You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Zbirka medijskih objav<br />
Za DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE<br />
Število objav: 16<br />
Internet: 2<br />
Radio: 2<br />
Televizija: 2<br />
Tisk: 10<br />
Spremljane teme:<br />
Janša Janez (Ivan): 11<br />
Komisija - ... financ: 1<br />
Horvat Jožef: 1<br />
Predsednica DZ RS: 5<br />
Irgl Eva: 1<br />
DZ - ... Parlament: 7<br />
Tonin Matej: 6<br />
dr. Logar Anže : 8<br />
Reberšek Aleksander: 1<br />
Sukič Nataša: 1<br />
Vrtovec Jernej: 3<br />
Cigler Kralj Janez: 2<br />
Klakočar ... mag.: 5<br />
PS Gibanje Svoboda: 1<br />
...
Tisk Naslov Logar ne bi bil kot Brezigarjeva<br />
Zaporedna št.<br />
1<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 1 Površina: 139 cm 2<br />
Rubrika, Datum Naslovna stran; 25. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Suzana Kos, Uroš Esih<br />
Janša Janez (Ivan) , Tonin Matej , dr. Logar Anže , Vrtovec Jernej , Cigler Kralj Janez<br />
...Logar ne bi bil kot Brezigarjeva SDS in NSi Aleš Hojs v Ljubljani prevzema vodstvo po Anžetu Logarju - Iskanje<br />
novega vodje Nove Slovenije Podpredsednik SDS Aleš Hojs bo v torek prevzel vajeti ljubljanske strankine politike, ki<br />
so bile zadnjih 12 let v...<br />
Tisk Naslov Najslabše bi bilo, da bi Anže Logar ponovil zgodbo Barbare Brezigar<br />
Zaporedna št.<br />
2<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 2 Površina: 454 cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; 25. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Suzana Kos<br />
Teme<br />
DZ - Državni zbor - Parlament , dr. Logar Anže<br />
...Najslabše bi bilo, da bi Anže Logar ponovil zgodbo Barbare Brezigar SDS Aleš Hojs prevzema strankin odbor v<br />
Ljubljani SDS je na zadnjih lokalnih volitvah v Ljubljani dobila šest svetniških...<br />
Tisk Naslov Tonin ima izzivalca v Ciglerju Kralju in Vrtovcu<br />
Zaporedna št.<br />
3<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 2 Površina: 6<strong>27</strong> cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; 25. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Uroš Esih<br />
Janša Janez (Ivan) , Komisija - nadzor javnih financ , Tonin Matej , dr. Logar Anže , Vrtovec Jernej ,<br />
Cigler Kralj Janez<br />
...Tonin ima izzivalca v Ciglerju Kralju in Vrtovcu Nova Slovenija V strankikije v senci SDS, so se odprla strateška<br />
vprašanja, kako, predvsem pa s kom naprej na čelu stranke Vplivni ljudje iz...<br />
Tisk Naslov Interes za koncesijo obstaja. A razpis so še podaljšali<br />
Zaporedna št.<br />
4<br />
Povzetek<br />
Medij Večer, Slovenija Stran: 2<br />
Rubrika, Datum V žarišču; 25. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Srečko Klapš, Matija Stepišnik<br />
Janša Janez (Ivan) , Vrtovec Jernej<br />
Površina: 1.246 cm<br />
2<br />
...ali manj sameva. Vsi zadnji poskusi oživitve letalskega prometa so se slabo končali. Pred slabima dvema letoma je<br />
tedanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec Janševi vladi predložil idejni koncept razvoja multimodalnega<br />
logističnega centra Smart Hub Maribor. Bistveno dlje od ideje ni prišlo. Nekateri poznavalci letališke...<br />
Televizija Naslov Podpora vladi Roberta Goloba<br />
Zaporedna št.<br />
5<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 19:05 Trajanje: 2 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur; 26. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Jani Muhič<br />
Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , Tonin Matej , dr. Logar Anže , Klakočar Zupančič Urška<br />
mag.<br />
...največje vladne stranke ogroža le največja opozicijska SDS, ki bi prepričala dobro petino vprašanih, sicer pa med 5<br />
do 6 odstotno podporo, se giba preostala parlamentarna trojica in sicer v tem vrstnem redu Nova Slovenija, Socialni<br />
demokrati, Levica. Za neparlamentarce pa le še politične drobtinice in sicer za Resni.co,...<br />
2
Televizija Naslov Gost oddaje je Branko Soban<br />
Zaporedna št.<br />
6<br />
Povzetek<br />
Medij TV Slovenija 1, Slovenija 21:00 Trajanje: 42 min<br />
Rubrika, Datum Intervju; 26. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Ksenija Horvat<br />
Janša Janez (Ivan)<br />
...Pisma je treba naslavljat v Moskvo. KSENIJA HORVAT (Voditeljica) Še en poziv smo ta teden slišali. In sicer je<br />
predsednik Socialne demokratske stranke Janez Janša je zadnjič pozdrav slovensko vlado, da po vzoru Evropskega<br />
parlamenta in parlamentov nekaterih drugih držav, sprejme resolucijo, s katero bi Rusija označila...<br />
Radio Naslov Vlada bo predlog davčne reforme predstavila sredi marca<br />
Zaporedna št.<br />
7<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 15:06 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Utrip dneva; 26. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
A.S. Alen Salihović<br />
Janša Janez (Ivan) , Horvat Jožef<br />
...tednu napovedal, da bodo tisti, ki so bistveno bolj premožni, za svoje premoženje pošteno plačali davke. V opoziciji v<br />
to napoved ne verjamejo. Prvak SDS Janez Janša celo meni, da je omenjena napoved v nasprotju s tem, kar vlada<br />
počne. Alen Salihović. ALEN SALIHOVIĆ (novinar) Premier Robert Golob je v ponedeljek napovedal...<br />
Radio Naslov Državni zbor za odpravo ovir pri dostopu do objektov v javni rabi<br />
Zaporedna št.<br />
8<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 15:16 Trajanje: 2 min<br />
Rubrika, Datum Utrip dneva; 26. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
M.M. Maja Morela<br />
Irgl Eva , Reberšek Aleksander<br />
...enotah po Sloveniji in ugotovil, da fizična dostopnost za invalide ni urejena pri četrtini CSD-jev. O tem so pretekli<br />
teden razpravljali tudi poslanci v državnem zboru. Maja Morela. MAJA MORELA (novinarka) Po besedah varuha<br />
človekovih pravic Petra Svetina, kar devet objektov, kjer poslujejo centri za socialno delo ni...<br />
Internet Naslov Goloba bi moralo skrbeti, to je razlog ...<br />
Zaporedna št.<br />
9<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Zurnal24.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; <strong>27</strong>. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor D. J.<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej , dr. Logar<br />
Anže , Klakočar Zupančič Urška mag.<br />
...stranke (8,7 odstotka), 1,7 odstotka vprašanih pa ni želelo odgovoriti. Med politiki so vprašani najvišjo povprečno<br />
oceno ponovno podelili poslancu SDS Anžetu Logarju , na drugem mestu je predsednica republike Nataša Pirc Musar .<br />
Za eno mesto v primerjavi z januarjem pa je napredoval predsednik vlade Robert Golob , zasedel...<br />
Tisk Naslov Na avdiciji za Novo24<br />
Zaporedna št.<br />
10<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 7 Površina: 315 cm 2<br />
Rubrika, Datum Mnenja; <strong>27</strong>. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Andrej Predin<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan)<br />
...so res končno pripravljeni vrniti udarec. Kako jim bo to uspelo? Preprosto, prijavili se bodo na avdicijo za N0V024.<br />
Situacija je takšna, medtem ko so Janša in njegovi preplavili javno RTV Slovenija s kadri iz svojih strankarskih trobil, so<br />
se tam sprostila številna delovna mesta. Treba je priznati, da gre...<br />
3
Tisk Naslov Sovražni molk<br />
Zaporedna št.<br />
11<br />
Povzetek<br />
Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 12 Površina: 371 cm 2<br />
Rubrika, Datum Ostalo; <strong>27</strong>. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Dragan Petrovec<br />
Teme<br />
Predsednica DZ RS , dr. Logar Anže , Klakočar Zupančič Urška mag.<br />
...našimi očmi, ljudje molčijo. Najpogosteje mi pride pred oči domnevno spreobrnjeni in čisto drugačen od svoje<br />
množice, Iger je sicer pomemben funkcionar, Anže Logar. Vseskozi je molčal ob grdobijah svojih ljudi in menda tako<br />
ohranil čistost, na katero je igral v predsedniški tekmi. To igro nadaljuje tudi danes, saj...<br />
Tisk Naslov Začetek predvolilnega cikla<br />
Zaporedna št.<br />
12<br />
Povzetek<br />
Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 12 Površina: 316 cm 2<br />
Rubrika, Datum Ostalo; <strong>27</strong>. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Zoran Potič<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej<br />
...tradicionalna srečanja NSi v zadnjem tednu avgusta in običajno v tednu po novem letu. Predsednik krščanskih<br />
demokratov Matej Tonin je tako po posvetih predstavil taktično potezo, da ne bodo več del novih Janševih vlad, niti<br />
vlade, ki jo vodi Robert Golob, čeprav je jasno, da bo NSi vedno podporni ešalon SDS. Taktike v politiki...<br />
Tisk Naslov Janez Janša zbira okrepitve<br />
Zaporedna št.<br />
13<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 24<br />
Rubrika, Datum Slovenija; <strong>27</strong>. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Ivan Puc<br />
Površina: 1.380 cm<br />
2<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej , dr. Logar Anže , PS Gibanje<br />
Svoboda<br />
...m Janez Janša h]H zbira okrepitS »O sodelovanju z Logarjem se lahko pogovarjamo, o združevanju z Janšo pa<br />
nikakor ne.« Tako pravi predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Balažič; špekulacije je sprožilo pridruževanje...<br />
Tisk Naslov Včasih spominjamo na plemensko urejene države<br />
Zaporedna št.<br />
14<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 28<br />
Rubrika, Datum Intervju; <strong>27</strong>. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Nenad Glücks<br />
Predsednica DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament , Klakočar Zupančič Urška mag.<br />
Površina: 2.979 cm<br />
2<br />
...deinstitucionalizacijo sistemov zdravstvenega in socialnega varstva v Srednji in Vzhodni Evropi. Leta 2004 je deloval<br />
v poslanski skupini socialnih demokratov v državnem zboru na področju evropskih institucij in evropskih zakonodajnih<br />
procesov. Istega leta je kandidiral za poslanca socialnih demokratov. Pri SD je bil tudi imenovan...<br />
Tisk Naslov Marko Rupnik naj Prešernovo nagrado kar obdrži<br />
Zaporedna št.<br />
15<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 64<br />
Rubrika, Datum Intervju; <strong>27</strong>. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Ana Jud<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament , Sukič Nataša<br />
Površina: 2.663 cm<br />
2<br />
...da bodo potem od jutra do večera sužnji kapitala kot delavci in tudi kot potrošniki. Ste na zadnjih parlamentarni<br />
volitvah volili Levico? Ne, volila sem Roberta Goloba, ker sem hotela biti prepričana, da ne bo zmagal Janez Janša.<br />
Mislim, da je večina volivcev ravnala tako in volila Goloba samo zato, da slučajno ne bi zopet na...<br />
4
Internet Naslov Anketa POP TV: razlika med Svobodo in SDS vse manjša, navzgor tudi NSi in Levica<br />
Zaporedna št.<br />
16<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Domovina.je, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; <strong>27</strong>. 2. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Unknown<br />
Predsednica DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament , dr. Logar Anže , Klakočar Zupančič Urška<br />
mag.<br />
...februarskem merjenju pa tudi NSi-ju in Levici. Ob Svobodi pada tudi podpora Socialnim demokratom. Povprečje treh<br />
februarskih anket, preračunanih na sedeže državnega zbora, desnosredinskemu bloku glede na realno stanje prinaša<br />
dodatnega poslanca. Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi 26,8 odstotka vprašanih volilo Gibanje...<br />
5
Delo 25.02.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 1<br />
Površina: 139 cm 2 1 / 1<br />
Površina: 139 cm 2 6<br />
Logar ne bi bil kot Brezigarjeva<br />
SDS in NSi Aleš Hojs v Ljubljani prevzema vodstvo po Anžetu<br />
Logarju - Iskanje novega vodje Nove Slovenije<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Podpredsednik SDS Aleš Hojs bo<br />
v torek prevzel vajeti ljubljanske<br />
strankine politike, ki so bile<br />
zadnjih 12 let v rokah Anžeta<br />
Logarja. V zvezi z njim je vrsta<br />
špekulacij, kako bo nadaljeval<br />
politično pot. V NSi sicer prevladuje<br />
prepričanje, da je morebitni<br />
Logarjev strankarski projekt zasnovan<br />
kot satelit SDS ter da se cHojs, podpredsednik SDS, ki bo<br />
stranki SDS.« Tako komentira Aleš<br />
Janša do prihodnjih volitev ne<br />
v torek po dvanajstih letih<br />
bo umaknil z vrha stranke.<br />
Z a Logarjem prevzel še<br />
vodenje ljubljanskega<br />
Suzana Kos, Uroš Esih<br />
mestnega odbora stranke.<br />
Meni sicer, da Logar<br />
»Menim, da je eno in drugo<br />
mogoče. In tudi izvedljivo.<br />
Najslabše bi bilo, da<br />
bi ponovil potezo<br />
Barbare Brez- S'<br />
igar, ki je na f<br />
predsedniških w<br />
volitvah leta 2002 dosegla podoben<br />
rezultat - v drugem krogu je<br />
prejela 451.372 glasov, Anže Logar<br />
jih je dvajset let kasneje dobil<br />
414.029. A Brezigarjeva se nato s<br />
takrat pridobljenim političnim<br />
kapitalom ni odločila za nič - ne<br />
za samostojno pot in ne za pomoč<br />
v tem trenutku še sam ne<br />
ve, kaj bo storil po oblikovanju<br />
desne intelektualne platforme,<br />
ki jo snuje.<br />
Podobno kot v SD kot manjšinski<br />
partnerici v vladi, ki je globoko<br />
v senci Gibanja Svoboda, so se tudi<br />
v opozicijski NSi, ki je globoko v<br />
senci SDS, odprla strateška vprašanja,<br />
kako, predvsem pa, kdaj in s<br />
kom na čelu naprej. Ena od slovenskih<br />
agencij za raziskovanje javnega<br />
mnenja zato meri, ali bi lahko<br />
Jernej Vrtovec ali Janez Cigler Kralj<br />
v<br />
vlogi prvaka NSi prepričala večji<br />
delež volivcev, kot ga je stranka na<br />
lanskih parlamentarnih volitvah<br />
pod vodstvom Mateja Tonina.<br />
STRAN 2<br />
Anže Logar pripravlja desno intelektualno platformo, iz<br />
katere bo morda nastala politična stranka, morda pa tudi<br />
ne. Foto |ure Eržen
Delo 25.02.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 454 cm 2 1 / 1<br />
Naj slabše bi bilo, da bi Anže Logar<br />
ponovil zgodbo Barbare Brezigar<br />
SDS<br />
Aleš Hojs prevzema strankin odbor v Ljubljani<br />
SDS je na zadnjih lokalnih volitvah<br />
v Ljubljani dobila šest svetniških<br />
mandatov za mestni svet,<br />
po prejšnjih volitvah pa jih je zasedala<br />
deset. Slabo se je na lokalnih<br />
volitvah izkazal tudi njihov<br />
kandidat za župana Ljubljane<br />
Igor Horvat, ki ga je podprlo le<br />
Aleš Hojs bo v torek prevzel<br />
zapuščino Anžeta<br />
Logarja v Ljubljani.<br />
SDS se bo fokusirala na<br />
več projektov v prestolnici.<br />
6,26 odstotka volivcev; zaradi<br />
slabega rezultata je predsednik<br />
mestnega odbora Anže Logar po<br />
dvanajstih letih odstopil. Še ve-<br />
Okolje v Ljubljani nenaklonjeno<br />
desni sredini.<br />
dno pa vodi svet SDS, najvišji organ<br />
stranke med kongresoma,<br />
iz nje razvilo, verjetno tudi sam<br />
čeprav je vse več mnenj, da bo<br />
šel na<br />
Suzana<br />
svoje.<br />
Kos<br />
še<br />
ne ve.<br />
Ta teden je ostal v parlamentarni<br />
dvorani, ko sojo njegovi<br />
Gospod Hojs, ste Anžeta Logarja<br />
vprašali, kako namerava nadaljevati<br />
svojo politično pot in unovčiti<br />
politični kapital, pridobljen na<br />
predsedniških volitvah?<br />
Ne, z Anžetom o njegovi politični<br />
prihodnosti nisva govorila. Pogovarjala<br />
sva se le o primopredaji<br />
poslov v SDS Ljubljana.<br />
poslanski kolegi zapustili, kaj to<br />
pomeni?<br />
Tega pa res ne vem. Ostal je v dvorani,<br />
vendar ne za ves čas, ampak<br />
jo je nato tudi sam zapustil. Če<br />
je ostal le še nekaj trenutkov po<br />
odhodu poslancev SDS, je morda<br />
moral še kaj nujnega napisati na<br />
telefon.<br />
V torek boste izvoljeni za no-<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Zakaj pa ga<br />
niste vprašali, torej<br />
ne dvomite, da bo ostal zvest<br />
član<br />
SDS?<br />
Nekako se mi zdi, da v medosebnih<br />
odnosih znotraj strankarskih<br />
razmerij takšna vprašanja niso<br />
korektna. Lahko hi namreč izzvenelo<br />
tako, kot da si nekdo želi, da<br />
bi nekoga nekam poslali, ali pa<br />
da se bojimo, da bo nekdo nekam<br />
odšel. Zato se mi je zdelo v tem<br />
trenutku nerelavantno začenjati<br />
pogovor o<br />
tem.<br />
Kaj pa menite vi, bi bilo dobro,<br />
da bi s tem političnim kapitalom,<br />
zdaj je na vrhu lestvice politikov,<br />
kaj storil in ustanovil svojo stranko<br />
ali pomagal svoji stranki?<br />
Menim, da je eno in drugo mogoče<br />
in tudi izvedljivo.<br />
Najslabše bi bilo, da hi ponovil<br />
potezo Barbare Brezigar, ki je na<br />
predsedniških volitvah leta 2002<br />
dosegla zelo podoben in dober<br />
rezultat - prejela je 451.372 glasov,<br />
Anže Logar jih je dvajset let kasneje<br />
dobil 414.029 -, a se nato s pridobljenim<br />
političnim kapitalom<br />
odločila za nič, ne za samostojno<br />
pot in ne za pomoč SDS.<br />
Kot zdaj kaže, je Logar še vedno<br />
zvest svoji stranki, je dober član<br />
SDS.<br />
Njegove napovedi glede<br />
prihodnosti poznam le iz medijev,<br />
iz njih pa je očitno, da bo vsaj za<br />
začetek oblikoval nekakšno desno<br />
intelektualno platformo. Kaj se bo<br />
ni<br />
vega predsednika ljubljanskega<br />
mestnega odbora<br />
SDS. Zakaj<br />
ste se odločili za kandidaturo,<br />
ste<br />
namreč tudi podpredsednik<br />
stranke?<br />
Odločitev je bila težka, saj je Ljubljana<br />
okolje, ki do desnosredinskih<br />
strank ni ravno prijazno.<br />
Predlagalo me je nekaj posameznikov<br />
in četrtnih odborov in po<br />
tehtnem premisleku sem presodil,<br />
Anže Logar bo<br />
za<br />
vsaj<br />
začetek oblikoval<br />
desno intelektualno<br />
platformo, kaj se bo<br />
iz<br />
nje razvilo, pa verjetno<br />
tudi sam še ne ve.<br />
da je smiselno zagristi v ta projekt.<br />
Ocenil sem, da lahko z energijo in<br />
delavnostjo, ki mi ju ne manjka,<br />
pripomorem k rezultatom, ki jih je<br />
stranka v Ljubljani že imela.<br />
Čemu pripisujete slab rezultat na<br />
zadnjih lokalnih volitvah, je kriv<br />
Logar?<br />
Nikakor ne. Logar je v Ljubljani<br />
v preteklosti že dosegal izjemne<br />
rezultate, zato bi bilo nepošteno<br />
njemu pripisovati krivdo za slabši<br />
Površina: 454 cm 2 7<br />
Podpredsednik SDS Aleš Hojs je edini kandidat za predsednika ljubljanskega<br />
odbora stranke. Foto<br />
Jure Eržen<br />
rezultat na lokalnih volitvah.<br />
Mislim, da je ta deloma posledica<br />
dejstva, da se je del volivcev<br />
desnice odločal za novo ponudbo,<br />
na primer za Aleša Primca in Tino<br />
Bregant. Vsaj deloma pa slabši rezultat<br />
pripisujem dejstvu, da smo<br />
bili v mestu fokusirani na premalo<br />
projektov, saj zgolj z osredotočanjem<br />
na kanalizacijski kanal CO ali<br />
parkirno<br />
hišo pod tržnico nismo<br />
zaobjeli dovolj potreb občanov.<br />
Nov predsednik običajno prinese<br />
spremembe.<br />
Prioritetno se bom lotil prenove<br />
naših četrtnih odborov, saj<br />
vključevanje občanov na ravni, na<br />
kateri najbolj neposredno poznajo<br />
potrebe vsakdanjega življenja,<br />
ključno. Ena<br />
je<br />
prvih prioritet bo<br />
gotovo priprava gradiva, s katerim<br />
bomo občanom pokazali,<br />
kako<br />
nesprejemljivo visoke cene komunale<br />
in ogrevanja morajo zaradi<br />
Jankovičeve »združbe« plačevati.<br />
Enako pomembna je prioriteta<br />
zagotavljanja zdravstvenega<br />
varstva v občini, kjer pričakujem,<br />
da bomo s širšo koalicijo strank<br />
v mestnem svetu lahko stopili<br />
na prste Jankovičevi samovolji in<br />
aroganci glede vodenja Zdravstvenega<br />
doma Ljubljana. Nikakor pa<br />
ne mislimo biti tiho pri, po mojem<br />
mnenju, množici koruptivnih dejanj,<br />
ki potekajo v okviru vodenja<br />
mesta, posebej na področju urejanja<br />
prostora in<br />
novogradenj.<br />
Kako to, da ste edini kandidat?<br />
Edini kandidat sem zaradi vseh<br />
predhodnih aktivnosti in demokratičnih<br />
razprav, ki<br />
teh mesecih<br />
smo jih v<br />
po odstopu Anžeta<br />
Logarja opravili v stranki. Nisem<br />
bil edini predlagani kandidat, a<br />
smo se skupaj z mnogimi člani in<br />
drugimi predlaganimi kandidati<br />
odločili, da na volilni konferenci<br />
nastopimo enotno in zgolj z<br />
kandidatom.<br />
enim<br />
Po razpravi smo skupaj ocenili,<br />
da hi v trenutni situaciji, tudi<br />
glede na mojo politično kilometrino,<br />
ne nazadnje sem bil mestni<br />
svetnik v prvem demokratično<br />
izvoljenem, takrat še trodomnem,<br />
mestnem svetu,<br />
lahko bil najprimernejši.
Delo 25.02.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 6<strong>27</strong> cm 2 1 / 2<br />
Površina: 6<strong>27</strong> cm 2 8<br />
Tonin ima<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
izzivalca v<br />
Ciglerju Kralju<br />
in Vrtovcu<br />
Nova Slovenija V stranki kije v senci<br />
SDS , so se odprla strateška vprašanja ,<br />
kako , predvsem pa s kom naprej na čelu<br />
stranke<br />
Vplivni ljudje iz ožjega omrežja<br />
NSi merijo podporo, ali lahko<br />
vodja poslanske skupine Janez<br />
Cigler Kralj ali<br />
predsednik parlamentarne<br />
komisije za nadzor javnih<br />
financ Jernej<br />
Vrtovec popeljeta<br />
stranko do višje podpore, kot<br />
to uspeva Mateju Toninu, ki je na<br />
čelu stranke pet let.<br />
Uroš Esih<br />
Po neuradnih, a zanesljivih informacijah<br />
ena od<br />
agencij za raziskovanje<br />
javnega mnenja meri, ali lahko<br />
kateri od nekdanjih ministrov<br />
v vladi Janeza Janše prepriča večji<br />
delež volivcev, kot NSi kaže v zadnjem<br />
obdobju, in preseže rezultat<br />
na lanskih parlamentarnih volitvah.<br />
V februarski anketi agencije<br />
Mediana je podpora stranki znašala<br />
5,8 odstotka. Lani na volitvah pa<br />
je zbrala slabih sedem odstotkov<br />
glasov, kar ji je prineslo osem poslanskih<br />
mest.<br />
NSi je dobra tri leta pred rednimi<br />
parlamentarnimi volitvami obtičala<br />
v prostoru med SDS in vlado.<br />
Njen predsednik Tonin je jasno<br />
povedal, da stranka nikoli več ne<br />
želi sodelovati v vladi, ki bi jo vodil<br />
prvak SDS Janez Janša. Toninovo<br />
pismo, da ne gredo v<br />
Goloba, pa je bilo v<br />
vlado Roberta<br />
stranki sprejeto<br />
s precej kritike, saj Golob NSi v vlado<br />
nikoli ni povabil.<br />
Cigler Kralj je od predsedniških<br />
volitev, na katerih je zbral 4,37 odstotka<br />
glasov, ideološko pozicioniran<br />
kot politik s konservativnimi<br />
stališči do homoseksualnih porok,<br />
posvojitev in oploditve z biomedicinsko<br />
pomočjo. Vodja<br />
sveta<br />
stranke Jernej Vrtovec je mlajši<br />
in poslovno bolj pragmatičen ter<br />
bliže vplivnim članom stranke,<br />
kot je, denimo, predsednik uprave<br />
Darsa<br />
Valentin Hajdinjak.<br />
V stranki je slišati dokaj konsenzno<br />
mnenje, da se nobeden od<br />
njiju za predsedniško funkcijo ne<br />
bo potegoval, če ne bo dogovora z<br />
aktualnim predsednikom stranke.<br />
Če bo cilj stranke, da se vrti<br />
okoli sedanjih<br />
številk podpore in<br />
da so v perspektivi le manjši koalicijski<br />
partner, jo lahko še naprej<br />
vodi Tonin. Če pa želi NSi preboj<br />
na volitvah, potrebuje kadrovsko,<br />
programsko in ideološko preobrazbo.<br />
Cilj preobrazbe stranke<br />
bi bil osvežiti njeno ideološko<br />
podstat, jo narediti modernejšo<br />
ter jo pripeljati v položaj, ko bi<br />
bila kompatibilna za vstop tako v<br />
desno kot v levosredinsko vlado,<br />
nam je povedal eden od vplivnih<br />
članov.<br />
V stranki sicer prevladuje prepričanje,<br />
da je morebitni strankarski<br />
projekt Anžeta Logarja zasnovan<br />
kot Janšev satelit, pri tem pa<br />
pričakujejo, da se Janša do prihodnjih<br />
volitev ne bo umaknil z vrha<br />
SDS in da bo stranko popeljal na<br />
prihodnje volitve, ki bodo po pričakovanju<br />
redne.<br />
Kdo bo stranko popeljal na<br />
evropske volitve<br />
Časovno okno, kdaj bi se lahko<br />
zgodila menjava v<br />
vrhu stranke, je<br />
povezano z evropskimi volitvami<br />
prihodnje leto. Eden od scenarijev<br />
je namreč, da če bi se Tonin<br />
odločil za umik z vrha stranke -<br />
oktobra lani je na kongresu dobil<br />
nov dvoletni mandat -, bi stranko<br />
popeljal na evropske volitve kot<br />
nosilec liste. Toda s tem bi trčil ob<br />
ambicije sedanje<br />
evropske poslanke<br />
in nekdanje predsednice stranke<br />
Ljudmile Novak, ki ima željo<br />
potegovati se za nov, tretji mandat<br />
evropske poslanke.<br />
Novakova, ki med politiki iz NSi<br />
najviše kotira v javnem mnenju,<br />
je<br />
svoj politični kapital gradila na<br />
sistematičnem opozarjanju na<br />
nedemokratične<br />
in avtoritarne poteze<br />
šefa SDS Janše. Mlajša garnitura<br />
stranke, vključno s Toninom,<br />
Vrtovcem in<br />
Ciglerjem Kraljem, je<br />
bila do njenega početja kritična,<br />
sploh v času tretje vlade Janše, v<br />
opoziciji pa je stranka posvojila<br />
njeno linijo.<br />
»NSi je brcnila v temo s svojim<br />
pozicioniranjem na sredini, kar ji<br />
ni uspelo, in je zdaj obtičala na desni<br />
sredini skupaj s SDS. Problem<br />
NSi pa je, da ima volivce, ki bi<br />
zlahka volili tudi SDS,« meni politolog<br />
dr. Miro Haček s FDV. NSi po<br />
njegovo že ima odličen program,<br />
zato bi se stranka morala vrniti<br />
k svojim koreninam, izkoristiti<br />
odlično terensko mrežo in zadeve<br />
začeti spet graditi na terenu ter<br />
končno začeti uresničevati svoj<br />
program.<br />
Haček meni, da menjava na čelu<br />
stranke ne bi prinesla preboja:<br />
»Morda bi stranka pod Ciglerjem<br />
Kraljem zavila nekoliko bolj proti<br />
desni, pod Vrtovcem pa bi precej<br />
ostala na Toninovi liniji.«
Delo 25.02.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 6<strong>27</strong> cm 2 2 / 2<br />
Površina: 6<strong>27</strong> cm 2 9<br />
• Mediana je NSi februarja<br />
namerila 5,8-odstotno<br />
podporo.<br />
• Na lanskih volitvah je<br />
stranka zbrala slabih<br />
sedem odstotkov glasov.<br />
• Neuradna kandidata za<br />
menjavo Mateja Tonina<br />
na čelu NSi sta Janez<br />
Cigler Kralj in Jernej<br />
Vrtovec.<br />
Kako priljubljeni so<br />
povprečna ocena na Delovem barometru<br />
2,8<br />
Janez<br />
najvidnejši predstavniki NSi<br />
..<br />
o. Jernej Matej<br />
Cigler Kralj Vrtovec Tonir<br />
2,91<br />
2,72 2,71/"' *<br />
2,56<br />
26<br />
2,66<br />
2,61<br />
• •<br />
2,55<br />
2,4 •<br />
2,44<br />
<br />
'<br />
"" V V<br />
2,78 2,66<br />
'<br />
2,2<br />
1 1 1 1 1 1<br />
jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb.<br />
2022 <strong>2023</strong><br />
1)1 1,0 vir: Mediana Opomba: Po prenehanju ministrskega mandata Jernej Vrtovec ni bil več uvrščen na barometer.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
mKl ,?<br />
! ■kMI te#<br />
1<br />
Janez Cigler Kralj je ideološko pozicioniran kot politik s konservativnimi stališči, Jernej Vrtovec pa je poslovno bolj pragmatičen ter bliže vplivnim<br />
članom stranke. Foto Blaž Samec
Večer 25.02.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 1.246 cm 2 1 / 4<br />
USODA LETALIŠČA EDVARDA RUSJANA<br />
Interes za koncesijo<br />
obstaja. A razpis<br />
so še podaljšali<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Srečko Klapš<br />
Matija Stepišnik<br />
V ponedeljek seje razpis za koncesionarja za obratovanje<br />
mariborskega letališča Edvarda Rusjana iztekel.<br />
Kaj pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, kako vidijo<br />
rešitve v Mariboru in Hočah? Objavljamo podatke<br />
o prometu in poslovanju v zadnjih letih<br />
ponedeljek se je zaključil javni povezljivosti Slovenije z okoli 5,5<br />
razpis<br />
V<br />
lijona evrov subvencij letno. V MZI jajo naši sogovorniki, odgovarjajo, da<br />
Na MZI glede pomislekov, ki jih nava-<br />
za koncesijo za izvajanje<br />
storitev obratovanja javnega<br />
pojasnjujejo, da ta vzpostavlja shemo razpisna dokumentacija določa, da je<br />
Letališča Edvarda Rusjana Maribor državne pomoči letalskim prevozni-<br />
merilo za izbiro koncesionarja ekonom-<br />
(LERM). Interes je bil, a na željo nekaterih<br />
kom za začetek obratovanja novih sko najugodnejša ponudba. Vsebina raz-<br />
interesentov, ki so pred dokončno letalskih prog v obliki subvencij do pisne dokumentacije je pripravljena na<br />
odločitvijo želeli podrobnejše informacije,<br />
največ 50 odstotkov letaliških pri-<br />
podlagi uredbe o koncesiji za izvajanje<br />
smo razpis podaljšali do 10. marca, stojbin v zvezi s progo. Subvencije storitev obratovanja javnega letališča<br />
so za Večer pojasnili na ministrstvu bodo izplačali letalskim prevoznikom,<br />
LERM, ki določa merila za izbor kon-<br />
za infrastrukturo (MZI), ki ga ponovno<br />
ki bodo do njih upravičeni na cesionarja. Že uredba določa zaporedje<br />
vodi Alenka Bratušek. Kakšne so te podlagi trimesečnih poročil o opravljenih<br />
njihove pomembnosti: ' S tem je poveza-<br />
"podrobnejše informacije”?<br />
letih: "Letališča niso upravino<br />
tudi določilo osmega člena uredbe,<br />
Uradnih pojasnil ni. Neuradno pa je čena do subvencij, saj so subvencije ki ureja najnižjo dopustno nadomestilo,<br />
slišati, da še nekatere številke v zvezi namenjene letalskim prevoznikom,<br />
ki ga plačuje koncesionar za upora-<br />
z LERM. Te pa, kot vemo, že dlje časa ki opravljajo mednarodni zračni bo letališke infrastrukture, in mimo te<br />
niso posebno obetavne, letališče bolj prevoz na katero koli letališče v Sloveniji,<br />
določbe MZI seveda ne more in ne sme."<br />
ali manj sameva. Vsi zadnji poskusi<br />
torej tudi v Maribor," so še po-<br />
Dalje smo postavili vprašanje, ali so<br />
oživitve letalskega prometa so se slabo jasnili.<br />
na infrastrukturnem ministrstvu pripravili<br />
končali. Pred slabima dvema letoma možnih točk. Drugi pogoji, ki bi jih<br />
kakšno analizo vzrokov, zakaj<br />
je tedanji minister za infrastrukturo moral izpolnjevati koncesionar, so torej v vseh teh letih niso našli obratovalca,<br />
Jernej Vrtovec Janševi vladi predložil povsem v ozadju.<br />
ki bi v skladu z državno resolucijo in<br />
idejni koncept razvoja multimodalnega<br />
Zadnje izkušnje s komercialnim pogodbo o prenosu infrastrukture na<br />
logističnega centra Smart Hub Ma-<br />
najemnikom, podjetjem SHS Aviation državo v brezplačno uporabo zagota-<br />
ribor. Bistveno dlje od ideje ni prišlo.<br />
s kitajsko-nizozemskim kapitalskim vljal širši družbeni interes, med drugim<br />
Nekateri poznavalci letališke in letalske<br />
zaledjem, so namreč zelo slabe. SHS povezljivost, mobilnost, nova delovna<br />
dejavnosti so nas ob aktualnem Aviation, ki je na zadnjem razpisu za mesta ...<br />
Na MZI odgovarjajo, da so za<br />
razpisu za koncesijo opozorili, češ da najemnika LERM ponudil najvišjo najemnino,<br />
določitev ustreznega načina izbora iz-<br />
MZI z njim ne zasleduje ciljev prometne<br />
je 2019. predčasno prekinil vajalca storitev obratovanja LERM iz-<br />
resolucije in drugih prometnorazvojnih najemno pogodbo, za njim pa so ostale delali investicijsko dokumentacijo in<br />
dokumentov in usmeritev glede upravljavca.<br />
hipoteke na večini zemljišč in nekate-<br />
študijo upravičenosti podelitve koncesicesnine/najemnine<br />
Ta bi moral namreč poleg konri<br />
sodni spori. Odtlej mariborsko letalije:<br />
"Na podlagi teh študij je bilo v uredbi<br />
zagotavljati razvoj šče upravlja DRI upravljanje investicij. ugotovljeno, da obstaja javni interes za<br />
podjetja in omogočati lažjo dostopnost Že takrat je bilo poudarjeno, da je to le izvedbo koncesije, ki se izraža z vzpostavitvijo<br />
regije, mobilnost prebivalcev in nova začasna rešitev, dokler se ne najde dolgoročni<br />
srednjeročnega obratovanja z<br />
delovna mesta, tako pa pospeševati<br />
upravitelj letališča. Po novem namenom zagotovitve varnosti, redno-<br />
rast gospodarstva celotne regije. Zakaj razpisu MZI ne išče najemnika, ampak sti in nemotenosti zračnega prometa."<br />
pomisleki ob razpisu? Ker je pri izbiri koncesionarja. Spomnimo še: SHS Aviation<br />
A kriteriji za izbiro spominjajo na<br />
najboljšega ponudnika višini koncesijske<br />
je 2017. od Delavske hranilnice predhodni razpis o najemu letališke in-<br />
dajatve dodeljenih kar 90 od 100 kupil podjetje Aerodrom Maribor, ki je frastrukture, ko je postal najemnik SHS<br />
bilo sicer dolgoletni upravljavec mariborskega<br />
Aviation. So se na MZI iz te tega primera<br />
Subvencioniranje<br />
letališča.<br />
slabe prakse česa naučili? "Ministrstvo<br />
prvič vodi postopek izbora koncesionarja,<br />
tudi letov iz Maribora<br />
in sicer na podlagi zakona o le-<br />
So se na ministrstvu iz zadnje talstvu, zakona o javno-zasebnem<br />
Nedavno je bil sprejet zakon o porazne zgodbe kaj naučili?<br />
partnerstvu, določil zakona o nekaterih<br />
pomoči za zagotovitev večje letalske<br />
koncesijskih pogodbah in ob srnipomoči<br />
Površina: 1.246 cm 2 10
Večer 25.02.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 1.246 cm 2 2 / 4<br />
selnem upoštevanju določb zakona o<br />
javnem naročanju, iz katerih izhajajo<br />
podlage za<br />
določitev pogojev, meril in<br />
drugih vsebin razpisne dokumentacije.<br />
Pri čemer moramo upoštevati vsa obvezna<br />
določila."<br />
LERM sicer leži v občini Hoče - Slivnica,<br />
a bi bila njegova oživitev in resen<br />
zagon predvsem v nespornem interesu<br />
mestne občine Maribor (MOM). Maribor<br />
je ne nazadnje tudi v imenu letališča.<br />
MOM v pripravo razpisa za pridobitev<br />
koncesionarja za LERM ni bila vključe-<br />
Marko Soršak, župan občine Hoče<br />
-<br />
Slivnica, glede razpisane koncesije ni<br />
optimističen. "Na razpis so me opozorili<br />
tisti, ki se z letalstvom ukvarjajo.<br />
Formalno nismo bili obveščeni. Pogoji<br />
v razpisu so dokaj zahtevni in ne verjamem,<br />
da se bo našel koncesionar.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.246 cm 2 11<br />
Kaj je s<br />
prostorskimi akti<br />
Realnost na letališču je, kot že rečeno,<br />
nezavidljiva: ni rednega potniškega ali<br />
tovornega letalskega prometa oziroma<br />
rednih prihodkov iz te dejavnosti. Letališče<br />
ima omejen delovni čas.<br />
Neurejena<br />
so lastniška razmerja na nekaterih<br />
objektih na letališču in ključnih zemljiščih<br />
neposredno ob<br />
dostopno cesto in<br />
njem, vključno z<br />
parkirišči. Večina je<br />
obremenjena s hipoteko, medtem ko je<br />
dogovorjena služnostna pot predmet<br />
sodnega spora. Kakšna pričakovanja<br />
ima ministrstvo od bodočega koncesionarja<br />
glede na<br />
obstoječe razmere? Pri<br />
Alenki Bratušek pravijo: "Ministrstvo v<br />
okviru razpisa pričakuje, da bo koncesionar<br />
izvajal storitve obratovanja javnega<br />
letališča, vključno z uporabo in<br />
rednim vzdrževanjem letališke infrastrukture,<br />
kot je podrobneje navedeno<br />
v razpisni dokumentaciji. Izvajanje<br />
storitve obratovanja je omogočeno v<br />
okviru pravic, ki jih ima Republika Slovenija<br />
pridobljene na zemljiščih na območju<br />
letališke infrastrukture.”<br />
Ena od ovir privabljanja strateških<br />
partnerjev na LERM bi lahko bilo tudi<br />
prepočasno sprejemanje izvedbenih<br />
prostorskih aktov,<br />
ki bi obratovalcu<br />
letališča omogočali vlaganja v<br />
nadgradnjo<br />
letališke infrastrukture. Aktivnosti<br />
v zvezi s pripravo državnega<br />
prostorskega načrta (DPN) za LERM<br />
potekajo, pojasnjujejo na<br />
MZI. "Priprava<br />
DPN je v fazi priprave dopolnitev in<br />
novelacij strokovnih podlag za<br />
predlog<br />
DPN. Z DPN bodo omogočeni posegi za<br />
dograditev letališke infrastrukture. Objavljen<br />
razpis za izbor izvajalca storitev<br />
obratovanja javnega letališča pa<br />
ne podeljuje<br />
pravice gradnje, ampak omogoča<br />
le<br />
vključno z<br />
izvajanje storitev obratovanja,<br />
uporabo in rednim vzdrževanjem<br />
letališke infrastrukture."<br />
Kakšen bi<br />
bil pravi model za LERM<br />
na.<br />
V županstvu Saša Arsenoviča pravijo,<br />
da skupaj s sosednjimi občinami<br />
razpis budno spremljajo in so<br />
v pričakovanju<br />
rezultata: "Če<br />
bo razpis neuspešen,<br />
bomo vladi predlagali sestavo<br />
delovnega telesa s predstavniki sosednjih<br />
občin in predstavniki ministrstva<br />
za<br />
infrastrukturo ter ministrstva<br />
za gospodarstvo, turizem in<br />
šport. Naš<br />
skupni cilj mora biti, da v najkrajšem<br />
času najdemo model, ki bo omogočal<br />
dolgoročno uspešno in stabilno obratovanje<br />
LERM."<br />
Na MOM verjamejo, da je LERM za<br />
razvoj gospodarstva in<br />
promocijo turizma<br />
strateškega pomena tako za Maribor,<br />
regijo kot tudi državo. "Če Maribor<br />
letališča ne bi imel, bi si ga zagotovo<br />
želeli. Mi pa ga imamo, a ga ne znamo<br />
izkoristiti, in<br />
strateškega pomena je, da<br />
zamujene priložnosti LERM čim prej nadoknadimo<br />
v sodelovanju z<br />
državo in<br />
drugimi zainteresiranimi,” pravijo na<br />
MOM. Po<br />
njihovem mnenju je letališče<br />
zaradi lege na pomembnih mednarodnih<br />
transportnih koridorjih odlična<br />
izhodiščna točka za redne linije in čarterske<br />
lete, logistiko, šolanje pilotov in<br />
vzdrževanja letal. Na<br />
MOM, tako trdijo,<br />
spodbujajo ideje za razvoj mariborskega<br />
letališča, največ skupaj z RRA Podravje<br />
Maribor in Zavodom za turizem Maribor:<br />
' Kljub sicer dobremu sodelovanju<br />
z državo pa na tem področju pogrešamo<br />
njihovo večjo podporo tako pri aktivnejši<br />
vlogi iskanja letalskih povezav<br />
kot razvoja območja ob letališču s pripravo<br />
prostorskih načrtov, ki so osnova<br />
za nemoten razvoj. V primeru, da bo<br />
razpis neuspešen, bo<br />
treba v sodelovanju<br />
z<br />
državo pristopiti k drugačnemu<br />
modelu obratovanja LERM, kot<br />
je trenutno<br />
predviden z razpisom."<br />
Hoški župan Soršak<br />
za strateškega partnerja<br />
Upam, da se<br />
čim prej zaključi DPN v prvotnem<br />
predlogu in da se najde strateški<br />
partner," je Soršak povedal za Večer.<br />
Med problematičnimi zahtevami in<br />
pogoji v razpisu poznavalci vlaganj v<br />
letališko infrastrukturo vidijo prekratko<br />
desetletno obdobje koncesije, saj se<br />
kapital, naložen v to<br />
dejavnost, povrne<br />
šele po 20 letih. Nenavadna, pravijo<br />
naši viri, naj bi bila tudi zahteva, da<br />
mora infrastrukturno ministrstvo soglašati<br />
z<br />
vzdrževalnimi in investicijskimi<br />
posegi ter s<br />
komercialnimi cenami<br />
storitev, kar da je v nasprotju s tržno<br />
logiko. Opozarjajo tudi na zahtevo, da<br />
mora koncesionar od DRI<br />
prevzeti zaposlene,<br />
nad bodočim koncesionarjem<br />
naj bi visela tudi okoli 30 milijonov<br />
evrov težka tožba kitajskega SHS zoper<br />
državo. Po naših informacijah naj bi bil<br />
po morebitnem neuspešnem razpisu<br />
za<br />
koncesijo v obtoku tudi predlog, da<br />
bi MZI preneslo zemljišča in osnovna<br />
sredstva LERM na Občino Hoče - Slivnica,<br />
ta pa bi kasneje pripravila razpis,<br />
ki bi bil zanimiv za strateške partnerje.<br />
Medtem naj bi se postopki iz DPN prenesli<br />
v Občinski prostorski načrt (OPN),<br />
v tem času pa bi opravili pogovore s potencialnimi<br />
partnerji, ki naj bi se zanimali<br />
za mariborsko letališče.<br />
Podaljšati stezo?<br />
Letališče Edvarda Rusjana<br />
ima vzletno-pristajalno stezo<br />
dolžine<br />
2500<br />
Maribor<br />
metrov, kjer lahko brez<br />
omejitev pristajajo naslednja letala:<br />
airbus A319, antonov AN-148, embraer<br />
EMB-145, EMB-195. Z manjšimi<br />
omejitvami glede zasedenosti<br />
letala ter količine tovora in goriva<br />
pa lahko pristajajo lahko tudi večja<br />
letala: airbus A320-200, A321, boeing<br />
B737-300,<br />
B737-800. Na brniškem letališču<br />
Jožeta Pučnika je steza dolga<br />
3300 metrov.
Večer 25.02.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 1.246 cm 2 3 / 4<br />
Alenka Bratušek je slivniško letališče<br />
kot ministrica obiskala 2019.<br />
Foto: Igor NAPAST<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
cm 2<br />
Letališče Edvarda Rusjana Maribor<br />
Promet<br />
Premiki 11.088 10.414 11.154 12.726<br />
Potniki 5126 3069 4962 3919<br />
Tovor (v tonah) 69,8 157,2 26,1 23,9<br />
Prihodki in odhodki v zadnjih štirih letih<br />
H 1 <strong>27</strong> 91 1<br />
2019*<br />
471.861<br />
347.413<br />
2020<br />
1,463.745<br />
474.103<br />
472.3<strong>27</strong><br />
2022<br />
1,898.316<br />
■ 84.566<br />
<strong>2023</strong>**<br />
151.610<br />
i i i i<br />
0 500.000 1,000.000 1,500.000 2,000.000<br />
*od 18. 7. 201 9 dalje **do 1.2.<strong>2023</strong><br />
VEČER Vir: Ministrstvo za infrastrukturo RS<br />
Površina: 1.246<br />
12
Večer 25.02.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 1.246 cm 2 4 / 4<br />
Površina: 1.246 cm 2 Načrt za Smart Hub naj gre naprej<br />
Jernej Vrtovec, nekdanji minister za infrastrukturo (NSi): "Naj-<br />
v '1<br />
—<br />
prej si želim, da se saga okrog letališča Maribor in njegovega jf 'I<br />
upravljanja zaključi čim prej. Zato upam, da bo ministrstvo za t 1<br />
v<br />
infrastrukturo pri razpisu za koncesionarja uspešno ter da bo<br />
■<br />
koncesionar videl potenciale Maribora in njegove okolice. Le- /_<br />
tališče Maribor ima kljub sedanjim klavrnim razmeram velik<br />
potencial za več dejavnosti. V mislih imam multimodalni logistični<br />
center, tako imenovani Smart Hub Maribor, saj ima Maribor z okolico<br />
izredno strateško lego za razvoj logistične dejavnosti. Gre za izjemno priložnost<br />
za slovensko gospodarstvo, ki nujno potrebuje veliko zaledno skladišče za severnojadranska<br />
pristanišča in hkrati nove proizvodne dejavnosti. Zato bomo<br />
morali uresničiti tudi načrtovano železniško povezavo mimo Magne do letališča.<br />
Letališče pa mora rasti skupaj z logističnim centrom, kar pomeni, da se<br />
ta dejavnost ne bi izključevala z drugimi, kot sta potniški in tovorni letalski<br />
promet. Zato se izbira koncesionarja ne izključuje z načrti o Smart Hubu Maribor<br />
kot logističnem centru. Od vlade pričakujem, da načrte o Smart Hubu nadaljuje,<br />
ker so smeli in pomembni za Maribor in njegovo okolico ter celotno<br />
slovensko gospodarstvo."<br />
B<br />
Marko Soršak:<br />
"Upam, da se čim prej<br />
zaključi DPN v prvotnem<br />
predlogu in da se za<br />
mariborsko letališče najde<br />
strateški partner."<br />
13<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Spomin na kitajsko obdobje in doneče<br />
načrte z mariborsko aviacijo. Pang Siu Yin<br />
in Andrej Fištravec Foto: Sašo BIZJAK
POP TV, 24 ur - 19:05 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 02:00<br />
1 / 1<br />
Podpora vladi Roberta Goloba<br />
POP TV, 26.02.<strong>2023</strong>, 24 UR, 19.05<br />
JANI MUHIČ (voditelj)<br />
Vlada izgublja javno podporo. Delo premierja Roberta Goloba in njegove ministrske ekipe prvič od oblikovanja vlade<br />
podpira manj kot polovica vprašanih, kar za 5 odstotnih točk v primerjavi z januarjem je zrasel delež nasprotnikov vlade.<br />
Te ne podpirajo štirje od desetih vprašanih. Odstotek neopredeljenih ostaja nekaj več kot 13%. Med strankami ima še<br />
naprej največ javne podpore vladajoče Gibanje Svoboda. Če bi bile volitve danes bi prepričali več kot četrtino<br />
anketirancev. Udobno vodstvo največje vladne stranke ogroža le največja opozicijska SDS, ki bi prepričala dobro petino<br />
vprašanih, sicer pa med 5 do 6 odstotno podporo, se giba preostala parlamentarna trojica in sicer v tem vrstnem redu<br />
Nova Slovenija, Socialni demokrati, Levica. Za neparlamentarce pa le še politične drobtinice in sicer za Resni.co, Pirate<br />
ter Našo prihodnost in Dobro državo. Delež strankarsko neopredeljenih se je februarja nekoliko zmanjšal dobrih 12% ne<br />
ve katero politično opcijo bi izbrali, 8% nebi izbralo nobene, ostali niso želeli odgovoriti. Med politiki so volivci najboljšo<br />
povprečno oceno drugič zapored podelili poslancu SDS Anžetu Logarju. V primerjavi z januarjem je ta ocena sicer že<br />
nekoliko nižja, a ima kljub porazu na predsedniških volitvah več političnega kapitala od aktualne predsednice Nataše Pirc<br />
Musar. Tretjo najvišjo javno podporo beleži predsednik vlade Robert Golob. Sledijo zdravstveni minister Danijel Bešič<br />
Loredan, predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in evropska poslanka NSi Ljudmila Novak. Potem pa<br />
na sedmem mestu je najbolje ocenjen član SD gospodarski minister Matjaž Han, predsednica Socialnih demokratov,<br />
Tanja Fajon je deveta, koordinator Levice Luka Mesec tik pod polovico lestvice. Še mesto za njim je novinec na naši<br />
lestvici finančni minister Klemen Boštjančič, padec za štiri mesta je februarja zabeležil prvak NSi Matej Tonin, dolgoletni<br />
voditelj SDS Janez Janša ostaja dvajseti.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
14
TV Slovenija 1, Intervju - 21:00 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
1 / 11<br />
Gost oddaje je Branko Soban<br />
TV SLOVENIJA 1, 26. 02. <strong>2023</strong>, INTERVJU, 21:00<br />
KSENIJA HORVAT (voditeljica)<br />
Dober večer. Že leto dni je minilo od začetka ruskega napada na Ukrajino. Agresije, ki je<br />
povzročila hudo humanitarno in begunsko krizo, travmatizirana celo generacijo ukrajinskih otrok<br />
in vplivala na globalne politične energetske, finančne sisteme in na svetovno preskrbo s hrano.<br />
O letu dni vojne se bom pogovarjala z nekdanjim Delovim dopisnikov v Rusiji Brankom<br />
Sobanom. 50 let že piše za Delo. Poročal je iz obeh ruskih vojn v Čečeniji, zadnja leta posveča<br />
predvsem pisanju o problematiki človekovih pravic v Rusiji in drugod po Evropi. Branko<br />
Pozdravljeni.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Dober večer, me veseli.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Pred leti ste zapisali, da bi vsaka pot v Moskvo morala voditi preko Groznega. Danes bi verjetno<br />
nekaj podobnega rekli za Mariupol.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ja, v resnici. To je dejal nek švedski diplomat v času druge čečenske vojne, ko je Rusija v<br />
Groznem dokončala tisto, kar ni dokončala v prvi vojni. Jaz sem v Groznem bil, leta 2000 je bil<br />
popolnoma porušen. Združeni narodi so rekli, da takega uničenja dotlej še niso vedeli po druge<br />
svetovni vojni. In morda je prav zaradi tega švedski, nek švedski diplomat v Moskvi dejal, da bi<br />
vsaka pot v Moskvo, na pogovore s Putinom z drugimi ruskimi politiki, morala voditi čez Grozni.<br />
Da bi videli iz prve roke, kaj v bistvu pomeni ta vojna. Jaz sem zapisal, da nekaj podobnega bi<br />
morda veljalo na obiskih, ki bodo nekoč se zgodili v Moskvi, vse poti bi morale voditi čez<br />
Mariupol. To je katastrofa. To je pol milijonsko mesto, ki je praktično zravnano z zemljo. Nihče<br />
ne ve točno koliko ljudi je bilo pobitih. Znova in znova odkrivajo množična grobišča in ravno pred<br />
dnevi sem se pogovarjal z zelo znanim ukrajinskim pisateljem Andrejem Kurkovom, ki zdaj<br />
predava pots sovjetsko literaturo na Stanfordski univerzi. On pravi, da se je njegov odnos do<br />
Rusije spremenil. Sicer on piše v ruskem jeziku, da se ta odnos popolnoma spremenil v trenutku,<br />
ko je pol tonska bomba padla na gledališča v Mariupolu, kamor se je pred bombnimi napadi<br />
zateklo več 100 ljudi. In preživeli so samo tisti, ki so se še pravočasno skrili v zaklonišča. Tako,<br />
da v resnici vse prihodnje poti v Moskvo bi morale voditi čez Mariupol in druga uničena<br />
Ukrajinska mesta.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Torej vi ste že pred začetkom vojne Ukrajini, pa pravzaprav tudi pred vojnami v Čečeniji veljali<br />
za zelo ostrega kritika ruskega predsednika Putina in njegove oblasti v Rusiji. Ko ste bili dopisnik<br />
v Rusiji, ste imeli tudi osebno izkušnjo, kaj ne? Kakšna je bila ta izkušnja?<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
No, seveda tukaj lahko rečem, da Putina spremljam od trenutka, ko je postal predsednik. Eno<br />
leto prej je postal premier. Bil sem v Moskvi, ko se je zgodila ta velika sprememba, ko je Jelcin<br />
na silvestrovo 99. nenadoma odstopil in je posle v Kremlju prevzel Putin. Jaz sem takrat temu<br />
dejal, da je šlo za žametni prevrat, kar so pozneje potrdili tudi mnogi ruski analitiki in tuji<br />
poznavalci Rusije. Spremljam ga praktično vsak dan, vsak njegov korak. Spremljam vse, kar se<br />
piše v ruskih časopisih, in tudi v tujih. Jaz sem napisal pred 23 leti en komentar, Zakrostihom,<br />
bojte se Putina. Za to sem se odločil po tistih znamenitih strašnih eksplozijah stanovanjskih<br />
blokov v Moskvi in še dveh ruskih mestih, ko se je vsak dan zgodilo nekaj novega. Vsak dan<br />
15
TV Slovenija 1, Intervju - 21:00 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
2 / 11<br />
nove žrtve. Štirje stanovanjski bloki so šli v zrak. Šel bi tudi peti v Arjazanu, ampak so bodni<br />
stanovalci ponoči odkrili nenavadne premike nenavadnih ljudi, ki so nosili vreče v klet<br />
stanovanjskega bloka. Nosili so vreče razstreliva heksagon, ki so ga uporabili tudi pri prejšnjih<br />
štirih eksplozijah in se je izkazalo, da so to ljudje iz FSB. Se prav Zvezne varnostne službe,<br />
naslednica KGB. In potem so se te eksplozije, tile atentati na stanovanjske bloke končali. Ker je<br />
bila stvar v bistvu razkrita. Ampak te eksplozije so bile nujne zato, da bi Putin lahko začel novo<br />
vojno proti Čečeniji.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Ampak kaj pa vaše delo? Torej kritično pisanje, ki je smo ga seveda prebirali v Sloveniji.<br />
Odmevalo je pa seveda tudi v Moskvi. Ste imeli tudi v Moskvi morda kake težave zaradi tega?<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ja. To so bile izjemno zanimive stvari. Seveda takrat v bistvu niti nisem razumel natančno kaj se<br />
dogaja. Ampak je šlo v bistvu za nekakšen poskus pritiska na to, kaj pišeš. Jaz sem v bistvu zelo<br />
ponosen na to, ker so me tako natančno brali. Jaz sem bil izjemno kritičen do ruske politike v<br />
Čečeniji, nasploh v Kavkazu. Kritičen sem bil tudi do ruske politike na Balkanu. Tukaj se je<br />
zgodila ena izjemno zanimiva stvar. Kakšen mesec pred padcem Miloševićevega režima v<br />
Beogradu so Moskvo obiskali najvišji predstavniki srbske opozicije z Đinđićem na čelu. Ampak<br />
uradna Moskva je takrat dejala, da jih pač ne more sprejet, ker je Milošević še vedno legitimni<br />
izvoljeni predsednik Srbije in tako naprej. Čez mesec dni Milošević pade in se ti trije najvišji<br />
srbski politiki znova vrnejo v Moskvo, tokrat kot predsednik, premier in kot zunanji minister. To<br />
sem seveda jaz z veseljem kritiziral, takšen odnos. Napisal sem Balkan na Smolenski ploščadi,<br />
en članek, ki jim je šel zelo nos. In kaj se potem zgodi? Dobim telefonski poziv, naj se zglasim<br />
na tem uradu zunanjega ministrstva, ki se ukvarja s tujimi dopisniki. Vsi tuji dopisniki v Moskvi<br />
morajo biti registrirani pri zunanjem ministrstvu. Jaz sem prišel tja z veseljem. Bomo pač malo<br />
poklepetali. Potem pa, ko sem vstopil v pisarno pri gospodu Ričenku, sem nenadoma opazil na<br />
mizi vse moje članke v originalu pa v prevodu. In se je potem začelo, lahko bi rekel, nekakšno<br />
pranje možganov, da kaj pišem in podobne stvari. In po uri in pol pogovora se je to končalo. Jaz<br />
odidem, ampak čez nekaj mesecev, kar se nisem pobral, ponoven klic, je bilo še hujše kot prvič.<br />
Po tem drugem pogovoru pa sem se začel že malce bati... Kaj... Zvečer na kakšnih samotnih<br />
ulicah, ko nikoli ne veš, v Rusiji se dogaja marsikaj.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Ampak stalo vas je pa to seveda akreditacije...<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Ja, točno to. Jaz sem se potem sicer vrnil v Ljubljano. Ampak po štirih letih mi je hiša predlagala,<br />
če bi ponovno šel v Moskvo. Jaz to seveda sprejel z odprtimi rokami. Jaz moram reči, da je<br />
dopisništvo v Moskvi izziv za vsakega novinarja, ki ga noben profesionalni novinar ne more in ne<br />
sme zavrniti. To je zame v bistvu ena največjih življenjskih izkušenj, novinarskih izkušenj.<br />
Prepotoval sem v bistvu vso bivšo Sovjetsko zvezo, vseh 15 držav, ki so nastale iz te mogočne<br />
države, za katero so mislili, da se nikoli ne bo zrušila. No, ampak kaj se je zgodila? Seveda,<br />
zaradi vse te moje pretekle zgodovine je bila akreditacija zavrnjena in tudi potem vize več kot 10<br />
let nisem dobil.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Ampak seveda, v tistem obdobju so se pa v Rusiji dogajale tudi še bistveno hujše stvari. Če se<br />
Spomnimo recimo Putinovega prevzema ruske javne televizije oziroma državne, kako je to takrat<br />
bilo. NTV. Vi ste bili v tistem času tam. Kako? Ponoči maskirani tipi pridejo... Kako se je to<br />
zgodilo?<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Ja. Mi gre kar zona, ko to govorim. Ker v resnici jaz sem živel v Rusiji za časa Jelcina. Ko je umrl<br />
sem napisal en komentar o Jelcinovi svobodi. Takrat je v resnici, kljub vsem seveda negativnim<br />
16
TV Slovenija 1, Intervju - 21:00 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
3 / 11<br />
stvarem, o katerih bi lahko govorili še in še, je pa vendarle v Rusiji takrat veljala svoboda tiska.<br />
Takrat se je lahko pisalo in komentiralo in kritiziralo praktično vse. Tudi Jelcinovo vojno v<br />
Čečeniji. Prvo vojno je leta 94 začel Jelcin. In se je potem končala s porazom leta 96 in z<br />
umikom ruskih čet iz Čečenije. Po tem prelomu, ko je Jelcin moral oditi in je oblast prevzel v roke<br />
Putin in s tem posredno nekdanja KGB, so se stvari začele dramatično spreminjati, iz dneva<br />
dan. In prva žrtev, kot vseh avtoritarnih državah, ki se potem iz avtoritarnosti spremenijo v<br />
diktaturo, prva žrtev so vedno neodvisni mediji. To je recept, ki ga poznajo po celem svetu. In<br />
recimo vsi tuji dopisniki smo vsak dan gledali NTV, neodvisno televizijo, ki je bila najboljša takrat,<br />
z izvrstnimi novinarji. Mnoge med njimi sem osebno poznal. In kaj se zgodi? Čez noč so Putinovi<br />
ljudje, zamaskirani v črnih maskah, vdrli v televizijsko hišo in naslednje jutro NTV ni bilo več. To<br />
je bil bistvu konec neodvisne televizije v Rusiji. Od takrat obstajajo samo še državni televizijski<br />
kanali, ki neusmiljeno širijo, zlasti zdaj v času vojne proti Ukrajini, širijo svojo propagando.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Glejte, ko je pred... Torej pred dobrim letom dni ruski predsednik začel to agresijo na Ukrajino,<br />
ko je bila pravzaprav situacija zelo negotova. Dobro, saj tudi danes ne vemo kaj bo in kako bo.<br />
Ampak takrat je očitno sam predvideval, oziroma ruske oblasti so predvidevale, da bodo<br />
pravzaprav v nekaj dneh prišlo do Kijeva in tam vzpostavile neko marionetno oblast, s katero bo<br />
potem Moskva bistveno lažje shajala. Kar se seveda ni zgodilo. Po po letu dni, ko zdaj gledamo<br />
na tisto tragično prizorišče... Ukrajina je zdržala in celo nasprotno, Ukrajina namerava v tej vojni<br />
zmagati. Karkoli to že pomeni. Ste si mislili, da se bo v enem letu zgodilo kaj takega?<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
No, jaz moram reči, pa nočem biti preveč pameten, jaz sem vedel, da bo Putin napadel Ukrajino.<br />
Po letu 2008, ko se je začela vojna proti Gruziji, je bilo popolnoma jasno, da naslednja je na vrsti<br />
Ukrajina. To je tudi Putin to jasno napovedal leta 2008 na vrhu Nata v Bukarešti, kamor je še<br />
prišel. Zdaj na ta srečanja ne hodi več. Mi zdaj govorimo o prvi obletnici tega res brutalnega<br />
napada na Ukrajino, ki mu moj dober znanec Viktor Jerofejev pravi Apokalipsa. To je eden<br />
najboljših sodobnih ruskih pisateljev.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Pa Petuški, med drugim.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Ja... Izjemen pisatelj. Dobri Stalin, kot zdaj bi lahko napisal knjigo Dobri Putin. Mislim seveda v<br />
narekovajih...<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Satiro.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Ta apokalipsa se je v resnici začela pred letom dni. Ampak jaz vedno poudarjam, da vojna proti<br />
Ukrajini se je začela leta 201e z aneksijo in okupacijo Krima in z napadom na Donbas. Če<br />
gledamo na te dogodke z današnje perspektive, je v bistvu Putin testiral teren. Testiral je kaj se<br />
mu lahko zgodi. Zgodilo se mu ni nič. Neke medle sankcije, trgovina se je nadaljevala, Ukrajina<br />
je bila v vojne. Vsi so gledali in kritizirali samo Ukrajino, nič pa agresorja. In potem seveda<br />
razplet dogajanj, različne stvari so se v tem času zgodile. Bila je tudi 30. obletnica razpada<br />
Sovjetske zveze, konec decembra 2021. Za ta razpad Putin nenehno govori, da je bila to<br />
največja geopolitična katastrofa v 20. stoletju in nekako poskuša to katastrofo popraviti. Bile so<br />
seveda še tudi druge stvari, tako da je bilo... Tudi zaradi kopičenja te ogromne količine vojske na<br />
mejah z Ukrajino je bilo seveda popolnoma jasno. Ampak očitno nekaterim evropskim politikom<br />
pa ne, da se bo ta vojna zgodila.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
17
TV Slovenija 1, Intervju - 21:00 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
4 / 11<br />
Ampak ta ruski... Hočem reči ukrajinski odziv zdaj na vse to. Ukrajina je leto dni zdržala v tem<br />
boju, ki ga recimo Zelenski, predsednik ga vedno primerja boj Davida z Goljatom. Res je, David<br />
ima vendarle pomoč svojih zahodnih zaveznic.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
O tem je Zelenski govori tudi na nedavni Münchenski konferenci in so mu vsi stoje ploskali.<br />
Ampak on je rekel, jaz ne rabim aplavza, jaz rabim orožje. Kar je seveda res. Kot sva že rekla, v<br />
resnici se je pričakovalo, zlasti Putin, da bo ta vojna končana v nekaj dneh. To dokazujejo<br />
dokumenti, ki so jih potem odkrili. On je pričakoval, da bo zmagoslavno vkorakal v Kijev, da ga<br />
bo Ukrajina sprejela s cvetjem in ruskimi zastavami. Ampak to se ni zgodilo. Ukrajina se je<br />
neverjetno postavila po robu. Recimo, če se pogovarjat z Ukrajinci, jaz to počnem v bistvu na<br />
različnih srečanjih v Strasbourgu, zdaj v Münchnu itd., tudi čez Skyp itd. Ukrajinska armija šteje<br />
42 000 000 ljudi, je te dni rekel župan Lvova. Vsa Ukrajina se je postavila po robu tej brutalni<br />
agresiji. Ampak tukaj je zanimivo, to je treba dodati, da bo vojna končana v treh dneh, so mislili<br />
tudi na zahodu. Ukrajinski veleposlanik v Berlinu Andrej Melnik je razkril, da se je ob začetku<br />
vojne v Ukrajini z njim sestal nemški finančni minister Christian Lindner. In nemškega ministra ni<br />
zanimalo a bo treba dostavljati vojaško pomoč, a je treba prekinit ta SWIFT bančni sistem v<br />
poslih z Rusijo. Zanimalo ga je sodelovanje z marionetno vlado, ki jo bo Putin v treh dneh<br />
postavil v Kijevu.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Takšna so bila pričakovanja napovedi.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
In celo so govorili na zahodu, da bi bilo najbolje, da pač Ukrajina poklekne pred Rusijo, da se<br />
stvar konča. Ampak Ukrajinci so bili drugačnega mnenja.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
So drugače menili. Glede, omenili ste münchensko varnostno konferenco. Zanimivo, tam je tudi<br />
Finska premierka torej Sanna Marin je tam zelo jasno izrazila v bistvu obžalovanje, da Zahod ni<br />
reagiral leta 2014, ko se je zgodil napad na Krim in na ta način dopustil predsedniku Putinu<br />
prosto pot. Če pa se spomnimo izjave nemškega predsednika Steinmeierja, je pa tudi obžaloval,<br />
že kmalu po tem, po začetku vojne, po teh dogodkih, ki ste jih opisovali, da je Nemčija tako zelo<br />
bila zavezana gradnji, torej naftovoda 2, pa tudi drugih pogodb, ki jih imela z Rusija. Ampak<br />
takrat je bilo že prepozno.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Ja, Takrat je bilo prepozno. Tudi zdajšnji predsednik Steinmeier, prej je bil zunanji minister, je<br />
pred začetkom vojne pogosto govoril, da je ta Nord Stream most v Rusijo. Seveda to ni res. To<br />
je Moskva - Kremelj. To je čisti politični projekt Kremlja. In o tem se malo piše. Generalni direktor<br />
Nord Streama 2 je bil Matijas Varnik. To je agent Stasija, Putinov prijatelj iz njegovega<br />
službovanja v Dresdnu, tako da se ve, kakšna naveza je bila to. Stasi - KGB. Se mi zdi, da tega<br />
v Evropi niso popolnoma dojeli. Jaz pogosto poudarjam, Nord Stream seveda je pomemben<br />
plinovod. Ampak to je predvsem politični plinovod. Vse baltske države, Poljska so že od začetka<br />
nasprotovale temu projektu, kar so govorile, da je Nemčija očitno pozabila, da sporazum Molotov<br />
- Ribbentrop ne velja več. Tukaj je bila nemška politika v resnici malce kratkovidna, kar se je tudi<br />
potem pokazalo ob začetku te nove agresije na Ukrajino. Tudi premier, novi premier, ki se je<br />
seveda znašel, lahko rečemo v zelo težkem položaju, nenadoma čez noč prevzel funkcijo, padel<br />
v vojno, je tudi se preveč obotavljal. Tako da je v mednarodnih krogih nastal nov izraz.<br />
Scholzing. Kar pomeni nekakšno pretirano obotavljanje. Scholz se je seveda takrat branil, da<br />
lahko stori samo to, kar je pač možno.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Prej ste rekli... Torej, kaj se je zgodilo v Ukrajini v tem letu dni. Torej je vzdržala, se je ohranila.<br />
Če se spomnite tistega zadnjega Putinovega govora, tik pred napadom, ko je pravzaprav zanikal<br />
18
TV Slovenija 1, Intervju - 21:00 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
5 / 11<br />
ukrajinsko pravico. Torej odrekel jim je nacionalne in kulturne pravice pravzaprav. Kaj se je v<br />
tem smislu zgodilo z Ukrajino v minulem letu dni?<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
V bistvu velika sprememba. Ukrajina se je dokončno postavila na noge in se začela zavedati<br />
lastne identitete. O tem sva se izjemno zanimivo pogovarjala prav z Andrejem Kurkovom pred<br />
dnevi v Münchnu. Ta ruski napad na Ukrajino je... V bistvu gre za sistematično uničevanje<br />
ukrajinske kulture. Putin je v tem govoru ki tega omenjali, govoril ukrajinskega naroda ni,<br />
ukrajinskega jezika ni, ukrajinske kulture ni. Kurkov pravi, vse to je. In postaja samo še<br />
močnejše. Pravi, ker ni več, ker se knjig ne tiska več, se kultura zdaj širi med Ukrajinci z<br />
branjem. Pesniki, poeti, pisatelji odhajajo na fronto in berejo vojakom. Berejo v mestih. In berejo<br />
pesmi, to je zanimivo, v vojnih časih ljudje radi poslušajo pesmi in berejo zgodovinsko knjigo,<br />
zgodovinske knjige. In mnogi ruski... Oziroma ukrajinski vojaki, pravi Kurkov, priznavajo, da<br />
svoje zgodovine doslej niso poznali dovolj natančno in jo zdaj na novo odkrivajo in s tem krepijo<br />
svojo identiteto. Ukrajina se znova postavlja na noge. Ker je bila v bistvu ves čas zatirana. V 20.<br />
stoletju je Ukrajina petkrat razglasila neodvisnost. Vedno je bila poteptana. Na nazadnje so jo<br />
razglasili 91. leta in jo zdaj Rusija znova poskuša brutalno poteptati. Ampak tukaj bi morda<br />
omenil, to je zelo pomembno, Ukrajina je imela referendum o neodvisnosti 1. decembra 1991.<br />
Udeležba je bila 84 %, več kot 90 % prebivalcev Ukrajine se je izreklo za neodvisnost in<br />
samostojnost. In zanimivo je, da je bila ogromna večina za neodvisnost tudi v vseh teh štirih<br />
regijah, ki jih je Putin priključil Rusiji. Se pravi Herson, Zaporožje, Donecki in Lugansk. V<br />
Zaporožju in v Hersonu več kot 90 %, v Donecku in Lugansku 83 %. In za neodvisnost so bili<br />
tudi na Krimu. 54,19 % prebivalcev Krima se je odločilo za neodvisno in samostojno Ukrajino.<br />
Čeprav vemo, da tam rusko prebivalstvo predstavlja večino. Se pravi to voljo ljudstva je Putin<br />
zdaj grobo poteptal. In poteptal je tudi vse sporazume, ki jih je podpisal z Ukrajino.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Glejte o vojni v Ukrajini... Pravzaprav ta vojna je medijsko kar dobro pokrita. Vemo kaj se dogaja<br />
v ukrajinskih mestih, vaseh, na fronti itd. Življenje v Rusiji. Med tem je bistveno večja skrivnost.<br />
Mislim... Dobro, ni skrivnost seveda, ampak mora človek vendarle uporabljati neke kanale, kako<br />
pravzaprav izveš, zaradi medijske blokade, kaj se tem dogaja. Kakšen odnos imajo Rusi zdaj do<br />
te vojne. Zanima me kako pa vi pri svojem delu, kako delate pravzaprav? Kaj berete, kaj<br />
gledate? Vsi mediji so bili praktično zaprti, ne. Kateri kanali vam še ostajajo?<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Ja, pogovarjat se je treba z ljudmi, z znanci, ki jih imam. In seveda jaz pravim, te vojne v<br />
Ukrajine ni nemogoče razumeti brez znanja ruščine in brez branja ruskih medijev. Uradnih, da<br />
vidiš kaj Kremelj govori. Vse kar Kremelj govori je objavljeno na kremeljskih internetnih straneh.<br />
In seveda brati je treba opozicijske medije, ki jih uradno ni več. Praktično so vsi prepovedani.<br />
Ampak so se preselili v tujino in imajo svoje internetne strani in se mogoče z njimi povezati in<br />
tako naprej. Recimo pravi paradoks je, po začetku vojne Ukrajini je padla, kot jaz temu pravim,<br />
še zadnja trdnjava neodvisnega novinarstva v Rusiji, časopis Nova Gazeta, kjer je delala Ana<br />
Politkovska, ki sem jo dobro poznal. Šest novinarjev Nove Gazete je bilo ubitih samo zaradi<br />
tega, ker so pisali resnico. Med njimi Ana Politkovska. In kaj se zgodi? Glavni urednik Dmitry<br />
Muratov, ki sem tudi poznal...<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Nobelovec.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Je dobil... Leto 2021 je dobil Nobelovo nagrado za mir in tudi ta nagrada ni zaščitila tega<br />
izjemnega raziskovalnega, vrhunskega novinarskega projekta pred ukinitvijo. Sodišče je<br />
prepovedalo Novo Gazeto. In Nova Gazeta izhaja v Rigi. Jo je možno brati vsak dan na<br />
internetnih straneh, tako da je to izjemno pomemben vir informacij. V tujino so se preselili tudi<br />
drugi mediji, tako da je mogoče izvedeti kaj se v vojni v Ukrajini dogaja z obeh strani.<br />
19
TV Slovenija 1, Intervju - 21:00 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
6 / 11<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
z obeh strani. Zanimivo. Medtem ko, kot ste dejali, je večina medijev torej ukinjenih, zaprtih tako<br />
rekoč. Med njimi tudi dolgoletni recimo en tak... En tistih redkih demokratičnih vzvodov nekih<br />
neodvisnih informacij Eho Moskve na primer. Ampak Alexei Venediktov seveda ima svoj<br />
YouTube kanal, ampak zelo zanimivo ..<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Živi žebelj.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Živi žebelj. To je zanimiv naslov, ampak on tam recimo objavlja razmeroma kar kritične stvari.<br />
On recimo tudi uporablja izraz vojna. Nobene spetsuperacije ali kaj podobnega. Ampak on je res<br />
bolj izjema kot pravilo, ne?<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Alexei Venediktov je novinar, ki ga izjemno spoštujem in zelo dolgo poznam. Spoznal sem ga v<br />
Moskvi in potem je kar precej časa redno prihajal v Strasburg, tako da sva se tudi tam<br />
pogovarjala.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Povejmo, da vi že 20 let pokrivate pravzaprav.. Torej institucij sveta Evrope, njihove<br />
problematike in predvsem seveda spoštovanje človekovih pravic.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Človekove pravice, demokracijo, vladavina zakona. Se mi zdi, da bi tja morali hoditi tudi drugi<br />
novinarji, kar tam se ogromno naučiš, predvsem pa spoznaš ogromno ljudi. Tja prihajajo politiki<br />
iz vseh evropskih držav. Ampak še pomembneje, prihajajo tudi vsi politični disidenti in zaporniki<br />
iz... Kurdi, iz Rusije...<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Bližnjega vzhoda.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Nežnega vzhoda, iz Turčije. Tam lahko srečaš ves svet.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
No... Venediktov...<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Venediktov. Seveda zame je bil to v resnici tudi Eho Moskve se je nenehno poslušalo, ker so<br />
imeli izvrstne oddaje, izvrstne pogovore. In Benediktov je veljal za enega najbolje informiranih<br />
ruskih novinarjev. Nekoč in danes. Zaradi tega, ker je kot pravi profesionalec imel izvrstne zveze<br />
na obeh straneh. In seveda še ... Pač tako se je zgodilo Eho Moskve je potem prevzel Gazprom.<br />
Se pravi državna inštitucija je financirala radijsko postajo, ki je bila izjemno kritična do režima.<br />
Ampak kritična in objektivna je bila pa lahko samo zato, ker je Venediktov poznal ljudi iz obeh<br />
strani.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Torej on je bil tisti steber, ki omogočal...<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
In vse kar je govoril, je bilo verodostojno. To ni bilo neko nametavanje faktov, laži, kot se danes<br />
dogaja. To so bila dejstva. In v novinarstvu je izjemno pomembno, da se operira z dejstvi, ne z<br />
namigovanji, teorijami zarot, kar se zdaj dogaja. Je tukaj zanimivo, zdaj Venedikta že nekaj časa<br />
20
TV Slovenija 1, Intervju - 21:00 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
7 / 11<br />
nisem srečal, ker pač ni možno. Ampak je imel sijajen intervju v Financial Timesu, kjer je<br />
povedal tisto, kar mislim vemo že dolgo, da je Putin dobesedno obseden z zgodovino. One bere<br />
samo še zgodovinske knjige. In to knjige, ki mu jih servirajo njegovi najbližji sodelavci, med<br />
katerimi je denimo znameniti režiser Nikita Mihalkov, ki mu je odkril Ivana Ilina. To je njegov zdaj<br />
najljubši filozof. In je potem januarja 2014 so vsi najvišji ruski politiki za novo leto dobili na mizo<br />
tri knjige. Tri filozofske knjige. Ilina, Berdjajeva in Solovjova. In to je bilo treba obvezno brat, ker<br />
jih je potem na sestankih spraševal, kaj so se naučili.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Vsebino. Ampak zanimivo, to ko ste omenjali Financial Times. Venediktov je tem povedal še eno<br />
zelo zanimivo epizodo. Namreč dejal je, da prav leta 14, mislim da je bilo tik pred vojno na<br />
Krimu, ga je Putin vprašal, po čem se bo pa mene zgodovina spomnila? In potem mu je<br />
Venediktov tako majčken naštel nekaj stvari. Putin je bil vidno razočaran. Potem, po začetku<br />
vojne v Ukrajini, mu je pa to vprašanje postavil še enkrat. Zanimivo je, da Putin se ga je spomnil,<br />
Venediktov pa ne.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Ja. In točno to sem hotel povedat, ste me prehiteli. Pričakoval je, da mu bo Venediktov povedal<br />
kaj velikega. On je našteval neke malenkosti. In po okupaciji Krima pa pride Putin k njemu in<br />
pravi, kaj pa zdaj? Kaj pa zdaj? A sem zdaj v zgodovini? Putin resnično hoče, da bi bil za vedno<br />
zapisan v ruski zgodovini. To tudi govori. Hoče biti nekakšen novi Peter Veliki, ki je zbiral ruska<br />
ozemlja. On hoče ostati v zgodovini kot naslednik Petra Velikega, ki je znova začel zbirat ruska<br />
ozemlja, ki jih je Moskva z razpadom Sovjetske zveze izgubila.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
No, če pogledava vendarle to rusko javnost. Že na začetku ste rekli, torej zdaj 20, 25 let v bistvu<br />
neke državne, torej Putinove propagande v Rusiji itd. Ampak vendarle... P čem vas sprašujem?<br />
Toliko Rusov zdaj živi recimo v Evropi, Ameriki, povsod po svetu, mnogi so tudi zelo kritični do<br />
dogajanja v Ukrajini, do ruskega predsednika. Kaj se dogaja? Ta zanimiva zgodba, ko se ti ljudje<br />
pravzaprav s svojimi najbližjimi sorodniki v Rusiji, sploh o vojni v Ukrajini ne morejo več<br />
pogovarjati, ker ni več stične točke.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Točno to. Ta vojna je razklala Rusijo in je razklala tudi posamezne družine. Mame govorijo jaz<br />
se z mojimi hčerami ne morem več pogovarjat, ker so proti vojni z Ukrajino. In tukaj je ena zelo<br />
znana zgodba, ki jo je možno videti tudi na YouTubu. Hči kliče iz Kijeva mamo v Moskvo in pravi,<br />
mama tukaj po nas padajo rakete, ljudje umirajo. Mama pa pravi pa kaj govoriš? To ni res. Tam<br />
ni nobena vojna, tam ni nobenega napada, saj tako govorijo na televiziji. Nakar se hčera razjezi,<br />
pravi mama, a boš verjela svoji hčeri ali boš verjela Putinovi televiziji? Ta propaganda je v resnici<br />
izjemno močna. Ljudje televiziji še verjamejo, zlasti seveda v provincah, kjer je manj dostopa do<br />
interneta, kjer je starejša populacija in podobno. Seveda v mestih je popolnoma drugače. Ampak<br />
v resnici kot pravite, ko se je zgodil Krim, je bila vsa Rusija na nogah. Ta znani izrek "Krim naš".<br />
Ko se je začela vojna v Ukrajini, proti Ukrajini lansko leto, spet vse Rusija na nogah. Po 80 %<br />
ljudi je podpiralo Putina. Zdaj se pa po letu dni, ko se je izkazalo, da Putin znova laže, da ne gre<br />
tako kot govori, da da so se Ukrajinci se postavili po robu, pa ta podpora nenehno pada in je<br />
zmeraj manjša.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Ampak kako to v resnici vemo? Je to nekaj, kar bi Zahod rad verjel? Oziroma kritiki Putinovega<br />
režima. Kaj vemo kaj se v resnici dogaja? Na primer, kaj se dogaja z ljudmi, ki javno izražajo<br />
kritiko vojne v Ukrajini?<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Ti ljudje, ki javno kritizirajo Putinovo politiko, se bodo seveda znašli prej ali slej v zaporu, če še<br />
niso. Samo lani, samo lani, v lanskem letu je bilo zaprtih zaradi protestov proti vojni, več kot 20<br />
21
TV Slovenija 1, Intervju - 21:00 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
8 / 11<br />
000 ljudi. In te aretacije se dogajajo vsak dan. Zdaj v Münchnu sem govoril z znano aktivistko<br />
Anastasija Sevcenko, ki je rekla, da v vsem lanskem letu, samo v 18 dneh, v 18 dneh v enem<br />
letu, niso nikogar aretirali. Aretacije so vsak dan. Protesti so. Tega seveda ne vidimo zmeraj, tudi<br />
zaradi blokad itd. Tudi ker v bistvu nekaterih tudi ne zanima, kaj se tam dogaja. Ampak dejstvo<br />
je, da protesti so, da nasprotovanje je in Mihael Hodorkovski je zdaj v Münchnu rekel, če vojni<br />
nasprotuje samo 15 do 20 %, je to za diktaturo ogromno. Za diktaturo je to ogromno. Zato, ker<br />
se bo ta številka povečevala. Ampak....<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Ampak glejte, zakaj bi se v bistvu povečevala? Če pogledamo recimo prav Putinove podatke, s<br />
katerimi nam je postregel v tem svojem govoru pred nekaj dnevi. On je tam jasno povedal, da<br />
recimo gospodarski podatki so za Rusijo dobri. Stopnja brezposelnosti 3,7 %, to je pravzaprav<br />
rekordno nizko. Pravzaprav BDP je tudi Rusiji padel bistveno manj kot so načrtovali. Torej koga<br />
v bistvu ta vojna v Ukrajini in mednarodne sankcije Rusiji, koga v resnici prizadene?<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Tem podatkom, ki jih razglaša Putin, jaz ne verjamem čisto zmeraj. Ruska ekonomija je bila<br />
prizadeta. To je fakt. Stojijo cele tovarna. Avtomobilska industrija se je popolnoma ustavila. Ker<br />
so vse tuje firme, ki so sestavljale v avtomobila v Rusiji, odšle. Renault v Moskvi na primer je<br />
oblast... Mislim mesto Moskva so sklenili, da bodo tam začele znova sestavljat moskviče,<br />
legendarne avtomobile, ki jih Rusi zagotovo nočejo, ker so se pač navadili na tuj vozni park.<br />
Ampak tam ne sestavljajo moskvičev. Sestavljajo Kitajske avtomobile, ki jih Kitajci dovažajo v<br />
Moskvo. Zato se je teh novih avtomobilov že oprijel vzdevek moskvičajna. Seveda v Moskvi se<br />
posledic vojne ne vidi. V glavnem ne vidi. Trgovine so še vedno relativno polna. Vojno najbolj<br />
občutijo tisti najrevnejši, ker so se pač cena dvignile in si zelo težko znova privoščijo. Veliko težje<br />
grejo v trgovine in podobno. Ampak največji pokazatelj tega, da Rusi nasprotujejo vojni, je<br />
seveda pobeg intelektualcev, pisateljev, umetnikov iz Rusije. Odšlo je več kot 5 000 000 ljudi. To<br />
je najbolj jasen dokaz, da Rusija nasprotuje tej vojni. To ni vojna ruskega naroda. To je Putinova<br />
vojna. Recimo samo v Kazahstan je odšlo 2,9 000 000 Rusov. Bežijo na Zahod, tisti ki lahko.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Gruzijo, kamor lahko...<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
V Gruzijo, Armenijo. Bežijo tam čez Burjatijo v Mongolijo in na Kitajsko. Kamorkoli. Seveda tisti,<br />
ki si to lahko privoščijo. Ogromno, ogromno ljudi si odhoda iz Rusije preprosto ne more dovoliti,<br />
kar je pač tudi življenjski standard v Rusiji je relativno nizek. Več kot 20 000 000 ljudi živi v<br />
revščini. To je v bistvu standard tretjega sveta.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
No, ampak hkrati pa verjetno vendarle še vedno kar precejšen del Rusije, tudi verjame tej<br />
Putinovi retoriki, da se Rusija v bistvu v Ukrajini brani. Da se brani prodorom zahodnega<br />
liberalizma, pred zahodnimi vplivi... Torej političnimi. Proti nekemu novemu zahodnemu<br />
imperializmu. Hkrati Putin zelo pogosto govori o neki nujnosti ruskega samo očiščenja. Seveda<br />
ne samo Putin. Zgodovina te filozofije je, prav zadnjič sem brala Konstantina Malofejeva, tega<br />
ultra konservativnega tajkuna, gospodarskega, ki razlaga da z vsakim dnem vojne je Rusija bolj<br />
osvobojena zahodnih vplivov in tega dekadentnega načina življenja in tako naprej. Če Rusija, če<br />
je vedno skozi svojo zgodovino iskala to neko njej lastno veliko nacionalno idejo, na čem potem<br />
zdaj, v tem trenutku gradijo ti ljudje, o katerih govoriva?<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Malofejev je med drugim financiral tudi Ordo Iuris na Poljskem, ki bil glavni pobudnik te ideje o<br />
boju proti abortusu. Seveda, kot sem že omenil, Rusija se vrača nazaj. Tudi vrača se k tem<br />
intelektualnim koreninam, ki sem jih prej omenil. Ki za izrazito konservativnem filozofom, ki jih je<br />
Lenin nekoč izgnal, Ilin je bil leta po oktobrski revoluciji izgnan iz Rusije. In je potem šele Putin<br />
22
TV Slovenija 1, Intervju - 21:00 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
9 / 11<br />
njegove posmrtne ostanke vrnil v Rusijo. Tile filozofi, ki jih zdaj bere Putin, so v bistvu v resnici<br />
zagovarjali eno posebno vlogo Rusije v svetu. Rusija ima svoje mesijansko poslanstvo proti<br />
dekadenci zahoda. Rusija bo očistila to civilizacijo in Gejropo, kot so govorili, gejevsko Evropo,<br />
kjer so na oblasti pedofil in podobne stvari. Gre ... Putin se tukaj in njegovi se gredo tukaj v<br />
resnici nekakšno očiščenje naroda. Ampak jaz bi temu rekel, na povsem napačen način.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Tudi ruski jezik želijo zdaj očistiti. Nek predlog je v ruski Dumi v tem trenutku.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Gre za popolno očiščenje vsega. Obstaja Roskom nadzor, to je agencija, ki v bistvu skrbi za<br />
cenzuro. Ima seznam 700 imen, s katerimi Putina ne smeš imenovat. Ne smeš poimenovat tudi<br />
povsem take stvari, kot je šef, da ne govorimo veliko o grobih besedah. In v Dumo je prišel tudi<br />
zakon, po katerem naj bi očistili ruski jezik vseh tujk.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
To bi rada videla.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Midva govoriva rusko in je v ruskem jeziku v resnici izjemno ogromno tujk.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Iz angleščine iz nemščine.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Angleščine, nemščine, francoščine itd. In ko je tale osnutek zakona o očiščenju ruskega jezika<br />
prišel v Dumo, se je glasil Aleksej Venediktov, pa je rekel, kaj bomo pa govorili namesto<br />
prezident? Pa spiker Dume? Se pravi, da zakon že ob takih preprostih izrazih lahko pade.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Prej ste ravno omenili, ko so govorili o tej tej neki veliki ruski nacionalni ideji in k čemu v bistvu ta<br />
ilinova Rusija stremi, danes Putinovo Rusijo, k čemu stremi? Ampak kaj pa napake zahoda, ki jih<br />
je Zahod naredil v vsem tem obdobju? Na primer bilo je neko obdobje v ruskem razvoju, tudi že<br />
v obdobju Vladimirja Putina, ko se je zdelo, da bi se vendarle, da bi lahko Evropa vendarle si<br />
približala Rusijo, navezala neke varnostne, resne varnostne stike. Ne vem... Kulturne povezave,<br />
ustvarila neko bistveno bolj demokratično celoto na tej evrazijski velikem delu Rusije in Evrope.<br />
Kar se seveda potem ni zgodilo. Zdaj... Seveda v tem trenutku še ne vemo pravzaprav čisto<br />
dokončno, kdo je bil kriv, zakaj obljube niso bile spoštovane. Ampak kako gledate na to, ker<br />
recimo nasprotniki recimo nenehnih kritik samo ruskega predsednika pa vztrajajo, tudi Zahod je<br />
prelomil številne obljube, ne spoštoval neke dogovore in vse to je pripeljalo do te pozicije, ki je<br />
izjemno sovražna.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Ja, se strinjam z vami. Jaz rad povem, da Rusija ni izgubila hladna vojna. Rusija je tudi zmagala<br />
v hladni vojni. Rešili so se totalitarnega režima. Sovjetska zveza je bila totalitarna država. Ampak<br />
te priložnosti, te zmage niso izkoristili. Mi smo vsi mislili, da bo Rusija... Seveda to ne gre čez<br />
noč, da se bo v enem dolgem evolucijskem procesu spremenila v demokratično državo. Ta<br />
proces se je začel pod Borisom Jelcinom in se je nadaljeval tudi pod Vladimirjem Putinom.<br />
Vladimir Putin je bil, ko je prevzel oblast dokaj strpen politik. Zavzemal se je za sodelovanje. V<br />
nemškem bundestagu je takoj po... Ko je uradno postal predsednik dejal, da Rusija nikoli ne bo<br />
okupirala več nobene države. Ampak potem se je začel ta proces centralizacije. Centralizacija<br />
oblasti, vedno hujših konfliktov na med Rusijo in Zahodom. Tukaj v resnici sta morda krivi obe<br />
strani. Na obeh straneh je bilo zamujenih veliko priložnosti za sodelovanje, za kompromise za<br />
utrditev dogovorov, ki so jih podpisali vsi. In Zahod in Rusija.<br />
23
TV Slovenija 1, Intervju - 21:00 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
10 / 11<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Glejte, zdaj smo se pa seveda znašli v situaciji, ko se spet ustvarjajo neke nove blokovske, več<br />
blokovske delitve. Govori se o novi hladni vojni. Pravzaprav težko je razmišljati zdaj o<br />
nadaljevanju te ukrajinsko-ruske vojne, ne da bi vsaj z enim očesom človek gledal proti temu, kaj<br />
počne Peking. Tudi na münchenski varnostni konferenci je bilo izraženih seveda veliko strahov,<br />
kaj bo zdaj Peking naredil. Ker če pa še Kitajska se odloči, da bo Rusiji pomagala recimo z<br />
orožjem in strelivom, kot se zdaj veliko ugiba, potem verjetno ne govorimo več samo o ruskoukrajinski<br />
vojni.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Točno to. Nihče ne ve natančno kaj se bo zgodilo. Ta vojna se prej ali sej enkrat mora končat.<br />
Ampak jaz mislim, da te delitve bodo ostale. Tudi Putinova politika je v bistvu usmerjena v to, da<br />
bi svet znova bil razdeljen na dva tabora. Na vzhod in Zahod. Ampak on pozablja, da na vzhodni<br />
strani ne bo Rusija tista, ki bo vodilna. Vodilna bo Kitajska. Kitajska v vseh pogledih prekaša<br />
Rusijo. V hitrosti razvoja, v modernizaciji, v ekonomskem razvoju. Rusija v bistvu zaostaja. Pod<br />
Putinom nazaduje. Tako da dialog med Zahodom in Vhodom v prihodnje ne bo več Washington<br />
- Moskva, ampak Washington - Peking.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Še verjetno nekoliko bolj na jug se bo preselil, kjer čisto drugače gledajo.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Zdaj se je izkazalo, prav v tej vojni, da zahodna Evropa, Zahod postaja bolj enoten. Ampak<br />
zmeraj manj pomemben v svetu. Časi evro centralizma so že zdavnaj mimo. Težišče vsega<br />
dogajanja se premika na globalni jug v Azijo itd. In tukaj seveda Kitajska uradno podpira<br />
Moskvo. Odnosi so izjemno dobri.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Poseben strateški sporazum imajo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Točno. Ampak so, ko gre za vojno, izjemno previdni. Nočejo se preveč vmešavat. Jaz tukaj<br />
pravim, so izjemno previdni tudi zato, čakajo na svojo priložnost, ker jim je ta Putinova vojna<br />
proti Ukrajini dala sijajen model, kako urediti problem Tajvana. In se zna zgoditi, da se bo ta<br />
ukrajinska zgodba ponovila v Tajvanu. Ampak tukaj bi rad dodal. To ni samo recept kako urediti<br />
problem Tajvana. Je še huje. Je recept, kako Rusiji odvzeti ozemlje na Daljnem vzhodu. Tam je<br />
velika praznina. Kitajska je velika, potrebujejo ozemlje, ruski daljni vzhod je pa v glavnem<br />
prazen.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Skratka, kje je sredi vsega tega zdaj Slovenija? V Sloveniji smo do zdaj imeli prav pred kratkim<br />
še eno... Tri pisma v bistvu s pozivom, kakšna naj bo recimo tudi politika slovenske vlade, kaj naj<br />
bi kdo naredil itd. Ta pisma, verjetno se strinjate, so koristna. Nekako odpirajo debato o<br />
slovenskem odnosu do ukrajinske vojne, ki bi bila sicer bistveno bolj omejena. Ampak zdaj...<br />
Kam se premakniti s temi pismi?<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Glejte, kar se tiče pisem, ni človeka, ki ni zamer. Jaz sem prvi med njimi. Ampak se mi zdi...<br />
Seveda vse to je koristno, je treba opozarjati na probleme, ampak se mi zdi, da vendarle vsebina<br />
teh pisem ni naslovljena na pravega človeka. mislim, ta pisma je treba poslati v Kremelj. Moskva<br />
je tista, ki je to začela. Seveda... Zdaj se je ta konflikt med Rusijo in Ukrajino, kjer gre v resnici<br />
za preživetje Ukrajine, prav zaradi teh geopolitičnih analiz, domnevanj, premikov, vojaške<br />
pomoči, je postal nekakšen svetovni konflikt. Ampak pogledati je treba kaj se dogaja na tleh.<br />
24
TV Slovenija 1, Intervju - 21:00 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
11 / 11<br />
Tam se dogaja katastrofa. Tam se dogaja genocid. Tam gre za uničenje, za popolno<br />
deukranizacijo deevropeizacijo in tudi dejudeizacijo Ukrajine. Se pravi najprej je treba ustavit to<br />
morijo. Pisma je treba naslavljat v Moskvo.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Še en poziv smo ta teden slišali. In sicer je predsednik Socialne demokratske stranke Janez<br />
Janša je zadnjič pozdrav slovensko vlado, da po vzoru Evropskega parlamenta in parlamentov<br />
nekaterih drugih držav, sprejme resolucijo, s katero bi Rusija označila kot državo, ki podpira<br />
terorizem. Kaj pa menite o tej pobudi? Bi ta lahko bila kako koristna?<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
To, da je zdajšnji režim v Kremlju teroristični režim je prvi sprejel Svet Evrope oktobra lani.<br />
Potem je sledil Evropski parlament in podobno dikcijo je sprejela tudi parlamentarna skupščina<br />
Nata. In v resnici so Rusijo za teroristično državo razglasili tudi posamezni parlamenti. Jaz<br />
mislim, da je Slovenija zastopana v vseh teh treh inštitucijah, ki jih omenjam. In da je to do neke<br />
mere dovolj. Sam se strinjam, sam se strinjam, da Rusija kot celota ni teroristična država. Ruski<br />
državljani niso teroristi, zločine počne ta režim in ta režim je treba v resnici ustaviti.<br />
KSENIJA HORVAT (Voditeljica)<br />
Hvala lepa za ta pogovor gospod Branko Soban, kolega Soban. Hvala lepa.<br />
BRANKO SOBAN (slovenski novinar in publicist)<br />
Me je veselilo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
25
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:06 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Vlada bo predlog davčne reforme predstavila<br />
sredi marca<br />
RADIO OGNJIŠČE, 26. 02. <strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:06<br />
SLAVI KOŠIR (voditeljica)<br />
Vlada bo predlog davčne reforme predstavila sredi marca. Premier Robert Golob je v preteklem tednu napovedal, da<br />
bodo tisti, ki so bistveno bolj premožni, za svoje premoženje pošteno plačali davke. V opoziciji v to napoved ne<br />
verjamejo. Prvak SDS Janez Janša celo meni, da je omenjena napoved v nasprotju s tem, kar vlada počne. Alen<br />
Salihović.<br />
ALEN SALIHOVIĆ (novinar)<br />
Premier Robert Golob je v ponedeljek napovedal znižanje obremenitve plač. A kot je poudaril, nameravajo pred tem<br />
poskrbeti za to, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od večine<br />
ostalih, za to premoženje pošteno plačali davke.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Davčna reforma bo predmet našega bodočega koalicijskega vrha v marcu in o tem bomo spregovorili takrat 15. marca.<br />
ALEN SALIHOVIĆ (novinar)<br />
Golob je sicer zanikal bojazni poslanca NSi Jožefa Horvata, da bo breme napovedanih vladnih projektov na koncu s<br />
povečanjem davčnih obveznosti padlo na davkoplačevalce. Vseeno je Horvat dodal:<br />
JOŽEF HORVAT (poslanec NSi)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Iz obljub in napovedi, ki jih slišimo iz vladnih krogov, ja, lahko tudi iz koalicijskega sporazuma, in izdatno obremenjujejo<br />
odhodkovno stran državnega proračuna, izhaja logična ugotovitev, da bo napovedana celovita davčna reforma izdatno<br />
obremenila državljane in slovensko gospodarstvo.<br />
ALEN SALIHOVIĆ (novinar)<br />
Do besed premierja, da bo šla nova davčna reforma v smeri, da bodo bistveno bolj premožni za svoje premoženje<br />
pošteno plačali davke, je bil v sredini tedna kritičen prvak SDS Janez Janša.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik stranke SDS)<br />
Zdaj sem moral dvakrat zavrtet posnetek te izjave, ker gre pravzaprav za nekaj, kar je skregano s tem, kar ta vlada<br />
počne. Kajti eden od prvih aktov te vlade je bil to, da je spremenila zakon o dohodnini, s katerim smo v prejšnjem<br />
mandatu dejansko dvignili neto plačo. Z dvigom splošne olajšave bi se tudi v prihodnjih letih neto plače dvigale in dvig<br />
neto plač je vladna koalicija pod vodstvom svobodnjakov zaustavila s spremembo tega zakona. Zdaj pa pravijo, da bodo<br />
dvignili neto plač. Dovolj bi bilo, da jih ne bi znižali, že to je bilo veliko. Če bi bila ta reforma, ki smo jo mi naredili, ta mini<br />
reforma, uveljavljena v naslednjih dveh letih, bi bile vaše plače konec leta večje za 1.000 evrov. Svobodnjaki so vam vzeli<br />
1.000 evrov od plače neto na letni ravni. Zdaj pa pravijo, da bodo razbremenili plačo. Če vi verjamete, potem, bom rekel<br />
je naivnost v tej državi še večja kot smo doslej se lahko prepričali, da je. Koraki so eno, obljube so drugo. Zdaj to, da<br />
bodo obdavčili najbolj bogate, jaz mislim, da se to ne bo zgodilo, ker bi to pomenilo, da bodo obdavčili sami sebe.<br />
ALEN SALIHOVIĆ (novinar)<br />
Predsednik SDS se je dotaknil tudi zahtev upokojencev po višjih pokojninah. Kot je dejal, so najnižje pokojnine napad na<br />
dostojanstvo upokojencev, napad na dostojanstvo generacije, ki je med drugim priborila tudi samostojnost Slovenije.<br />
Priznava sicer, da to ni problem, ki bi nastal v času aktualne vlade, ampak je kolektivna krivica, ki jo Slovenija vleče skozi<br />
celotno slovensko osamosvojitev in tranzicijo, ko so se oblikovali in reformirali pokojninski sistemi. Prepričan je, da bi<br />
morala vlada nadaljevati delo prejšnje vlade in blažiti te krivice z rednimi in izrednimi uskladitvami pokojnin pa tudi<br />
posameznimi dodatki. Ti naj bodo večji za tiste skupine upokojencev, ki imajo nižje pokojnine, predlagajo v SDS.<br />
26
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:06 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
<strong>27</strong>
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:16 26.02.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 02:00<br />
1 / 1<br />
Državni zbor za odpravo ovir pri dostopu do<br />
objektov v javni rabi<br />
RADIO OGNJIŠČE, 26. 02. <strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:16<br />
SLAVI KOŠIR (voditeljica)<br />
Dostopnost centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane osebe je po oceni varuha človekovih pravic v<br />
nekaterih primerih kritična. Varuh je stanje preveril v skupno 63-ih enotah po Sloveniji in ugotovil, da fizična dostopnost<br />
za invalide ni urejena pri četrtini CSD-jev. O tem so pretekli teden razpravljali tudi poslanci v državnem zboru. Maja<br />
Morela.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
Po besedah varuha človekovih pravic Petra Svetina, kar devet objektov, kjer poslujejo centri za socialno delo ni imelo<br />
zagotovljenih parkirišč za invalide, 18 enot pa ni imelo urejenih sanitarij.<br />
PETER SVETINA (varuh človekovih pravic)<br />
Invalide so zato na primer usmerjali na sanitarije na bližnji bencinski servis ali v 170 metrov oddaljeni zdravstveni dom.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
Kar je nedopustno in kaže na brezbrižnost države ter vodstva posameznih centrov za socialno delo, je bil še jasen<br />
Svetina. Le 52 odstotkov enot je imelo jasno označen vhod, ki omogoča neoviran dostop osebam z motnjami sluha ali<br />
vida. Napise v Brajevi pisavi ni zagotovila nobena enota.<br />
PETER SVETINA (varuh človekovih pravic)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Prav tako noben center za socialno delo v državi nima prikazovalnik opisnih informacij, predvajalnikov z videoposnetki<br />
pomembnih informacij v znakovnem jeziku in s podnapisi.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
Čeprav smo znakovni jezik predlani zapisali v Ustavo Republike Slovenije, je še dodal Svetina. Centri za socialno delo<br />
nudijo pomoč najbolj ranljivim. Če jim država dostopa do teh storitev ne omogoča, to predstavlja resno težavo, je<br />
opozorila poslanka SDS Eva Irgl in vlado pozvala:<br />
EVA IRGL (poslanka SDS-a)<br />
Da v roku 90 dni pripravijo poročilo o že izvedenih aktivnostih v zvezi z obravnavano problematiko in akcijski načrt<br />
odprave ugotovljenih ovir za dostopnost centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
Od države tudi stranka NSi pričakuje zagotovitev ustrezne infrastrukture, s katero bodo do pomoči v centrih za socialno<br />
delo lahko dostopali vsi.<br />
ALEKSANDER REBERŠEK (poslanec NSi-ja)<br />
V center za socialno delo prihajajo posamezniki v hudih stiskah, zato je povsem nesprejemljivo, da takšne ustanove še<br />
enajst let po uveljavitvi zakona o izenačevanju možnosti invalidov niso prilagojene po kriterijih dostopnosti.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
Je bil jasen Aleksander Reberšek. S 76-imi glasovi za in nobenim proti je državni zbor sprejel priporočilo, naj ministrstvo<br />
za delo in Skupnost centrov za socialno delo pripravita načrt za odpravo ovir.<br />
28
Zurnal24.si <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek, 08:00<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/goloba-bi-moralo...<br />
1 / 2<br />
Goloba bi moralo skrbeti, to je<br />
razlog ...<br />
Avtor STA, D. J.<br />
epa<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Vlado Roberta Goloba prvič od njenega oblikovanja<br />
podpira manj kot polovica oz. 46 odstotkov vprašanih,<br />
kažejo podatki februarske ankete Mediane za POP TV.<br />
Vladi ob tem nasprotuje 40,6 odstotka vprašanih.<br />
Stranka z najvišjo podporo ostaja Gibanje Svoboda, ki<br />
bi jo, če bi bile volitve to nedeljo, obkrožilo 26,8<br />
odstotka vprašanih.<br />
Raziskava Mediane kaže, da je podpora vladi Roberta Goloba v<br />
primerjavi z januarjem padla za 4,6 odstotne točke. Kar za pet<br />
odstotnih točk pa je zrasel delež nasprotnikov vlade. Odstotek<br />
neopredeljenih ostaja nekaj več kot 13-odstoten (13,4 odstotka).<br />
Največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda je podpora od<br />
januarske ankete padla za 1,5 odstotne točke, največji opozicijski<br />
stranki SDS pa je podpora zrasla za 1,9 odstotne točke, podprlo<br />
bi jo 22,2 odstotka vprašanih. Sledijo NSi s 6,4 odstotka podpore<br />
29
Zurnal24.si <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek, 08:00<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/goloba-bi-moralo...<br />
2 / 2<br />
(januarja 5,5 odstotka), SD s 5,1 odstotka (6,1 odstotka) in Levica<br />
s 5-odstotno podporo (3,7 odstotka).<br />
Med neparlamentarnimi strankami največ podpore beležijo<br />
Resnica (2,7 odstotka), Piratska stranka (1,9 odstotka) ter Naša<br />
Prihodnost in Dobra Država (1,7 odstotka). Ostale stranke so<br />
skupaj dobile 5,9 odstotka podpore. Delež strankarsko<br />
neopredeljenih se je februarja nekoliko zmanjšal, 12,3 odstotka<br />
ne ve, koga bi volili (januarja 15,3 odstotka), 8,2 odstotka ne bi<br />
izbralo nobene stranke (8,7 odstotka), 1,7 odstotka vprašanih pa<br />
ni želelo odgovoriti.<br />
Med politiki so vprašani najvišjo povprečno oceno ponovno<br />
podelili poslancu SDS Anžetu Logarju , na drugem mestu je<br />
predsednica republike Nataša Pirc Musar . Za eno mesto v<br />
primerjavi z januarjem pa je napredoval predsednik vlade Robert<br />
Golob , zasedel je tretje mesto. Sledijo minister za zdravje<br />
Danijel Bešič Loredan , predsednica državnega zbora Urška<br />
Klakočar Zupančič, evropska poslanka NSi Ljudmila Novak . Na<br />
sedmem mestu je gospodarski minister Matjaž Han in na<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
devetem predsednica SD Tanja Fajon .<br />
Koordinator Levice Luka Mesec pa je tik pod polovico lestvice na<br />
11. mestu. Za njim je novinec na lestvici finančni minister<br />
Klemen Boštjančič . Padec za štiri mesta na 17. mesto pa je<br />
februarja zabeležil prvak NSi Matej Tonin . Dolgoletni voditelj<br />
SDS Janez Janša ostaja na 20. mestu.<br />
Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana je anketo za POP<br />
TV opravil februarja na reprezentativnem vzorcu 717 vprašanih.<br />
30
Delo <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 7<br />
Površina: 315 cm 2 1 / 1<br />
Andrej Predin<br />
SATIRA<br />
Na avdiciji za Novo24<br />
Vsenci naporov<br />
vladajoče elite,<br />
da bi bilo videti,<br />
da si želi očistiti<br />
še malo počakati s svojo akcijo,<br />
vendar je zmanjkalo časa,<br />
saj<br />
se je premier Robert Golob v<br />
javnosti pojavil z lepo žensko.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
državo ostankov<br />
minule vlade in rešiti zdravstvo,<br />
seje med<br />
ljudmi razpasla<br />
nenavadna mešanica nihilizma<br />
in jeze. Oblastnikom je doslej<br />
uspevalo zamotiti ljudstvo<br />
s cenami bencina, poletno<br />
sušo sredi februarja in seveda<br />
narodnozabavno glasbo.<br />
Medtem ko se trepljajo po<br />
plečih, kako uspešno zavlačujejo<br />
normalizacijo na RTV<br />
Slovenija,<br />
se ne zavedajo, da je prišlo do<br />
reakcije<br />
ljudstva, ki seje zgodila,<br />
v skladu s humorjem usode, v<br />
čakalnih vrstah zdravstvenih<br />
domov in urgence. Če<br />
dolge ure sedijo drug ob<br />
ljudje<br />
in zaradi ugašanja tiskanih<br />
medijev nimajo križanke ali<br />
drugem<br />
sudoka, se nezadržno začnejo<br />
med seboj pogovarjati. Tako se<br />
je ne dolgo nazaj v čakalnici<br />
infekcijskega oddelka znašla<br />
skupina ljudi, kijih druži več<br />
kot pokvarjen biftek, si zaupala<br />
tegobe nad nerazumevanjem<br />
zdravnikov, ki brezčutno pustijo<br />
bolnike z diarejo dolge ure<br />
stati v prostoru brez zračenja,<br />
predvsem pa ugotovila, da<br />
imajo veliko skupnega ter<br />
da je napočil čas za resnejšo<br />
civilno iniciativo. Rodilo seje<br />
jedro skrivne organizacije, ki jo<br />
danes poznamo pod imenom<br />
Slovenska reakcionističnonihilistična<br />
agencija (Srna).<br />
Seveda je obstoj organizacije<br />
Srna strogo varovana skrivnost,<br />
njeno delo pa zahtevno in terja<br />
veliko odrekanja, ne nazadnje<br />
so morali zaradi ponorelih<br />
obresti stanovanjskih kreditov<br />
že dvakrat znižati članarino.<br />
A vse za domovino. Uradni<br />
državni krožek špicljev Sova še<br />
kar ne more verjeti, da je dolga<br />
leta gledal v napačno smer, ker<br />
se<br />
očitno vsa poštena akcija<br />
odvija v<br />
kulturnih krogih, kjer<br />
prirejajo divje zabave in<br />
južnoameriške Ruse.<br />
skrivajo<br />
Zaslepljeni<br />
so s hvalospevi ob aktualnem<br />
razbitju vohunske celice,<br />
Srna je popolna<br />
žival za infiltriranje<br />
v desničarske<br />
televizijske oddaje ,<br />
ker otrpne pod<br />
žarometi.<br />
zato lahko Srna<br />
nemoteno in<br />
premišljeno nadaljuje svoje<br />
vzvišeno poslanstvo - rešiti<br />
državo. Dolge mesece so se<br />
urili, stikali glave in s kavo<br />
preganjali neprespane noči,<br />
da so<br />
končno sestavili akcijski<br />
načrt, potem pa je vmes Peterle<br />
napovedal svoj akcijski načrt<br />
in<br />
vnesel nekaj zmede na<br />
njihove sestanke. Tudi ta izziv<br />
so prestali in zdaj so res končno<br />
pripravljeni vrniti udarec. Kako<br />
jim bo to uspelo ? Preprosto,<br />
prijavili se bodo na avdicijo za<br />
N0V024. Situacija je takšna,<br />
medtem ko so Janša in njegovi<br />
preplavili javno RTV Slovenija<br />
s kadri iz svojih strankarskih<br />
trobil, so se tam sprostila<br />
številna delovna mesta. Treba<br />
je priznati, da gre za genialno<br />
zamisel, poslužili se bodo metod<br />
sovražnika, saj so očitno več kot<br />
učinkovite. Ko se bodo zaposlili,<br />
bodo neopazno, a<br />
vztrajno od<br />
znotraj zrušili okupatorja. To<br />
je seveda skrajno zahtevna<br />
naloga. Prvotno so nameravali<br />
Površina: 315 cm 2 Ni skrivnost, da imajo desničarji<br />
bistveno lepše ženske od<br />
levičarjev, kar jim slednji tudi<br />
najbolj zavidajo. To pomeni,<br />
da je konsolidacija elite proti<br />
ljudstvu že skoraj zaključena.<br />
Elitna skupina domoljubnih<br />
prostovoljcev Srne je medtem<br />
že prestala eno najtežjih<br />
urjenj, kar jih zmore človeško<br />
telo, in se telesno in psihično<br />
prijavila na infiltracijo v desne<br />
medije. V njihovih vrstah so<br />
tudi strokovnjaki, ki jim s<br />
posebno metodo pomagajo<br />
pozabiti znanje angleščine in<br />
drugih tujih jezikov, saj bi to<br />
pri urednikih Nove24 lahko<br />
zbudilo sumničenja. Prav<br />
tako so se naučili izgovoriti<br />
besedo šeststo na pravilen<br />
način - šecto. V dolgih tednih<br />
priprav je postalo očitno,<br />
da bodo nujno potrebovali<br />
hitro lekcijo iz biblije, kar so<br />
popravili kar z gledanjem filma<br />
o trpljenju Jezusa Kristusa v<br />
režiji Mela Gibsona. Na tem<br />
mestu velja priznati, da seje v<br />
elitno skupino sprva prijavila<br />
le peščica prostovoljcev, vendar<br />
so bila prosta mesta bliskovito<br />
zasedena po učni uri branja<br />
evangelija po Rupniku. Temu je<br />
po demokratičnem glasovanju<br />
sledil še ogled filma Kaj ženske<br />
ljubijo.<br />
Operativci so zdaj že na<br />
delu, nemogoče jih je ustaviti,<br />
saj nihče ne ve, kje so. Ne<br />
nazadnje je srna popolna žival<br />
za infiltriranje v desničarske<br />
televizijske oddaje, ker otrpne<br />
pod žarometi. Povrh imajo<br />
posamezniki iz desničarskih<br />
krogov s srnami pozitivne<br />
izkušnje, radi jih lovijo po<br />
gozdovih in se nato mastijo z<br />
golažem. Po drugi strani pa<br />
ima levičarska srenja z njimi<br />
najpogosteje težave, ker skačejo<br />
pred audije in jim smukajo<br />
ribez, kar pokvari dobro voljo,<br />
ko se konec tedna pripeljejo na<br />
svoj vikend.<br />
31
Dnevnik <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 12<br />
Površina: 371 cm 2 1 / 1<br />
Površina: 371 cm 2 32<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Veliko<br />
je<br />
o<br />
napisanega<br />
sovražnem govoru.<br />
A neredko je uničujoč<br />
tudi sovražni molk.<br />
S tem ne mislim na<br />
tisti molk, ki ga omenjam,<br />
kadar ob zlu, ki<br />
se<br />
dogaja pred našimi<br />
očmi, ljudje molčijo. Najpogosteje mi<br />
pride pred oči domnevno spreobrnjeni<br />
in čisto drugačen od svoje množice, Iger<br />
je sicer pomemben funkcionar, Anže<br />
Logar. Vseskozi je<br />
molčal ob grdobijah<br />
svojih ljudi in menda tako ohranil čistost,<br />
na katero je igral v predsedniški<br />
tekmi. To<br />
igro nadaljuje tudi danes, saj<br />
sije pridobil neverjeten kapital sto<br />
DRAGAN PETROVEC<br />
Sovražni molk<br />
tisočih<br />
glasov podpore. Prijazno ga vabijo v<br />
goste različne organizacije civilne družbe,<br />
vse v imenu spravnega sodelovanja.<br />
Nazadnje je za hip poskusil zaigrati še<br />
na karto sočutja z<br />
izbrisanimi, ko edini<br />
izmed poslancev SDS ni takoj zapustil<br />
dvorane. Ob napovedi, da bo o izbrisu<br />
govorila predsednica državnega zbora<br />
Urška Klakočar Zupančič, so se ti namreč<br />
družno dvignili in odšli iz hrama<br />
demokracije. Načelno in neodvisno držo<br />
je Logar zmogel le še nekaj trenutkov,<br />
potem pa odšel za svojimi.<br />
Gre za posebne vrste tišino. To je tisti<br />
aktivni molk, ko ljudje obrnejo hrbet, ko<br />
bi se morali soočiti s svojimi ali našimi<br />
skupnimi grehi. To je molk,<br />
kopo dolgih<br />
letih nekateri spregovorijo na način, ki<br />
morda obeta spremembe, ki obeta, da se<br />
končno vsaj za peščico preživelih uredi,<br />
kar se sploh še<br />
da urediti, drugi pa molče<br />
zapustijo dvorano in s tem potrdijo<br />
še<br />
vedno tleče sovraštvo do posameznikov,<br />
ki sojih nameravali uničiti.<br />
Zakaj je treba govoriti o izbrisanih<br />
že desetletja, ko se zdi, da ena stran<br />
vseskozi ponavlja iste argumente in citira<br />
podatke, druga pa vztrajno govori<br />
o ljudeh, ki niso bili za samostojno Slovenijo<br />
in ki si<br />
-<br />
po besedah Nova24TV<br />
zaradi mržnje do novonastale države<br />
niso pravočasno uredili<br />
-<br />
zakonsko<br />
predpisanih obveznosti?<br />
Prav<br />
zaradi tako pogosto poudarjene<br />
ničelne tolerance do nasilja.<br />
je<br />
Zato se<br />
treba oglašati dosledno, sicer počasi<br />
začno veljati tako vztrajno ponavljane<br />
laži o tako imenovanih ali domnevno<br />
izbrisanih. Posebno žalostno je dejstvo,<br />
da slednje utrjujejo neredki prepoznavni<br />
intelektualci, doktorji znanosti, akademiki<br />
in podobni vplivneži, ki<br />
sooblikujejo<br />
javno mnenje. Le komu bodo bralci in<br />
poslušalci verjeli, če ne ljudem, ki se ponašajo<br />
z<br />
najodličnejšimi znanstvenimi<br />
naslovi. Ne nazadnje je v času kandidature<br />
za predsednika države tudi Borut<br />
Pahor na<br />
vprašanje, kako rešiti problem<br />
izbrisanih, odgovoril, da je treba upoštevati<br />
tudi to, da so sami pripomogli<br />
k takemu položaju. Nič kaj boljši, če ne<br />
hujši, je bil Lojze Peterle, premier v<br />
času<br />
izbrisa. Pred dobrim desetletjem nas je<br />
na neki okrogli mizi opozarjal, kako se<br />
ne zavedamo, kakšno nevarnost za samostojno<br />
Slovenijo so pomenili izbrisani.<br />
Podobno se primeroma spominjam polemike<br />
z dr. Janezom Remškarjem, kije<br />
zapisal, da seje nekaterim v zvezi z državljanstvom<br />
zgodila krivica, še več pa<br />
je takih, ki ga<br />
in<br />
si<br />
imajo zgolj po neumnosti<br />
neinformiranosti evropskih sodišč, pa<br />
ga absolutno ne zaslužijo.<br />
Nekaj podobnega seje pripetilo pred<br />
nekaj tedni, ko je bil na Pravni fakulteti<br />
predvajanfilm Mirana Zupaniča Safari<br />
Sarajevo. Po<br />
oglasil s<br />
končani projekciji sem se<br />
komentarjem, kako pomembno<br />
jerazbrati eno izmed sporočil filma, in<br />
sicer, da se zlo razraste med mnogimi<br />
nami, če je le priložnost zanj. Zato bi si<br />
vsi morali prizadevati, da preprečimo<br />
nastanek okoliščin, ki to dopuščajo. Za<br />
ilustracijo sem podal povojne poboje v<br />
Sloveniji in izbrisane. Komentar je doživel<br />
žolčno nasprotovanje enega izmed<br />
profesorjev o<br />
popolni neprimerljivosti<br />
teh pojavov. Drugi profesor pa nas je<br />
podučil, da izbrisa sploh ni bilo. Toliko<br />
o<br />
dvigovanju ugleda ustanove, kjer naj<br />
bi se bolj kot kar koli drugega gojil občutek<br />
pravičnosti.<br />
V delu politike in njenih medijev se<br />
perpetuira sovraštvo do izbrisanih,<br />
temu pa se dodajajo še druge skupine<br />
glede na priložnosti za nove mobilizacije<br />
najbolj uničevalnih čustev. Najbrž<br />
sledijo begunci pa<br />
če je v<br />
muslimani, najhuje je,<br />
nekom združeno oboje, potem so<br />
na vrsti že istospolni in kmalu zatem še<br />
kakšni kolumnisti, če je soditi po občasnih<br />
ljudomilih komentarjih na forumih,<br />
ki dopuščajo vse<br />
oblike zahrbtnih umorov,<br />
v<br />
in<br />
kot je pred časom zamišljeni kramp<br />
tilnik pisca, ki ga zdajle berete.<br />
Prav zaradi vseh teh zbirk sovraštva<br />
zaradi ene najučinkovitejših obramb,<br />
ki se ji reče nepopustljiva doslednost<br />
pri odzivu nanj, je treba govoriti in<br />
pisati pa početi še kaj, seveda dopustnega,<br />
ob vsakem pojavu. Najsi gre za<br />
nacistične pozdrave, ki zaidejo celo v<br />
evropski parlament, za ustaške vzklike,<br />
enako za pozive, da<br />
je treba sovražiti<br />
Cerkev, bodisi za sovražni molk, ki ga<br />
spremlja aktivno vedenje, kakor sem<br />
ga opisal v začetku.<br />
Tisti hip, ko se začnemo slepiti, da<br />
taka dejanja nimajo več hujšega učinka,<br />
da večina zna razločiti dobro od zla,<br />
izgubljamo boj za svet,<br />
dostojanstvo temelj in<br />
vodilo medosebnih<br />
odnosov.<br />
Iger je človekovo<br />
Zna biti obupno naporno, podobno<br />
vzgoji otroka, ko<br />
mu je treba desetič ali<br />
pa dvajsetič ponoviti zapoved. Ko popustimo<br />
in namesto pospravljanja predala<br />
dobi risanko, da imamo končno<br />
pol ure miru, smo prvo partijo že izgubili.<br />
Ker pa nasprotnik ni na ravni<br />
otroka, je treba vpjo ponavljati iz<br />
leta<br />
v leto, glede na zgodovinske izkušnje<br />
pa se ne sme nikoli končati. x<br />
Sovražni molk je tisti aktivni<br />
molk, ko ljudje obrnejo hrbet,<br />
ko bi se morali soočiti s svojimi<br />
ali našimi skupnimi grehi. To je<br />
molk, ko po dolgih letih nekateri<br />
spregovorijo na<br />
način, ki morda<br />
obeta spremembe, drugi pa molče<br />
zapustijo dvorano.
Dnevnik <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 12<br />
Površina: 316 cm 2 1 / 1<br />
TAKTIKE IN STRATEGIJE V POLITIČNI KRAJINI<br />
Začetek predvolilnega cikla<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
/ Zoran Potic<br />
Stranka<br />
SDS<br />
volitvah lanskega aprila<br />
je<br />
takoj po<br />
nazorno demonstrirala<br />
rek,<br />
da politika nikoli ne<br />
sme počivati. Množično<br />
vlaganje zakonov, sklicevanje<br />
izrednih sej in<br />
razpis naknadnih zakonodajnih<br />
referendumov sodijo v arzenal<br />
političnih potez,<br />
in<br />
da se članstvo stranke<br />
osebje strankinega aparata v obdobju<br />
med volitvami ne polenita. V tem primeru<br />
gre za taktična opravila, ki služijo<br />
mobilizaciji, kakršna so<br />
srečanja NSi v<br />
tradicionalna<br />
zadnjem tednu avgusta<br />
in običajno v tednu po novem letu. Predsednik<br />
krščanskih demokratov Matej<br />
Tonin je tako po posvetih predstavil<br />
taktično potezo, da<br />
ne bodo več del novih<br />
Janševih vlad, niti vlade, ki jo vodi<br />
Robert Golob, čeprav je jasno, da bo NSi<br />
vedno podporni ešalon SDS.<br />
Taktike v politiki ne bi smeli mešati s<br />
strategijo. Tudi na<br />
tem področju je SDS<br />
prva naredila strateško potezo, ko so<br />
pod svoje okrilje spravili Kanglerjevo<br />
NLS.<br />
Strateška poteza pripojitve dela<br />
ljudske stranke,<br />
omejene na Maribor<br />
z okolico, bo predvsem koristila SDS,<br />
ki izgublja tla pod nogami v urbanem<br />
okolju. Poteza Janeza Janše potrjuje, da<br />
se zaveda problema, v katerem seje<br />
znašla njegova stranka, ki jo vodi že tri<br />
desetletja. Na<br />
lanskih parlamentarnih<br />
volitvah, kjer se, kot je razkrila nedavna<br />
revizija računskega sodišča volilne<br />
kampanje SDS, ni varčevalo s finančnimi<br />
sredstvi, je dosegla plafon. Dlje<br />
more in<br />
ne<br />
ne zmore. Zato ne presenečajo<br />
pobude predsednika sveta<br />
SDSAnžeta<br />
Logarja, ki po predsedniški kampanji<br />
napoveduje nekakšno politično iniciativo,<br />
kije v tem trenutku ne moremo<br />
razumeti drugače kot strateški poskus<br />
širitve volilne baze za<br />
trdno v<br />
stranko, ki jo ima<br />
svojih rokah Janez Janša.<br />
Če so na desnici začeli vleči resne strateške<br />
poteze, ki naj bi jim srednjeročno<br />
prinesle dober rezultat na<br />
volitvah prihodnje leto in<br />
na parlamentarnih<br />
volitvah čez tri leta, se<br />
evropskih<br />
politične<br />
stranke na levem polu seveda ukvarjajo<br />
z drugačnimi izzivi<br />
-<br />
vladanjem. Po<br />
lanskih volitvah je Robert Golob strateško<br />
povezal vse<br />
s<br />
liberalne stranke in<br />
tem zaključil proces dezintegracije<br />
sredinskega političnega prostora po<br />
razpadu nekdanje LDS. Izziv za Gibanje<br />
Svoboda bo poiskati institucionalno<br />
znotrajstrankarsko ravnotežje v vse<br />
bolj naelektreni politični zmesi razmerij<br />
med poslanci, interesnimi skupinami in<br />
velikimi pričakovanji javnosti. Veliko<br />
silnic se križa na plečih Roberta Goloba<br />
in če ne bo aparat stranke odigral<br />
vloge amortizerja, koordinatorja in pobudnika<br />
strateških potez, lahko postanejo<br />
razmere tudi v Gibanju Svoboda<br />
turbulentne.<br />
Taktično potezo so v soboto sprejeli<br />
tudi Socialni demokrati, ko so na čelo<br />
konference, najpomembnejšega organa<br />
med<br />
kongresoma, izvolili enega<br />
pomembnejših avtorjev predvolilnega<br />
programa Matevža Frangeža. Poteza<br />
nakazuje, da položaj Tanje Fajon v SD<br />
ni pod vprašajem. Pomembnejši izziv<br />
kot vprašanje voditeljstva je za Socialne<br />
demokrate vprašanje identitete, na<br />
kar<br />
je pred dnevi opozoril nekdanji predsednik<br />
SD Igor Lukšič. Socialdemokracija<br />
je pred 150 leti vzniknila kot ideja zaradi<br />
iskrenja med konceptom dela in kapitala,<br />
prav ta<br />
dialektika pa ostaja danes<br />
še bolj aktualna kot pred desetletji. Slovenska<br />
levica bi po taktičnih potezah<br />
na konferenci SD lahko v prihajajočem<br />
obdobju postala ambicioznejša. Stranki<br />
Površina: 316 cm 2 SD in Levica sta politični sili, ki v svojem<br />
jedru predstavljata isti kovanec različnih<br />
strani. Po utrjevanju desnice pod<br />
okriljem SDS in poenotenju liberalnega<br />
bloka v stranki, ki se je opredelila za<br />
gibanje, je pred slovensko levico, socialdemokratsko<br />
idejo, strateško vprašanje,<br />
kako se organizirati in kako okrepiti<br />
vrste pred prihodnjimi volitvami. Taktiziranje<br />
in gradnja politike na iskanju minimalnih<br />
razlik dolgoročno in strateško<br />
gledano ne prinašata dobrih rezultatov.<br />
Jasno je, da po slabem letu od lanskih<br />
parlamentarnih volitev vstopamo v nov<br />
volilni cikel. x<br />
Pred slovensko levico,<br />
socialdemokratsko idejo, je<br />
strateško vprašanje, kako se<br />
organizirati in kako okrepiti<br />
vrste pred prihodnjimi<br />
volitvami.<br />
33
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 1.380 cm 2 1 / 3<br />
Površina: 1.380 cm 2 34<br />
Janez Janša<br />
m<br />
zbira okrepitS<br />
h]H<br />
IVAN PUC<br />
ivan.puc@reporter.si<br />
»O sodelovanju z Logarjem se lahko pogovarjamo,<br />
o združevanju z Janšo pa nikakor ne.« Tako pravi<br />
predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Balažič;<br />
špekulacije je<br />
ljudske stranke k<br />
sprožilo pridruževanje Kanglerjeve Nove<br />
SDS.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
\/<br />
ena od etap Janeza Janše pri graditvi<br />
in utrjevanju položaja hege-<br />
na desnici, četudi ga je na vo-<br />
Semona<br />
litvah povsem potolkla nova stranka<br />
Gibanje Svoboda.<br />
»Okrepitve demokratičnih,<br />
domoljubnih, ljudskih sil«<br />
Vabilo predsednika SDS je bilo izrečeno javno<br />
ob podpisu sporazuma s Francem Kanglerjem,<br />
ustanoviteljem Nove ljudske stranke.<br />
Želi si še več takšne »okrepitve slovenskih<br />
demokratičnih, domoljubnih, protibirokratskih,<br />
proticentralističnih ljudskih<br />
sil«! Politične sile, ki ne dosežejo praga za<br />
vstop v državni zbor, se morajo po njegovih<br />
besedah tako ali drugače povezati v skupne<br />
liste ali skupne stranke in tako okrepiti<br />
realno zastopstvo v parlamentu. Janša<br />
se v svojih političnih analizah sicer pogosto<br />
ukvarja s kombinatoriko proč vrženih<br />
glasov. Tudi s tem, kako precej drugače bi<br />
se lahko končale zadnje volitve, če bi na<br />
njih prišla v državni zbor lista Povežimo<br />
Slovenijo, odpadla pa bi Levica.<br />
Kangler je edini desni kandidat, ki ima<br />
v Mariboru vsaj možnost ogroziti levega<br />
protikandidata. Ponaša se s stalno podporo<br />
SDS na vseh dosedanjih lokalnih volitvah,<br />
naj bo to kot kandidat s podporo<br />
SDS bodisi kot kandidat, ki je prejel podporo<br />
SDS v drugem krogu. Združitev Nove<br />
ljudske stranke Franca Kanglerja z SDS<br />
naj bi bil prvi korak k novi konsolidaciji<br />
desne sredine po volitvah lani aprila. Več<br />
poskusov je že bilo, da bi se v politiko vrnil<br />
nekdanji mariborski župan in državni<br />
sekretar v Janševi vladi (na notranjem<br />
ministrstvu), a so se končali klavrno. Ni<br />
mu uspelo s povezovanjem v družbi Aleša<br />
Primca (Združena desnica) in ne štiri leta<br />
pozneje z listo Povežimo Slovenijo, katere<br />
idejni vodja je<br />
bil takrat vnovični predsednik<br />
SLS Marjan Podobnik.<br />
Sprazniti politični prostor desno<br />
od sredine<br />
Kmalu po Podobnikovem odstopu zaradi<br />
zloma projekta Povežimo Slovenijo je SLS<br />
dobila novega voditelja. »Moje prepričanje<br />
je, da če greš v novo zgodbo, nov proje<br />
pred volitvami imela 300.000 evrov izgube. sporazuma o pridružitvi NLS stranki SDS. HI 1 L' gf'<br />
Pridružitev k SDS stranke ne zanima. * i HK
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 1.380 cm 2 2 / 3<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
jekt, sploh projekt povezovanja, ga moraš<br />
peljati tudi z novimi obrazi,« je dejal<br />
Marko Balažič kmalu po izvolitvi, zato ni<br />
presenečenje, da kategorično zanika špekulacije<br />
o združevanju z SDS. »To ni odločitev,<br />
ki jo lahko sprejmejo drugi v našem<br />
imenu. 0 tem se v SLS nismo nikoli pogovarjali<br />
niti nas o tem ni nihče v SDS ni nič<br />
vprašal.«<br />
Po besedah Balažiča je načrt Janše sprazniti<br />
politični prostor desno od sredine, ga<br />
konsolidirati z vsem, kar je ostalo še relevantnega.<br />
»Roko na srce, ne<br />
vidim, zakaj<br />
bi se združili z SDS. Strategija Janše je bila<br />
ves čas priti do večinskega volilnega sistema;<br />
ko se je za to nakazala priložnost, je<br />
temu pritrdil. S poslanci Gibanja Svoboda<br />
bi lahko zbral potrebni dve tretjini glasov,<br />
a ne verjamem, da imajo na levici interes<br />
uveljaviti večinski volilni sistem. Sam ga<br />
ne podpiram, ob le dveh strankah bi bila<br />
polarizacija še večja, še bolj bi se uveljavil<br />
skrajni<br />
politični diskurz.«<br />
Razlogi za pridruževanju SDS so tudi finančni.<br />
Stranke so obubožane, zadolžene,<br />
najbolj se je zadolžila Naša dežela Aleksandre<br />
Pivec. Ob doseženih le 1,5 odstotka<br />
glasov je zapustila 300.000 evrov dolgov.<br />
»Nimamo finančnih težav, nismo odvisni<br />
le od denarja, ki pripada strankam,<br />
ki so nastopile na volitvah v državni zbor<br />
(SLS ga vsak mesec prejme 2313 evrov, op.<br />
a.), za nas so pomembne lokalne volitve,<br />
na njih smo premagali tako SD kot SDS,«<br />
pravi Balažič.<br />
Površina: 1.380 cm 2 pridružitvijo SDS (Kangler je bil vrsto let<br />
telesa. Janša<br />
Balažič: »Zdaj se ve, da Kangler<br />
volilnega jim je s Kanglerjevo podprla Anžeta Logarja, ki je šel na volitve s<br />
sodi v SDS«<br />
član SLS, leta 2012 ga je izključil predsednik<br />
Predsednik SLS Marko Balažič na odločitev<br />
Radovan Žerjav) naredil uslugo, pra-<br />
Nove ljudske stranke, da se ukine in pridruži<br />
vi Balažič za Reporter. »Česarkoli smo se v<br />
SDS, gleda v pozitivni luči in ne kot oženje Mariboru lotili, so nam dejali, da je Kangler<br />
manevrskega prostora. S tem se bo položaj tako in tako naš, na koncu ga boste podprli.<br />
izčistil, imeli bomo le eno ljudsko stranko,<br />
Zdaj se ve, da sodi k SDS.« SLS je po be-<br />
več prostora bo za nagovarjanje zmernega sedah Balažiča na predsedniških volitvah<br />
DR. ALEŠ MAVER, POLITIČNI ANALITIK, ZGODOVINAR IN LATINIST<br />
SDS bo pridobila glasove, ki jih je »odstopila«<br />
Kanglerjevi listi<br />
Same združitve strank v slovensk<br />
lahko bila za SOS dobrodošla,<br />
parlamentarni zgodovini niso bile<br />
še posebej zato, ker<br />
jamstvo večanja volilne podpore.<br />
se uspeh ali neuspeh<br />
Tipičen primer je združitev<br />
na štajerskem koncu v<br />
SLS in SKD, ki je novo stranko v<br />
zadnjih letih kaže kot<br />
glavnem omejila na podpornike<br />
izjemno pomemben za<br />
stare SLS, res pa je, da se je del<br />
preboj na državni ravni<br />
komaj nastale druščine kmalu<br />
Ampak zdi se mi, da bo<br />
odcepil in ustanovil NSI. Tudi pri<br />
SDS predvsem pridobila<br />
LDS bi težko rekli, da je “pomnožitev«<br />
nazaj glasove, ki jih je zlasti v<br />
z demokrati, zelenimi in socialist<br />
mariborski občini leta 2018 in 2022<br />
stranko bistveno okrepila. Se je pa res kak<br />
(na lokalnih volitvah] "odstopila- Kanglerjevi<br />
pripadnik drugih strank povzpel v vodstvo listi. Veliko trši oreh utegne biti jedrna baza<br />
združene stranke. Okrepitev z volilno bazo Franca Kanglerja. Ne vem, ali se bo kar tako<br />
NLS s širšega mariborskega območja bi<br />
preselila v tabor SDS. Če bi to uspelo, bi šlo<br />
kljub relativno omejenemu dometu stranke<br />
za pomemben premik.<br />
35
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 1.380 cm 2 3 / 3<br />
Površina: 1.380 cm 2 36<br />
Francu Kanglerju ni uspelo s povezovanjem v družbi Aleša Primca in z listo Povežimo Slovenijo, katere<br />
idejni vodja je bil predsednik SLS Marjan Podobnik.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
podporo njegove SDS, v državnem svetu pa<br />
so sodelovali z NS1 - tudi zato Jožef Školč<br />
ni postal njegov predsednik. »Vedno smo se<br />
pogovarjamo le o projektnem sodelovanju.<br />
Z Logarjem smo dobro sodelovali, prosil<br />
nas je za podporo, z njim nimam težav<br />
delati tudi v prihodnje. Če bomo iskali kakšnega<br />
sogovornika, bo gotovo več pogovorov<br />
z Logarjem«. Kaj natanko bi to dejansko<br />
pomenilo, smo vprašali Balažiča. »To<br />
lahko pomeni veliko stvari,« nam je odvrnil<br />
in pridal, »o sodelovanju z Logarjem se<br />
lahko pogovarjamo, o združevanju z Janšo<br />
pa nikakor ne.«<br />
Besede predsednika SLS nakazujejo, da<br />
bi se prihodnje leto lahko ponovila kandidatura<br />
evropskega poslanca Franca<br />
Bogoviča (nekdanjega predsednika SLS<br />
med letoma 2013 in 2014) na listi SDS. Ali<br />
bo Bogovič nastopil kot del Logarjeve »velike<br />
zgodbe« - tega seveda ne vemo. Tudi<br />
tega ne, ali bi bila lahko SLS del še neznane<br />
Logarjeve platforme oziroma novega<br />
političnega stebra. Balažič je podobno<br />
kot Logar kritičen do močne polarizacije in<br />
ideološke konfrontacije. »Če kaj, zna leva<br />
politična opcija sprožati teme kulturnega<br />
boja. Potem ko se je nekoliko izpel muzej<br />
osamosvojitve, so tu zdaj izbrisani. Teme<br />
se ves čas reciklirajo, določeni politiki na<br />
desni strani pa si ne morejo pomagati, da<br />
bi se na to ne bi odzvali pretirano. In tako<br />
se vrtimo v začaranem krogu.«<br />
Moč<br />
in odgovornost<br />
Konsolidiranje okoli SDS, »okrepitve slovenskih<br />
demokratičnih, domoljubnih, protibirokratskih,<br />
proticentrali stičnih ljudskih<br />
sil« (Janša), je druga beseda za njeno dominacijo.<br />
Rezultati »konsolidiranja« okoli<br />
SDS niso spodbudni, desni blok tako ne<br />
zmaguje. Pred dobre četrt stoletja smo<br />
imeli tri dokaj močne pomladne stranke, ki<br />
so dobile 45 mandatov, na zadnjih volitvah<br />
sta jih SDS in NSI zbrali 35.<br />
Okrepljena politična moč bi morala spre<br />
mljati njej ustrezno okrepljeno odgovornost.<br />
Dolgoletni lider stranke SDS za poraze<br />
stranke ni nikoli odgovarjal. Tudi za poraze<br />
v preteklem letu ne, ki so se kar nizali<br />
in okronali z izgubo na treh referendumih.<br />
Namesto da bi mu zaradi tega izdali<br />
račun v njegovi stranki, kar bi bilo normalno,<br />
je to po referendumih naredila Nova<br />
Slovenija. Kar je delovalo nenavadno, kot<br />
narekovanje znatno močnejši stranki, kdo<br />
naj bo njen predsednik.<br />
Pokroviteljstvo nad<br />
NSI<br />
Pred leti se je nakazovala možnost konsolidacije<br />
ljudsko-krščanskega tabora. Prvi del<br />
na evropskih volitvah je bil uspešen, Franci<br />
Bogovič, predsednik SLS, je postal evropski<br />
poslanec na skupni listi z NSI, ki jo je vlekla<br />
kandidatura Lojzeta Peterleta. Nadaljnji<br />
pogovori o skupni listi na državnozborskih<br />
volitvah, ki bi potrdili tesno sodelovanje in<br />
morda peljali v fuzijo strank, pa niso uspeli;<br />
uradno je bilo rečeno, da je za to zmanjkalo<br />
časa. SLS se je zatem obrnila k SDS.<br />
gjKw : *j f*̘કժಈे<br />
v|<br />
-<br />
B'\*|T| / "-Vfijr<br />
<br />
|<br />
minister Janez Janša in njegov obrambni minister Matej Tonin. Janša: -NSI je v začetku mandata malo<br />
HH zatavala, a mislim, da se bo tudi to uredilo, do konca mandata bo vse dobro.«<br />
Medtem ko po spletu privrženci SDS krščanske<br />
demokrate razglašajo za kolaborantsko<br />
stranko, si Janša lahko privošči pokroviteljsko<br />
držo: »NSI je v začetku mandata<br />
malo zatavala, a mislim, da se bo tudi to<br />
uredilo, do konca mandata bo vse dobro,«<br />
je dejal na Radiu Ognjišče. Vinko Gorenak,<br />
nagrajen z diamantnim znakom SDS, v komentarju<br />
za Večer pravi, da dobro pozna<br />
Tonina, »zato ne vem, ali je bila izjava glede<br />
nesodelovanja z Janšo trenutek njegove slabosti<br />
ali pa so mu to podtaknili ...« Vendar<br />
»tavanje« ni le stališče Tonina, gre za soglasni<br />
sklep izvršilnega odbora stranke.<br />
Zadrega NSI seveda je, da je nihče z leve<br />
in desne ne jemlje resno. Stranki ne ustreza<br />
ostro konfrontiranje z vlado, kar počne<br />
SDS, ne vedo pa, kako nanj odgovoriti.<br />
Težko bi našli komentatorja, ki bi verjel,<br />
da bi Janšo, ko bi dobil možnost oblikovati<br />
vlado, NSI tokrat res pustila na cedilu.<br />
Če bi Tonin vztrajal in se zapletel v konflikt<br />
z Janšo (kot se je Ljudmila Novak), bi<br />
prej<br />
moral oditi on.<br />
Bo tudi desnica sposobna<br />
vsakršnih prelevitev?<br />
Kmalu po referendumih je evropski poslanec<br />
Milan Zver, nekdanji podpredsednik<br />
SDS, v pogovoru za Demokracijo - beseda<br />
je tekla o zavračanju Janše s strani<br />
NSI - dejal, da mu »ni prijetno ocenjevati<br />
stranke, pri nastanku katere sem poma<br />
gal.« Zver je bil član slovenske komunistične<br />
partije, Pučnikov svetovalec in član njegove<br />
socialdemokratske stranke, ni pa jasno,<br />
kako je kot član SDS pomagal pri ustanavljanju<br />
NSI. Je bila ta nenavadna pomoč<br />
SDS pri ustanavljanju NSI širša in zato izdajanje<br />
računa, ki je v tej izjavi Zvera postalo<br />
javno? Zver je v tem pogovoru razmišljal<br />
tudi o desnosredinskem polu in dejal:<br />
»Drugi subjekti na desni sredini nimajo<br />
vseh atributov za biti, če se tako izrazim,<br />
politična stranka. Žalostno je gledati, kaj<br />
preživlja SLS, drugih resnih subjektov pa<br />
ni. Vsi poskusi propadajo. Slovenska levica<br />
je sposobna vsakršnih prelevitev, zato<br />
za vsake volitve ustvari novo stranko. In to<br />
zmagovito. Njeni volivci pa kot ovce za njo.<br />
Na desnici kaj takega ni mogoče. Prepričati<br />
desnega volivca je neprimerno težje kot<br />
volivca na levici.« Morda pa bo Logarjevi<br />
stranki vendarle uspelo ustvariti novo in<br />
morda zmagovito stranko in tako parirati<br />
levici, sposobni vsakršnih prelevitev. ■
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 28<br />
Površina: 2.979 cm 2 1 / 7<br />
Površina: 2.979 cm 2 37<br />
MIHAEL CIGLER<br />
lobist in<br />
za zakonito<br />
predsednik Združenja<br />
lobiranje Slovenije<br />
Včasih spominjamo<br />
na plemensko<br />
urejene države<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
NENAD GLUCKS<br />
nenad.glucks@reporter.si<br />
Mihael Cigler se kot registrirani zakoniti lobist, ki to dejavnost<br />
ves čas izvaja transparentno, pri<br />
svojem poslu v Sloveniji sooča s<br />
poplavo nezakonitega lobiranja. Zato seje odločil za<br />
ustanovitev<br />
Združenja za zakonito lobiranje Slovenije, kjer opozarjajo na pomen<br />
urejenosti tega področja za slovensko politiko in<br />
Večino lobističnih dejavnosti opravlja pri<br />
naročniki so<br />
gospodarstvo.<br />
institucijah Evropske unije,<br />
gospodarske družbe iz tujine. Glede Slovenije pravi, da<br />
tu delujejo posamezni klani, znotraj katerih se<br />
državni in<br />
lokalni ravni.<br />
pretaka denar na
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 28<br />
Površina: 2.979 cm 2 2 / 7<br />
Pred dvema letoma in pol ste ustanovili<br />
Združenje za zakonito lobiranje Slovenije.<br />
Ste se za to odločili, ker je v Sloveniji toliko<br />
nezakonitega<br />
lobiranja?<br />
Ja, absolutno zaradi tega. Leta 2010 je bil<br />
sprejet zakon o integriteti in preprečevanju<br />
korupcije. Med drugim ureja področje<br />
lobiranja: kdo je lahko lobist, kako se lobiranje<br />
izvaja, da se je treba registrirati.<br />
Zapisano je tudi, da se lahko lobisti združujejo<br />
v združenja. Ugotovili smo, da so bila<br />
vsa združevanja lobistov neuspešna in<br />
smo se tudi spraševali zakaj. V register pri<br />
komisiji za preprečevanje korupcije se niso<br />
registrirali vsi delujoči lobisti, čeprav bi<br />
se morali. Nekateri so sicer vpisani, a dejansko<br />
niso aktivni, zelo veliko pa je še vedno<br />
sivo polje nezakonitega nezaznanega<br />
lobiranja. Mnogi, ki kot lobisti dostopajo<br />
do funkcionarjev, da bi vplivali na njihovo<br />
odločanje, to počnejo mimo registra<br />
in brez pisanja obveznih letnih poročil o<br />
tem. Medtem pa mora vsak lobiranec, ko<br />
ima stik z lobistom, prijaviti na komisijo<br />
za preprečevanje korupcije (KPK) ta sestanek.<br />
Seveda gre tudi za birokracijo, ki se ji<br />
mnogi izognejo z<br />
neregistriranim lobiranjem.<br />
Tako lobisti kot<br />
lobiranci.<br />
Je motiv za takšno nezakonito lobiranje izogibanje<br />
ukvarjanju z birokracijo ali so v<br />
ozadju<br />
glavni materialni interesi?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Vsak postopek zahteva določeno birokracijo,<br />
tudi upravni, sodni. Kaj lobist in lobiranec<br />
počneta, mora biti pisno doku-<br />
Površina: 2.979 cm 2 mentirano, če je namen noveliranje določenega<br />
zakona. Seveda pa so tudi špekulativni<br />
nameni, da se skuša nekoga na<br />
primer prepričati za neko odločitev, pa se<br />
želi to prikriti, ali da bo šel denar iz državnega<br />
proračuna za določeno stvar.<br />
Ampak to ni lobiranje, ampak povsem<br />
nekaj drugega.<br />
Vsebina poročil, poslanih na KPK ni javna?<br />
Ne. Gre za interno uporabo, saj gre za nejavne<br />
stike. Lobist in lobiranec se o spremembi<br />
zakona, lokalnega predpisa ne<br />
pogovarjata javno. Mora pa biti zadeva<br />
za javno dobro. Zakonitih lobistov nas<br />
je trenutno nekaj več kot 80 in mi poročamo<br />
KPK o naših stikih. Držimo se etičnih<br />
pravil in delamo v skladu z zakonom.<br />
V skladu s pogodbo z našo stranko<br />
skušamo vplivati na predpise na državni<br />
ali lokalni ravni, seveda pa se ne smemo<br />
vpletati v sodne, upravne ali kakšne<br />
druge postopke. Opažamo, da se predvsem<br />
na lokalnem nivoju registrira zelo<br />
malo teh stikov. Na občinah nadzoru nad<br />
tem sploh niso dorasli oziroma se mu izogibajo.<br />
Ogromno lokalnih predpisov, odločitev<br />
je posledica nezakonitega lobiranja.<br />
Od vseh teh ravnanj jih je po moji<br />
oceni okoli 90 odstotkov na nivoju lokalnih<br />
skupnosti, pri čemer se pogosto na-<br />
38
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 28<br />
Površina: 2.979 cm 2 3 / 7<br />
Površina: 2.979 cm 2 39<br />
čeloma vsi med seboj poznajo. Tam praksa<br />
zakonitega lobiranja sploh še ni zaživela.<br />
Zame je celo večji problem, če te<br />
kot<br />
zakonitega lobista določeni funkcionar<br />
na državni ali lokalni ravni sploh ne<br />
želi sprejeti, kot če sprejme nezakonitega<br />
lobista.<br />
Leta 2011 je bila sprejeta novela zakona<br />
o integraciji in preprečevanju korupcije,<br />
ki določa, da osebam, ki lobirajo v imenu<br />
podjetja oziroma<br />
organizacije, kjer so<br />
zaposlene, ni treba biti vpisane v registru.<br />
To je zgrešen sistem. V Bruslju morajo biti<br />
kot lobisti v register vpisani vsi, ki se s<br />
tem ukvarjajo<br />
-<br />
fizične osebe, podjetja, zavodi,<br />
interesne organizacije, odvetniki. To<br />
Ob sumljivih poslih pri nabavi zaščitne<br />
opreme v času epidemije kovida je bilo razkrito<br />
delovanje komunikacijske<br />
družbe Pristop,<br />
ki je pri poslu nabave medicinskih<br />
ventilatorjev delala hkrati za podjetje Geneplanet<br />
in za ministrstvo za gospodarstvo,<br />
kjer so<br />
opreme od<br />
mimo pravil urejali nabavo te<br />
Geneplaenta. Podjetje je Pristopu<br />
nato nakazalo skupaj <strong>27</strong>4.500 evrov kot<br />
plačilo za krizne komunikacijske storitve.<br />
Kakšno bo sporočilo javnosti, če ta zadeva<br />
ne bo dobila sodnega epiloga?<br />
Težko vprašanje, ne poznam podrobnosti,<br />
zato zelo težko komentiram, a če se ugotovijo<br />
znaki kaznivega dejanja korupcije ali s<br />
katerega drugega področja, mora biti stvar<br />
prostoru. Veliko je odvisno od lastnikov<br />
medijev. Obstaja veliko indicev, da pri nas<br />
zakupniki<br />
oglaševalskega prostora lahko<br />
vplivajo na določene vsebine v medijih.<br />
Odvisno je tudi od tega, za kakšne zneske<br />
v pogodbah gre in koliko je medij od tega<br />
odvisen. Če lahko neka gospodarska družba<br />
zelo<br />
veliko plačuje za zakup medijskega<br />
prostora, ima lahko vpliv na lastnike in<br />
na uredniško politiko oziroma novinarje.<br />
Morda tako, da drugače obravnavajo določene<br />
teme ali pa jih sploh ne obravnavajo.<br />
Novinarji pri svojem delu ne<br />
bi smeli biti<br />
v konfliktu interesov, tu pa žal pogosto<br />
do<br />
tega prihaja. Slediti morajo interesom<br />
velikega oglaševalca. To je izrazito v času<br />
predvolilnih kampanj,<br />
Mnogi , ki kot lobisti dostopajo do funkcionarjev, da bi<br />
vplivali na njihovo odločanje, to počnejo mimo registra<br />
in brez pisanja obveznih letnih poročil o tem .<br />
tudi pred formalnim<br />
začetkom kampanje, ko se ciljno pojavljajo<br />
določeni članki s področja politike<br />
in gospodarstva. Nekatere zahodne države<br />
že regulirajo, da je ta odnos med mediji<br />
in<br />
plačniki oglasov bolj pregleden. Vedno<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
je urejena družba. Kdorkoli dostopa do poslancev<br />
Evropskega parlamenta, članov<br />
Evropske komisije, vlad posameznih držav,<br />
mora to početi povsem transparentno.<br />
Na ta način je že sam zakon iz registra izločil<br />
od 60 do 70 odstotkov ljudi in organizacij<br />
na državni ravni ter okoli 90 odstotkov<br />
na lokalni ravni, ki bi morali biti, če bi<br />
pri<br />
nas veljali standardi iz Bruslja, vpisani<br />
v register.<br />
Katere so<br />
najbolj pogoste nezakonite lobistične<br />
prakse, ki<br />
se izvajajo pri nas?<br />
Vzemimo, da si nezakoniti lobist zagotovi,<br />
da bo od države ali lokalne skupnosti<br />
dobil zase ali za koga drugega v izvedbo<br />
določen projekt. Lahko rečemo temu tudi<br />
kartelno dogovarjanje. Tako se izključuje<br />
konkurenca ali pa se izvaja prirejene razpise,<br />
kar je v Sloveniji zelo pogosto.<br />
Je to tudi posledica majhnosti Slovenije,<br />
saj se ljudje med seboj poznajo in je več klientelizma,<br />
medsebojnih uslug? Ali se morda<br />
ne<br />
želijo komu zameriti.<br />
V državah, kjer je že dlje časa prisotna demokracija<br />
in kjer je delovanje institucij države<br />
že dolgo uveljavljeno, je tega bistveno<br />
manj. To velja tudi za po prebivalstvu<br />
majhne države. Eden od načinov, da bo<br />
Slovenija postala bolj<br />
urejena, pravna in<br />
poštena družba, je tudi ureditev lobiranja.<br />
Ko se bodo vsi, ki se s tem ukvarjajo, vpisali<br />
v register in delovali transparentno,<br />
državni in<br />
lokalni odločevalci pa bodo ne<br />
le odklanjali, pač pa ustreznim organom<br />
tudi prijavljali poskuse nezakonitega lobiranja.<br />
To je tudi pot do bolj konkurenčnega<br />
gospodarstva, saj imajo vsi v izhodišču<br />
enake možnosti. Včasih bolj spominjamo<br />
na kakšne bolj plemensko urejene države<br />
kot na razviti svet. Ustvarjajo se določeni<br />
klani, znotraj katerih se pretaka denar na<br />
državni in lokalni ravni.<br />
procesuirana. Če so se dogovarjali z državo,<br />
pri čemer niso bili niti stiki prijavljeni,<br />
je vse skupaj vprašljivo. Tudi če si opredeljen<br />
kot komunikacijsko podjetje, to še ne<br />
pomeni, da se ne moraš registrirati kot lobist,<br />
če opravljaš tudi te storitve. In seveda<br />
o<br />
teh zadevah poročati KPK.<br />
Zdi se, da v Sloveniji nimamo jasne predstave,<br />
kaj je<br />
marketing, kaj piar, kaj so komunikacijske<br />
storitve in kaj lobiranje.<br />
Tako je. Zakonito lobiranje pomeni, da boš<br />
pri lobirancu (ministri, državni organi,<br />
občine, nosilci javnih pooblastil) za<br />
za stranko, s katero skleneš pogodbo, lobiral<br />
sprejem<br />
določenih odločitev, ki so v javno dobro.<br />
Na primer pri sprejemanju predpisov<br />
na državni ali lokalni ravni ali ko se delajo<br />
podlage za<br />
statutarne odločitve. Pomeni,<br />
da se neposredno vključiš v zakonodajni<br />
postopek in skrbiš, da so interesi tvojega<br />
naročnika čim bolje upoštevani, vendar<br />
vse v sklopu javnega dobrega. Pri tem<br />
je<br />
lahko vključeno poleg lobiranja tudi komuniciranje<br />
in odnosi z javnostjo, to gre<br />
pogosto z roko v roki. Lahko že vnaprej obveščaš<br />
ciljno javnost, zakaj je neki zakon<br />
dober za sprejem. Ko greš v parlament in<br />
skušaš vplivati na poslance, pa ne gre za<br />
nič drugega kot<br />
lobiranje.<br />
Pristop, pa tudi nekatere druge družbe, se<br />
med drugim ukvarjajo z nakupom oglasnega<br />
prostora v medijih. Ali po vaših opažanjih<br />
na ta način tudi vplivajo na nekatere<br />
vsebine v teh medijih?<br />
To je podoben problem, kot so ga imele<br />
nekatere druge države. Pri nas je to še toliko<br />
bolj eksplicitno, ker smo na manjšem<br />
spremljaj tok denarja, in povedal ti bo vse.<br />
Ste lastnik podjetja MC Public Affairs s<br />
sedežem<br />
v Luksemburgu. Pisarni imate tudi<br />
v Londonu in Ljubljani. Zakaj niste podjetja<br />
za lobiranje registrirali v Sloveniji?<br />
Smo v<br />
fazi registracije tudi podjetja v<br />
Sloveniji. Tu bomo ustanovili družbo MC<br />
PA. Pristojna bo samo za lokalne kliente<br />
v relaciji do slovenske vlade. Podjetje<br />
s tem imenom bomo ustanovili tudi v<br />
VVashingtonu. Najprej smo podjetje MC<br />
Public Affairs registrirali v Londonu.<br />
Predvsem zaradi mojega dela, ki je večinoma<br />
na<br />
zahtevajo,<br />
mednarodni ravni. Multinacionalke<br />
da delaš po njihovem sistemu,<br />
ki je na Zahodu že utečen. Tako lažje sklepaš<br />
pogodbe, si pa tudi zelo strogo zavezan<br />
k varovanju poslovne skrivnosti. Če to<br />
prekršiš, te lahko doletijo hude sankcije.<br />
Morda se tem tujim družbam zdi, da je pri<br />
nas glede varovanja poslovnih skrivnosti<br />
med lobistom in naročnikom še preveč<br />
ohlapna zakonodaja. Te družbe zelo ščitijo<br />
svoje interese glede na konkurenco. Pri<br />
nas pa ti večkrat v posel vskoči nelojalna<br />
konkurenca in ti ga skuša prevzeti. Torej<br />
drugi lobist, pogosto sploh<br />
Etika in zakonodaja sta<br />
neregistriran.<br />
glede teh stvari<br />
na Zahodu boljša, transparentnejša, etika<br />
sploh na višjem nivoju. Večino svojega<br />
lobiranja opravljam v relaciji z Evropsko<br />
komisijo in Evropskim parlamentom v<br />
Bruslju, pa tudi v ZDA v Washingtonu.<br />
Če nisi prisoten v Bruslju ali na primer<br />
Luksemburgu, prej tudi v Londonu (po<br />
brexitu je ta manj pomemben), zelo težko<br />
delaš. Aktivnosti v Londonu smo večinoma<br />
že prenesli v Bruselj. Velja poudariti,<br />
Ogromno lokalnih predpisov, odločitev je posledica<br />
nezakonitega lobiranja. Od vseh teh ravnanj jih je po moji<br />
oceni okoli 90<br />
odstotkov na nivoju<br />
lokalnih skupnosti.
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 28<br />
Površina: 2.979 cm 2 4 / 7<br />
H?' 'J'<br />
Obstaja veliko indicev,<br />
da pri nas zakupniki<br />
oglaševalskega prostora<br />
lahko vplivajo na določene<br />
vsebine v<br />
medijih.<br />
narodih. Ne bomo<br />
trikrat, štirikrat vlado<br />
prosili, ali lahko pomagamo. Jasno je, da<br />
se druge države pri takšnih velikih projektih<br />
oprejo ne zgolj na svojo diplomatsko<br />
mrežo, pač pa tudi na svoje lobiste po svetu.<br />
Tu bi se država lahko izkazala za zrelo.<br />
Manjši kot si, bolj moraš zase lobirati,<br />
da pri čem uspeš. Imamo pridne diplomate,<br />
tudi sedanja zunanja ministrica se<br />
trudi, a dodana vrednost so lahko lobisti.<br />
Pomembna je tudi gospodarska diplomacija,<br />
kamor sodi lobiranje.<br />
Če se primerjate lobisti z odvetniki: ste za<br />
svoje storitve v<br />
povprečju plačani, kot so<br />
v povprečju odvetniki, morda v povprečju<br />
Ko greš v parlament<br />
Velika napaka. Ministru odgovarjam, da bi<br />
toliko, kot so bolje plačani odvetniki?<br />
in<br />
skušaš vplivati na<br />
poslance, ne gre za nič<br />
drugega kot lobiranje.<br />
se glede tega res moral pozanimati, ker<br />
imajo druge evropske države narejene takšne<br />
strategije, ki so tudi usklajene z Evropsko<br />
komisijo. To je namreč podlaga za<br />
Odvisno je od projekta in naročnika. Tudi<br />
mi imamo svoja pravila in tudi za to se bo<br />
združenje za zakonito lobiranje trudilo. Tu<br />
v Sloveniji smo plačani podobno kot neko-<br />
črpanje sredstev za to področje. Pri nas pa<br />
liko boljši odvetniki. Slednji zastopajo svo-<br />
da sta Bruselj in VVashington največja centra<br />
za lobiste v svetu, v Bruslju jih deluje<br />
okoli 30 tisoč.<br />
je strategija odvisna od ene državne sekretarke,<br />
ki sedi na ministrstvu in jo snuje ...<br />
Kot da čaka industrijo, da sama pride s<br />
je stranke pred pravosodnimi organi, medtem<br />
ko jih mi zastopamo pred izvršno in<br />
zakonodajno vejo oblasti. Žal se pri nas<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Vaše stranke so torej večinoma gospodarske<br />
družbe iz tujine?<br />
Da. Med drugim smo delali za družbe Cisco,<br />
British American Tobacco, Rio Tinto,<br />
Anglo American, BHP Biliton, Europa Bio,<br />
Weinberg Group, Toyota, Nord Stream,<br />
Brunswick, Monster, Edelman, Google,<br />
SNC Lavalin, Fairvvood Group intl., tudi<br />
Uber in še veliko drugih. Okoli 80 odstotkov<br />
naših klientov je tujih družb. Ugotavljamo,<br />
da nas je slovenskih lobistov v<br />
Bruslju zelo malo. Slovenija bi nas lahko<br />
tudi kot država angažirala za lobiranje pri<br />
evropskih institucijah. Ko je neka direktiva<br />
že na<br />
mizi, je že prepozno. Tu naša država<br />
zelo zamuja v primerjavi z drugimi državami<br />
Jugovzhodne Evrope.<br />
Na katerih področjih?<br />
Recimo pri razvoju tehnologij za proizvodnjo<br />
vodika kot energenta prihodnosti<br />
in pri črpanju evropskih sredstev za to.<br />
Hydrogen<br />
Europe združuje krovne organizacije<br />
za vodik - distributerje, lastnike vodikovih<br />
tehnologij,<br />
financerje, ustanovili<br />
so vodikovo banko. Mi pa se še vedno<br />
ukvarjamo s strategijo za vodik in je kar ne<br />
sprejmemo.<br />
Nedavno sem imel intervju z ministrom,<br />
pristojnim za energijo Bojanom Kumrom,<br />
ki pravi, da ne bi bili nič bolj napredni, tudi<br />
če bi strategijo imeli, pa ne bi nič naredili.<br />
predlogom. Za božjo voljo, zakaj ne spravijo<br />
skupaj vse strokovnjake s tega področja<br />
in se to naredi. Hrvati revidirajo že tretjo<br />
strategijo za vodik in dobivajo že tretji val<br />
financiranja iz evropskih sredstev. Mi se<br />
šele zbujamo. Države Jugovzhodne Evrope<br />
so nas prehitele, tudi Romunija. Zdaj se<br />
minister hvali, ker nam je uspelo dobiti<br />
en projekt za nepovratna evropska sredstva<br />
za<br />
vodik treh dežel: Julijske krajine,<br />
Slovenije in Hrvaške. Ampak stotine milijonov<br />
evrov teče mimo nas.<br />
Mi slovenski lobisti nato v Bruslju opazujemo,<br />
kaj se dogaja in si želimo, da<br />
se tudi Slovenija vključi. Imaš klienta iz<br />
Slovenije, ki bi rad vlagal v vodik. Hkrati<br />
pa imaš pri nas pri odločevalcih gluha<br />
ušesa. Trkaš na vrata, nič se ne spremeni,<br />
neki uradnik ti reče, počakajte, zdaj bomo<br />
pa to strategijo rešili v okviru nacionalnega<br />
energetskega plana. Namesto da bi reševali<br />
zdaj. Evropska komisija je razpisala<br />
za tri milijarde evrov sredstev. Zato smo<br />
ustanovili Združenje za vodik, da se naredi<br />
platforma in da pridejo novice s tega področja<br />
do vseh, ki si želijo biti v konzorciju<br />
prisotni. Konec koncev je to zanimivo tudi<br />
za vojsko. Ne razumem, zakaj nas lobiste v<br />
Bruslju slovenske<br />
institucije ne uporabijo,<br />
lahko bi naredili veliko koristnega zanje.<br />
Vse države trkajo na vrata zakonitih lobistov<br />
s predlogom, da delajo zanje.<br />
Pa naj omenim, da si Slovenija prizadeva<br />
postati nestalna članica pri Združenih<br />
Površina: 2.979 cm 2 40<br />
pogosto še vedno razume, da nekdo dobi<br />
biografija<br />
Mihael Ciglerje lastnik in direktor podjetja<br />
MC Public Affairs, član svetovalnega odbora<br />
Globalne lobistične mreže FIPRA in predsednik<br />
Združenja za zakonito lobiranje Slovenije.<br />
Kot eden vodilnih slovenskih lobistov že več kot<br />
20 let svetuje in lobira za domača in mednarodna<br />
podjetja v zasebni in javni sferi.<br />
Je univerzitetni diplomirani pravnik, svojo kariero<br />
je začel kot borec za človekove pravice<br />
na področju zdravstva in socialnega varstva.<br />
Leta 1997 je bil imenovan za direktorja projekta<br />
Srednjevzhodnega zdravstvenega zagovorniškega<br />
projekta, ki ga je financirala fundacija<br />
Soros. Osredotočeni so bili na promoviranje pravic<br />
pacientov in deinstitucionalizacijo sistemov<br />
zdravstvenega in socialnega varstva v Srednji in<br />
Vzhodni<br />
Evropi.<br />
Leta 2004 je deloval v poslanski skupini socialnih<br />
demokratov v državnem zboru na področju<br />
evropskih institucij in evropskih zakonodajnih<br />
procesov. Istega leta je kandidiral za poslanca<br />
socialnih demokratov. Pri SD je bil tudi imenovan<br />
za vodjo volilne kampanje za prve evropske<br />
volitve. V Evropskem parlamentu je bil pripravnik<br />
sklada Francis Val v skupini socialistov.<br />
Svoj čas preživlja med Brusljem. Luksemburgom.<br />
Londonom in Slovenijo, Je trener in mojster karateja<br />
[črni pas 4. DAN], nedavno je postal tudi sodnik<br />
za to disciplino.
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 28<br />
Površina: 2.979 cm 2 5 / 7<br />
za lobistično storitev pet, deset odstotkov<br />
provizije od celotnega posla. To je uslugarstvo,<br />
zgrešeno, zahodne demokracije tega<br />
ne poznajo. Gre lahko kvečjemu za kakšna<br />
plačila za posredovanje, da morda lobist<br />
nekaj plača posredniku, da mu najde<br />
naročnika.<br />
Je pri nas pogosta praksa, da nezakoniti<br />
lobist reče svoji stranki, da ji bo pomagal<br />
(na<br />
protipravni način) dobiti posel na<br />
razpisu, v zameno pa terja svoj del zaslužka<br />
od tega?<br />
Ker imam izkušnje, kako potekajo stvari<br />
v<br />
tujini, lahko rečem, da je pri nas žal nacionalni<br />
šport prirejanje razpisov, da projekte<br />
dobijo »pravi«. Gre za dogovorno ekonomijo,<br />
izločanje konkurence.<br />
Pri nas ti večkrat v<br />
bi omogočil, da bi lahko podjetje iz tuji-<br />
niji. Se podjetja iz razvitih držav<br />
pri lobira-<br />
posel vskoči nelojalna<br />
konkurenca in ti ga<br />
skuša prevzeti. Torej<br />
drugi lobist, pogosto<br />
sploh neregistriran.<br />
Imajo pa tudi gradbene firme težave pri<br />
razpisih, kjer je osrednji kriterij cena. Tako<br />
se gredo zniževanje cen, damping, na koncu<br />
pa niti ne morejo dobiti delavcev, ker jih<br />
ne morejo dovolj plačati.<br />
ne, v konkretnem primeru iz Avstrije ali z<br />
Madžarske, prišlo na slovenski trg s<br />
pravico<br />
organizirati igre na srečo. Kam bo<br />
tak lastnik usmeril dobiček? Za invalide<br />
in šport ali k sebi?<br />
Seveda bi se povečala vplačila za igre<br />
na srečo, tudi dobitki, toda družba bi<br />
imela več<br />
škodljivih stvari od pozitivnih.<br />
Zoper to bi vedno lobiral, hvala bogu da<br />
zakon »ni šel čez«. Bil je tudi v nasprotju<br />
z evropsko zakonodajo. Vsakemu so dostopne<br />
igralnice, ne želim pa si imeti na<br />
nju v Sloveniji obnašajo drugače, kot bi se<br />
pri sebi doma, mimo pravil?<br />
Mogoče je bilo v preteklosti več tega, ker<br />
so se zanašali na razne posrednike, ki so<br />
jim obljubljali dostop do odločevalcev,<br />
vpliv. Tega skoraj ni več, tuje institucije zelo<br />
spremljajo, kaj družbe iz njihovih držav<br />
počnejo na tujih trgih, kot je Slovenija,<br />
in ne tolerirajo korupcije. Velike družbe<br />
se pred prihodom na naš trg izredno podrobno<br />
pozanimajo o<br />
naši zakonodaji.<br />
Preverijo vse: pravni sistem, delovanje vla-<br />
Drži. Morali bi vzeti tri ponudbe, potem vi-<br />
vsakem vogalu športne<br />
stavnice (kladi-<br />
de, stopnjo korupcije ... Pomembna jim je<br />
diš, kdo je najbolj kvaliteten na terenu in<br />
onice), kot je v državah južno od nas. Če<br />
pravna varnost.<br />
Med drugim, ali bodo lah-<br />
ima vse reference. Ampak za to moraš ime-<br />
bi me kdorkoli prosil za lobiranje za ne-<br />
ko v razumnem roku izterjali svoje terjatve<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ti kompetentne ocenjevalce v razpisnih<br />
komisijah, ki so trdno za svojo odločitvijo.<br />
Najlažje je dati kriterij najnižje cene. Mi<br />
imamo Slovence v okviru evropskih institucij,<br />
ki so ocenjevalci na zahtevnih razpisih<br />
v drugih državah. Za nas pa niso dobri,<br />
so morda preveč neodvisni? Od transparentnih<br />
razpisov je odvisna tudi konkurenca<br />
v gospodarstvu. Ne čudimo se, če padamo<br />
na<br />
lestvici zaznave korupcije.<br />
Pravite, da mora lobist vedno delati za javno<br />
dobro, ampak to je relativno. Pri širjenju<br />
iger na srečo bo na primer nekdo dejal, da<br />
je to dobro, saj bomo dobili več davkov in<br />
bomo iz tega lahko gradili javno infrastrukturo,<br />
nekdo pa bo ugotovil, da se nam bodo<br />
povečali problemi z zasvojenostjo z igrami<br />
na srečo.<br />
Vsak zakon bi moral biti v javnem interesu.<br />
Sam sem delal kot lobist Loterije<br />
Slovenije v času, ko je prejšnja vlada predlagala<br />
novelo zakona o igrah na srečo.<br />
V Sloveniji imamo duopol - Loterija<br />
Slovenije in Športna loterija sta pooblaščeni,<br />
da organizirata igre na srečo. Večina<br />
denarja od dobičkov gre za razvoj<br />
športa in za invalidske organizacije.<br />
Sistem<br />
je zelo dober in primerljiv s sistemi<br />
v drugih državah EU. Sredstva od iger na<br />
srečo morajo iti za dober namen. Zakon<br />
kaj, kar imam za nemoralno, družbi škodljivo,<br />
bi mu rekel ne. Imeli smo že razna<br />
povpraševanja za določeno lobiranje, a<br />
so pri nas za to vrata zaprta. Imamo etična<br />
pravila, po katerih nikoli ne bi lobiral<br />
za nekaj, kar bo v škodo ljudi. Na primer<br />
pri orožarskih poslih.<br />
Kaj pa za orožje za obrambo Ukrajine pred<br />
ruskim agresorjem?<br />
Dobro vprašanje. Vsak narod ima pravico<br />
do samoobrambe, tu ne bi imel zadržkov.<br />
Sicer pa se s kakšnimi orožarskimi posli do<br />
zdaj<br />
nismo ukvarjali.<br />
Glede orožarskih poslov<br />
je znan primer nakupa<br />
oklepnikov patria, ko je<br />
finska družba<br />
skušala tudi z nezakonitim lobiranjem<br />
in provizijami priti do posla. Do tega je na<br />
koncu prišla, tako ravnanje pa so Finci utemeljili,<br />
češ da je tak način običajen v Slove-<br />
Večino svojega<br />
lobiranja opravljam<br />
v<br />
relaciji z Evropsko<br />
komisijo in Evropskim<br />
parlamentom v Bruslju,<br />
pa tudi v<br />
ZDA v<br />
Washingtonu.<br />
Površina: 2.979 cm 2 do dolžnikov. Žal se naše države investitorji<br />
zelo izogibajo.<br />
Vemo, kako počasen je naš sodni sistem,<br />
kar krni pravno varnost.<br />
Tako je. Slovenija je zaradi tega žal bolj<br />
podvržena špekulantskemu kapitalu. Gre<br />
za podjetja, ki iščejo hitre zaslužke in poskušajo<br />
tudi na nezakonite načine priti<br />
do poslov. Do investitorjev moramo biti<br />
bolj prijazna država. S stabilnostjo, jasnejšo<br />
zakonodajo, bolj učinkovitim pravosodjem,<br />
manj korupcije. Napačna je predstava,<br />
da bo nekdo prišel in nas kar »pokupil«.<br />
Omenjene večje družbe zagotovo ne.<br />
Poglejmo Hrvaško. Izborila si je, da ima<br />
veliko podjetij s priznanimi blagovnimi<br />
znamkami, sedež njihovih podružnic za<br />
Jugovzhodno Evropo v Zagrebu, pa bi jih<br />
mi lahko pritegnili v Slovenijo kot vstopno<br />
točko za Jugovzhodno Evropo. Sosedi<br />
imajo tudi boljše letalske povezave, kar je<br />
za multinacionalke prav tako pomembno.<br />
Zakaj nismo mi izkoristili geostrateškega<br />
položaja? Vedno smo veljali za tiste, ki poznajo<br />
Balkan še iz časa Jugoslavije. Še vedno<br />
imamo v teh državah ugled, vendar<br />
delamo premalo zanj.<br />
Lobiranje je opredeljeno v zakonu o integriteti<br />
in preprečevanju korupcije, torej je ta-<br />
41
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 28<br />
Površina: 2.979 cm 2 6 / 7<br />
Površina: 2.979 cm 2 42<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
koj asociacija na korupcijo. Vi se zavzemate<br />
za to, da bo to področje urejeno v posebnem<br />
zakonu.<br />
Združenje za zakonito lobiranje si prizadeva<br />
za sprejem sistemskega<br />
zakona.<br />
Konec koncev imamo tudi zakon o odvetništvu,<br />
kjer<br />
je regulirano njihovo področje.<br />
Sprejem zakona o integriteti in preprečevanju<br />
korupcije je bil med drugim zahteva organizacije<br />
OECD, gotovo mora imeti KPK tu<br />
osrednjo vlogo. Tudi pri izobraževanju, kaj<br />
je prav<br />
in kaj ne. Lobisti si želimo biti udeleženi<br />
pri izobraževanju o tem, kaj je zakonito<br />
lobiranje. Želimo imeti svojo<br />
zbornico,<br />
kar ne gre čez noč. Delamo za noveliranje<br />
zakona,<br />
pri čemer se lahko bistveno izboljša<br />
status zakonitih lobistov. Zbornica<br />
bi certificirala lobiste. Ni<br />
dovolj, da zgolj<br />
podpišeš izjavo na KPK, da si lobist, plačaš<br />
20 evrov in začneš delati. Pri čemer nimaš<br />
predhodnih znanj, kako je treba ravnati<br />
v odnosu na lobirance, kako se vedeš v<br />
državnem zboru, kakšna so pravila poklica<br />
... Izobraževanja smo pri Združenju za zakonito<br />
lobiranje že pripravili, izobraževali<br />
bomo tudi zaposlene po ministrstvih,<br />
dali<br />
smo predlog parlamentu za izobraževanje<br />
in tudi po lokalnih skupnostih. S tem bo<br />
manj dela za KPK pri iskanju nepravilnosti.<br />
Trdnost zaveze sedanje vladajoče koalicije<br />
za ničelno stopnjo tolerance do korupcije<br />
se bo pokazala pri noveli omenjenega<br />
zakona glede lobiranja. Če bo več zakonitih<br />
lobistov začelo dobivati sestanke pri biranju v VVashingtonu. Poleg tega bo še<br />
ministrih, če bodo vključeni v zakonodajne<br />
procese za svoje naročnike, bodo stvabiranju.<br />
Pričakujemo visoke goste in go-<br />
mednarodna okrogla miza o medijih in lori<br />
bolj pregledne. Naročniki niso vešči zakonodajnih<br />
postopkov, pri tem jim morajo seg. Predstavljene bodo najboljše zakonite<br />
vornike, konferenca bo imela globalni do-<br />
pomagati lobisti. Kot združenje smo bili v lobistične prakse, in Slovenija bo tudi na<br />
vladi, imamo stike na pravosodnem ministrstvu.<br />
So načeloma najprej za sprememmljevid,<br />
saj si to zaslužimo.<br />
tem področju postavljena na svetovni zebo<br />
zakona, za sistemske spremembe pa Rešitve bodo tako lažje dostopne tudi<br />
kasneje. Jasno, zakona ne pišemo sami lobisti,<br />
lahko pa pri tem sodelujemo kot za-<br />
izvedeli, kaj je lobiranje, koga sprejema-<br />
našim poslancem. Ti bodo od najboljših<br />
koniti lobisti. Tisti, ki ribarijo v kalnem, pa jo na sestanke, kako z lobisti sodelujejo<br />
si seveda ne želijo pregledne ureditve. pri postopkih zakonodaje. Zakonodaja o<br />
Hrvati revidirajo že tretjo strategijo za vodik in dobivajo<br />
že tretji val financiranja iz evropskih sredstev. Mi se šele<br />
zbujamo. Stotine milijonov evrov teče mimo nas.<br />
Na sploh je v Sloveniji v širši javnosti premalo<br />
vedenja o (zakonitem) lobiranju. zboru ne glede na politično pripadnost.<br />
lobiranju se tiče vseh strank v državnem<br />
Sam sem po svojem lobističnem delu prepoznaven<br />
v mednarodnem okolju, enabiranje<br />
je most med podjetji in državo.<br />
Potrebuje široko podporo. Zakonito loko<br />
velja za naše Združenje za zakonito lobiranje.<br />
Na tej podlagi organiziramo 15. in ti vplivi. S sprejemanjem takšnih standar-<br />
S tem se izničijo korupcija in nezakoni-<br />
16. maja veliko mednarodno konferenco v dov bomo bolj vplivni in cenjeni v mednarodnem<br />
okolju.<br />
sklopu mednarodne organizacije nacionalnih<br />
združenj lobistov pod uradnim pokroviteljstvom<br />
državnega zbora - predsednice Na nedavnih predsedniških valitvah ste se<br />
DZ Urške Klakočar Zupančič. En dan konference<br />
bo posvečen nacionalnim regula-<br />
Musar. Ste za to prejeli kakšno plačilo in ali<br />
angažirali v volilni kampanji Nataše Pirc<br />
tivam v EU, Evropski komisiji, OECD, drugi<br />
dan pa evroatlantskim povezavam in lo- republike kakšne<br />
si obetate od nje na funkciji predsednice<br />
koristi?
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 28<br />
Površina: 2.979 cm 2 7 / 7<br />
Popolnoma nič nisem bil plačan, pristopil<br />
sem kot prostovoljec, saj Natašo Pirc Musar<br />
cenim kot odvetnico, ki se je vedno borila<br />
za človekove pravice in me tudi v določenih<br />
primerih zastopala. Lahko sem se<br />
pobliže spoznal z njenim delom. Ko je iskala<br />
prostovoljce za svojo kampanjo, sem<br />
se z veseljem oglasil. Pri volilnih kampanjah<br />
sem sodeloval že kdaj v preteklosti<br />
zna se obrniti. Pri nas je veliko skrbela za<br />
protokolarne stvari, ukvarjala se je z okoljevarstvenimi<br />
projekti, tudi<br />
pri zaščiti živali.<br />
Zelo je pomagala pri našem projektu, da<br />
so italijanski študentje, ki so pri nas na zasebni<br />
fakulteti zaključili študij fizioterapije,<br />
lahko s tolmačem opravili strokovni izpit in<br />
jim je bila izobrazba priznana. Imeli so namreč<br />
težavo<br />
zaradi nesmotrne spremem-<br />
Za Tino Gaber lahko<br />
rečem, da je bila<br />
izjemno strokovna,<br />
zavzeta. K nam je<br />
prišla po priporočilu<br />
delat še kot študentka<br />
sociologije.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 2.979 cm 2<br />
(za stranko SD), pa nisem nikoli pričakoval<br />
be zakonodaje. Izredno se je zavzela za te<br />
protiuslug. Naše delo je tako in tako ve-<br />
študente, ki so bili v stiski, izkazala je srčbe<br />
zano na zakonodajno in izvršno oblast, ponosen<br />
nost in empatijo. V zadnjem času se je Tina<br />
pa sem, da sem sodeloval v kampa-<br />
usmerila v delo vplivnice, kar ni področje,<br />
nji. Spoznal sem zelo kvalitetne ljudi, med sorodno z lobiranjem. Korektno je, da se je<br />
drugim tudi sodelavko, ki je zdaj zaposlena izpisala iz registra, sicer pa se z lobiranjem<br />
pri nas v Združenju za zakonito lobiranje.<br />
že zadnja dve ali tri leta ni ukvarjala.<br />
Vaša sodelavka je bila tudi sedanja nova Vpeti ste bili v politiko pri stranki socialnih<br />
spremljevalka predsednika vlade Tina Gaber.<br />
demokratov. Leta 2009 ste na kongre-<br />
Do nedavnega je bila registrirana kot su SD [neuspešno] kandidirali za funkcijo<br />
lobistka, po razkritju zveze se je iz registra<br />
predsednika konference, najvišjega or-<br />
odjavila. Kakšne izkušnje imate z njo kot gana med dvema kongresoma. Zakaj ste iz<br />
sodelavko?<br />
politike izstopili?<br />
Po navadi o svojih (nekdanjih) sodelavcih Imel sem eno iskreno željo v politiki,<br />
ne razlagam v javnosti. Zanjo pa lahko rečem,<br />
to je funkcija evropskega poslanca. V<br />
da je bila izjemno strokovna, zavzeta. Evropskem parlamentu sem sodeloval kot<br />
K nam je prišla po priporočilu delat še kot strokovni sodelavcev pri skupini socialistov.<br />
študentka sociologije. Po enournem pogovoru<br />
Ko je bila velika širitev EU leta 2004,<br />
sva ugotovila, da bi se preizkusila pri sem bil eden od najmlajših menedžerjev<br />
določenem projektu. Izjemno se je izkazala,<br />
pri socialistih za izvedbo prvih evropskih<br />
posebej pozitivno so jo ocenili tujci iz volitev. Tedaj sem spoznal ustroj delova-<br />
multinacionalk, sam sem tedaj veliko delal<br />
nja Evropskega parlamenta in drugih inco,<br />
v Bruslju. Ima veliko čustveno inteligenstitucij.<br />
Zelo so me zanimali zunanja ponja<br />
pravi pristop. Kasneje je šla po svoji samostojni<br />
litika, mednarodni odnosi. Želja postati<br />
poti, čez čas smo obnovili sodelo-<br />
evropski poslanec se mi ni uresničila, lahlitika,<br />
vanje, registrirala se je kot lobistka. Res, bila<br />
ko pa izredno veliko naredim tudi kot lo-<br />
je miss, je lepa ženska, a tudi pametna, bist. Če pa si lobist, je prav, da si politično<br />
Trdnost zaveze sedanje vladajoče koalicije za ničelno<br />
stopnjo tolerance do korupcije se bo pokazala pri<br />
noveli zakona o lobiranju.<br />
43<br />
neodvisen. Zagotovo bom še naprej politično<br />
pri tistih, ki se posebej glasno zavzemajo<br />
za človekove pravice in demokracijo.<br />
Hkrati pa je nujna tudi svobodna gospodarska<br />
pobuda.<br />
Nedavno so za vas v strankarskem glasilu<br />
SDS zapisali, da ste povezani z razvpitim<br />
poslovnežem<br />
Georgeom Sorosem. Sta prijatelja?<br />
(smeh) Ne. V času študija sem bil tudi na<br />
kolidžu v VVashingtonu, kjer je Soroseva<br />
fundacija<br />
organizirala mednarodne projekte.<br />
Eden od teh je bil za varstvo pravic<br />
ljudi z duševnimi težavami, določen sem<br />
bil za Srednjo in Vzhodno Evropo. Delali<br />
smo pri pravicah pacientov s področju duševnega<br />
zdravja in za osebe z motnjami v<br />
duševnem razvoju. Šlo je za zagovorništvo<br />
pravic pacientov (advocacy). V teh državah<br />
je bilo pri zdravniški oskrbi oseb z motnjami<br />
v duševnem razvoju veliko kršitev<br />
človekovih pravic. Ljudi so zapirali v psihiatrične<br />
bolnišnice, jih napolnili s tabletami<br />
... Vsa Vzhodna Evropa vključno s<br />
Slovenijo je morala sprejeti drugačne standarde<br />
varovanja človekovih pravic<br />
teh<br />
oseb. Soros je financiral projekte, sam sem<br />
delal pri spremembi zakonodaje v teh državah.<br />
A to ne pomeni, da se osebno poznava,<br />
takšne oznake so lahko zgolj za<br />
strankarsko politično rabo.<br />
■
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 64<br />
Površina: 2.663 cm 2 1 / 6<br />
Površina: 2.663 cm 2 44<br />
MAJA NOVAK<br />
pravnica, pisateljica in<br />
mačja duša<br />
Marko Rupnik<br />
naj Prešernovo<br />
nagrado kar obdrži<br />
ANA<br />
JUD<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Maja Novak je v slovenskih krajih pogosto žensko ime in priimek, a le<br />
ena je pisateljica z ostrim, edinstvenim peresom, ki na koncu stavka<br />
rada zavije v smeh. Strinja se, da so mačke vrhunec stvarstva.<br />
Zmotimo jo ravno med prevajanjem. S tem zasluži za vsakdanji kruh,<br />
pisateljevanje v državi ni cenjeno. Prešerne volje ponudi slanike in<br />
pivo ter neskončno veliko dolgočasja. To ni potrata časa ali lenoba.<br />
Genialni umi potrebujejo tišino, mir in samoto. Po mačje.<br />
REPORTER 9 FESRUJUH
az<br />
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 64<br />
Površina: 2.663 cm 2 2 / 6<br />
45<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
<<br />
o<br />
o
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 64<br />
Površina: 2.663 cm 2 3 / 6<br />
Spoštovana Maja Novak, te dni smo slišali<br />
misel, da je oče slovenskega naroda France<br />
Prešeren. Vi menite enako?<br />
V primerjavi z večino drugih slovenskih<br />
piscev je Prešeren imel eno prednost, in<br />
sicer to, da je živel ravno v času, ko se je<br />
denju cankarjanska. Prikazana je kot milo<br />
in trpeče bitje, ki te hrani in poboža,<br />
ko si razbiješ koleno, ki prisluškuje tvojim<br />
skrivnim pogovorom in tako dalje, oče<br />
pa je strogi patriarh, močan, pravičen, ki<br />
te usmerja in vodi. Fante na življenje pripravlja<br />
oče, mati pa hčerke vzgaja v bodoče<br />
milotrpeče cankarjanske ženske. To<br />
je popolnoma anahronistično početje, saj<br />
vemo, kaj vse se v današnji družbi dogaja.<br />
v Evropi z največjo silo dogajala romantika.<br />
Koristilo mu je poznavanje tujih jezikov<br />
in z lahkoto je sledil evropskim umetniškim<br />
tokovom. Pred Prešernom moramo<br />
dati kapo dol. A jaz bi raje praznova-<br />
Zakaj ljudje, ki delajo v kulturi, pogosteje<br />
la obletnico njegovega rojstva, ne pa smr-<br />
zbolijo za<br />
depresijo?<br />
ti. Morda bi oče našega naroda res lah-<br />
Trenutno je to res aktualno, a uporaba izra-<br />
ko bil Prešeren, čeprav se sama bolj na-<br />
za depresija je še nova. Včasih so pisatelju,<br />
gibam k Primožu Trubarju ali celo Juriju<br />
ki je bil v čustveno krhkem stanju in je po-<br />
Dalmatinu. Sem človek, ki je izredno ob-<br />
treboval kozarček ali dva, da je sploh funk-<br />
čutljiv za lepoto jezika in zdi se mi, da je<br />
cioniral, rekli pijanec. Po kozarčku ali dveh<br />
Dalmatin v tem presegel Trubarja.<br />
postane človek evforičen, če popije več, postane<br />
zamorjen in zaspi, zato tisti, ki pije,<br />
Kdo pa je mama slovenskega naroda?<br />
vsakič potrebuje novo dozo,<br />
nov kozarec.<br />
V slovenski literaturi je kar precej zamol-<br />
George Simenon je v Pismu mojemu sodni-<br />
čanih žensk. Prva ženska, ki je pisala v<br />
duhu aktualnega evropskega dogajanja,<br />
ku zapisal, da ima rad pijance, ker so vsaj<br />
opazili, da je s svetom nekaj narobe. Zdi se<br />
H<br />
B<br />
kompetentno, je bila nedvomno Zofka<br />
mi, da je tudi depresija, ki jo številni pogo-<br />
Kveder. Seveda smo imeli že prej ženske,<br />
sto čutimo, v resnici povsem normalen od-<br />
ki so v pisanju opozorile nase, recimo<br />
ziv organizma na nenormalne okoliščine, v<br />
Josipina Turnograjska, a prva, ki jo lahko<br />
katerih živimo. Saj moraš biti najbrž psiho-<br />
brez težav beremo tudi danes, je zagoto-<br />
pat, da si povsem zadovoljen v današnjem<br />
vo<br />
Kvedrova.<br />
svetu in razmerah, ki smo jim priča.<br />
Če je oče Dalmatin, mati Kveder, je otrok<br />
morda Virginia Vlloolf?<br />
Kveder in Woolfova sta si zelo različni,<br />
Ameriška poslovna revija Forbes je pred<br />
leti objavila raziskavo, da najpogostejše<br />
Nekateri so pisali o lastnem popku in bili<br />
v tem uspešni, na primer Kerouac in Bukowski.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 2.663 cm 2 46<br />
čeprav njima je mogoče skupna otožnost<br />
govora. Osebno mi VVoolfova ni preveč<br />
blizu. Težka je, hitro zamori, saj je bila<br />
resno psihično bolna. Na koncu je imela<br />
sveta dovolj in si je vzela življenje. Tu ji je<br />
slovenski narod najbrž res malo podoben<br />
zaradi mentalnih<br />
stanj.<br />
Če bomo obsodili Rupnika in<br />
Zakaj Slovenci poudarjamo očetovsko figuro,<br />
po drugi strani pa nas obsesivno<br />
prepričujejo, kako je za razvoj otroka pomembna<br />
mama, čeprav tradicionalna podoba<br />
družine izginja?<br />
Vseeno je, kakšnega spola sta partnerja,<br />
ki vzgajata otroka. Važno je, da je med<br />
njima ljubezen in da ljubita otroka. Še<br />
vedno ogromno ljudi vztraja pri tem, da<br />
otrok za dober razvoj potrebuje tako očeta<br />
kot mater. Še vedno je veliko ljudi, ki<br />
vztrajajo, da je pomembna očetovska figura,<br />
da brez klasične vloge matere ne<br />
gre, pa tudi brez starejšega sina in mlajše<br />
hčerke ne; tu so seveda še kuža, muca<br />
in Sveti duh. Ljudje očitno še sami s sabo<br />
niso zmenjeni. Mama je v slovenskem vi-<br />
psihične motnje sploh niso bolezni, ampak<br />
normalen odziv naših možganov na<br />
stres iz okolja.<br />
Seveda, depresija, tesnoba sta odziv občutljivega<br />
človeškega organizma na slabe<br />
življenjske okoliščine, in to tako traja že<br />
stoletja, le da se izrazi menjajo. V romantiki<br />
je bil popularen izraz spleen, pogosto<br />
so omenjali tudi melanholijo. Potem so<br />
nas zmerjali s pijanci, zdaj pa uporabljajo<br />
izraz depresija. Ogromno ljudi ima depresijo,<br />
čedalje več jih zboleva, in tu bi se<br />
bilo smiselno vprašati, ali je v redu, da se<br />
ljudi šopa z antidepresivi ali bi morda raje<br />
spremenili življenjske okoliščine? Ne<br />
vem. Ne vem niti, ali se svet še da spremeniti.<br />
Morda se ga da z majhnimi koraki.<br />
Vsak naj začne pri sebi. Zgodovina je<br />
sicer tango, dva koraka naprej, eden nazaj,<br />
spremembe niso vidne hitro, a čez<br />
sto ali več let se gotovo pokažejo, in zato<br />
se je vredno boriti. Tudi literati imamo<br />
tukaj veliko vlogo. Naloga literata ni, da<br />
piše o svojem popku in lastnih nesrečnih<br />
ljubeznih<br />
mu vzeli nagrado, potem<br />
lahko celega Caravaggia zmečemo iz muzejev, da ne<br />
omenjam Romana Uranjeka, po katerem se je post<br />
mortem zlila vsa gnojnica.<br />
ter tragičnem otroštvu. Naloga<br />
literata je širša od njegovih trivialnosti.<br />
Oba sta bila hkrati družbenokritična.<br />
Bukovvski piše, kako že povsem opit še<br />
komaj vztraja pri šanku, a vendarle skozi<br />
to pisanje pove tudi nekaj o tedanji družbi.<br />
Današnja naloga pisateljev je, kot v<br />
času Kvedrove, če se vrnem k njej, da nekaj<br />
povedo o svetu, v katerem živimo.<br />
Naloga pisatelja je, da je neprizanesljiv<br />
kritik sodobne družbe. Pisateljevanje ni<br />
samo intimen obračun s sabo, ampak<br />
mora biti tudi družbenokritično.<br />
Jezik je živ, živi skupaj z nami, sproti se<br />
spreminja, ves čas prihajajo nove besede.<br />
Smo Slovenci preveč vpeti v okove slovnice<br />
ali dovolj sledimo spremembam?<br />
Jezik se razvija neodvisno od početja nas<br />
piscev, novinarjev, prevajalcev in akademikov.<br />
Naloga nas avtorjev je morda v tem,<br />
da ta neobrzdani razvoj, ki smo mu priča<br />
tudi v jeziku, poskušamo vsaj malo zavreti.<br />
Da ne bi prihajalo do prehitevanj in nepremišljenih<br />
odločitev. Moram pa<br />
povedati,<br />
da sama zelo rada osvajam nove besede<br />
in drugačne stilske prijeme, zato uživam<br />
v prevajanju otroške literature, ko si<br />
lahko privoščim kakšen izraz iz najstniškega<br />
slenga. Za avtorja je velik izziv po<br />
eni strani držati raven lepe besede, po drugi<br />
pa slediti dogajanju tam zunaj in se temu<br />
v okviru norm prilagajati in nove elemente<br />
uvajati v pisanje. Nisem zaskrbljena<br />
za obstoj slovenskega jezika. Poglejte
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 64<br />
Površina: 2.663 cm 2 4 / 6<br />
se, k psihoterapevtu, ki od nje pobere sto<br />
evrov na uro in ji za konec še reče, gospa,<br />
vi premalo mislite nase. Psihoterapevt<br />
bo vedno povedal tisto, kar klient hoče<br />
slišati. Jaz niti slučajno ne<br />
podležem temu.<br />
Za pogovore imam svoje prijatelje,<br />
ki imajo dve prednosti, so zastonj, pa še<br />
v obraz mi povedo, kaj počnem narobe.<br />
Psihoterapevt mi nikoli ne bi povedal tako<br />
naravnost, kajti potem psihoterapije<br />
ne bi več potrebovala, on bi pa izgubil tistih<br />
sto evrov. Tudi mački so izjemni poslušalci<br />
in z njimi se lahko pogovarjam.<br />
Noben človek ne more dišati tako lepo,<br />
kot diši katerikoli maček.<br />
Mački neskončno dišijo. Ko muca dvigneš<br />
in stisneš k sebi, v naročje, in mu<br />
rečeš, oh, vsaj tebi je dobro, če že meni<br />
ni - to pa res deluje terapevtsko. Zdaj v<br />
bolnišnicah in v domovih za ostarele čedalje<br />
bolj uvajajo tudi terapije z mački.<br />
Trenutno to uspešno razbija mite o mačkah.<br />
Včasih so mačke veljale za egoistične,<br />
danes pa vemo, kako čudovito topla<br />
bitja so. Znajo sprejemati ljubezen in jo<br />
tudi<br />
dajati.<br />
Ljudje si razbijamo glave s filozofiranji o<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
nazaj, v zgodovino, v srednji vek, renesanso,<br />
tedaj so vsi literati, učenjaki, diplomati<br />
med sabo komunicirali v latinščini in se<br />
nihče ni obremenjeval z obstojem maternega<br />
jezika. Kot je bila angleščina lingua<br />
franca, je bila tudi francoščina. Fino je, da<br />
obvladamo tuje jezike in hkrati negujemo<br />
lastnega ter poskušamo pri prevajanju najti<br />
primerne izraze. Ni pa to ravno preprosto.<br />
Angleščina tako hitro fluktuira, da se<br />
nove besede porajajo čez noč, zlasti v znanosti<br />
in psihologiji. Izpostaviti moram tudi<br />
marketing. Ta vsak dan prispeva vsaj deset<br />
novih besed. Težko je držati korak s tem,<br />
tempo je hiter, a žal ne gre drugače.<br />
Če parafraziram slavni stavek iz Ane Karenine:<br />
vsi srečni ljudje so<br />
enaki, vsak nesrečen<br />
pa je zanimiv?<br />
Vsi srečni ljudje so tako dolgočasni, da so<br />
že<br />
Če<br />
neopazni.<br />
Ljudje radi berejo slabe novice, dobre raje<br />
spregledajo?<br />
država zase<br />
trdi, da<br />
je socialna, bi morala<br />
v<br />
vojsko vlagati manj<br />
in več v<br />
zdravstvo in<br />
oskrbo starejših glede<br />
na to, da se kot družba<br />
staramo.<br />
Trenutno je potres menda najlepše, kar<br />
se nam lahko zgodi. Ali pa trojni umor v<br />
neki oddaljeni vasici. Mislim, da sta razloga<br />
dva, zakaj ljudje hlastajo za slabimi<br />
novicami, kot sta dva razloga, zakaj<br />
ljudje tako radi gledajo resničnostne sove.<br />
Prvič, če si sam v riti, ti je toplo pri srcu,<br />
ko vidiš, da je še nekdo drug v njej.<br />
Zaradi tega se ti nimaš nič boljše, a se<br />
očitno vseeno počutiš<br />
nekako olajšano,<br />
ker ti vesolje na tak način sporoča, da nisi<br />
nenormalen, da nisi edini, ki je v riti,<br />
da je v bistvu v redu kdaj pa kdaj biti<br />
v riti, zato se ti ni treba ničesar sramovati.<br />
Po drugi strani pa, če nisi v riti, se lah<br />
ko nad tegobami tistih, ki so v riti, udobno<br />
nasmihaš in si rečeš, tako, jaz sem pa<br />
boljši od njih, jaz sem si pa lepo uredil<br />
življenje, meni se pa kaj takega ne more<br />
zgoditi, sem že davno rekel, da je treba<br />
hoditi v šolo in na šiht od šestih zjutraj<br />
do štirih popoldne. Tako si nekateri<br />
privoščijo moment zadovoljstva,<br />
ko vidijo<br />
druge v trpljenju. Klasična literatura, zlasti<br />
fikcija, izginja. Eklatanten primer se<br />
mi zdi pisanje Mihe Mazzinija. Ljudje ga<br />
izjemno radi berejo, saj dobro piše, a zagotovo<br />
ga tako radi berejo, ker se je razgalil<br />
pred javnostjo.<br />
Najbolj brani roman<br />
Tadeja Goloba je Koma, ker opisuje svoje<br />
polomljeno stanje. Ljudje čedalje manj<br />
berejo izmišljene zgodbe, zelo radi pa berejo<br />
resnične zgodbe iz življenja.<br />
Hodite na psihoterapijo?<br />
Ne, nikakor ne, tam me ne bodo videli.<br />
Si predstavljate, da gre egocentrična oseba,<br />
ki tako in tako vedno misli samo na-<br />
Površina: 2.663 cm 2 47<br />
smislu obstoja, mačke so to že ugotovile.<br />
Moto je preprost<br />
-<br />
imejmo se fino!<br />
Točno tako, že v romanu Mačja kuga sem<br />
zapisala, da se nikoli nobena mačka še ni<br />
vprašala, zakaj je rojena? Je pa dejstvo,<br />
da je po gospodinjstvih čedalje več mačk,<br />
ker so najboljši psihoterapevti. Mačke<br />
pomagajo človeku do boljšega počutja in<br />
bolj zdravega načina življenja. Da sploh<br />
ne omenjam tega, kako vrhunsko estetska<br />
bitja so.<br />
Mačke so<br />
vrhunec stvarstva na zemlji.<br />
Ja, najlepša bitja na svetu so mačke, pa<br />
čeprav so videti tako preprosto. En valj,<br />
ena kugla spredaj, štiri tačke in dolg rep.<br />
To je lep minimalizem narave, neverjetno<br />
prelep.<br />
Mačke živijo po<br />
daj, kar želiš.<br />
biografija<br />
načelu: vzemi, kar hočeš,<br />
Maja Novak je znana slovenska pisateljica, ki je<br />
najprej želela postati restavratorka, nato pa se<br />
je vpisala na pravno fakulteto in postala pravnica.<br />
Vseeno jo je pisanje preveč mikalo in je že novembra<br />
1991 na radiu objavila svoj prvi avtorski<br />
prispevek. Objavila je več del za mladino in<br />
odrasle. Za roman Cimre in zbirko kratke proze<br />
Zverjad je prejela Prešernovo nagrado, njen roman<br />
Mačja kuga pa je bil preveden v srbščino.<br />
Preživlja se s prevajanjem iz francoščine, italijanščine,<br />
srbščine in angleščine. Živi in ustvarja<br />
v Ljubljani.
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 64<br />
Površina: 2.663 cm 2 5 / 6<br />
Če ne dobijo želenega, se ne bodo veliko<br />
pritoževale, ampak se bodo stoično sprijaznile<br />
s situacijo. Mačke pravzaprav zelo<br />
malo tečnarijo.<br />
ji je bilo, da se ni obrnila, da bi videla,<br />
kako dolgo faco je napravil, ampak dame<br />
se ne obračajo. Tako mi je ob priliki<br />
Svetlana sama pripovedovala.<br />
No ja, zato vstajam med četrto in peto<br />
zjutraj.<br />
Saj to je mačja ura! Takrat je na vrsti zajtrk<br />
in potem še malo spanja pod toplo odejo.<br />
Ampak jaz vstanem še prej, okoli tretje<br />
zjutraj, spat pa hodim okoli pete ali šeste<br />
ure. Kot dojenček sem obrnila dan in<br />
.JašKm<br />
Razumem, RKC je ene sorte teroristična<br />
organizacija.<br />
Ampak v določenem obdobju je na tem<br />
prostoru odigrala zelo pomembno vlogo<br />
in obdržala ljudi skupaj, ustvarila<br />
red, da se niso vsepovprek predajali<br />
razuzdanosti.<br />
noč. Nepopisno mi ustreza, da vstanem in<br />
opravim običajne jutranje rituale, skuham<br />
ločeni stvari. Marko Rupnik naj nagrado<br />
kar obdrži. Če bomo obsodili Rupnika<br />
So<br />
se, seveda na skrivaj.<br />
kavo in se uro pozneje vržem v pisanje.<br />
Prija mi jutranji mir, preden začno zvoniti<br />
telefoni in je treba iti v trgovino in kupiti<br />
hrano. Jutranje ure so popolnoma moje<br />
in jih ne dam, rada živim v svojem ritmu.<br />
Teh prvih šest ur je mojih in pika. Včasih<br />
klepetam s kakšnim zgodnjim prijateljem<br />
na facebooku in mi je tako toplo pri srcu,<br />
ko pomislim, oh, tam zunaj je nekdo, ki<br />
bedi z mano. To so najlepše ure dneva.<br />
in mu vzeli nagrado, potem lahko celega<br />
Caravaggia zmečemo iz muzejev, da<br />
ne omenjam Romana Uranjeka, po katerem<br />
se je post mortem zlila vsa gnojnica.<br />
Pustite človeka pri miru, bil je, kakršen<br />
je bil. Če enkrat ločiš človeka in njegovo<br />
umetnost, tudi Svetlani ne moreš vrniti<br />
nagrade, ki jo je sprva zavrnila. Dama bi<br />
se morala le trpko nasmehniti in reči, vidite,<br />
saj sem vam rekla.<br />
Pa dobro, to je še vedno bolje, kot da bi<br />
se javno, vsem na očeh. V nekem obdobju<br />
je bila Cerkev pač potrebna, danes,<br />
ko smo pa že vsi prebrali toliko etičnih filozofov,<br />
smo že dovolj prosvetljeni in ne<br />
potrebujemo še nekoga, ki nima nobenih<br />
izkušenj z ženskami in družino, ker vse<br />
življenje živi kot polhek v masti, da nam<br />
pridiga, kako naj<br />
mi živimo. Tak človek<br />
naj mi ne govori, kako naj živim jaz, kajti<br />
Spomnim pa se, da je Svetlana pred prihodom na oder<br />
v<br />
ozadju srečala Franceta Rodeta, ki ji je rekel, gospa<br />
Svetlana, ali smem čestitati, in ona je rekla, ne smete in<br />
je odbrzela dalje.<br />
jaz se soočam s popolnoma drugimi problemi<br />
kot on. Groza me je majhnih ruralnih<br />
krajev, kjer so duhovniki močni, in se<br />
človek ne sme izpostaviti, če mu je življenje<br />
drago.<br />
Oton Župančič je zapisal, da moč ne izhaja<br />
Imate radi pomlad?<br />
I told you so?<br />
iz svobode, ampak svoboda izhaja iz moči.<br />
Spomladi uživam, čeprav vem, da ima-<br />
Točno tako, I told you so! Žal se mi zdi,<br />
Če smo natančnejši, svobode sploh ni in<br />
jo številni depresivni ljudje raje zimo.<br />
da je Svetlana z nastopom v Cankarjevem<br />
je tudi nikoli ne bo. Moja mama je ime-<br />
Mene zavedanje, da drugi trpijo, prav nič<br />
domu odvzela pozornost tistim, ki so le-<br />
la muca, ki je bil prečudovit, imel je malo<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ne osrečuje. Če vidim koga trpeti, mi je še<br />
huje. Še bolj trpim. Zelo rada imam pomlad.<br />
Od nekdaj sem zaljubljena v sonce,<br />
svetlobo in svetle<br />
barve.<br />
Oblečeni pa ste v črno?<br />
Oblečem to, kar imam, res pa je, da sem<br />
večkrat v<br />
črnem.<br />
Na črnih oblačilih se mačje dlake bolje vidijo.<br />
Z mačkami, ki jih imam v soskrbništvu s<br />
Katarino Novak, je zagotovo tako, saj so<br />
vse tri bele barve. Jaz sem njihova botrca.<br />
Kaj menite o razvpitem dejanju Svetlane<br />
Makarovič, ki je Prešernovo nagrado pred<br />
leti zavrnila in jo zdaj zahtevala nazaj?<br />
Malo se bom oddaljila od mnenja, ki prevladuje<br />
med kolegi iz kulture.<br />
Nagrado je<br />
najprej zavrnila, in če si rekel ne, je ne.<br />
Svetlana se je vse življenje ponašala s<br />
tem, da je dama, in to je tudi bila.<br />
Dama ne sme zahtevati zavrnjenega?<br />
Ne, ne sme, ker to ni damsko. Kar je zavrnjeno,<br />
je zavrnjeno. Razumem, zakaj jo je<br />
zavrnila, sama je veliko povedala. Toda<br />
Rupniku ne moremo vzeti Prešernove nagrade,<br />
kajti njegova umetnost in njegovo<br />
osebno življenje sta dve popolnoma<br />
tos<br />
Prešernovo nagrado prejeli. Čeprav<br />
je vse skupaj potekalo dokaj razumno.<br />
Samo pomislite, kaj bi bilo, če bi ji nasilno<br />
poskušali preprečiti pohod na oder?<br />
Še hujše bi bilo, kot je bilo. Tako, kot je<br />
bilo, je bilo narejeno vsaj z najmanjšo<br />
škodo. Proslava je bila pa katastrofa.<br />
Ste vi razumeli tistega nagačenega zajca?<br />
Niti pod razno ne razumem tistega zajca<br />
in ne razumem, kako lahko med recitiranjem<br />
tečeš v kolesu. Morda so hoteli<br />
povedati, da zajec ponazarja sodobnega<br />
umetnika, ki mu dajo status in potem<br />
rečejo, aha, glej ga, pase se na državnih<br />
jaslih, potem ga pa napadejo še<br />
z<br />
noži. Večinoma so državne proslave<br />
čudne. Še najboljša je bila tista, na kateri<br />
so meni podelili Prešernovo nagrado.<br />
Takrat smo imeli Samoroga Gregorja<br />
Strniše, mislim, da je režirala Meta<br />
Hočevar, tisto je bilo vsaj nečemu podobno.<br />
Mene je bilo pa na smrt strah.<br />
Ni tako preprosto priti na oder in nekaj<br />
povedati, ko vsi gledajo vate. Meni se<br />
ne zdi. Spomnim pa se, da je Svetlana<br />
pred prihodom na oder v ozadju srečala<br />
Franceta Rodeta, ki ji je rekel, gospa<br />
Svetlana, ali smem čestitati, in ona je rekla,<br />
ne smete in je odbrzela dalje. Žal<br />
Površina: 2.663 cm 2 čez šest kilogramov. Pobrali smo ga pred<br />
bivšo trgovino Meblo v Novi Gorici, bil je<br />
prekrasen. Velike kremplje in velike brke<br />
je imel, po vsej glavi vrhunske vohunske<br />
antene, moja mama je pa kar naprej tožila,<br />
joj, svobodo smo mu ukradli! Ni dojela,<br />
da ni svobode. Mački so pragmatični.<br />
Vsak maček bi bil pripravljen žrtvovati<br />
desno tačko, da bi lahko vsak dan bil<br />
na toplem, spal na mehkem, bil božan in<br />
pocrkljan ter trikrat dnevno postrežen z<br />
okusnim obrokom. Če bi ljudem dali polno<br />
svobodo, bi se, kolikor jih poznam, hi<br />
tro pobili med sabo. Ena ekipa mednarodnih<br />
reševalcev je v trenutni krizi zaradi<br />
potresa pobegnila iz Turčije, ker so bili<br />
zaradi tolp in kriminala osebno ogroženi.<br />
Svoboda sama po sebi ne pomeni nič,<br />
svobodo si vsak sam ustvari znotraj danih<br />
razmer.<br />
Narod potrebuje predvsem funkcionalno<br />
državo.<br />
Državo potrebujemo, da skrbi za red na<br />
vseh področjih zunaj mojega stanovanja,<br />
znotraj mojega stanovanja pa imam<br />
jaz svojo svobodo. Pravico imam razmišljati,<br />
kakor sama želim, pravico se imam<br />
družiti, s komer si jaz želim, in pravico<br />
imam početi, kar jaz želim, dokler ne<br />
ogrožam koga drugega. Meje svobode so<br />
48
Reporter <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 64<br />
Površina: 2.663 cm 2 6 / 6<br />
jasne. Prva predpostavka svobode pa je,<br />
da imaš toliko prihodka,<br />
da lahko do<br />
stojno živiš in se v življenju obračaš, kakor<br />
ti ustreza. Marx je že vse povedal, žal<br />
pa so njegovo filozofijo številni zlorabili.<br />
Vse, kar je dobrega na tem svetu, so nepridipravi<br />
zlorabili. Ne samo Marxa, tudi<br />
Nietzscheja in konec koncev tudi Sveto<br />
pismo, ki ga je kar Cerkev sama zlorabila.<br />
Vemo, kako zgodbe nastajajo. Boli, ko vidimo,<br />
kako ljudje zlorabljajo ideologije in<br />
se gredo vojne ter ubijajo in trpinčijo dru<br />
ge ljudi. Otrokom bi na primeren način<br />
morali predstaviti Marxa že zgodaj, počasi<br />
in sproti je treba začeti s poučevanjem.<br />
Morda bi oče našega<br />
naroda res<br />
Prešeren,<br />
lahko bil<br />
čeprav se<br />
sama bolj nagibam<br />
k Primožu Trubarju<br />
ali celo Juriju<br />
Dalmatinu.<br />
To je dolgoročna naložba.<br />
Za Slovenijo morda ni druge rešitve, kot<br />
da zamenja narod.<br />
V globalnem smislu ne vidim drugih rešitev,<br />
kot da pride do premikov v monetarnem<br />
sistemu. Obdobje<br />
neoliberalizma<br />
se mora končati, ta sistem se mora<br />
omehčati. Ta sistem je po vsem svetu na-<br />
Kako<br />
preganjate dolgčas?<br />
ma prstoma lahko pritiskala po<br />
tipkovni-<br />
pravil ogromno hudega,<br />
nekatere kraje<br />
Rešujem križanke in sudoku, igram ra-<br />
ci, ne bom šla v dom. Ne vem, zakaj drža-<br />
je dobesedno opustošil. Ameriški libera-<br />
čunalniške igrice in berem, predvsem pa<br />
va pobere toliko davkov, če potem ljudem<br />
lizem sicer ni pravi liberalizem, to je de-<br />
vse delam zelo počasi, kar je skregano z<br />
reče, naj se znajdejo, kakor vedo in znajo.<br />
sničarstvo. Tudi v Sloveniji se že mese-<br />
mojo naravo. Sem človek, ki vse naredi<br />
Živimo v popolnoma razčlovečeni druž-<br />
ce ukvarjamo samo s plačami zdravni-<br />
hitro in z ihto. Ko mi je dolgčas, pa sem<br />
bi, in to je grozno. Potrebujemo socialno<br />
kov in državnih uslužbencev, kot da no-<br />
počasna. Prav neverjetno je, koliko dol-<br />
in pravno državo, ki bo to vzela resno. Ni<br />
benega drugega kadra tukaj ni. Če se v<br />
gočasja lahko prenesem. Uživam v njem.<br />
dovolj, da na papirju piše, da smo social-<br />
javni upravi plače višajo, na nas, ki dela-<br />
na in pravna država, to moramo tudi v re-<br />
mo v zasebnem sektorju, to nima nobe-<br />
To<br />
je prvinski mačji užitek.<br />
sničnem življenju<br />
dobiti in živeti.<br />
nega vpliva. Meni se honorarji že leta ni-<br />
Četudi je mačkam neskončno dolgčas,<br />
so<br />
povišali.<br />
bodo še vedno našle nekaj, kar bodo po-<br />
Uprimo se? Ne bodimo pridni? Zakaj so<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Vseeno je, kakšnega<br />
spola sta partnerja ,<br />
ki vzgajata otroka.<br />
Važno, da je med njima<br />
ljubezen in da ljubita<br />
otroka.<br />
Po eni strani je ameriški liberalizem ljudem<br />
dal ogromno osebne svobode, zato je<br />
prišlo do razmaha transspolnosti, po drugi<br />
strani je uničil ekonomske sisteme drugih<br />
celin?<br />
Ameriški liberalizem je ljudem dal osebno<br />
svobodo le pod pogojem, da bodo potem<br />
od jutra do večera sužnji kapitala kot<br />
delavci in tudi kot potrošniki.<br />
Ste na zadnjih parlamentarni volitvah volili<br />
Levico?<br />
Ne, volila sem Roberta Goloba, ker sem<br />
hotela biti prepričana, da ne bo zmagal<br />
Janez Janša. Mislim, da je večina volivcev<br />
ravnala tako in volila Goloba samo zato,<br />
da slučajno ne bi zopet na oblast prišel<br />
Janša. Na županskih volitvah pa sem<br />
podprla Natašo Sukič, ampak je bilo jasno,<br />
da ne bo dobila dovolj glasov, kar je<br />
škoda, ker je krasna oseba.<br />
Površina: 2.663 cm 2 49<br />
čele, in kot mačke, grem tudi jaz spat takrat,<br />
ko to meni ustreza. Spim po deset<br />
ur na dan, in to je tako zelo lepo. Nevedni<br />
ljudje pogosto rečejo, da pisanje ni delo.<br />
Tudi mene je mati dolga leta v službo<br />
podila. Moja najlepša služba je bila v<br />
Svetovnem slovenskem kongresu, kjer razen<br />
tega, da so Spomenko Hribar vrgli iz<br />
vodstva, niso naredili ničesar. Vse zgodbe<br />
v zbirki Zverjad sem napisala tam v<br />
službi, ker drugega dela nisem imela. Ivo<br />
Svetina je bil moj sodelavec in tudi on je<br />
med službenim časom pridno pisal pesmi.<br />
Idealne razmere za ustvarjanje so bile.<br />
Ampak po letu dni je bilo, po pričakovanjih,<br />
tega konec, ekonomski račun se<br />
kongresu<br />
ni izšel.<br />
V čudnem času živimo.<br />
Živimo v času, kjer je človek vreden samo,<br />
dokler je koristen. Med 20. in 40. letom<br />
je državi in družbi koristen, zato ga<br />
je treba izrabiti. Ko človeka izrabijo, ga<br />
zavržejo. Dokler je še možno kaj izmolsti<br />
iz njega, je v redu, ko stisnejo še zadnjo<br />
kapljico, pa nanj pozabijo. Če država<br />
zase trdi, da je socialna, bi morala<br />
v vojsko vlagati manj in več v zdravstvo<br />
in oskrbo starejših glede na to, da se kot<br />
družba staramo. Ampak jaz ne bom šla v<br />
dom upokojencev. Dokler bom vsaj z dve-<br />
ljudje pridni?<br />
Strah jih je. Otroci so pridni, ker jih je<br />
strah, da jih bodo dobili po riti, ne pa zato,<br />
ker bi imeli kakšna etična načela. Ko<br />
so večji, jih je strah, da jim bodo starši<br />
ali učitelji vzeli mobi. Pridnost je produkt<br />
strahu.<br />
Pogrešamo vaše kolumne v Mladini in tudi<br />
za novo knjigo bi<br />
bil čas.<br />
Čutim, da sem se izpisala, verjetno se kolumne<br />
še nekaj časa ne bom lotila. Bralci<br />
od mene pričakujejo rahlo šegavi stil pisanja,<br />
jaz jim pa tega trenutno ne morem<br />
dati. Morda bi morala zamenjati slog, ta<br />
hip se spogledujem s Fellinijevo melanholijo.<br />
V naslednjih dveh letih se zagotovo<br />
ne bom lotila nobenega večjega literarnega<br />
podviga, čeprav me moja dobra prijateljica<br />
Jelka Ciglenečki ves čas prepričuje<br />
v pisanje nadaljevanja Čimer, skratka,<br />
35 let pozneje, ko se protagonistke iz<br />
knjige, nekoč mlade študentke, zdaj odrasle<br />
gospe, s krčnimi žilami in drugimi<br />
stvarmi, ki<br />
pritičejo letom, zopet srečajo.<br />
Ampak nekaj se mora zgoditi, morda<br />
kakšen umor, da dobimo zaplet zgodbe.<br />
Pisanje tega me malo mika, to priznam.<br />
Morda bi lahko izdala knjigo kolumn. Če<br />
me bo urednik vprašal. Grebla se zagotovo<br />
ne bom. Dame se ne grebemo. ■
Domovina.je <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek, 07:04<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/anketa-pop-tv-razlika-med-...<br />
1 / 4<br />
Anketa POP TV: razlika med Svobodo in SDS vse<br />
manjša, navzgor tudi NSi in Levica<br />
Uredništvo<br />
<strong>27</strong>. februarja <strong>2023</strong> ob 6:31<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
osnovna foto: Twitter Vlade RS<br />
Tradicionalno zadnja anketa meseca, Medianina za POP TV, pritrjuje nečemu, kar že<br />
vemo: Gibanje Svoboda in vlada kot celota vse bolj izgubljata podporo javnosti. Tokrat<br />
je prvič podpora vlade nižja od polovice vprašanih.<br />
Po drugi strani pa se vsaj v dotični anketi dviguje podpora SDS-u, v februarskem<br />
merjenju pa tudi NSi-ju in Levici. Ob Svobodi pada tudi podpora Socialnim<br />
demokratom.<br />
Povprečje treh februarskih anket, preračunanih na sedeže državnega zbora,<br />
desnosredinskemu bloku glede na realno stanje prinaša dodatnega poslanca.<br />
50
Domovina.je <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek, 07:04<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/anketa-pop-tv-razlika-med-...<br />
2 / 4<br />
Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi 26,8 odstotka vprašanih volilo Gibanje Svoboda, SDS na<br />
drugem mestu pa 22 odstotka. Sledijo Nova Slovenija s 6,4 % podporo vseh anketirancev,<br />
Socialni demokrati s 5,1 % in Levica s 5 %.<br />
Od ostalih strank je najbližje parlamentarnem pragu Resni.ca z 2,7 %, Piratsko stranko bi<br />
volilo 1,9 % vprašanih, Našo prihodnost in Dobro državo pa 1,7 %. Ostale stranke bi prejele<br />
5,9 % glasov, neopredeljenih je dobrih 12 odstotkov.<br />
Trendi med opredeljenimi anketiranci kažejo padanje podpore Svobodi in SD-ju, že drugi<br />
mesec boljši rezultat SDS-a, nihanje podpore NSi-ju in Levici, sapa pojenja stranki Resni.ca.<br />
Druge stranke niso blizu parlamentarnega pragu:<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Vse bolj pada tudi podpora vladi, povečuje se delež nezadovoljnih z njem delom. V februarju<br />
delo vlade podpira zgolj še 46 % vprašanih, kar je 13 odstotnih točk manj kot na vrhuncu<br />
podpore lanskega novembra. Vlade ne podpira že 40 % vprašanih, prav tako največ v času<br />
mandata Golobove ekipe.<br />
51
Domovina.je <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek, 07:04<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/anketa-pop-tv-razlika-med-...<br />
3 / 4<br />
Med politiki so volivci najboljšo povprečno oceno drugič zapored podelili poslancu<br />
SDS Anžetu Logarju . V primerjavi z januarjem je ta ocena sicer že nekoliko nižja, a ima kljub<br />
porazu na predsedniških volitvah več političnega kapitala od aktualne predsednice Nataše<br />
Pirc Musar . Tretjo najvišjo javno podporo beleži predsednik vlade Robert Golob .<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Sledijo zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan , predsednica državnega zbora Urška<br />
Klakočar Zupančič in evropska poslanka NSi Ljudmila Novak . Na sedmem mestu je<br />
najbolje ocenjeni član SD, Matjaž Han , dve mesti nad svojo predsednico, Tanjo Fajon . Dve<br />
mesti pod Fajonovo pa je Luka Mesec .<br />
Še preslikava treh februarskih anket na poslanske sedeže: Razmerje med blokoma bi se<br />
spremenilo za 1 mesto – v prid SDS in na škodo Gibanja Svoboda, ki bi nadaljnja 3 mesta<br />
prepustilo SD-ju (1) in Levici (2).<br />
52
Domovina.je <strong>27</strong>.02.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek, 07:04<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/anketa-pop-tv-razlika-med-...<br />
4 / 4<br />
škarje se zapirajo<br />
Ob vstopanju v 9. mesec oblasti Golobove vlade so trendi jasni: vlada izgublja podporo,<br />
prav tako pa dve od treh koalicijskih strank.<br />
Škarje med Svobodo in SDS se zapirajo tudi zaradi rasti podpore največji opozicijski<br />
stranki, vzporedno s tem pa je vse manjša tudi razlika med podporniki ter nasprotniki dela<br />
vlade.<br />
Predvsem pri podpori vladi se lahko v mesecu ali dveh pričakuje preobrat, torej da bo<br />
delež nezadovoljnih večji od zadovoljnih. Svoboda bo po drugi strani najbrž še nekaj<br />
mesecev držala prednost v podpori pred SDS-om.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
53
Change language