

Vladne stranke Svoboda, SD in Levica so napovedale podporo proračunoma zaradi njune razvojnosti. Opozicijski SDS in<br />

NSi pa jim bosta nasprotovali zaradi rekordnega primanjkljaja. Jernej Vrtovec, NSi.<br />

JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />

Pri tem je problem, da s sprejemanjem tega proračuna dejansko kupujemo proračunskega mačka v žaklju. Danes<br />

spremljamo ta proračun, še niti ne vemo, kakšni ukrepi bodo to.<br />

ANA ŠTRAVS (voditeljica)<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

O proračunskih dokumentih bodo poslanci glasovali jutri. Premier Robert Golob je kot rečeno predstavil sveženj ukrepov<br />

pomoči gospodarstvu v energetski krizi, med katerimi sta sofinanciranje čakanja na delo in skrajševanje delovnega časa<br />

ter državna pomoč zaradi visokih cen elektrike in plina. Shema v zvezi s tem bo začasna, povečini bo veljalo od 1.<br />

januarja 20<strong>23</strong> do konca leta in je ciljno usmerjena.<br />

ROBERT GOLOB (predsednik slovenske vlade)<br />

Ne gre za eno shemo, ampak serijo njih. Različne sheme, tudi različne omejitve maksimalnih pomoči glede na to kakšen<br />

tip podjetja je. Posebej so izjemno intenzivna, energetsko intenzivna podjetja, posebej tista z večjo uporabo in posebej<br />

tista, ki je pač kjer je energija manjši delež njihovih stroškov.<br />

ANA ŠTRAVS (voditeljica)<br />

Gospodarstveniki upajo, da bodo sheme državne pomoči v skladu s katerimi bo država subvencionirala do 70 % tržne<br />

cene glede na delež porabe v minulem letu delovale. Predsednik Gospodarske zbornice, Tibor Šimonka.<br />

TIBOR ŠIMONKA (predsednik GZS-ja in član uprave SIJ-a)<br />

Da bo ta cena, ki se bo nekje orientirala po nemški borzi, da bo ta cena seveda potem prinesla tako potrebno stabilnost<br />

in pa jasnost glede tega s kakšno ceno električne energije lahko računamo.<br />

ANA ŠTRAVS (voditeljica)<br />

Vlada, ki bo zakonodajne predloge potrjevala prihodnji teden je napovedala, da se bo od danes slišanih pripombah in<br />

predlogih slovenskih podjetij poskušala uskladiti še z evropsko komisijo.<br />

46


Radio Slovenija 1, Zrcalo dneva - 22:03 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 01:00<br />

1 / 1<br />

Državni zbor se je seznanil s predlogom zakona<br />

o izvrševanju proračunov za leti 20<strong>23</strong> in 2024<br />

RA SLOVENIJA 1, 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong>, ZRCALO DNEVA, 22:03<br />

SARA HORŽEN (voditeljica)<br />

Državni zbor se je seznanil s predlogom zakona o izvrševanju proračunov za leti 20<strong>23</strong> in 2024, v katerem sta med drugim<br />

zapisana zvišanje povprečnine za občine in višina letnega dodatka upokojencem, ki bo izplačan junija. Prihodnje leto naj<br />

bi se proračunski primanjkljaj z letošnjih nekaj manj kot dveh milijard evrov povzpel na 3,3 milijarde. Čez 2 leti pa naj bi<br />

se znižal. Minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril negotove okoliščine.<br />

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />

Predlog sprememb državnega proračuna za leto 20<strong>23</strong> vključuje tudi ukrepe za blaženje posledic draginje za<br />

gospodinjstva in gospodarstvo. V okviru rezerv za financiranje draginje je načrtovanih 1.210.000.000 EUR. Ta sredstva<br />

bodo skrbno porabljena. Poraba bo temeljila na zakonih, ki jih bo sprejel državni zbor. Ukrepi, ki jih bomo financirali, pa<br />

bodo začasni, ciljno usmerjeni in učinkoviti.<br />

SARA HORŽEN (voditeljica)<br />

Vladne stranke Svoboda, SD in Levica so napovedale podporo proračunoma zaradi nujne razvojno, njune razvojno.<br />

Opozicijski SDS in NSi pa jim bosta nasprotovali zaradi rekordnega primanjkljaja. Državni zbor se je seznanil tudi z<br />

zaključnim računom državnega proračuna za lansko leto. V nobeni poslanski skupini mu ne nasprotujejo. S tem je končal<br />

obravnavo proračunskih dokumentov. Glasovanje pa je napovedano za jutri.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

47


NOVA 24 TV, Novice - 19:37 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 02:00<br />

1 / 2<br />

Državni zbor obravnaval predloga proračunov<br />

NOVA 24, 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong>, NOVICE, 19:37<br />

INES KUMALIĆ (voditeljica)<br />

Državni zbor novembrsko sejo danes nadaljeval z obravnavo predloga državnih proračunov za prihodnji 2 leti. V opoziciji<br />

so do predloga proračunov kritični in opozarjajo na visoko rast odhodkov, ki bodo prihodnje leto najvišji doslej. S<br />

predlaganimi spremembami proračuna za leto 20<strong>23</strong> se bo poraba v primerjavi z zdaj veljavnim proračunom povečala za<br />

3,3 milijarde evrov oziroma za 25 % na 16 7 milijarde evrov. Leta 2024 so načrtovani sicer nekaj nižji odhodki. A po<br />

besedah poslanke SDS, Suzane Lep Šimenko, še vedno izjemno visoki. Najhuje pa se ji zdi, da državljani tega trošenja<br />

ne občutijo. Ravno nasprotno. Njihovo delo nameravate še obdavčiti, je dejala in spomnila na predlog novele zakona o<br />

dohodnini, ki je tik pred potrditvijo v državni zbor in naj bi med drugim ustavila postopno zviševanje splošne olajšave do<br />

leta 2025. Na najvišji obseg izdatkov v zgodovini Slovenije in na visok primanjkljaj je opozoril tudi poslanec NSi, Jernej<br />

Vrtovec in dejal, da bo pokrivanje primanjkljaja zadolževanje dražje kot je bilo doslej, saj so obrestne mere tudi zaradi<br />

boja proti inflaciji poskočile. V koalicijskih strankah pa po pričakovanjih hvalijo kot razvojna in pripravljena v dobrobit<br />

celotne Slovenije.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

48


NOVA 24 TV, Novice - 19:37 22.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Torek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Trajanje: 02:00<br />

2 / 2<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

49


Zurnal24.si <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda, 07:32<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.zurnal24.si/slovenija/sds-v-boju-proti...<br />

1 / 4<br />

SDS v boju proti Golobovi vladi<br />

dobila nepričakovane zaveznike<br />

Avtor N. Š.<br />

Anže Petkovšek<br />

Prva ustanovna seja Državnega zbora.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Naravovarstveniki in SDS nasprotujejo novemu<br />

zakonu o vladi.<br />

Eno od treh referendumskih vprašanj glede katerega se bomo<br />

opredeljevali v nedeljo 27. novembra, se nanaša na zakon o vladi,<br />

ki ureja sestavo vlade, oziroma število ministrstev. Vlada pod<br />

vodstvom premierja Roberta Goloba bi ustanovila še tri dodatna<br />

ministrstva, in sicer ministrstvo za solidarno prihodnost, za<br />

visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za naravne vire in prostor.<br />

To je povzročilo trenja tudi znotraj vlade. Več o tem v<br />

članku Zaradi tega referenduma iskrice v vladni koaliciji.<br />

Ustanovitvi novih ministrstev je takoj nasprotovala opozicijska<br />

SDS. Kot so večkrat poudarili, zakonu nasprotujejo predvsem<br />

zaradi finančnih vzrokov. Nazadnje je poslanec SDS Branko<br />

Grims v soočenju z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović<br />

Hovnik na N1 zatrdil, da gre za "izčrpavanje Slovenk in<br />

50


Zurnal24.si <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda, 07:32<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.zurnal24.si/slovenija/sds-v-boju-proti...<br />

2 / 4<br />

Slovencev ter podjetništva, ki ga trenutna vlada izvaja z<br />

višanjem davkov in visoko inflacijo" ter da vse to plačujejo<br />

slovenski davkoplačevalci.<br />

Sanja Ajanović Hovnik mu je pojasnila, da zakon finančnih<br />

posledic sploh ne predvideva, temveč gre za reorganizacijo<br />

državnega aparata. Bodoči ministri so trenutno državni<br />

sekretarji, kar pomeni, da bo razlika v plači minimalna . "Nekoliko<br />

smešno je, da stranka, ki je tik pred zaključkom svojega<br />

mandata pospešeno zaposlovala za nedoločen čas, govori o<br />

povečanju administrativnega aparata," je še dodala.<br />

Druga opozicijska stranka NSi referenduma o vladi sicer ne<br />

podpira.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Državni zbor/Sušnik Matija<br />

Skrbi jih, da bo vlada okolje izročila energetiki<br />

So pa v SDS v svojih prizadevanjih dobili precej nepričakovane<br />

zaveznike - okoljevarstvenike. Te skrbi, da bo nov zakon<br />

"razgradil" ministrstvo za okolje in prostor (MOP), okolje pa bo<br />

vlada izročila energetikom.<br />

51


Zurnal24.si <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda, 07:32<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.zurnal24.si/slovenija/sds-v-boju-proti...<br />

3 / 4<br />

"Nasprotujemo prenosu upravnih postopkov na področju okolja<br />

v isti resor z energetiko, saj gre za nezdružljiv konflikt interesov,<br />

katerega rezultat bo popolna podreditev okolja in narave<br />

investitorskim interesom energetike. To je za leto <strong>2022</strong> za vlado<br />

razvite države, ki se zaveda podnebne krize in krize biotske<br />

raznovrstnosti, nesprejemljivo. Zato na referendumu novele<br />

zakona o vladi ZVRS-J ne podpiramo!"<br />

Poziv so podpisali številni znanstveniki, naravovarstveniki in<br />

društva, med njimi dr. Mihael Jožef Toman, dr. Peter<br />

Trontelj, dr. Dušan Devetak, dr. Aleš Snoj, dr. Maja<br />

Zagmajster , Društvo za preučevanje rib Slovenije –<br />

Spremljaj nas:<br />

DPRS, Morigenos - slovensko društvo za morske sesalce<br />

Morigenos, Herpetološko društvo - Societas herpetologica<br />

slovenica Herpetološko društvo - Societas herpetologica<br />

slovenica, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev<br />

Slovenije DPOMS - Društvo za proučevanje in ohranjanje<br />

metuljev Slovenije, Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne<br />

dediščine, EKO Anhovo in dolina Soče, društvo za naravovarstvo<br />

in okoljevarstvo Eko Anhovo in dolina Soče, Balkan River Defence<br />

in drugi.<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Kot so pojasnili, področje energetike trenutno sodi pod<br />

ministrstvo za infrastrukturo, medtem ko upravni postopki, v<br />

katerih se presoja dopustnost in vpliv energetskih investicij na<br />

okolje, potekajo na drugem ministrstvu, torej na MOP. "Taka<br />

delitev daje vsaj nek videz neodvisnosti upravnih postopkov, v<br />

katerih se odloča o sprejemljivosti visokih, tudi več<br />

stomilijonskih investicij, ki posegajo v okolje. Po novem zakonu o<br />

vladi ZVRS-J pa bosta obe polji združeni v istem resorju," so<br />

zapisali.<br />

Ocenili so, da je taka združitev v isti resor "nedopustna in pomeni<br />

podreditev okolja energetiki" , saj da so interesi varovanja okolja<br />

in interesi investitorjev, tudi investitorjev s področja energetike,<br />

"praviloma v konfliktu in povsem nasprotni".<br />

52


Zurnal24.si <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda, 07:32<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

https://www.zurnal24.si/slovenija/sds-v-boju-proti...<br />

4 / 4<br />

"Okolje in narava sta za investitorje le ovira, zato je ločenost teh<br />

polj nujna in edina zagotavlja varovalko pred škodljivimi trajnimi<br />

posegi v okolje in naravo," so poudarili.<br />

In če so nazadnje, pri referendumu za vodo, skupno nastopili<br />

proti vladi Janeza Janše , bodo tokrat nastopili proti vladi<br />

Roberta Goloba. "Pozivamo, da ponovno povzdignemo glas, kot<br />

smo ga pri lanskem referendumu za vodo, in glasujemo PROTI<br />

spremembi Zakona o vladi in s tem preprečimo monopol<br />

energetike nad okoljem."<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

53


Nedeljski dnevnik <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 15<br />

Površina: 987 cm 2 1 / 3<br />

Površina: 987 cm 2 54<br />

Šepet<br />

Nedeljskega<br />

Irglova in Logar prenovitelja SDS<br />

Skupaj bi<br />

lahko ustvarila žlahtno desnosredinsko stranko, kot jo je pred<br />

več kot dvajsetimi leti iz Slovenske ljudske stranke in Stranke krščanskih<br />

demokratov želel ustvariti evropski akademik dr. Ludvik Toplak<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Šepetata:<br />

Aleksander Lucu, Alenka Žavbi<br />

Bo pač zabavno, kajti vse kaže, da bodo<br />

nagle misli prehitevale jezik novomu<br />

razkazujejo svoje neznanje, raz-<br />

jo na prvi državni televiziji in brez sraizvoljene<br />

predsednice države Nataše lagajo, kar so prebrali v strankarskih<br />

Pirc Musar. Tudi zaradi svojega volilnega<br />

slogana »Ne bom tiho« bo ver-<br />

je dobil pri volivcih, lahko celo uve-<br />

biltenih, da bi Anže Logar kredit, ki ga<br />

jetno zlezla v bližino hrvaškega predsednika<br />

Zorana Milanoviča, tudi izpeljskega<br />

noriškega kraljestva. Samo<br />

ljavil proti belemu panterju iz grosuvoljenega<br />

z močno podporo hrvaške medklic: v Srbiji je nedavno prišlo na<br />

SD in njenih zgodovinsko prekaljenih<br />

borcev. Milanovič seka po zunamehu,<br />

da črni panter kot vrsta živali<br />

trg pivo Črni panter ob velikem posnji,<br />

politiki, Evropski uniji, hrvaških v bistvu sploh ne obstaja.<br />

braniteljih iz domovinske vojne, ocenjuje<br />

delo ministrov, najbolj pa gre-<br />

zamišljata povsem drugače. Zato sta<br />

Logar in Irglova si svojo politično pot<br />

ni življenje predsedniku hrvaške vlade<br />

Andreju Plenkoviču.<br />

mladosti. Anže je vlekel lok kot vio-<br />

nedavno obudila speče spomine iz<br />

lončelist, Eva pa je tudi skoraj solistka<br />

na violini. Tako sta zadala zgodo-<br />

Vsi panterji Janeza Janše<br />

Če je novinarski kolega Zoran Potič vinski udarec stranki SDS, ki ideološko<br />

temelji na razpoloženjski na-<br />

v Dnevniku izjemno pronicljivo označil<br />

predsedniškega kandidata Anžeta rodnozabavni glasbi. Anže in zlasti<br />

Logarja, da je noter prazen, okoli njega<br />

pa nič ni, je bila toliko bolj nad oddaljena<br />

Eva sta s svojim oblačenjem močno<br />

poražencem<br />

navdušena njegova stran-<br />

bolj iz časov Kralja na Betajnovi Iva-<br />

tudi od strankarske mode<br />

karska oboževalka Eva Irgl, ki ji niti na Cankarja. Oba sta pač ubrala obnašanje,<br />

ki sta ga pridobila v kultivi-<br />

slučajno ni ušlo, da bo zanjo Anže za<br />

vedno zmagovalec. Prehitel je manire ranem družinskem okolju. SDS je namreč<br />

postala za časom sopihajoča<br />

Janeza Janše. Sicer v SDS v pogovoru<br />

priznavajo, da je stari strankarski, stranka, v kateri se ne počuti več<br />

nekdaj udarni stroj vedno bolj nebogljen,<br />

kar se je nedavno vsem na očeh<br />

najbolje niti lovec Žan Mahnič,<br />

ki naglo navezuje prijateljstva<br />

pokazalo v parlamentu ob neuspešnem<br />

naskoku na notranjo ministri-<br />

z mladimi iz drugih parlamentarnih<br />

strank. Zato je<br />

<br />

co Tatjano Bobnar. Poslanski veteran<br />

Branko Grims je spravljal v obup<br />

povsem jasen tudi zbližek para<br />

Logar-Irgl s presenetljivo idealistično<br />

predstavo o bodoči SDS. Brez<br />

celo svojo sosedo v parlamentarnih<br />

klopeh, poslanko<br />

zadrege naj<br />

NSi Vido Čadonič<br />

bi jo enostavno prevzela<br />

Špelič, ki je s kretnjami, obračanjem<br />

Eva Irgl in iz nje z Anžetom Logarjem<br />

stran in<br />

ustvarila žlahtno desnosredinsko<br />

pomenljivimi pogledi dala jasno<br />

vedeti, da ima dovolj.<br />

stranko, kot jo je pred več kot dvajsetimi<br />

leti iz Slovenske ljudske<br />

Umni desni politični analitiki, ki sedaj<br />

stranke<br />

in Stranke krščanskih demokra-<br />

v krdelih dnevno dobesedno nastopa-<br />

tov želel ustvariti evropski akademik<br />

dr.<br />

Ludvik Toplak. Samo medklic: h<br />

kandidatki Ludvika Toplaka za predsednico<br />

države, res<br />

ugledni evropski<br />

pravnici dr. Verici Trstenjak, je dovolj<br />

zgodaj prišel namig - da ne bi niti slučajno<br />

kandidirala!<br />

Na predvolilnih soočenjih je dal Logar<br />

jasno vedeti, da ga<br />

žali spraševanje<br />

o trgovini z državo, ki jo Janez<br />

Janša omogoča bratu Rajku, enemu<br />

največjih evropskih državnih »liferantov«<br />

kemičnih svinčnikov. Ni<br />

jasno,<br />

kolikokrat so<br />

bila preprodana domnevno<br />

vrhunska pisala<br />

v ogromnih<br />

količinah med predsedovanjem Slovenije<br />

EU. Od smeha bi pokali evropski<br />

uradniki, če bi izvedeli, kako zajetne<br />

količine kemičnih svinčnikov<br />

so<br />

po podatkih slovenskega zunanjega<br />

ministrstva znosili z Brda domov.<br />

Istočasno je podjetje<br />

iz kroga Rajka<br />

Janše državi dobavilo 70.000 medalj<br />

za veterane slovenske osamosvojitve.<br />

Za že plačanih okoli 300.000 evrov<br />

kot pločevina sedaj ležijo v skladišču.<br />

Vse so ostale politično<br />

nepotešene<br />

Kaj se lahko zgodi Evi Irgl in Anžetu<br />

Logarju, ki mu evropska desnica namiguje<br />

na visoki uradniški položaj v<br />

Bruslju ali pa na dostop do vrhunske<br />

dobro plačane službe, ki se<br />

že sedaj<br />

delijo za delo v Ukrajini, ko se bo<br />

začela zahtevna obnova države,<br />

tako<br />

gradbena kot politična? Vse znane<br />

dame, gospodične in gospe, ki so<br />

Janezu Janši služile od njegove prve<br />

prepoznavnosti z afero tajnih dokumentov<br />

JLA, so večinoma ostale poslovno<br />

in<br />

politično nepotešene. Med<br />

slovenskimi novinarkami trenutno<br />

najbolj strastna zagovornica janšizma


Nedeljski dnevnik <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 15<br />

Površina: 987 cm 2 2 / 3<br />

Površina: 987 cm 2 55<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Vida Petrovčič ni doživela niti televizijskega<br />

vrhunca s<br />

šefovskim položajem,<br />

tako da še vedno bolj osamljeno,<br />

a maščevalno razpoložena živi v<br />

hišici na Zaplani nad Vrhniko. Samo<br />

medklic: pokojni Janez<br />

imel hišo<br />

Zaplana je pač<br />

Drnovšek je<br />

dovolj daleč stran od Vide!<br />

velika planota.<br />

Sicer pa je bila za časa prve vlade Janeza<br />

Janše z vsemi pravicami kadrovanja,<br />

razdeljevanja dobrin in nadzora<br />

obdarjena že rahlo pozabljena Andrijana<br />

Kosem Starina. Samo pomislila<br />

je, da bi lahko prevzela odločilno<br />

mesto v stranki SDS, in že je izginila<br />

s scene. Sedaj »kelnari« v družinskem<br />

bifeju v<br />

Ljubljani. Glas stranke<br />

SDS na prvi državni televiziji, ki se<br />

vedno trese od razburjenja, ko je gost<br />

Odmevov prvak SDS, Rosvita Pesek<br />

je<br />

dobila za nagrado Prifarske muzikante.<br />

Obljuba, da bi<br />

jo stranka podprla<br />

na predsedniških volitvah, je bila<br />

snedena. Nepozabni nekdanji družici<br />

Zmaga Jelinčiča Poloni Dobrajc, ki<br />

so jo »don juani« SDS prepričali, da<br />

je leta 2000 s svojim glasom zrušila<br />

vlado dr. Janeza Drnovška, in ji obljubljali<br />

nebesa na zemlji, je<br />

zatohla državna služba, v<br />

ostala le<br />

veselje pa<br />

sprehajanje psov. Samo medklic: trenutno<br />

vlogo don juana v stranki SDS<br />

je prevzel vedno modno zlikan Franc<br />

Breznik in kar dobro mu gre! Kaj pa<br />

se lahko zgodi Evi Irgl, če bi se zares<br />

hotela zavihteti na vrh stranke SDS?<br />

SDS je na enaindvajsetletno Evo Irgl,<br />

radijsko in<br />

televizijsko voditeljico, ki<br />

je tudi pisala za revijo Mag, ko sta<br />

revijo še<br />

obvladovala Danilo Slivnik<br />

in<br />

Janez Markeš, postala pozorna<br />

julija 1998, ko je na ljubljanskem<br />

gradu usmerjala zabavanje gostov na<br />

petdesetem rojstnem dnevu Lojzeta<br />

Peterleta. Z dovolj lepimi obljubami<br />

so jo zvabili v stranko, v kateri je<br />

sedaj poslanka neprekinjeno od leta<br />

2004. Okoli nje je bil vedno gost<br />

promet oboževalcev, vendar je<br />

v<br />

sedaj<br />

finalu zmagal pevec raznih viž Davor<br />

Božič, sin<br />

Zvezde Žorž, mogočne<br />

sekretarke nekdanjega socialističnega<br />

turističnega giganta Kompasa,<br />

sedaj pa neizmerne podpornice sinove<br />

izbranke. Davorjev oče Jože Božič<br />

je bil iz<br />

Pivovarne Union zvabljen v<br />

upravo strankarske vode SDS<br />

Costello,<br />

ki<br />

je sedaj končala v rokah Arabcev.<br />

Davorjeva polsestra, upokojena<br />

starleta, sedaj svetovalka za pomoč<br />

damam, Pika Božič že<br />

nekaj let krasi<br />

vzglavje predsednika uprave Zavarovalnice<br />

Triglav Andreja Slaparja,<br />

sina slavnega slovenskega generala<br />

Janeza Slaparja, nekdaj soborca<br />

Janeza Janše. Vse lepo od SDS do<br />

SD, vsi zbrani, vsi prijatelji. Na tak<br />

način bi<br />

politično spravo lahko izpeljala<br />

tudi Irglova in Logar, v bližini<br />

pa<br />

bi nasvete delila še predsednica<br />

države NPM. V<br />

V SDS v pogovoru<br />

priznavajo, da je stari<br />

strankarski, nekdaj<br />

udarni stroj vedno bolj<br />

nebogljen, kar se<br />

je<br />

nedavno vsem na očeh<br />

pokazalo v parlamentu<br />

ob neuspešnem naskoku<br />

na notranjo ministrico<br />

Tatjano Bobnar.<br />

Janez Slapar,<br />


Nedeljski dnevnik <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 15<br />

Površina: 987 cm 2 3 / 3<br />

Površina: 987 cm 2 56<br />

aktualni<br />

»don juan«<br />

SDS<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

>m<br />

i.<br />

mgr<br />

Eva Irgl in Anže Logar, prevzela bi SDS.


Dnevnik <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 2<br />

Površina: 210 cm 2 1 / 1<br />

Površina: 210 cm 2 57<br />

Dolgotrajna oskrba<br />

Sprememba zakona o<br />

dolgotrajni<br />

oskrbi, ki<br />

jo je sprejela<br />

vladna koalicija, ima v<br />

osnovi zgolj dva poudarka:<br />

politika želi zagotoviti dodatnih<br />

30 milijonov evrov za<br />

dvig plač ter kadrovsko krepitev<br />

v<br />

zdravstvu in socialnem<br />

varstvu. Hkrati bi začetek<br />

izvajanja lani<br />

sprejetega zakona,<br />

ki<br />

sistemsko ureja področje<br />

dolgotrajne oskrbe, radi<br />

zamaknili za dodatno leto.<br />

prej, a so si strokovnjaki in oskrbovanci<br />

želeli, da bi bil končno sprejet<br />

osrednji, področni zakon o<br />

dolgotrajni<br />

oskrbi.<br />

Veljavni zakon tako zdaj določa, da<br />

je dolgotrajna oskrba »niz ukrepov,<br />

storitev in aktivnosti, namenjenih<br />

osebam, ki<br />

starostne oslabelosti,<br />

so zaradi posledic bolezni,<br />

poškodb, invalidnosti,<br />

pomanjkanja ali<br />

intelektualnih sposobnosti v<br />

izgube<br />

daljšem<br />

časovnem obdobju, ki ni krajše od<br />

treh mesecev, ali<br />

trajno odvisne od<br />

pomoči drugih oseb pri opravljanju<br />

osnovnih in podpornih dnevnih opravil«.<br />

Kot<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Vladna koalicija je namreč ugotovila,<br />

da je vsebina<br />

osnovnega zakona o<br />

dolgotrajni oskrbi (ki je bil sprejet<br />

lani decembra) tako pomanjkljiva, da<br />

ne omogoča izvajanja v<br />

je že<br />

praksi, četudi<br />

prvoten zakon za začetek izvajanja<br />

ključnih ukrepov predvidel enoletni<br />

zamik. (Ministrstvo za<br />

zdravje<br />

je sicer vmes tudi že pripravilo nov<br />

predloga zakona, s katerim naj bi<br />

stari zakon razveljavili.)<br />

Dodatnemu zamiku izvajanja zakona<br />

in povišanju sredstev za 30<br />

milijonov evrov pa<br />

na referendumu<br />

nasprotujeta stranki SDS in NSi, ki<br />

sta lani decembra zakon o<br />

dolgotrajni<br />

oskrbi sprejeli. Prepričani sta, da<br />

je zakon dober in daje prehodno obdobje,<br />

ki ga predvideva prvotni zakon,<br />

dovolj dolgo za<br />

pripravo celovite<br />

uveljavitve zakona z letom 20<strong>23</strong>.<br />

Lani sprejet zakon sicer določa<br />

definicijo dolgotrajne oskrbe,<br />

zdravstvenega oziroma<br />

torej<br />

socialno-<br />

-skrbstvenega ukrepanja, ki je namenjeno<br />

vsem obnemoglim, dolgotrajno<br />

bolnim in preostalim, ki ne<br />

morejo skrbeti sami zase.<br />

Gre za zakonodajo,<br />

ki<br />

jo Slovenija potrebuje<br />

že vsaj dve desetletji, a je bila lani<br />

decembra, tudi po mnenju stroke,<br />

sprejeta preveč na hitro. Dolgotrajna<br />

oskrba se je v Sloveniji na podlagi<br />

različnih predpisov resda izvajala že<br />

je bilo zapisano, želi koalicija<br />

doseči dodaten odlog izvajanja<br />

tega zakona, da bi v vmesnem času<br />

našli način, kako njegove določbe izvajati<br />

v praksi. Zato želi, da bi<br />

ljudje<br />

na referendumu obkrožili za.<br />

Tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanju<br />

Slovenije (ZZZS) so prepričani,<br />

Na neizvedljivost zakona<br />

o<br />

dolgotrajni oskrbi poleg<br />

ZZZS<br />

da zavarovanci zaradi pravne<br />

negotovosti in<br />

pomanjkljivosti (Janševe)<br />

zakonodaje sploh ne bi mogli<br />

pridobiti novih pravic do dolgotrajne<br />

oskrbe. Ne glede na dodatni zamik<br />

uveljavitve osnovnega zakona pa<br />

dolgotrajna oskrba lahko še<br />

se<br />

naprej<br />

izvaja po drugih zakonih, ki trenutno<br />

veljajo, zagotavljajo. Na neizvedljivost<br />

zakona, ki gaje sprejela Janševa<br />

koalicija, poleg ZZZS opozarjajo tudi<br />

izvajalci oskrbe, Zveza<br />

društev upokojencev<br />

Slovenije, Skupnost socialnih<br />

zavodov Slovenije in predstavniki<br />

civilne družbe. x<br />

opozarjajo tudi izvajalci<br />

oskrbe, Zveza društev<br />

upokojencev Slovenije,<br />

Skupnost socialnih zavodov<br />

Slovenije in predstavniki<br />

civilne družbe.<br />

ušk


Dnevnik <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 2<br />

Površina: 618 cm 2 1 / 2<br />

Površina: 618 cm 2 58<br />

O ČEM BOMO ODLOČALI V NEDELJO<br />

Pomembno ljudsko glasovanje, zlasti o usodi<br />

RTV Slovenija<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Volilci bodo v<br />

nedeljo, 27 novembra, odločali na treh zakonodajnih<br />

referendumih<br />

- o<br />

spremembi zakona o vladi,<br />

ki predvideva tri dodatna ministrstva, o spremembi zakona<br />

o<br />

dolgotrajni oskrbi ter o spremembi zakona o RTV<br />

Slovenija, kjer je resno ogrožena novinarska avtonomija.<br />

Gre za<br />

prestižno merjenje moči: na eni strani stoji Golobova<br />

koalicija, ki se zavzema, da bi na referendumih<br />

glasovali trikrat za; na drugi strani pa Janševa SDS, kije<br />

trikrat proti. Predvsem pri zakonu o vladi gre za politično<br />

nagajanje novi koaliciji.<br />

/ Uroš Škerl Kramberger<br />

Referendume, ki bodo izvedeni v nedeljo,<br />

27. novembra, je začrtala stranka<br />

SDS, ki je oktobra zbrala 157.138<br />

podpisov za razpis referenduma. SDS<br />

volilce prepričuje, da<br />

je treba zakone,<br />

ki jih je sprejela koalicija pod<br />

vodstvom premierja Roberta Goloba,<br />

zavrniti, saj da so naravnani proti interesom<br />

ljudi. Predsednik SDS Janez<br />

Janša je izvedbo referendumov napovedal<br />

kot množično dejanje »neposredne<br />

demokracije«. Manjša opozicijska<br />

stranka N Si se v referendumsko kampanjo<br />

ni vključila, vseeno pa svoje volilce<br />

prepričuje, naj zavrnejo zakona o<br />

RTV in o dolgotrajni oskrbi. Tretjemu,<br />

zakonu o vladi, v NSi ne nasprotujejo,<br />

saj<br />

koalicije pod vodstvom premierja<br />

Roberta Goloba ne<br />

oblikovanju ministrstev.<br />

želijo ovirati pri<br />

V vladni koaliciji pa so enotni v<br />

prepričanju, da je zakone na referendumih<br />

treba potrditi z<br />

Rezultat odvisen tudi od udeležbe<br />

Na zakonodajnih referendumih<br />

27. novembra bo lahko glasovalo<br />

1.695330 volilnih upravičencev. Referendumska<br />

zakonodaja določa,<br />

daje zakon na referendumu zavrnjen,<br />

če<br />

proti njemu glasuje večina<br />

volilcev, ki so veljavno glasovali,<br />

pod<br />

pogojem, da proti zakonu<br />

glasuje najmanj petina volilnih<br />

upravičencev. Proti uveljavitvi posameznega<br />

zakona bi tako moralo<br />

glasovati vsaj 339-066 volilcev. če<br />

tega števila glasov SDS ne bo zbrala,<br />

bodo zakoni, ki jih je sprejela<br />

Golobova koalicija, ostali v<br />

veljavi<br />

in se bodo lahko začeli izvajati.<br />

SDS je sicer na zadnjih volitvah<br />

aprila zbrala okoli 280.000<br />

glasov.<br />

H<br />

glasom<br />

za, saj so za Slovenijo dobri. -»<br />

glasovanju proti zakonoma o<br />

RTV in o dolgotrajni oskrbi poziva<br />

tudi stranka NSi, ki je na volitvah<br />

zbrala skoraj 82.000<br />

Rezultatov volitev sicer ni<br />

neposredno vzeti za<br />

glasov.<br />

izhodišče<br />

mogoče<br />

preštevanja potencialnih glasov;<br />

udeležba na referendumih je običajno<br />

nizka, na aprilskih volitvah<br />

pa je bila izrazito visoka. Vendar<br />

so trije referendumi, podobno<br />

kot nedavne predsedniške volitve,<br />

v<br />

politični percepciji nekakšno<br />

nadaljevanje aprilskih volitev;<br />

predvsem gre za vprašanje, ali bo<br />

ljudstvo zavrnilo razdiralno oziroma<br />

zavojevalno politiko SDS<br />

Janeza Janše osebno. x STA, ušk<br />

in<br />

Referendumska akcija SDS pri<br />

podpornikih strank koalicije<br />

tako<br />

velja za demagoško politično potezo,<br />

katere namen je blokiranje<br />

nove vlade, ustvarjanje napetosti<br />

in ohranjanje političnih pozicij, na<br />

katerih se<br />

utemeljujeta radikalna<br />

desnica ter njen ideološki boj.<br />

Od<br />

referenduma bo odvisna predvsem<br />

usoda RTV<br />

Slovenija, kjer sta resno<br />

ogrožena novinarska avtonomija in<br />

profesionalno izvajanje javne službe.<br />

Stroko skrbi tudi opozicijsko<br />

nasprotovanje spremembi zakona<br />

o<br />

dolgotrajni oskrbi. Pri zakonu o<br />

vladi pa gre predvsem za politično<br />

nagajanje novi koaliciji.<br />

V nadaljevanju vsako od referendumskih<br />

vprašanj podrobneje<br />

analiziramo. x<br />

V vladni koaliciji so enotni<br />

v prepričanju, da je zakone<br />

na referendumih treba<br />

potrditi z glasom za, saj so za<br />

Slovenijo dobri.


Dnevnik <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 2<br />

Površina: 618 cm 2 2 / 2<br />

59<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!


Dnevnik <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 3<br />

Površina: 3<strong>23</strong> cm 2 1 / 1<br />

Površina: 3<strong>23</strong> cm 2 60<br />

Golob bi reorganiziral vlado<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Kot več premierjev doslej si je<br />

tudi premier Robert Golob ob<br />

letošnjem sestavljanju vladne<br />

koalicije zamislil, da bi<br />

reorganiziral<br />

nekaj ministrstev.<br />

Način vodenja vlade je bil<br />

doslej domena vsakokratnih<br />

koalicijskih dogovorov.<br />

Ministrstva iz mandata v mandat<br />

spreminjajo imena, področja se<br />

združujejo in razdružujejo, odpirajo<br />

se tudi nova; razlogi za to so kompleksni,<br />

včasih tudi kontroverzni,<br />

splošno pa je<br />

na<br />

doslej veljalo, da gre<br />

za pravico vsakokratne zmagovite<br />

politike, da si<br />

organizira vladne pisarne.<br />

To pravico Golobovi koaliciji<br />

priznava tudi opozicijska stranka<br />

NSi. Janševa SDS pa se je - prvič po<br />

osamosvojitvi Slovenije - odločila<br />

preoblikovanje vlade, ki vedno po<br />

volitvah poteka s spremembo zakona<br />

o vladi, blokirati z referendumom.<br />

Golobova ideja je, da bi vlado po<br />

Ideja Roberta Goloba je, da bi<br />

vlado po novem sestavljalo<br />

dvajset ministrov, torej trije več<br />

kot doslej.<br />

novem sestavljalo dvajset ministrov,<br />

torej trije več kot doslej. Sprememba<br />

s kadrovskega stališča ne bi bila<br />

velika: na ministrska mesta bi postavili<br />

sedanje državne sekretarje. S<br />

preoblikovanjem resorjev bi tako<br />

dobili novega ministra za solidarno<br />

prihodnost, kar naj bi postal Luka<br />

Mesec,<br />

za visoko šolstvo, znanost in<br />

inovacije, kar naj bi postal sedanji<br />

minister za izobraževanje, znanost in<br />

šport Igor Papič, ter za naravne vire<br />

in prostor, kar naj bi postal sedanji<br />

okoljski minister Uroš Brežan. Obenem<br />

bi status Službe vlade za razvoj<br />

in evropsko kohezijsko politiko ter<br />

Službe vlade za digitalno preobrazbo zahteva prilagoditev in odzivnost ministrstev;<br />

obenem, opozarjajo, je iz-<br />

pretvorili v status ministrstev.<br />

SDS v pobudi za referendum trdi, vajanje nalog nove vlade lahko uspešnejše<br />

ob drugačni organizaciji. Kot je<br />

da večje število ministrstev pomeni<br />

večje stroške, torej finančno breme bilo zapisano, je to dejansko v vseh<br />

za proračun, in da razdelitev treh mandatih doslej lahko storila vsaka<br />

sedanjih resorjev na tri dodatne ne vlada, ravno na podlagi premisleka in<br />

bo prinesla boljšega vodenja države. pogovorov o tem, kako vladati uspešneje<br />

od prejšnje vlade. Golobova ko-<br />

V Golobovi koaliciji pa želijo, da bi<br />

na referendumu ljudje oddali glas za alicija zagotavlja, da bodo ministrstva<br />

spremembo zakona o vladi, saj da ravno z razdelitvijo postala bolj vitka,<br />

sedanja struktura vlade zaradi spremenjenih<br />

družbenih razmer in potreb in učinkovita. x<br />

zato pa tudi bolj operativna, odzivna<br />

ušk<br />

Robert Golob


Primorske novice <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 8<br />

Površina: 3.321 cm 2 1 / 4<br />

Slovenija • Rezultati lokalnih volitev<br />

Vse pravijo,<br />

da so<br />

zmagale<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Rezultate nedeljskih lokalnih volitev si stranke<br />

interpretirajo po svoje. Vsaka namreč izpostavlja<br />

število bodisi županov bodisi svetnikov, izvoljenih z<br />

njihovo podporo, oziroma tisti del izidov, kjer so<br />

dosegle cilj, ki ga štejejo kot uspeh. Prva je volilno<br />

zmago razglasila SDS, a so tudi druge stranke<br />

izpostavljale nekatere izide, kjer so boljše.<br />

• Predsednik vlade in Gibanja izvoljenih svetnic in svetnikov,”<br />

Svoboda Robert Golob je bil z<br />

je poudaril vodja pos-<br />

izidom lokalnih volitev zadovoljen.<br />

lanske skupine NSi Janez Ci-<br />

Posebno ponosen je gler Kralj. V primerjavi z volanske<br />

bil, da se je Gibanju Svoboda litvami leta 2018, kjer so dobili<br />

uspelo uveljaviti tudi na lokalni<br />

12 županov, jih imajo letos 16.<br />

ravni z “zavidljivim šte-<br />

V to štejejo tudi župane, ki so<br />

vilom mest svetnikov in svetnic”,<br />

kandidirali na svoji listi, a so<br />

še posebej v mestnih člani NSi. Po podatkih minis-<br />

občinah, kar je bil njihov cilj, ki trstva za javno upravo je sicer<br />

so ga v veliki meri dosegli, je NSi dobila <strong>11</strong> županov in 193<br />

dejal. Po podatkih ministrstva mestnih svetnikov. V SLS menijo,<br />

za javno upravo je Svoboda<br />

da so relativna zmago-<br />

dobila enega župana in 402 valka lokalnih volitev po številu<br />

svetniški mesti.<br />

županov, ki so jih po pre-<br />

dlagateljstvu oz. sopredlagateljstvu<br />

SDS se je prva<br />

dobili v 16 občinah.<br />

potrkala po prsih<br />

“Če k rezultatu prištejemo še<br />

14 neodvisnih kandidatov, ki<br />

Predsednik SDS Janez Janša je jim je stranka izrazila podporo<br />

že v nedeljo dejal, daje SDS že ter so bili izvoljeni v prvem<br />

petič zapored zmagovalka po krogu, lahko ugotovimo, da je<br />

seštevku mestnih in občinskih SLS na ravni županov največja<br />

svetnikov. Ocenil je, da bo stranka v Sloveniji,” so zaključili.<br />

stranka vsaj dosegla, če ne<br />

Po podatkih ministr-<br />

presegla rezultate z volitev stva za javno upravo je SLS<br />

pred štirimi leti, kjer je bilo dobila 13 županov, kar je največ<br />

izvoljenih 52 županov. Po podatkih<br />

in 168 mestnih oz. občin-<br />

ministrstva za javno skih svetnikov.<br />

upravo je SDS dobila <strong>11</strong> županov<br />

in 494 mestnih oz. občinskih<br />

Levica je edina,<br />

svetnikov, kar je največ. Je ki je priznala poraz<br />

pa zaradi slabega volilnega<br />

izida z mesta predsednika ljubljanskega<br />

Predsednica SD Tanja Fajon je<br />

odbora SDS odsto-<br />

dejala, da je zadovoljna z izidi<br />

pil Anže Logar.<br />

prvega kroga lokalnih volitev.<br />

“NSi je edina med etabliranimi<br />

Kandidati Socialnih demokra-<br />

političnimi strankami, tov so osvojili deset županskih<br />

ki je na lokalnih volitvah povečala<br />

mest, še najmanj šest pa se jih<br />

tako število izvoljenih je uvrstilo v drugi krog. Po<br />

županov in županj kot število podatkih ministrstva za javno<br />

Površina: 3.321 cm 2 61<br />

upravo je SD dobila še 270<br />

svetniških mest.<br />

Koordinator Levice Luka<br />

Mesec je izid stranke na lokalnih<br />

volitvah ocenil kot<br />

slab. Kljub temu, da v stranki<br />

niso imeli velikih pričakovanj,<br />

bodo sledile razprave, kako<br />

ta problem nasloviti, je<br />

dejal. Pozitivno jih je presenetil<br />

rezultat Nataše Sukič<br />

v Ljubljani in<br />

Matije Kovača<br />

v Celju, ki se je v drugi krog<br />

uvrstil skupaj z dolgoletnih<br />

celjskim županom Bojanom<br />

Šrotom. Levica je po podatkih<br />

ministrstva za javno<br />

upravo dobila le 22 svetniških<br />

mest.<br />

V 47 občinah bo o zmagovalcu<br />

odločal drugi krog volitev<br />

4. decembra. • STA<br />

0<br />

V prvem krogu lokalnih volitev so največji uspeh dosegle lokalne liste,<br />

ki sicer ne sodelujejo na parlamentarnih volitvah.


Primorske novice <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 8<br />

Površina: 3.321 cm 2 2 / 4<br />

Površina: 3.321 cm 2 62<br />

—<br />

\<br />

\<br />

«1 (tomeočičl Pporopa Tj /~<br />

\ y'’oušKo P <br />

i<br />

— asna / Janez (<br />

/<br />

/3/ j --<br />

/«5 , LKvtc Wa vie \ 5°® / %S?'') -J>%' / /<br />

r<br />

\S<br />

UBJi<br />

®<br />

L<br />

Uf/®i»y<br />

lMIP<br />

VU ra Uf/ r<br />

O<br />

KOPER<br />

|i| KJN- Koper je naš GS<br />

-<br />

Gibanje<br />

Svoboda<br />

MiliUJB LAB - Usta Aleša Bržana INS - italijanska naroda skupnost<br />

Osi PST?<br />

_ <br />

fMKSreja \<br />

Rok ] P Mateja r-r;<br />

— \<br />

/ Kresovič / e <br />

®<br />

\ \ Slavec \ J?"L I Baričič<br />

/ &osar<br />

■<br />

/ L<br />

fSI Ppp PST/<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Y5J VS Uij ugy<br />

<br />

* kandidat za župana<br />

ILIRSKA BISTRICA LS Lista sveži<br />

-<br />

Psi r<br />

\ l»» \<br />

, (SO) I (SD)<br />

/ P,So( /<br />

J<br />

\ \ \ (®)J l_2HLJ LJJHL/ L_£gD> / / .<br />

/ P2£\<br />

\\j%i — , r ,<br />

— (Lpt/ /~\<br />

\ \ !<br />

t \ Cesnik I<br />

Bajec I<br />

fajan« / / / /«V\<br />

"U USv rŠrJJšv<br />

\1ly<br />

rnEšn<br />

\ 9»' \ c 1 \ Bas® \ B<br />

* ž / Bačar / A/aJ / s, 0<br />

\ \ u®J LmJ Lii[_/ %ev ec / R<br />

6 AJDOVŠČINA tal<br />

Xj0y<br />

ŽJWN<br />

‘4**;<br />

/SinCS<br />

/ \<br />

GS-<br />

/jj-i r<br />

fSl<br />

ImJlmJ pST) f<br />

\jgj<br />

rss\<br />

\ Twnaduz vifilfi / Ceh<br />

<br />

ov/n / 2r—<br />

Gibanje Svoboda<br />

//!<br />

V*Vr?«\ŽJ Vjaii<br />

L@<br />

rLsn fsl n??7 <br />

YgJ VmJ LmJ \J§J y$jy<br />

* v odločanju nadomestnega člana<br />

■H GS Stenje Svoboda<br />

VBV POSTOJNA m[ 'ii jffl| - LZM Usta za Mlade<br />

BI<br />

•<br />

TZN - Tek za Napredek


Primorske novice <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 8<br />

Površina: 3.321 cm 2 3 / 4<br />

r''7\AatKo '<br />

Luka''''')<br />

<br />

/Sa<br />

ISinanbegovid<br />

\Treskav\ca<br />

& rbina / V*MtW<br />

' e a \ Duiai \ Berganf /<br />

f <br />

. rIvanja Kuček7 Mojca'''') . /<br />

l ;j LVŽ Lista Vaslija Žbogarja .• \ Bartole 1 / <br />

/<br />

l<br />

s<br />

v..f Vi Ml-Mef in izolarii \ »US) ONS)<br />

/ /y Wc , c /<br />

, ,<br />

l ; 1NS Italijanska narodnostna skupnost \i__-_- J 1 kan(fi(tal<br />

' <strong>23</strong> 2u<br />

- — /<br />

P<br />

. '— ana<br />

0ZUPA<br />

;<br />

GS - Gibanje Svoboda<br />

LRF - Lista Roberta Fakina<br />

GZOP - Gibanje za občino Piran<br />

■HlfiV GGM lr> Mi ' 685 P* GaS P ar Mišič in Ml<br />

•PM LAK - Lista Andreja Korenike<br />

iBUfiS INS Italijanska narodnostna skupnost<br />

-<br />

, t I luk i<br />

Barbarami ,<br />

\ 'S* J č<br />

“<br />

/ Raič/C / |<br />

___<br />

r<br />

v5v7ržfi rsi rsn<br />

\ \ (GS> (VSA) / *J»* / / f' 16<br />

1 Gorjan / **®7 r~i?<br />

\ \ \ '— (GS J *— 1<br />

— - L22Ji / / %ior / , V aS ' c 7 \ Glavtna l Miiatovič / Gu«<br />

/ A 7 _<br />

Y5U<br />

ugy lw/rgN<br />

ŽUPAN<br />

RIA • Radi imamo Ankaran \ \<br />

~i<br />

rlGementinal f Jernep7<br />

r"<br />

—<br />

/ (dc! n /<br />

T<br />

il \.' v ' VSA - Vsi smo Ankaran \ O a<br />

i<br />

— \ \ Križman I 1 Bortolato* / ac e<br />

. .<br />

/ / /<br />

ANKARAN Y ' v,j<br />

*<br />

GS o - Gibanje Svoboda Kocjan \ \ \<br />

(KB) I | Mar<br />

(KB) / / /<br />

INS • Italijanska narodnosftia skupnost 'C '\ \ 1<br />

\— -— ■— ' — I j / Jele n<br />

j<br />

\ jTVVTV]<br />

V<br />

r~sr<br />


1 r<br />

Primorske novice <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 8<br />

Površina: 3.321 cm 2 4 / 4<br />

Površina: 3.321 cm 2 64<br />

Suzanah r~T— <br />

C<br />

—<br />

r-—<br />

\ Marušič 1<br />

/<br />

Černe / \ Gašperut j Medveš / M/Mavjd /<br />

r<br />

‘<br />

na Siveči<br />

i<br />

Pff f<br />

/rj< u$/nzh<br />

< Cana<br />

1 \ Štradjot I j<br />

Dolgan / P>P/ P\<br />

i<br />

f.<br />

— \ Jelina<br />

I 1<br />

Protič / o<br />

1<br />

/<br />

( \_eJ i L57 p57 v<br />

p ŠJ Uij<br />

LS/r<br />

te __ ‘kandidat<br />

<br />

vPP r<br />

\ rfl?> J 1 .<br />

ŽUPAN<br />

w OUHi L<br />

ŽUPAN<br />

za župana<br />

KM Su LFM - Lista Franca Mužiča<br />

LNK - Usta neodvisnih kandidatov K8i BRDA HffH LZB - Lista za Brda<br />

KL - Krpanova Lista Hil HB GS<br />

?<br />

r f Adriana 7 r rBolanažofžl<br />

\<br />

|<br />

\ uKč<br />

Kon i 0dič<br />

1<br />

/ Žlebnik / I <<br />

Žare) i<br />

Kravanja / Kravanja /<br />

rfsn rMsJ rsn PP rsn<br />

li«J Li?J Ls/<br />

<br />

L/%i / \ .<br />

\j> ZUPAN ZUPAN<br />

| SKV - Svež kraški veter<br />

■UH GS - Gibanje Svoboda ji J LZP- Usta za Posočje<br />

- Gibanje Svoboda<br />

L <br />

KOMEN<br />

B2H LMB<br />

- Lista Marka Bandellija BOVEC ■fKjM GBN - Gradimo Bovško naprej<br />

-<br />

LPNO - Lista za prihodnost naših otrok NDND - Naša dolina naš dom<br />

županova lista


Večer <strong>23</strong>.<strong>11</strong>.<strong>2022</strong><br />

Sreda<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 22<br />

Površina: 255 cm 2 1 / 1<br />

Površina: 255 cm 2 65<br />

POVOLILNO<br />

Na Prevaljah<br />

preferenčni rekordi<br />

Kateri svetniški kandidati so na Koroškem dobili največ<br />

preferenčnih glasov in kje<br />

bo sestava občinskega sveta<br />

oziroma mestnega sveta najbolj spremenjena in kje najmanj<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Nejc Strojnik<br />

Za<br />

nami je<br />

prvi krog lokalnih<br />

volitev, ki je v nekaterih koroških<br />

občinah dodobra premešal<br />

karte, drugje so<br />

opazne. V<br />

spremembe komaj<br />

Dravogradu in Mežici bodo<br />

novega župana oziroma županjo dobili<br />

v drugem krogu. Na lokalnih volitvah so<br />

res v prvem planu župani in<br />

županje, a<br />

so tudi boji za stolčke v občinskih oziroma<br />

mestnih svetih precej zanimivi. Tudi<br />

ali pa<br />

predvsem zaradi preferenčnih<br />

glasov. Ob velikem uspehu Socialnih demokratov<br />

na Ravnah je koroški rekorder,<br />

prejel je 188 preferenčnih glasov, postal<br />

Franc Breznik iz Kotelj, sicer novinec na<br />

političnem parketu. Več kot 100 preferenčnih<br />

glasov sta na Ravnah dobila še<br />

Breznikov strankarski kolega Andrej Erjavec<br />

(101) in Peter Stočko (107) z Liste<br />

Rožen. Še več preferenčnih rekorderjev<br />

je bilo na Prevaljah, kjer so kar štirje<br />

z Liste za ljudi presegli stotico. Rafael<br />

Škufca jih je dobil 182, Bernard Pačnik<br />

125, David Kavtičnik <strong>11</strong>5, Andrej Stermec<br />

pa <strong>11</strong>2. Za Staša Lodranta (SDS) se je<br />

odločilo 177 volivk in volivcev, medtem<br />

ko je Štefan Peršak (Združeni) prejel <strong>11</strong>9<br />

preferenčnih glasov.<br />

Štirje kandidati za mestni svet<br />

glede na<br />

so<br />

preferenčne glasove izstopali<br />

v Slovenj Gradcu. Vili Kašnik jih je<br />

dobil 186, Miha Breznik 130, dosedanji<br />

podžupan Peter Pungartnik pa 127.<br />

V<br />

edini mestni občini na Koroškem je<br />

izstopala tudi dosedanja podžupanja<br />

Martina Šisernik (SD), ki je zbrala 107<br />

preferenčnih glasov. V Črni na Koroškem,<br />

Mežici, Mislinji in v Dravogradu<br />

nihče ni presegel meje stotih glasov,<br />

v Radljah pa je to uspelo Robertu Potniku<br />

(Lista Alan Bukovnik), ki je dobil<br />

<strong>11</strong>0 takšnih glasov, in Dominiki Karlatec<br />

(SLS), kije bila preferenca 103 volivk<br />

in volivcev. V ta nabor sicer ne moremo<br />

umestiti štirih koroških občin, Mute,<br />

Vuzenice, Ribnice na Pohorju in Podvelke,<br />

kjer se<br />

člani občinskih svetov volijo<br />

po večinskem načelu.<br />

Zanimiv je tudi pogled v spremembe<br />

enajstih občinskih svetov in<br />

mestnega sveta v Slovenj Gradcu. Najmanj<br />

sprememb se obeta na Prevaljah,<br />

kjer se bodo od 17<br />

zamenjali le<br />

trije občinski svetniki. Na novo bodo<br />

v<br />

občinskem svetu sedeli Liza Kožar<br />

(Združeni), Urban Šumah<br />

(Nestrankarska<br />

lista upokojencev za<br />

dostojno<br />

življenje vseh) in Ožbej Pori (NSi).<br />

Če<br />

se na Prevaljah obeta najmanj sprememb<br />

(dobrih 17 odstotkov), pa bo<br />

teh precej v Slovenj Gradcu, kjer bo v<br />

mestnem svetu 16 novih obrazov (od<br />

25-članske sestave), in v Mežici, kjer se<br />

bo zamenjalo 9 občinskih svetnikov<br />

(vseh je 14).<br />

-JpP* 1<br />

V Dravogradu in Mežici bodo novega<br />

župana oziroma županjo dobili v drugem<br />

krogu. Foto: Nejc STROJNIK

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!