Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Zbirka medijskih objav<br />
Za DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE<br />
Število objav: 29<br />
Internet: 8<br />
Radio: 2<br />
Televizija: 10<br />
Tisk: 9<br />
Spremljane teme:<br />
Janša Janez (Ivan): 17<br />
Tanko Jože: 1<br />
Ustavna komisija: 2<br />
PS NSi: 4<br />
Predsednica DZ RS: 2<br />
Grims Branko: 2<br />
Sajovic Borut: 5<br />
PS SD: 4<br />
Černač Zvonko: 1<br />
DZ - ... Parlament: 10<br />
Jeraj Alenka: 1<br />
Dimic Iva: 9<br />
Tonin Matej: 3<br />
Godec Jelka: 1<br />
Kordiš Miha: 1<br />
dr. Logar Anže : 1<br />
Mahnič Žan: 1<br />
Sluga Janja: 1<br />
Tašner Vatovec Matej: 3<br />
PS Levica: 1<br />
Prednik Jani: 3<br />
Vrtovec Jernej: 4<br />
Odbor za kulturo: 2<br />
Cigler Kralj Janez: 5<br />
Lamut Miha: 1<br />
Šetinc Pašek Mojca: 3<br />
Gladek Rado: 1<br />
Greif Tatjana: 2<br />
Klakočar ... mag.: 2<br />
...
Internet Naslov O brskanju po bančnih računih tudi preiskovalna komisija<br />
Zaporedna št.<br />
1<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Siol.net, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor STA , P. P.<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , Grims Branko , Lamut Miha<br />
...termometer Avtorji: P. P., STA Preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec Svobode Miha Lamut, se bo ukvarjala tudi z<br />
brskanjem po transakcijskih računih na uradu za preprečevanje pranja denarja. Foto: Bor Slana/STA Med prioritetami<br />
parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v...<br />
Internet Naslov Odbor za kulturo skozi predlog rebalansa, ki kulturni proračun zvišuje za 2,3 milijona evrov<br />
Zaporedna št.<br />
2<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Siol.net, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor STA , A. P. K.<br />
Teme<br />
Dimic Iva , Odbor za kulturo , Greif Tatjana<br />
...dela namenili še Slovenskemu filmskemu centru in Javnemu skladu za kulturne dejavnosti, ki jih je prejel za<br />
programske razpise. Foto: Ana Kovač Odbor za kulturo se je seznanil s predlogom rebalansa proračuna ministrstva za<br />
kulturo, ki se povečuje za 2,3 milijona evrov z 248,5 na 250,8 milijona evrov zaradi dodatnih...<br />
Internet Naslov Vlada predlaga spremembe pristojnosti ustavnega sodišča<br />
Zaporedna št.<br />
3<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Siol.net, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor STA , R. K.<br />
Teme<br />
Ustavna komisija , PS NSi , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...strokovno vprašanje, ki pa ima široko strokovno podporo, prav tako je koalicijsko usklajen. Predlog so predstavili tudi<br />
poslanski skupini NSi, v prihodnje pa ga nameravajo tudi poslancem SDS. Ministrica si želi, da bi parlamentarna<br />
ustavna komisija predlog obravnavala že na prihodnji seji, ki bo konec maja. Tedaj bo tudi jasno, kakšno podporo<br />
uživa....<br />
Internet Naslov Po rebalansu kulturnemu ministrstvu dobra dva milijona evrov več<br />
Zaporedna št.<br />
4<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
STA<br />
Dimic Iva , Odbor za kulturo , Greif Tatjana<br />
...projekt rekonstrukcije stavbe na Poljanski cesti 40, kjer je do vladne združitve z Muzejem novejše zgodovine deloval<br />
Muzej slovenske osamosvojitve. Odbor za kulturo se je seznanil s predlogom rebalansa proračuna ministrstva za<br />
kulturo, ki se povečuje za 2,3 milijona evrov z 248,5 na 250,8 milijona evrov zaradi dodatnih...<br />
Internet Naslov V NSi skušajo umiriti razmere: stranke pozivajo, naj stopijo korak nazaj<br />
Zaporedna št.<br />
5<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
STA<br />
Janša Janez (Ivan)<br />
...maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je sprejela prejšnja vlada pod vodstvom<br />
Janeza Janše maja lani, v času, ko je opravljala tekoče posle. Predsednik SDS Janša je na Twitterju zapisal, da gre za<br />
eno najbolj zavržnih in sramotnih odločitev v zgodovini samostojne Slovenije, s katero...<br />
2
Internet Naslov Vlada bi spremenila pristojnosti ustavnega sodišča<br />
Zaporedna št.<br />
6<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
STA<br />
Ustavna komisija , PS NSi , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...Vlada je določila besedilo predloga za začetek postopka za spremembo treh členov ustave z osnutkom ustavnega<br />
zakona in ga vložila v državni zbor. Predlog uvaja diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev, s čimer bi<br />
zagotovili hitrejše in bolj učinkovito varstvo ustavnosti in človekovih...<br />
Televizija Naslov Opozorila učiteljev<br />
Zaporedna št.<br />
7<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija <strong>19</strong>:21 Trajanje: 2 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Ema Čepon<br />
Dimic Iva<br />
...imenu pravice otrok so prepričani tudi krščanski demokrati, ki v šestih točkah za spremembo zakonodaje zahtevajo,<br />
da učitelj spet postane avtoriteta. IVA DIMIC (poslanka NSi) Predvsem mogoče je eno že tako orodje, da ga lahko, če<br />
je preveč nasilen, ga preusmeri k svetovalni delavki, a ne brez, da se pokliče domov...<br />
Televizija Naslov Janšev zapis<br />
Zaporedna št.<br />
8<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija <strong>19</strong>:23 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Žiga Bonča<br />
Janša Janez (Ivan) , PS NSi , Sajovic Borut , Tašner Vatovec Matej , Cigler Kralj Janez<br />
...POP TV, 18.05.<strong>2023</strong>, 24 UR, <strong>19</strong>:23 PETRA KERČMAR (voditeljica) Pravi vihar pa divja tudi na političnem prizorišču<br />
ali prvak SDS-a Janez Janša poziva k oboroženemu spopadu in rušenju ustavne ureditve. Tako meni Ministrstvo za<br />
pravosodje, ki je na okrožno državno tožilstvo, naznanilo sum kaznivih...<br />
Televizija Naslov Politika o plačah in RTV-ju<br />
Zaporedna št.<br />
9<br />
Povzetek<br />
Medij TV Slovenija 1, Slovenija 20:00 Trajanje: 60 min<br />
Rubrika, Datum Tarča; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Mateja Cankar, Žan Dolajš, Erika Žnidaršič<br />
Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , Černač Zvonko , DZ - Državni zbor - Parlament , Tašner<br />
Vatovec Matej , Vrtovec Jernej<br />
...Začenjamo pa z ideologijo, ki so jo politiki obeh strani ponovno potegnili na dan. In kakšni so odzivi na ukinitev dneva<br />
spomina na žrtve komunizma? JANEZ JANŠA (predsednik SDS) Včeraj je neokomunistična vlada s tem zavržnim<br />
dejanjem napovedala novo državljansko vojno, ukinitev spomina na žrtve zločinov, je zlovešča...<br />
Televizija Naslov Pahor poziva k umiritvi političnega ozračja<br />
Zaporedna št.<br />
10<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 22:22 Trajanje: 14 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur zvečer; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Uroš Slak, Maja Kos<br />
Janša Janez (Ivan) , Sajovic Borut , DZ - Državni zbor - Parlament , Cigler Kralj Janez<br />
...političnih ciljev? Da je po ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je na dopisni seji sprejela<br />
vlada Roberta Goloba in reakciji Janeza Janše, da je s tem vladajoča koalicija napovedala novo državljansko vojno,<br />
sledili so tudi pozivi k oboroževanju na družbenih medijih, treba stopiti na zavoro,...<br />
3
Televizija Naslov Tom potuje, otroke obiskuje<br />
Zaporedna št.<br />
11<br />
Povzetek<br />
Medij Kanal A, Slovenija 18:27 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Svet; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Zala Fidler<br />
Dimic Iva<br />
...poiskali pomoč za svojo stisko. ZALA FIDLER (novinarka) Aktivno so se na medvrstniško nasilje v šolah odzvali tudi<br />
v poslanski skupini Nova Slovenija. IVA DIMIC (poslanka NSi) Pogovorov in akcijskih načrtov je bilo dovolj. Potrebne<br />
so spremembe zakonodaje, ki bodo učiteljem, vzgojiteljem in ravnateljem omogočile...<br />
Televizija Naslov Janšev zapis dviga prah<br />
Zaporedna št.<br />
12<br />
Povzetek<br />
Medij TV Slovenija 1, Slovenija <strong>19</strong>:04 Trajanje: 4 min<br />
Rubrika, Datum Dnevnik; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Nejc Krevs<br />
Janša Janez (Ivan) , Sajovic Borut , Tašner Vatovec Matej , Prednik Jani , Cigler Kralj Janez<br />
...Taki zapisi so nedopustni, nevarni, sovražni. To je le nekaj ogorčenih odzivov na zapis predsednika SDS-a Janeza<br />
Janše na družbenih omrežjih. Vladno ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je Janša označil za<br />
napoved državljanske vojne. Ob njegovem zapisu so se zvrstili tudi pozivi drugih, k oboroževanju....<br />
Televizija Naslov Mednarodna konferenca Zveze sredinskih demokratov na Bledu<br />
Zaporedna št.<br />
13<br />
Povzetek<br />
Medij Planet TV, Slovenija 18:10 Trajanje: 4 min<br />
Rubrika, Datum Planet 18; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Vitomir Petrovič<br />
Janša Janez (Ivan) , Cigler Kralj Janez<br />
...Evropska komisija sprejela resolucijo glede zločinov, ki so se zgodili v komunizmu. Nacizmu in komunizmu. VITOMIR<br />
PETROVIĆ (novinar) Predsednik SDS Janez Janša ob tem obrne kolo časa leta v <strong>19</strong>90, ko predsednik France Bučar<br />
na prvi večstrankarski skupščini Slovenije postavi temelje za oceno državljanske vojne,...<br />
Televizija Naslov Je poklic učitelja čedalje bolj razvrednoten?<br />
Zaporedna št.<br />
14<br />
Povzetek<br />
Medij Planet TV, Slovenija 18:18 Trajanje: 5 min<br />
Rubrika, Datum Planet 18; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Denis Malačič<br />
Dimic Iva<br />
...K takojšnji pripravi sprememb zakonodaje, ki bodo učiteljem vrnili strokovno avtonomijo in pedagoško avtoriteto, so<br />
danes pozvali v opozicijski NSi. IVA DIMIC (poslanka NSi) Če se ne ukrepa takoj, je samo vprašanje, kdaj se bo na<br />
kateri izmed naših osnovnih šol ali srednjih šol zgodil primer medvrstniškega nasilja,...<br />
Radio Naslov Odziv ministrstva na nasilje neustrezen in nezadosten<br />
Zaporedna št.<br />
15<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 15:24 Trajanje: 1 min<br />
Rubrika, Datum Utrip dneva; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Novljan Mateja Feltrin<br />
Dimic Iva<br />
...pa ni. Nad medlim odzivom ministrstva za izobraževanje Darja Felde so razočarani v Novi Sloveniji in ga ocenjujejo<br />
kot neustreznega in nezadostnega. IVA DIMIC (poslanka NSi) Ministrstvo je povsem preslišalo vedno glasnejša<br />
opozorila učiteljev in ravnateljev, da brez sprememb zakonodaje medvrstniškega nasilja...<br />
4
Tisk Naslov Tvitosfera<br />
Zaporedna št.<br />
16<br />
Povzetek<br />
Medij Demokracija, Slovenija Stran: 5 Površina: 244 cm 2<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Unknown<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , Tonin Matej<br />
...z Janez Janša @JJansaSDS 46m * mm v bistvu je PV vlad,RS Golob vnaprej javno napovedal, da se bodo<br />
@RTV_Slovenija lotili na nelegalen, torej na nezakonit način....<br />
Tisk Naslov Kučanov čarovniški trik in Golobova javna "spoved"<br />
Zaporedna št.<br />
17<br />
Povzetek<br />
Medij Demokracija, Slovenija Stran: 18<br />
Rubrika, Datum Politika; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Gašper Blažič<br />
DZ - Državni zbor - Parlament<br />
Površina: 1.372 cm<br />
2<br />
...objavili tudi dokaj obširen članek, v katerem smo opozorili prav na dejstvo, da totalitarnega sistema, kije leta <strong>19</strong>45<br />
izvedel genocid proti lastnemu narodu, slovenski parlament nikoli ni obsodil, prav tako nihče od storilcev teh dejanj ni<br />
odgovarjal pred sodiščem, čeprav so se s problematiko pobojev v devetdesetih letih prejšnjega...<br />
Tisk Naslov Vodstvu SDH nagrada za rezanje korporativnih glav<br />
Zaporedna št.<br />
18<br />
Povzetek<br />
Medij Demokracija, Slovenija Stran: 36<br />
Rubrika, Datum Slovenija; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Vida Kocjan<br />
Površina: 1.316 cm<br />
2<br />
Janša Janez (Ivan) , PS SD , DZ - Državni zbor - Parlament , Vrtovec Jernej , Šetinc Pašek Mojca ,<br />
Klakočar Zupančič Urška mag.<br />
...predsednik uprave Družbe za avtoceste Republike Slovenije. Vloga Nove Slovenije Sej nadzornega sveta SDH se v<br />
vlogi predsednika parlamentarne komisije za nadzor javnih financ (KNJF) udeležuje tudi poslanec in član NSi Jernej<br />
Vrtovec. Vodenje komisije za nadzor javnih financ sije NSi uzurpirala. Dejstvo je, da bi vodenje KNJF morala prevzeti<br />
največja...<br />
Tisk Naslov "Barbarski udar" vladajoče koalicije na pravno državo<br />
Zaporedna št.<br />
<strong>19</strong><br />
Povzetek<br />
Medij Demokracija, Slovenija Stran: 44 Površina: 869 cm 2<br />
Rubrika, Datum Slovenija; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Petra Janša<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , Tonin Matej , Sluga Janja<br />
...pa so v ponedeljek prišli predlogi za razrešitev devetih članov programskega sveta RTVS. »Barbarski udar«<br />
vladajoče koalicije na pravno državo i Petra Janša | STA/Anže Malovrh, Thierry Monasse, Katja Kodba Po mnenju<br />
direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha dogajanje v vrhu države kaže, da kljub zagotovilom...<br />
Radio Naslov V NSi opozarjajo na neustrezen odziv ministrstva<br />
Zaporedna št.<br />
20<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 18:04 Trajanje: 1 min<br />
Rubrika, Datum Mozaik dneva; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Novljan Mateja Feltrin<br />
Dimic Iva<br />
...ravnateljev, da brez sprememb zakonodaje nasilje ne bodo mnogi obvladati. Pozivajo k spremembam, ki bi učiteljem<br />
vrnile strokovno avtonomijo. Poslanka NSi Iva Dimic. IVA DIMIC (poslanka NSi) V Novi Sloveniji ministra za vzgojo in<br />
izobraževanje pozivamo k takojšnji pripravi sprememb zakonodaje, ki bodo učiteljem vrnili strokovno...<br />
5
Internet Naslov Učiteljica opisuje, kako zaščitniški starši ponižajo učitelja in mu vzamejo dostojanstvo<br />
Zaporedna št.<br />
21<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Domovina.je, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Uredništvo<br />
Dimic Iva<br />
...ministra za šolstvo Darija Felde v pereči javni tematiki poslednjih dni je bila praktično neopazna, kar je zmotilo tudi<br />
opozicijsko Novo Slovenijo. Poslanka Iva Dimic je na današnji novinarski konferenci kritizirala ministrov nezadosten<br />
odziv na posneti in na spletu predvajani pretep dijakinj, ter na vse kar je sledilo....<br />
Televizija Naslov Pozivi šolnikov<br />
Zaporedna št.<br />
22<br />
Povzetek<br />
Medij NOVA 24 TV, Slovenija <strong>19</strong>:30 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Novice; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Ines Kumalić<br />
Dimic Iva<br />
...zmogli obvladati. Zato pozivajo k spremembam, ki bi učiteljem vrnile strokovno avtonomijo in pedagoško avtoriteto.<br />
INES KUMALIĆ (novinarka) Poslanka NSi Iva Dimic izpostavlja, da aprilski primer medvrstniškega nasilja v Celju ni<br />
osamljen in da tudi raziskave potrjujejo, da je tovrstnega nasilja pri nas veliko. V...<br />
Televizija Naslov Na Bledu poteka srečanje izvršilnega odbora ene največjih mednarodnih političnih skupin<br />
Zaporedna št.<br />
23<br />
Povzetek<br />
Medij NOVA 24 TV, Slovenija <strong>19</strong>:43 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Novice; 18. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
A.S. Arian Sajovic<br />
Janša Janez (Ivan) , PS NSi , Cigler Kralj Janez<br />
...internacionali, ki se je desetletja borila proti komunizmu. ARIAN SAJOVIC (novinar) V luči ukinitve spominskega dne<br />
pa je prvak največje opozicijske stranke, Janez Janša, predlagal dodatni amandma resolucijo o neodvisnosti medijev,<br />
ki bo naslovil tudi to zanemarjanje več 10 000 žrtev, ki so bile na slovenskem deležne komunističnega...<br />
Tisk Naslov Ne zagovarjam puča v vrhu stranke, spremembe pa<br />
Zaporedna št.<br />
24<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 2 Površina: 993 cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; <strong>19</strong>. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Suzana Kos<br />
Janša Janez (Ivan) , PS SD , Prednik Jani , Vrtovec Jernej<br />
...Ne zagovarjam puča v vrhu stranke, spremembe pa Jani Prednik Vodja poslanske skupine SD je prepričan, daje čas<br />
za pogovor o spremembah v vodstvu stranke, ki bi jo vodil sam Slovenska socialna demokracija trenutno ni to, kar bi<br />
morala biti,...<br />
Tisk Naslov Janša: "Zlovešče poteze" vlade seje marsikdo ustrašil<br />
Zaporedna št.<br />
25<br />
Povzetek<br />
Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 2 Površina: 323 cm 2<br />
Rubrika, Datum V ospredju; <strong>19</strong>. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
STA<br />
Janša Janez (Ivan) , Sajovic Borut , PS SD , DZ - Državni zbor - Parlament , PS Levica , Prednik<br />
Jani<br />
...POLITIKA / PO UKINITVI DNEVA SPOMINA Janša: “Zlovešče poteze” vlade seje marsikdo ustrašil Ministrstvo za<br />
pravosodje je naznanilo sume kaznivih dejanj zaradi zapisa prvaka SDS Janeza Janše o napovedi državljanske vojne,<br />
s katerim seje odzval na vladno ukinitev nacionalnega...<br />
6
Tisk Naslov Retorika državljanske vojne<br />
Zaporedna št.<br />
26<br />
Povzetek<br />
Medij Večer, Slovenija Stran: 4 Površina: 483 cm 2<br />
Rubrika, Datum V žarišču; <strong>19</strong>. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Luka Mlakar<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...POZIVI K OBOROŽITVI Retorika državljanske vojne Na pravosodnem ministrstvu so sporne tvite Janševega<br />
privrženca Tomaža Štiha, v katerih poziva k oborožitvi, že naznanili tožilstvu. Primer je pod drobnogled vzela tudi<br />
policija Luka Mlakar Potem ko se je...<br />
Tisk Naslov KORITNIKI<br />
Zaporedna št.<br />
27<br />
Povzetek<br />
Medij Mladina, Slovenija Stran: 18<br />
Rubrika, Datum Ostalo; <strong>19</strong>. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Borut Mekina<br />
Površina: 1.750 cm<br />
2<br />
Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , PS SD , Šetinc Pašek Mojca , Klakočar Zupančič Urška<br />
mag.<br />
...nad katerimi bdijo v SDH, plače pri njih od leta 2013 niso usklajevale z inflacijo. To politikov seveda ni pomirilo. Za<br />
portal Ni je predsednica parlamenta in podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič povedala, da je »<br />
tako obsežen dvig plač absolutno neupravičen«in ga zato ostro obsoja. »Gre namreč za državno gospodarsko družbo,<br />
kjer...<br />
Tisk Naslov Janez Janša je že 30 let na čelu stranke<br />
Zaporedna št.<br />
28<br />
Povzetek<br />
Medij Primorske novice, Slovenija Stran: 21<br />
Rubrika, Datum 7. val; <strong>19</strong>. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Igor Kršinar<br />
Janša Janez (Ivan) , Grims Branko , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
Površina: 1.577 cm<br />
2<br />
...15- maja <strong>19</strong>93 je Janez Janša prevzel vodenje Socialdemokratske stranke Slovenije, predhodnice današnje SDS<br />
Janez Janša je že 30 let na čelu stranke Igor Kršinar Janez Janša je že 30 let na čelu stranke, kmalu bo dohitel<br />
Stalina, Maa in Tita. Iz socialdemokratske...<br />
Internet<br />
Zaporedna št.<br />
29<br />
Povzetek<br />
Naslov<br />
Medij<br />
Andrej Hoivik: Želim si, da me ljudje ne bi videli le kot poslanca SDS, ampak tudi kot<br />
posameznika s svojimi stališči (1. del)<br />
Domovina.je, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; <strong>19</strong>. 5. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Peter Merše<br />
Janša Janez (Ivan) , Tanko Jože , Sajovic Borut , DZ - Državni zbor - Parlament , Jeraj Alenka ,<br />
Tonin Matej , Godec Jelka , Kordiš Miha , dr. Logar Anže , Mahnič Žan , Vrtovec Jernej , Šetinc<br />
Pašek Mojca , Gladek Rado<br />
...Po ukinitvi spominskega dneva za žrtve komunističnega nasilja smo se pogovarjali z drugim najbolj zgovornim<br />
poslancem v Državnem zboru, ki hkrati spada med najmlajše in najaktivnejše. 30-letni poslanec SDS Andrej Hoivik,<br />
sicer magister kemije, prihaja iz Škofje Loke, politično aktiven...<br />
7
Siol.net 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 13:28<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/o-brskanju-po-ba...<br />
1 / 3<br />
18. 5. <strong>2023</strong>; 13.26 Osveženo: 3 minute<br />
O brskanju po bančnih računih tudi preiskovalna komisija<br />
Avtorji: P. P., STA 0<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec Svobode Miha Lamut, se bo ukvarjala tudi z brskanjem po transakcijskih računih na uradu za<br />
preprečevanje pranja denarja. Foto: Bor Slana/STA<br />
Med prioritetami parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nedopustnega<br />
političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov, bo ob nedavnih razkritjih o<br />
obsežnih preiskavah bančnih računov tudi preiskava morebitnih zlorab na uradu za<br />
preprečevanje pranja denarja.<br />
Preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec Svobode Miha Lamut in ki se ukvarja s<br />
sumi nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov, bo preiskavo<br />
razširila na domnevno nezakonito pregledovanje bančnih računov in transakcij, ki je potekalo<br />
pod nekdanjim direktorjem urada za preprečevanje pranja denarja Damjanom Žugljem.<br />
8
Siol.net 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 13:28<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/o-brskanju-po-ba...<br />
2 / 3<br />
Novice<br />
NPU nad Žuglja zaradi brskanja po transakcijskih računih<br />
Urad je v treh tednih konec leta 2021 bankam poslal 238 zahtev za vpogled v <strong>19</strong>5 transakcijskih<br />
računov, predvsem oseb in podjetij, povezanih s srbskim poslovnežem Draganom<br />
Šolakom. Zaradi suma zlorabe položaja se je Žugelj znašel pod drobnogledom policije in<br />
tožilstva.<br />
Lamut: NLB bi morala zaščititi interese komitentov<br />
Komisija DZ bo dokazni material pridobivala od policije, Nacionalnega preiskovalnega urada<br />
(NPU), informacijske pooblaščenke in tudi urada za preprečevanje pranja denarja.<br />
Prav morebitne zlorabe slednjega bo po razkritju portala N1, da je urad na podlagi anonimke<br />
leta 2021 sprožil eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v državi, med prioritetami<br />
komisije. "Do sedaj številni odzivi pričajo o zavedanju, da gre za eno največjih afer v zgodovini<br />
Slovenije, za morda največjo zlorabo neke državne institucije," je ob tem dejal Lamut in kot<br />
smiselno ocenil, da komisija najprej zdravi in celi "tisto rano, ki krvavi".<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Novice<br />
Golob: Preiskava bančnih računov ena največjih zlorab uradnih institucij<br />
Ob tem je kot "neverjetno žalostno" označil dejstvo, da se tega ne zaveda predsednik uprave<br />
NLB Blaž Brodnjak, ki je po Lamutovih besedah tisti, ki je dajal vse podatke uradu za<br />
preprečevanje denarja. Brodnjak namreč na enem od družbenih omrežij delo komisije<br />
predstavlja kot nepomembno, pa čeprav je "on tisti, ki bi moral zaščititi interes komitentov<br />
banke, ki jo vodi", je prepričan Lamut.<br />
Politični pritiski na delo policije: med pričami Golob in Janša<br />
Glede dokazov, ki jih bo pridobivala komisija, je sicer dva predloga podal tudi član komisije,<br />
poslanec SDS Branko Grims. Komisija je potrdila predlog, da se bo seznanila z dopisom<br />
nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar premierju Golobu o političnih pritiskih<br />
na policijo, je navedel Lamut. Glede poročila nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije<br />
Boštjana Lindava o domnevnem vpletanju vladajoče politike v delo policije, pa bo preiskovalna<br />
9
Siol.net 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 13:28<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/o-brskanju-po-ba...<br />
3 / 3<br />
komisija od policije in službe generalnega direktorja policije zahtevala neanonimizirano verzijo.<br />
Na sredini seji so člani komisije razpravljali tudi o seznamu prič. Potrdili so predlog NSi, ki je<br />
predlagala zaslišanje nekdanje notranje ministrice Bobnar, nekdanjega šefa policije Lindava,<br />
premierja Goloba, generalne sekretarke vlade Barbare Kolenko Helbl, generalne sekretarke<br />
Gibanja Svoboda Vesne Vuković ter Miloša Njegoslava Milovića. Lamut pa je danes potrdil, da so<br />
na seznamu prič tudi nekdanji premier Janez Janša, nekdanji notranji minister Aleš Hojs,<br />
nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj, pa tudi zaposleni na finančni upravi in uradu za<br />
preprečevanje pranja denarja.<br />
"Želimo si, da naša preiskovalna dejanja pripeljejo do razjasnitve okoliščin dejanj in<br />
nedopustnih vpletanj tako v času delovanja prejšnje vlade kot razjasnitvi okoliščin, namigovanj,<br />
morebitnih sumov, kaj se je dogajalo v sedanji vladi Roberta Goloba," je poudaril Lamut. Kot je<br />
zatrdil, namen preiskovalne komisije, ki bo zajela obdobje od nastopa tretje Janševe vlade do<br />
dneva odreditve preiskave, ni delovati revanšistično in se pogovarjati o polpretekli zgodovini,<br />
ampak enkrat za vselej raziskati nedopustna dejanja in jih obsoditi.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
10
Siol.net 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 16:34<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/odbor-za-kulturo-skozi-pre...<br />
1 / 2<br />
Odbor za kulturo skozi predlog rebalansa, ki kulturni<br />
proračun zvišuje za 2,3 milijona evrov<br />
Avtor: STA, A. P. K. 0<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Več sredstev so zaradi dodatnih stroškov dela namenili še Slovenskemu filmskemu centru in Javnemu skladu za kulturne dejavnosti, ki jih<br />
je prejel za programske razpise. Foto: Ana Kovač<br />
Odbor za kulturo se je seznanil s predlogom rebalansa proračuna ministrstva za kulturo, ki<br />
se povečuje za 2,3 milijona evrov z 248,5 na 250,8 milijona evrov zaradi dodatnih pravic<br />
porabe za projekte kohezijske politike, je povedal državni sekretar na ministrstvu za<br />
kulturo Marko Rusjan. Višina integralnega dela proračuna ostaja nespremenjena.<br />
Sredstva so po Rusjanovih navedbah povečali za projekt častnega gostovanja na knjižnem sejmu<br />
v Frankfurtu. Ta projekt je razvrščen pod evropska kohezijska sredstva, zato so povišanje<br />
financirali z njimi. Dodatno so podprli tudi platformo Center za kreativnost.<br />
Višina integralnih namenskih sredstev po Rusjanovih besedah ostaja nespremenjena, znotraj<br />
njih pa prihaja do manjših prerazporeditev. Med njimi je naštel projekt rekonstrukcije in<br />
dozidave objekta za Arhiv RS na Poljanski cesti 40, izdelavo projektne dokumentacije za<br />
11
Siol.net 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 16:34<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/odbor-za-kulturo-skozi-pre...<br />
2 / 2<br />
Prirodoslovni muzej, za nujno investicijsko vzdrževanje in nakup opreme za nacionalne ter<br />
občinske javne zavode in za poplačilo tožb za republiške priznavalnine.<br />
Sredstva v integralnem proračunu prerazporejajo tudi za nove delovne strokovne komisije ter<br />
za novo uvedene razpise za podporno okolje za nevladne organizacije, za štipendije za medije in<br />
za filmske festivale.<br />
Trendi<br />
Zapira se ena najbolj obiskanih znamenitosti Pariza<br />
Več sredstev tudi razpisu za založnike, bolonjski knjižni sejem in drugim ...<br />
Več sredstev so med drugim namenili tudi razpisu za založnike, za bolonjski knjižni sejem in za<br />
dodatne stroške dela, povezane s temi projekti.<br />
Več sredstev so zaradi dodatnih stroškov dela namenili še Slovenskemu filmskemu centru in<br />
Javnemu skladu za kulturne dejavnosti, ki jih je prejel za programske razpise.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Poslanka Levice Tatjana Greif je izrazila veselje nad tem, da se delež sredstev, namenjenih<br />
kulturi, povečuje. Poslanko NSi Ivo Dimic pa je zanimalo, zakaj se sredstva za obnovo objekta<br />
na Poljanski cesti 40 povečujejo, glede na to, da je bil ukinjen Muzej slovenske osamosvojitve,<br />
kjer naj bi mesto našel prav tam. Rusjan je pojasnil, da je bil ta objekt izvorno namenjen Arhivu<br />
RS. Pod prejšnjo vlado se je nato razdelil med arhiv in Muzej slovenske osamosvojitve. Ta<br />
sredstva zdaj premeščajo na postavko arhiva, saj ta vodi celotno obnovo.<br />
12
Siol.net 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 22:36<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/vlada-predlaga-s...<br />
1 / 3<br />
Vlada predlaga spremembe pristojnosti ustavnega<br />
sodišča<br />
Avtorji: R. K., STA 0<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Foto: STA<br />
Vlada je določila besedilo predloga za začetek postopka za spremembo 160., 161. in 162.<br />
člena ustave z osnutkom ustavnega zakona in ga vložila v DZ. Predlog uvaja diskrecijsko<br />
pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev, s čimer bi zagotovili hitrejše in bolj učinkovito<br />
varstvo ustavnosti in človekovih pravic, ne da bi omejili dostop do sodišča.<br />
Kot je na novinarski konferenci po današnji seji vlade pojasnila ministrica za pravosodje<br />
Dominika Švarc Pipan , je ključni cilj predloga zagotoviti boljše obvladovanje pripada<br />
na ustavnem sodišču, saj je to že dlje časa zaskrbljujoče in predstavlja tudi tveganje za<br />
uresničevanje pravice do sojenja v razumnem roku. Eden od ključnih dejavnikov tega trenda je<br />
po njenih besedah zelo širok obseg pristojnosti ustavnega sodišča, ki v celoti ne ustreza posebni<br />
vlogi sodišča kot precedenčnega sodišča in najvišjega varuha ustavnosti in človekovih pravic.<br />
13
Siol.net 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 22:36<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/vlada-predlaga-s...<br />
2 / 3<br />
Zato gredo predlagane rešitve v smeri omejevanja tega obsega pristojnosti. Uvaja t. i. relativno<br />
oziroma omejeno diskrecijo ustavnega sodišča pri izbiri zadev, o katerih bo odločalo. Ob tem je<br />
Švarc Pipanova poudarila, da ne gre za pravico do proste izbire ustavnega sodišča, temveč<br />
predlog predvideva določene varovalke, ki preprečujejo tveganje pretiranega ali potencialno celo<br />
arbitrarnega omejevanja dostopa do ustavnega sodišča.<br />
Dodatna varovalka za ustavno sodišče<br />
Predlog tako predvideva, da bi ustavno sodišče sicer samo odločalo, katere pobude<br />
in ustavne pritožbe bo vzelo v obravnavo, vendar mora pri tem upoštevati tako sistemsko<br />
pomembnost zadeve kot tudi pomembnost zadeve za posameznega vlagatelja ustavne pritožbe,<br />
torej tudi težo zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kot dodatno<br />
varovalko pa predlog predvideva, da lahko odločitev o tem, ali bo<br />
zadevo ustavno sodišče sprejelo v obravnavo, sprejme že manjšina<br />
treh sodnikov ustavnega sodišča.<br />
"Naše ključno vodilo pri pripravi rešitev je bilo zagotoviti ravnovesje med pravico dostopa<br />
do sodnega varstva na eni strani in pravico do sojenja v razumnem roku po drugi strani," je<br />
poudarila ministrica.<br />
S predlogom tudi zmanjšujejo krog t. i. privilegiranih predlagateljev, katerih pobude<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
mora ustavno sodišče vselej obravnavati. Ta je bil doslej določen v zakonu, po novem pa bi bil<br />
zapisan le v ustavi. Hkrati pa bi na ta seznam uvrstili tudi predsednico republike, je še pojasnila<br />
Švarc Pipan.<br />
Predlog po besedah ministrice koalicijsko usklajen<br />
Med vsebinskimi spremembami je navedla še možnost, da bi zakonodajalec v prihodnje z<br />
zakonom, sprejetim z navadno dvotretjinsko večino, prenesel določene druge<br />
pristojnosti ustavnega sodišča na drugo pristojno sodišče. Vladni predlog pa že izrecno<br />
predvideva prenos določenih pristojnosti z ustavnega na upravno sodišče, in sicer odločanje o<br />
sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter med samimi lokalnimi<br />
skupnostmi pa tudi presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskih podzakonskih aktov.<br />
Predlog je po njenih besedah vložila vlada, ker gre za zelo strokovno vprašanje, ki pa ima široko<br />
strokovno podporo, prav tako je koalicijsko usklajen. Predlog so predstavili tudi poslanski<br />
skupini NSi, v prihodnje pa ga nameravajo tudi poslancem SDS. Ministrica si želi, da bi<br />
parlamentarna ustavna komisija predlog obravnavala že na prihodnji seji, ki bo konec maja.<br />
14
Siol.net 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 22:36<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/vlada-predlaga-s...<br />
3 / 3<br />
Tedaj bo tudi jasno, kakšno podporo uživa.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
15
N1info.si 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 17:59<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/kultura/po-rebalansu-kult...<br />
1 / 2<br />
Po rebalansu kulturnemu ministrstvu dobra dva<br />
milijona evrov več<br />
Kultura Avtor: STA 18. Maj <strong>2023</strong> 17:54<br />
Delite :<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Matija Sušnik<br />
Če bo predlog rebalansa proračuna sprejet, se bodo sredstva, namenjena kulturnemu ministrstvu,<br />
povečala. Med drugim tudi za projekt rekonstrukcije stavbe na Poljanski cesti 40, kjer je do vladne<br />
združitve z Muzejem novejše zgodovine deloval Muzej slovenske osamosvojitve.<br />
Odbor za kulturo se je seznanil s predlogom rebalansa proračuna ministrstva za kulturo, ki se<br />
povečuje za 2,3 milijona evrov z 248,5 na 250,8 milijona evrov zaradi dodatnih pravic porabe za<br />
projekte kohezijske politike, je povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan .<br />
Višina integralnega dela proračuna ostaja nespremenjena.<br />
16
N1info.si 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 17:59<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/kultura/po-rebalansu-kult...<br />
2 / 2<br />
Denar je frčal po zraku: 80-letni Slovenec razdelil več kot pol milijona evrov<br />
Navdih 11:32 2<br />
Sredstva so po Rusjanovih navedbah povečali za projekt častnega gostovanja na knjižnem sejmu v<br />
Frankfurtu . Ta projekt je razvrščen pod evropska kohezijska sredstva, zato so povišanje financirali z<br />
njimi. Dodatno so podprli tudi platformo Center za kreativnost.<br />
Višina integralnih namenskih sredstev po Rusjanovih besedah ostaja nespremenjena, znotraj njih pa<br />
prihaja do manjših prerazporeditev. Med njimi je naštel projekt rekonstrukcije in dozidave objekta za<br />
Arhiv RS na Poljanski cesti 40, izdelavo projektne dokumentacije za Prirodoslovni muzej, za nujno<br />
investicijsko vzdrževanje in nakup opreme za nacionalne ter občinske javne zavode in za poplačilo<br />
tožb za republiške priznavalnine.<br />
Sredstva v integralnem proračunu prerazporejajo tudi za nove delovne strokovne komisije ter za<br />
novo uvedene razpise za podporno okolje za nevladne organizacije, za štipendije za medije in za<br />
filmske festivale. Več sredstev so med drugim namenili tudi razpisu za založnike, za bolonjski knjižni<br />
sejem in za dodatne stroške dela, povezane s temi projekti. Več sredstev so zaradi dodatnih<br />
stroškov dela namenili še Slovenskemu filmskemu centru in Javnemu skladu za kulturne dejavnosti,<br />
ki jih je prejel za programske razpise.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Poslanka Levice Tatjana Greif je izrazila veselje nad tem, da se delež sredstev, namenjenih kulturi,<br />
povečuje. Poslanko NSi Ivo Dimic pa je zanimalo, zakaj se sredstva za obnovo objekta na Poljanski<br />
cesti 40 povečujejo, glede na to, da je bil ukinjen Muzej slovenske osamosvojitve , kjer naj bi mesto<br />
našel prav tam. Rusjan je pojasnil, da je bil ta objekt izvorno namenjen Arhivu RS. Pod prejšnjo vlado<br />
se je nato razdelil med arhiv in Muzej slovenske osamosvojitve. Ta sredstva zdaj premeščajo na<br />
postavko arhiva, saj ta vodi celotno obnovo.<br />
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook , Instagram in Twitter .<br />
17
N1info.si 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, <strong>19</strong>:08<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/v-nsi-vse-stran...<br />
1 / 2<br />
V NSi skušajo umiriti razmere: stranke pozivajo, naj<br />
stopijo korak nazaj<br />
Slovenija Avtor: STA 18. Maj <strong>2023</strong> <strong>19</strong>:03<br />
Delite :<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
Ob izjavah s pozivi k nasilju in oboroževanju, ki so sledile ukinitvi dneva spomina na žrtve<br />
komunističnega nasilja, v NSi stranke pozivajo, naj stopijo korak nazaj ter umirijo razmere. Pozivi k<br />
nasilju in celo državljanski vojni so po njihovi oceni povsem neprimerni.<br />
V NSi ob izjavah s pozivi k nasilju in oboroževanju, ki so sledile vladni odločitvi o ukinitvi dneva<br />
spomina na žrtve komunističnega nasilja poudarjajo, da si morajo vse politične stranke prizadevati<br />
stopiti korak nazaj in prispevati k umiritvi razmer. “V svojih ravnanjih moramo biti premišljeni,<br />
odzive pa je potrebno ustrezno odmeriti,” menijo.<br />
18
N1info.si 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, <strong>19</strong>:08<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/v-nsi-vse-stran...<br />
2 / 2<br />
Denar je frčal po zraku: 80-letni Slovenec razdelil več kot pol milijona evrov<br />
Navdih 11:32 2<br />
“Splošno vzdušje v naši državi se zaostruje, posamezna dejanja vlade in nekatere nepremišljene<br />
izjave na družbenih omrežjih pa situacijo še dodatno razvnemajo,” so v sporočilu za javnost<br />
opozorili v opozicijski NSi.<br />
Povsem neprimerni so po njihovem mnenju tudi pozivi k nasilju in celo državljanski vojni ter ne<br />
prispevajo k umiritvi situacije. “Odgovorni politiki bi se morali zavedati teže posledic takšnih pozivov<br />
in bi se jih morali vzdržati,” so pozvali.<br />
Ob tem so dodali, da so rane slovenske polpretekle zgodovine globoke in boleče, naloga odgovorne<br />
politike pa je, da te rane zaceli in ljudi združuje ter pomirja. “Kot kaže se največja vladna stranka in<br />
stranke koalicije ne zavedajo svoje odgovornosti in posledic svojih nepretehtanih odločitev,”<br />
ocenjujejo v NSi. Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in izbris spominskega dneva na žrtve<br />
komunističnega nasilja so po njihovem prepričanju napačne odločitve, ki nas oddaljujejo od<br />
narodne sprave, pomiritve in mirnega sobivanja. “S takimi enostranskimi in nepremišljenimi dejanji<br />
se žal na napačen način ponovno odpira najbolj boleča poglavja naše polpretekle zgodovine,” so še<br />
dodali.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Slovenija 17. Ma <strong>2023</strong> 9<br />
V Postojni vedril nenavaden ptič, ki je pri nas izumrl pred 400 leti (VIDEO)<br />
Vlada je namreč na torkovi dopisni seji preklicala sklep o razglasitvi 17. maja kot nacionalnega dneva<br />
spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je sprejela prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše<br />
maja lani, v času, ko je opravljala tekoče posle.<br />
Predsednik SDS Janša je na Twitterju zapisal, da gre za eno najbolj zavržnih in sramotnih odločitev v<br />
zgodovini samostojne Slovenije, s katero je vlada “napovedala novo državljansko vojno”. Na<br />
družbenih omrežjih so posamezniki nato objavljali zapise s pozivi k nasilju in oboroževanju.<br />
Ministrstvo za pravosodje je zato danes tožilstvu naznanilo sume več kaznivih dejanj.<br />
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook , Instagram in Twitter .<br />
<strong>19</strong>
N1info.si 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 22:26<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-bi-spreme...<br />
1 / 3<br />
Vlada bi spremenila pristojnosti ustavnega sodišča<br />
Slovenija Avtor: STA, N1 18. Maj <strong>2023</strong> 22:23<br />
Delite :<br />
Žiga Živulović jr./BOBO<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Vlada je določila besedilo predloga za začetek postopka za spremembo treh členov ustave z<br />
osnutkom ustavnega zakona in ga vložila v državni zbor. Predlog uvaja diskrecijsko pravico<br />
ustavnega sodišča pri izbiri zadev, s čimer bi zagotovili hitrejše in bolj učinkovito varstvo<br />
ustavnosti in človekovih pravic, ne da bi omejili dostop do sodišča.<br />
Kot je na novinarski konferenci po današnji seji vlade pojasnila ministrica za pravosodje Dominika<br />
Švarc Pipan , je ključni cilj predloga zagotoviti boljše obvladovanje pripada na ustavnem sodišču, saj<br />
je to že dlje časa zaskrbljujoče in predstavlja tudi tveganje za uresničevanje pravice do sojenja v<br />
razumnem roku. Eden od ključnih dejavnikov tega trenda je po njenih besedah zelo širok obseg<br />
pristojnosti ustavnega sodišča, ki v celoti ne ustreza posebni vlogi sodišča kot precedenčnega<br />
sodišča in najvišjega varuha ustavnosti in človekovih pravic.<br />
Slovenija 20:25 0<br />
Postelj že tako premalo, po letih negotovosti pa se zapira še Akademski<br />
kolegij<br />
20
N1info.si 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 22:26<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-bi-spreme...<br />
2 / 3<br />
Zato gredo predlagane rešitve v smeri omejevanja tega obsega pristojnosti. Uvaja t. i. relativno<br />
oziroma omejeno diskrecijo ustavnega sodišča pri izbiri zadev, o katerih bo odločalo. Ob tem je<br />
Švarc Pipan poudarila, da ne gre za pravico do proste izbire ustavnega sodišča, temveč predlog<br />
predvideva določene varovalke, ki preprečujejo tveganje pretiranega ali potencialno celo<br />
arbitrarnega omejevanja dostopa do ustavnega sodišča.<br />
Predlog tako predvideva, da bi ustavno sodišče sicer samo odločalo, katere pobude in ustavne<br />
pritožbe bo vzelo v obravnavo, vendar mora pri tem upoštevati tako sistemsko pomembnost zadeve<br />
kot tudi pomembnost zadeve za posameznega vlagatelja ustavne pritožbe, torej tudi težo<br />
zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kot dodatno varovalko pa predlog<br />
predvideva, da lahko odločitev o tem, ali bo zadevo ustavno sodišče sprejelo v obravnavo, sprejme<br />
že manjšina treh sodnikov ustavnega sodišča.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)<br />
“Naše ključno vodilo pri pripravi rešitev je bilo zagotoviti ravnovesje med pravico dostopa do<br />
sodnega varstva na eni strani in pravico do sojenja v razumnem roku po drugi strani,” je poudarila<br />
ministrica.<br />
S predlogom tudi zmanjšujejo krog t. i. privilegiranih predlagateljev, katerih pobude mora ustavno<br />
sodišče vselej obravnavati. Ta je bil doslej določen v zakonu, po novem pa bi bil zapisan le v ustavi.<br />
Hkrati pa bi na ta seznam uvrstili tudi predsednico republike, je še pojasnila Švarc Pipan.<br />
21
N1info.si 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 22:26<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-bi-spreme...<br />
3 / 3<br />
Janša: “Naredili bomo vse, da se zlovešče napovedi vlade ne uresničijo”<br />
Slovenija 18:45 27<br />
Denar je frčal po zraku: 80-letni Slovenec razdelil več kot pol milijona evrov<br />
Navdih 11:32 2<br />
Med vsebinskimi spremembami je navedla še možnost, da bi zakonodajalec v prihodnje z zakonom,<br />
sprejetim z navadno dvotretjinsko večino, prenesel določene druge pristojnosti ustavnega sodišča<br />
na drugo pristojno sodišče. Vladni predlog pa že izrecno predvideva prenos določenih pristojnosti z<br />
ustavnega na upravno sodišče, in sicer odločanje o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi<br />
skupnostmi ter med samimi lokalnimi skupnostmi pa tudi presojo ustavnosti in zakonitosti<br />
prostorskih podzakonskih aktov.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Predlog je po njenih besedah vložila vlada, ker gre za zelo strokovno vprašanje, ki pa ima široko<br />
strokovno podporo, prav tako je koalicijsko usklajen. Predlog so predstavili tudi poslanski skupini<br />
NSi, v prihodnje pa ga nameravajo tudi poslancem SDS. Ministrica si želi, da bi parlamentarna<br />
ustavna komisija predlog obravnavala že na prihodnji seji, ki bo konec maja. Tedaj bo tudi jasno,<br />
kakšno podporo uživa.<br />
22
POP TV, 24 ur - <strong>19</strong>:21 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 02:00<br />
1 / 1<br />
Opozorila učiteljev<br />
POP TV, 18.05.<strong>2023</strong>, 24 UR, <strong>19</strong>:21<br />
JANI MUHIČ (voditelj)<br />
Sklop ukrepov za preprečevanje nasilja so pripravili tudi krščanski demokrati učiteljem bi vrnili avtonomijo staršem, pa<br />
omejili možnost poseganja v strokovne odločitve. Ema Čepon.<br />
EMA ČEPON (novinarka)<br />
Učitelj učencu ne sme pregledati torbe, četudi v njej hrani od prepovedanih substanc do orožja. Že za pogovor s<br />
svetovalno delavko potrebujejo soglasje staršev, ki so vedno bolj zaščitniški in gredo celo tako daleč, da po šoli grozijo z<br />
odvetniki in inšpektorji, naštevajo ravnatelji.<br />
GREGOR PEČAN (predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev)<br />
Najbolj sramoten in neumen je ta, da je potrebno učencu z negativno v spričevalu izdati odločbo po zakonu o upravnem<br />
postopku, da razred ponavlja.<br />
EMA ČEPON (novinarka)<br />
Zatakne se lahko že pri vzgojnem ukrepu.<br />
GREGOR PEČAN (predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev)<br />
In seveda zelo pogosto se zgodi, da tisti starši, ki imajo najbolj problematične otroke , najbolj ne radi oglašajo s tem in<br />
potem seveda ne moremo ukrepati, ne moremo pomagati.<br />
EMA ČEPON (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Da so učitelji in ravnatelji popolnoma degradirani v imenu pravice otrok so prepričani tudi krščanski demokrati, ki v šestih<br />
točkah za spremembo zakonodaje zahtevajo, da učitelj spet postane avtoriteta.<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
Predvsem mogoče je eno že tako orodje, da ga lahko, če je preveč nasilen, ga preusmeri k svetovalni delavki, a ne brez,<br />
da se pokliče domov starše, če se to lahko naredi, ne.<br />
EMA ČEPON (novinarka)<br />
Da so sicer razočarani nad medlim in nezadostnim odzivom šolskega ministra Darja Felde, še dodaja poslanka in ga<br />
poziva.<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
Če ne bomo vrnili avtonomijo, spoštovanje, avtoriteto, učiteljem, ravnateljem, se bojim žal v Sloveniji nekega premika ne<br />
bo in res lahko samo še čakamo na kakšne žalostne dogodke.<br />
EMA ČEPON (novinarka)<br />
Po zgledu drugih evropskih držav bo Nova Slovenija pravosodnem ministrstvu predlagala še, da med kazniva dejanja<br />
uvrsti tudi spletno ustrahovanje.<br />
23
POP TV, 24 ur - <strong>19</strong>:23 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Janšev zapis<br />
POP TV, 18.05.<strong>2023</strong>, 24 UR, <strong>19</strong>:23<br />
PETRA KERČMAR (voditeljica)<br />
Pravi vihar pa divja tudi na političnem prizorišču ali prvak SDS-a Janez Janša poziva k oboroženemu spopadu in rušenju<br />
ustavne ureditve. Tako meni Ministrstvo za pravosodje, ki je na okrožno državno tožilstvo, naznanilo sum kaznivih<br />
dejanjih.<br />
JANI MUHIČ (voditelj)<br />
Povod zato je bil zapis Janše, ki trdim, da je neokomunistična vlada z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunističnega<br />
nasilja napovedala novo državljansko vojno. Njegov zapis je ostro obsodila tudi predsednica države, Nataša Pirc Musar.<br />
PETRA KERČMAR (voditeljica)<br />
Nekdanji predsednik države Borut Pahor, pa je sporočil, da je bilo ravnanje Golobove vlade torej ukinitev dneva spomina<br />
povsem neprimerno, nesprejemljivo in zaskrbljujoče. Žiga Bonča.<br />
ŽIGA BONČA (novinar)<br />
Zapisi prvaka SDS-a so zelo nevarni, spodbujajo sovraštvo in strpnost, pravi predsednica države Nataša Pirc Musar.<br />
Predsednica je obsodila tudi pozive k oboroževanju, ki so zapisali v drugi uporabniki družbenih omrežjih.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS-a)<br />
Pozivov k oboroževanju jaz nisem dajal, verjamem pa da se je marsikdo te zlovešče poteze aktualne vlade, ki zelo<br />
spominja na čase za katere smo mislim, da so za vedno menili, ustrašil in gre za pač samoobrambno reakcijo.<br />
ŽIGA BONČA (novinar)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ukinitev spomina na žrtve zločinov je zlovešča napoved režima, da je pripravljena spet polniti jame z drugače mislečimi.<br />
V teh besedah Janše in zapisu, da je neokomunistična vlada napovedala novo državljansko vojno ministrstvo za<br />
pravosodje, vidi.<br />
DOMINIKA ŠVARC PIPAN (ministrica za pravosodje, SD)<br />
Sum kaznivega dejanja spodbujanja nasilja, k nasilju javnega spodbujanja k nasilju in po drugi strani gre za sume<br />
kaznivih dejanj pozivanja k oboroženemu uporu in pa rušenju ustavne ureditve.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS-a)<br />
Vlada vrača ekipe tega istega diktatorja na javna mesta in ukinja dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, na žrtve<br />
časa, ki jo je dr France Bučar, ki ga je dr France Bučar označil za državljansko vojno. Torej kaj lahko rečemo drugega kot<br />
to, da ta vlada v Slovenijo vrača duh državljanske vojne.<br />
ŽIGA BONČA (novinar)<br />
Ministrica je sume kaznivih dejanj naznanila okrožnemu državnemu tožilstvu.<br />
BORUT SAJOVIC (poslanec Gibanja Svoboda)<br />
Včeraj prižgana ogenj ne nestrpnosti poziva k nasilju, se je razplamtel požar. S tega mesta želim pomiriti državljanke in<br />
državljane, ohranimo mirno glavo, dostojnost , razumevanje.<br />
JANEZ CIGLER KRALJ (vodja poslanske skupine NSi-ja)<br />
Menimo, da so zadeve pregrete in v tem kontekstu omenjati državljansko vojno ni primerno. Gotovo pa je tista, ki je<br />
razvnela ta prepir, aktualne vlade.<br />
ŽIGA BONČA (novinar)<br />
24
POP TV, 24 ur - <strong>19</strong>:23 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
Bivšega predsednika Boruta Pahorja odločitev vlade o ukinitvi dneva spomina skrbi. Meni, da hitro in nepotrebno trga<br />
družbeno soglasje, ki se je vzpostavilo v zadnjih 15 letih glede polpretekle zgodovine. Koalicija sicer pretekli vladi očita,<br />
da je dan spomina razglasila brez širše javne razprave.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (poslanec Levice)<br />
To da se takšen pomemben korak brez razprave enostransko in z zelo jasnim namenom revidirati zgodovino sprejme čez<br />
noč, praktično ko nekaj tednov pred oblikovanjem nove vlade, je sporno.<br />
ŽIGA BONČA (novinar)<br />
Ukinitev dneva spomina je odmevala tudi na zasedanju mednarodne zveze sredinskih demokratov, ki ga gosti stranka<br />
SDS.<br />
ANTONIO LÓPEZ-ISTÚRIZ WHITE (generalni sekretar CDI, španski evroposlanec)<br />
Menim, da bi morala vlada premisliti. žrtve komunizma si zaslužijo, da se ji spomnimo.<br />
ŽIGA BONČA (novinar)<br />
Mednarodna zveza sredinskih demokratov združuje več kot 100 političnih strank. Na Bledu so danes sprejeli resolucijo,<br />
vanjo so zapisali, da so zgroženi in šokirani zaradi odločitve vlade. Pozivajo naj opusti svoje nedemokratično vedenje.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
25
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
1 / 17<br />
Politika o plačah in RTV-ju<br />
TELEVIZIJA SLOVENIJA 1, 18.05.<strong>2023</strong>, TARČA, 20.00<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Dober večer. V studiu Tarče s politiki, ki se zadnje dni bolj kot s prihodnostjo, ukvarjajo s<br />
preteklostjo. Najbolj priročno temo za utrjevanje volilne baze. Nocoj pa tudi o drugih temah, o<br />
plačah menedžerjev državnih podjetij, dvig plače predsedniku uprave SDH-ja Žigi Debeljaku<br />
najvplivnejšemu imenu te vlade v državnem gospodarstvu, so ustavili kar poslanci koalicije. So<br />
prenizke plače politikov? So predobro plačani direktorji? Ali pa je čas zelo neroden? Mnogi<br />
državljani zaradi ekstremnih podražitev živil pred blagajno preštevajo zadnje kovance. V Tarči<br />
tudi o bitki za RTV, kjer že leto dni poteka kadrovsko politično pravna vojna. Zakon je obtičal na<br />
Ustavnem sodišču, koalicija gre po drugi poti. Začenjamo pa z ideologijo, ki so jo politiki obeh<br />
strani ponovno potegnili na dan. In kakšni so odzivi na ukinitev dneva spomina na žrtve<br />
komunizma?<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS)<br />
Včeraj je neokomunistična vlada s tem zavržnim dejanjem napovedala novo državljansko vojno,<br />
ukinitev spomina na žrtve zločinov, je zlovešča napoved aktualnega režima, da je pripravljen<br />
spet polniti jame in rudniške jaške z drugače mislečimi.<br />
TOMAŽ ŠTIH<br />
Vprašajte se kaj je konec igre teh radikalcev in se oborožite.<br />
NATAŠA PIRC MUSAR (predsednica Republike Slovenije)<br />
Izjave so zelo nevarne, ker spodbujajo sovraštvo in nestrpnost.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
JANEZ POGORELEC (Nova Slovenija)<br />
Levi in desni spet drug drugemu seganjajo ovce vsak v svoj hlev. Sklep o dnevu spomina je bil<br />
sprejet politikantsko in brez pravne podlage. Zdaj pa je bil prav tako politikantsko razveljavljen.<br />
BORUT PAHOR (nekdanji predsednik države)<br />
Dejstvo, da je podobno ravnala tudi vlada premierja Janše pred letom dni, v nobenem smislu ne<br />
opravičuje tega neprimernega in nesprejemljivega ravnanja vlade premierja Goloba.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Tašner Vatovec, politična provokacija je bilo sprejetje kot tudi ukinitev tega praznika. Kaj<br />
pravite na besede nekdanjega predsednika države Pahorja in pa tudi na člana NSi-ja Janeza<br />
Pogorelca?<br />
Dr.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
Jaz mislim, da se moramo pogovarjati o besedah prvaka opozicije gospoda Janše. To kar je<br />
izjavil razglašati državljansko vojno, obtožit vlado kot tako kot nekoga, ki bo ljudi spravljal v jarke,<br />
je po naši oceni popolnoma nesprejemljivo. Vrsta govora, ki meji na sovražni govor, ki ne bi<br />
smela imeti mesta v družbi. To v času, ko smo še pretekli petek v šolah zagnali kampanjo za<br />
senzibilizacijo za medvrstniško nasilje, po tem kar se je zgodilo v Beogradu, taki pozivi, pa<br />
potem spremljajoči zapisi o tem, da se morajo ljudje oboroževati, so ne samo zavržni, ampak<br />
zaskrbljujoči. Takšno vnašanje razdora med ljudi leta <strong>2023</strong> je po naši oceni popolnoma<br />
nepotrebno in zrelo tudi za kakšno kazensko obravnavo.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
26
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
2 / 17<br />
Gospod Černač.<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Ja Golobova vlada že nekaj časa sprejema odločitve, ki iritirajo in razdvajajo ljudi. Ta zadnja<br />
odločitev izbris dneva spomina predstavlja nekako vrh ledene gore. Občutek je kot, da to<br />
počnejo namenoma zaradi tega, da odvračajo pozornost od neuspehov oziroma tega, da v letu<br />
dni ni bilo nič storjenega. Ne morem strinjat s tem, da je to problem politike na obeh straneh. Za<br />
to kar se sedaj dogaja, ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in s tem pljunek na slovensko<br />
osamosvojitev, na vse, ki so se za samostojno državo borili, predvsem pa na enotnost<br />
slovenskega naroda, ki je bila takrat plebiscitno izražena in zaradi česar imamo samostojno<br />
državo, potem nadaljevanke veste kakšne, s številnimi kontroverznimi odločitvami izbris dneva<br />
spomina na dopisni seji na predvečer počastitve praznika, takrat ko so na pieteten način ljudje ta<br />
praznik počastili, po besedah Tašner Vatovca so to naredili zaradi tega, ker vidite, da se ljudje<br />
že zbirajo, je pa neke vrste genocidno dejanje. Treba je povedat zakaj 17. maj... Žrtve, če boste<br />
dovolili samo dva stavka, žrtve revolucionarnega nasilja so se začele jeseni <strong>19</strong>41 in prvi večji<br />
poboj je bil 17. maja <strong>19</strong>42 v Iški, v soteski Iški 53 pobitih, od tega večina Romov, od tega 24<br />
otrok mlajših od 15 let, od tega nosečnica v 8. mesecu nosečnosti. Župan Ljubljane ne dovoli<br />
pokopa posmrtnih ostankov teh žrtev, ministrica za pravosodje mi pada v objem. Torej to so vse<br />
stvari glejte, ki ljudi iritirajo in vlada bi morala tukaj ustavit konje, poziv predsednika Slovenske<br />
demokratske stranke je bil k umiritvi razmer, ker je vlada najbolj odgovorna, da se te razmere,<br />
ker če spremljate družbena omrežja nekaj časa, na družbenih omrežjih smo že v državljanski<br />
vojni.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Ampak se vam zdi ta zapis predsednika SDS-a na mestu, pa potem tudi tisti, ki so sledili k<br />
oborožitvi?<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Glejte, ta zapis je potrebno prebrati v celoti, je zelo dolg in opozorilo, da naj se to prilivanje olja<br />
na ogenj s strani vladajoče koalicije, neha, neha, ker je vlada tista, ki mora ljudi povezovat in ne<br />
odpirat tem, ki ljudi delijo.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Vrtovec, torej zakaj ponovno te teme levo in desno sprašujemo, pa teme, ki ljudi<br />
razdvajajo, ali pravzaprav politika nima drugih vsebin na levi in desni s katerimi bi mobilizirala<br />
volivce?<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
Glejte, jaz sem se včeraj vrnil iz tujine in se mi je zdelo kot da sem prišel v Slovenijo leta <strong>19</strong>75,<br />
ne pa <strong>2023</strong>. Poleg intence močnega ideološkega boja, ki ga je ta vlada začela proti bodisi<br />
zdravnikom, gospodarstvenikom, kmetom in tako naprej, pa smo zdaj priča tudi kulturnemu boju<br />
z nekimi vsebinami, ki smo se jih, do katerih smo se že opredelili na začetku 90. let z<br />
demokratičnim procesom, o katerih se je že izreklo tudi večkrat Ustavno sodišče. Se pa ob vsem<br />
tem zdi, da vlada z močno intenco Levice te teme prinaša na plano zlasti za tega, da skrije svojo<br />
nesposobnost pri reševanju ključnih reform, kot so zdravstvena reforma, kot so plačna reforma,<br />
reforma pravosodja, davčna reforma in tako naprej, namesto s temi temami, se vlada ukvarja s<br />
spomeniki, s samimi dnevi, itd., ki jih je sprejela neka prejšnja vlada, čeprav imamo druge<br />
močnejše teme s katerimi se bi vlada lahko ukvarjala. Še to bi rad dodal, glejte, v prejšnjem<br />
režimu, mnogo ljudi je trpelo, mnogo je bilo ubitih, mnogo jih umrlo in prejšnja vlada recimo ta<br />
dan spomina izključno s tega razloga, se pravi kot dan spomina potem tudi sprejela in ni prav, da<br />
se vračamo spet na začetek, ta trenutek bi v Sloveniji zlasti potrebovali, ne ideološkega in ne<br />
kulturnega boja, ampak pomiritev.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
27
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
3 / 17<br />
Gospod Frangež, torej ali se vračamo torek k nekim temam, kdo to ponovno odpira ali nimate<br />
drugih vsebin, ne na levi na desni s katerimi bi mobilizirali svoje volivce?<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
Najprej jaz mislim, da drži vaša uvodna ugotovitev, da v Sloveniji leta <strong>2023</strong> obstaja vrsta<br />
nakopičenih in nerešenih izzivov, ki morajo biti v našem fokusu. Seveda pa vsaka akcija sproži<br />
tudi reakcijo. Prvi problem je seveda vprašanje na kak način je bil ta spominski dan razglašen<br />
brez ustrezne javne razprave, brez resnega posveta stroko in v času, ko je prejšnja vlada že<br />
odhajala.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Ampak zakaj potem ste naredili enako kot prejšnja vlada, če je bila provokacija tisto, pa zakaj<br />
potem...zdaj...?<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
Nismo naredili enako, vrnili smo zadevo v prejšnje stanje. Predstavljajte si, da bi na podoben<br />
način sedanja vlada nekega drugačnega ideološkega predznaka 20. april razglasila za<br />
spominski dan prisege slovenskih domobrancev Adolfu Hitlerju na njegov rojstni dan. To bi bilo<br />
zanesljivo neprimerno ravnanje.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Zagotovo, ampak vseeno zakaj, gospod Frangež se opravičujem, zakaj to dan pred praznikom,<br />
zakaj ne prej recimo?<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
Ker sedanja vlada je naredila korak nazaj, naj spomnim, da je bil dosežen vendarle postavitev<br />
spomenika vsem žrtvam in da je čas, ko se preveč oziramo nazaj, prinaša veliko tveganje, da<br />
bomo v miksu vseh sprememb, ki se nam dogajajo, pravzaprav resno trčili ob zid.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ampak zdaj smo trčili ob zid zaradi vseh teh vaših ponovno ideoloških tem, ki ste jih privlekli na<br />
dan v času, ko bi se morali pogovarjati, ne vem o zdravstveni reformi, o stanovanjih in o čem<br />
drugem?<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
Ja, ampak v tem trenutku bi bilo problematizirati način kako je do tega spominskega dneva prišlo<br />
in drugič strinjam se s kolegom Tašner Vatovcem, besede, ki sprejemajo odločitev te vlade.<br />
Pozivanje k nasilju nasilju, potem ko smo vsi upravičeno zgroženo opazovali to kar se je<br />
dogajalo v Beogradu, je popolnoma nesprejemljivo ravnanje, ne pozabimo, besede ubijajo.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Arčon, ali tudi vi prevzemate odgovornost kot vlada, da ste mogoče s tem sklepom sami<br />
kaj spodbudili, če še enkrat poudarim recimo kaj rekel nekdanji predsednik Pahor, da v bistvo je<br />
ta vlada prav toliko odgovorna kot prejšnja, ki je nekako politikantsko to sprejela, ta pa<br />
politikantsko potem to odpravila?<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Veste vsaka vlada je odgovorna za svoja dejanja, tako prejšnja, ta, kot bodoča in zdaj<br />
premetavanje z ene na drugo, je brezpredmetno. Kot je povedal kolega Frangež, stvar se je dala<br />
na nulto cono zaradi načina kako je prišlo do priglasitve tega praznika.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Pa zakaj dan pred praznikom, to mi razložite...?<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
28
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
4 / 17<br />
Ma saj ni važno dan, kdaj je bilo dejanje in kaj od tu najbolj pomembno pri taki temi. Jaz lahko<br />
razumem in skušam razumet, da ima kolega Zvone drugačno mnenje, vsi ostali, da jaz imam<br />
tako mnenje. Danes je pri taki temi najpomembnejša komunikacija, danes je kriza vrednot in<br />
spoštljive komunikacija. To kar se je privoščil prvak SDS-a, je popolnoma nespoštljivo. Prvo sem<br />
mislil, ma pusti ga tak je, ko vidiš dejansko kam je šla ta razsežnost njegove izjave, si zamisliš,<br />
ma res kam smo prišli. A ne znamo na normalen način skomunicirat, niste naredili prav, mi smo<br />
naredili tako, vi ste naredili tako, mi bi rekli bomo pozvali strokovno javnost, da se o tem opredeli<br />
in na spoštljiv način začeli komunicirati. A je kdo z naše strani nespoštljivo komuniciral? Jaz ga<br />
ne poznam.<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Kolega Arčon, kolega Arčon...<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Dovolite prosim, da dokončam. In preusmerjat zdaj pozornost, kaj mislite, da kljub temu, da smo<br />
mi zdaj, da se je vlada ustavila, da ne delamo na zdravstveni na plačni reformi, seveda delamo,<br />
vlada aktivno dela, postavila je neko stvar na nulto cono, da začnemo lahko komunikacijo na<br />
miren in spoštljiv način.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Ampak gospod Arčon, zakaj se moramo zadnje dni pogovarjati o spomenikih, o praznikih,<br />
namesto o nekih razvojnih temah? To so vse teme, ki ljudi samo še bolj ločujejo in se pravi ne<br />
prinašajo nobene sprave, nobene večje strpnosti, ampak prav nasprotno.<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Pomembno je na kakšen način komuniciramo in kako smo spoštljivi drug drugega, to sporočilo<br />
dajmo mi javnosti.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ampak zakaj vendarle recimo ta provokacija tik pred dnem, se je potem vnelo nekakšno<br />
razburjenje zaradi vsega tega?<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Je treba pogledat na začetek. Recimo Borut Pahor se ni obregnil ob to zakaj je prišlo in na<br />
kakšen način je to prišlo.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Danes je nekako napisal tudi to, ampak takrat verjetno gospod Černač, mogoče...<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
A se je obregnil na izjave prvaka SDS, ki gredo, temeljijo na sovražnem govoru?<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Glejte, kot je rekel gospod Frangež...<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Se je obregnila pa zdajšnja predsednica, rekla je, da je to nevarno početje trenutno.<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Hvala bogu, absolutno je.<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Akcija je rekel gospod Frangež rodi reakcijo, ampak kaj je bila akcija? Akcija je bil zapis<br />
njihovega podmladka na Twitterju, da je potrebno ta dan ukiniti, izbrisat. Zakaj bi ga bilo<br />
29
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
5 / 17<br />
potrebno izbrisat? A se bojimo teh žrtev? A se bojimo nekaj 10.000 žrtev, ki številne od njih še<br />
sedaj nimajo dostojnega groba?Jeseni 2021 je bila sprejeta konvencija, ki določa, da mora<br />
država tem žrtvam poskrbet, da dobijo tako listino o smrti kot tudi pravico do dostojnega pokopa<br />
in eden od temeljev zato, da do tega pride, je tudi ta dan. Glejte, če ne bi bilo te barbarske akcije<br />
na dopisni seji vlade celo, potem ne bi bilo nobene reakcije. Nehajmo se sprenevedat. Torej jaz<br />
tudi predlagam, da v nadaljevanju oddaje se pogovarjamo o vsebini, o tistem, kar je pomembno<br />
za našo prihodnost. Bi pa rad povedal, da s tem, ko je vlada naredila ravno v tednu, ko Slovenija<br />
gosti konferenco za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih<br />
hudodelstev, absurd, da je gostita ministrici iz SD-ja Tanja Fajon in pravosodna ministrica<br />
Dominika Švarc Pipan, je sprejela izbris, s tem je še enkrat na simbolni ravni umorila vse te<br />
žrtve, izbris spomina na žrtve genocida, kajti to je bil genocid, oprostite.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Černač, ali vi menite, da smo v državljanski vojni ali vi obsojate ta zapis vašega<br />
predsednika in kaj, še enkrat, menite o tem zapisu, da naj se ljudje oborožujejo?<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Gleje, dve leti je trajalo tole, dve leti je trajalo tole smrt janšizmu, svoboda narodu, mize prelite z<br />
rdečo barvo pred Ministrstvom za kulturo, na njih napisi uradnikov, ki delajo na tem Ministrstvu<br />
za kulturo, kdo je dve leti spodbujal sovraštvo, nasilje, kdo je Slovensko demokratsko stranko in<br />
naše člane označeval s fašisti in za sekto? Lepo vas prosim, jaz mislim, da se je potrebno glede<br />
tega nehat sprenevedat, je potrebno...<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
No, ampak vseeno vas vprašam, vaše mnenje glede tega zapisa?<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
....konje, ustaviti, največjo odgovornost pri tem nosijo tisti, ki so trenutno odločevalci in to je<br />
vlada in predsednica države.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Za pomoč mnenju res odgovorno vlado. Izvajal več. Ja gospod Vrtovec še tole ja...<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
Jaz bi pozval vlado zlasti, da se ključno začne ukvarjati z reformami, ki jih je obljubila, ampak od<br />
besed dlje časovnic, ki jih prelagamo, še nismo prišli in ukvarjamo se s temami, kot je tale,<br />
izključno zaradi tega, ker je bila to želja v bistvu vlade, da zamegli to, da ni pripravljena niti ene<br />
reforme, ki jih obljubila, v enem letu in to danes zanima gledalke in gledalce, ne pa to, kar vlada<br />
počne, da...<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Tašner Vatovec še, potem pa...<br />
Dr.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
Ja, to je popoln nesmisel. Ta vlada in koalicija delata na polno na vseh reformnih projektih, ki so<br />
predstavljeni. Glejte, praktično ni trenutka v dnevu, kjer ne bi ne vem lista odprli in naletel na<br />
recimo na zdravstveno reformo, na sistem plač. To so procesi, ki trajajo. Če si vi predstavljate,<br />
da bo reforma zdravstva, ki je 20 do 30 let trpelo, v bistvu bilo podhranjeno s strani države, da<br />
bomo to rešili v par mesecih, potem imate pač neko iluzijo o tem kako stvari funkcionirajo, če<br />
hočemo reformo. Če hočemo kozmetične popravke, pa ne.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
No pa poglejmo zdaj....<br />
Dr.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
30
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
6 / 17<br />
Samo še to bi rad dodal...pač vsi ti projekti tečejo - zdravstvo, plačna reforma, tudi stanovanja,<br />
dolgotrajna oskrba, ki so jo ravno v prejšnji vladi zavozili, to je vse tik pred zdajci, tudi pogajanja<br />
za plače potekajo intenzivno in če ko bodo zaključena, bo to en največjih sprememb na področju<br />
plan v javnem sektorju.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
No, saj zato se sprašujemo, zakaj se moramo pogovarjati glede tega.<br />
Dr.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
To kar se je pa sedaj zgodilo, so pa samo reakcije na to kar je prejšnja vlada želela narediti,<br />
ustanovitev muzeja, ki je bil prazen brez zbirk, itd. in razglasitev nekakšnega dneva spomina,<br />
samo zato, ker si oni želijo določene dogodke v zgodovini interpretirat po svoje, je po naši oceni<br />
nesprejemljiva, ta poteza je bila kot je bilo rečeno že postavitev na prejšnjo točko, se pa verjetno<br />
vsi strinjamo, da žrtve so bile, da jih je potrebno pietetno obravnavat in tudi pokopat, ampak da<br />
za to potrebujemo široko razpravo, ki jo bodo vodili zgodovinarji, strokovnjaki, ne pa politika, ki<br />
skuša na vsak način ščuvat in deliti ljudi.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Vatovec, še eno podvprašanje, ali so to najbolj priročne teme za utrjevanje volilne baze<br />
Levice, SDS-a, morda tudi SD-ja?<br />
Dr.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
Če mene vprašate ne. Mi smo ves čas vztrajali na tem, da so pomembni ljudje v tej državi in to<br />
kar se z njimi dogaja danes. Kot rečeno ukvarjamo se s stanovanji, stanovanjsko reformo,<br />
ukvarjamo z dolgotrajno oskrbo za starejše, s socialnimi pravicami...<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
To ste že povedali. Gremo naprej. Gospod Černač.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Besede gospoda Tašner Vatovca so prazne. Glejte, dolgotrajna oskrba bi morala teči od 1.<br />
januarja letos, sredstva so bila zagotovljena, vi ste zakon ustavili. Zdravstvena reforma v šestih<br />
mesecih ste na podlagi interventnega zakona v sistem dali dodatnih 110.000.000 evrov, čakalne<br />
vrste pa so se povečale. Glede izjave predsednika gospoda Janše, ko so se stopnjevali ta<br />
sovražni govor in nasilja, mi je predsednik gospod Janša nekega dne dejal, da ko je prišel<br />
domov, ga je mlajši sin vprašal, oči, a nas bodo pobili?<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Dobro, ampak gospod Černač, ali te zapisi po vašem mnenju vodijo k strpnosti, to kar zdaj<br />
spremljamo tudi ali pravzaprav nasprotno, to je tisto vprašanje?<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Dejanja vlade ne vodijo k strpnosti. Glejte, sprožile je naredila vlada na dopisni seji na predvečer<br />
praznika, takrat so ljudje na pieteten način dostojno počastili spomin na svoje sorodnike in na<br />
vse ostale žrtve. Barbarsko dejanje, oprostite.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gremo naprej, plača...<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Kolega Černač, dejte prosim vašemu predsedniku položiti na srce, da začne enkrat končno<br />
spoštljivo komunicirati.<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
31
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
7 / 17<br />
Ja, ko vaš predsednik ne bo več nas označeval s fašisti, takrat bo spoštljiva komunikacija<br />
mogoča.<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
....spoštljivo komunicirat do ljudi.<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Dokler pa gospod Golobi govori, da smo mi fašisti, oprostite, potem je zelo težka spoštljiva<br />
komunikacija.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
No spoštovani gospodje, gremo k plačam. Poglejmo podrobnosti in ozadje poskusa dviga plač<br />
upravi SDH-ja. Mateja Cankar.<br />
MATEJA CANKAR (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Torek 14. marec Talum javnosti sporoči, 120 ljudi bo ostalo brez dela. Podjetje iz Kidričevega v<br />
državni lasti bo ustavljalo proizvodnjo in odpuščalo. Istega dne je dobrih 100 km stran nadzorni<br />
svet Slovenskega državnega holdinga na seji potrdil znaten kar 45 odstotni dvig plač upravi. Žigi<br />
Debeljaku izbrancu Gibanja Svoboda in Janezu Tomšiču še iz kvote NSi. Javnost za to ni<br />
vedela, je pa vedela vlada katere predstavniki so na te seje vabljeni. Kdo vse je bil torej na tej<br />
seji? Vseh 5 nadzornikov in oba omenjena člana uprave. Vabljen je bil drugi mož vlade minister<br />
za finance, a ga tam ni bilo, istega dne je predstavljal davčno reformo na Brdu pri Kranju. Na<br />
sejo je prišel predstavnik ministrstva Aleksander Nagode, direktor direktorata za javno<br />
premoženje. Vabljen je bil tudi drugi pristojni minister - minister za gospodarstvo Matjaž Han,<br />
tudi njega ni bilo, niti kakšnega njegovega predstavnika. Bil pa je tam še politik prvi mož<br />
parlamentarne komisije za nadzor javnih financ Jernej Vrtovec iz NSi-ja. Da takšna odločitev<br />
uprave in nadzornega sveta prej ne bi dobila zelene luči ključnih ljudi vlade oziroma Gibanja<br />
Svobode, je praktično neverjetno. Kot tudi to, da minister za finance, ki je prejel gradivo seje, o<br />
tem ne bi obvestil premierja. Zato je jasna zadrega. Na vprašanje, kdaj je minister o tem seznanil<br />
predsednika vlade, niso konkretno odgovorili. Šele po razkritju medijev in ogorčenih odzivih<br />
zanimivo, predvsem koalicijskih politikov in potem ko sta Debeljak in Tomšič na račun že prejela<br />
aprilsko plačo v višjem znesku, prvi 18.500 evrov bruto, drugi 16.500, so ta teden umaknili<br />
povišanja plač upravi. Kaj je bolj sporno, povišanje ali umik?<br />
GORAZD PODBEVŠEK (predsednik Združenja nadzornikov Slovenije)<br />
Z vidika korporacijskega upravljanja nedvomno umik. Jaz razumem, da je dvig plače uprave<br />
neka medijsko, javnomnenjsko in politično oportuna zadeva, kjer se na ta način res ni treba biti<br />
sin politika, da si lahko priskrbiš neke poceni točke, ampak še vedno pa to kaže, da nekdo ne<br />
razume, kaj je namen SDH-ja, kako naj bo SDH deloval in kje se pravzaprav nehajo pristojnosti<br />
političnih funkcionarjev.<br />
MATEJA CANKAR (novinarka)<br />
Dodati je treba, da bi to bil drugi dvig plač Debeljaku in Tomšiču letos. Januarja sta se jima<br />
namreč plači zvišali za 600 oziroma 700 evrov bruto zaradi rasti cen življenjskih potrebščin. Za<br />
toliko 650 EUR, se je na primer povišala plača finančnemu ministru v celem desetletju.<br />
GORAN NOVKOVIČ (odgovorni urednik revije Podjetna Slovenija)<br />
Zdaj če bi to nek resen menedžer spremljal to zgodbo, potem bi se verjetno vprašal naslednje,<br />
kako je mogoče, da pri upravljanju premoženja vrednem 11 milijard evrov pride do tega, da od<br />
leta 2013 ni bilo sprememb. Potem bi se vprašal, kako je možno, da je kar naenkrat 50 odstotni<br />
dvig. Potem bi se vprašal tretje, kako je možno, da so se o tem dogovarjali preden je sploh<br />
sprejeta strategija upravljanja kapitalskih naložb. In na koncu bi se vprašal kako je možno, da<br />
kar naenkrat se to umakne.<br />
MATEJA CANKAR (novinarka)<br />
32
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
8 / 17<br />
A dejstvo je, da plača na SDH-ju ni edini Debeljakov prihodek. Je nadzornik v dveh družbah,<br />
predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije in tudi prvi nadzornik Gen Energije. Kar<br />
skupaj nanese mesečno najmanj okoli 18.000 evrov. Ima še svoj s.p. za izobraževanje in<br />
svetovanje in je lastnik še enega podjetja. Enako Tomšič. Poleg sedežev v upravi,, je še prvi<br />
nadzornik SID banke in KAD-a, skupaj tako mesečno prejme okoli 15.000 evrov. Debeljaka smo<br />
v našem uredništvu že večkrat prosili za izjavo. Prvič kmalu po nastopu funkcije predsednika<br />
uprave SDH, a je takrat določil, da prve tri mesece ne bo javno nastopal, da torej potrebuje 100<br />
dni miru. Po 260 dneh, pojasnjevanja aktualnih zadev pred kamero še vedno zavrača, kar je<br />
svojevrsten unikum, saj gre za najpomembnejšo funkcijo v državnem gospodarstvu in za<br />
milijarde državnega premoženja. Višino plače so utemeljevali tudi s tem, da imajo uprave<br />
primerljivih družb 23.000 evrov mesečne plače. A so v analizo, ki je javnosti ne želijo predstaviti,<br />
vključili tudi Krko in NLB v katerih ima država le manjšinski delež, prejemki pa so vrtoglavi. Ni pa<br />
zraven denimo železnic in Pošte Slovenije, ki sta v stoodstotni državni lasti, predsednika uprav<br />
pa sta tam precej manj plačana. Vodilni na Pošti Slovenije prejme 9.400 evrov, v Slovenskih<br />
železnicah Dušan Mes 11.300 evrov, Valentin Hajdinjak na Darsu 12.000 evrov, višje plače<br />
imajo v energetskih podjetjih, v HSE-ju Tomaž Štokelj, ki je prišel iz Gen-I-ja 13.800 evrov, v<br />
Gen Energiji Dejan Paravan, tudi on je prišel iz Gen-I-ja 16.400 evrov, v Gen-I-ju Maks Helbl<br />
15.700 evrov in na primer v SID banki, ki jo vodi zdaj Borut Jamnik pa 16.000 evrov. V zadnjem<br />
desetletju so se jim plače zviševale različno - od 18 do 46 odstotkov, po naših izračunih na<br />
podlagi prejetih podatkov iz več podjetij. Sicer so se plače zviševale tudi zaposlenim kot kažejo<br />
podatki iz več podjetij v večinski državni lasti, toda ne vsem tako visoko. Za primer navedimo<br />
vodja reševalcev iz vode v podjetju Istrabenz Turizem, ki je v stoodstotni lasti SDH-ja prejme<br />
okoli 1.400 evrov osnovne bruto plače, dela v dveh izmenah, pa tudi ob sobotah, nedeljah in<br />
praznikih. Plača se mu je od lani zvišala za slabih 40 evrov, zaradi sistematizacije delovnih<br />
dneh.<br />
ANDREJ GRAHOR (vodja reševalcev iz vode, Istrabenz Turizem)<br />
Načeloma pa nam ne usklajujejo plačo glede na letno inflacijo. Torej ta premik se je zgodil po<br />
kar nekaj letih stagnacije, ki pač zaposlenim v teh okoliščinah v katerih živimo danes z visokimi<br />
življenjskimi stroški, ne pomeni prav veliko.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
MATEJA CANKAR (novinarka)<br />
Sonja Ferme že skoraj 10 let dela na Upravni enoti Ljubljana.<br />
SONJA FERME (referentka, Upravna enota Ljubljana)<br />
Sem zgrožena ugotovila, da je od 2012 pa do leta <strong>2023</strong> minimalna plača narasla za 57,7<br />
procentov, kar dejansko me je pretreslo, ker naše plače v tem obdobju so narasle za 4,5<br />
procenta. 2014, ko sem nastopila delo na upravni enoti mislim, da sem začela z 22. razredom,<br />
sedaj <strong>2023</strong> ga imam 23. plačni razred, plača se mi je dvignila minimalno mislim, da niti 100<br />
evrov ne dosega v tem obdobju.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Arčon, najprej o menjavi v Luki Koper, ki sodi pod okrilje SDH-ja, prav danes so bili<br />
objavljeni poslovni rezultati, ki so dobri, moral pa je oditi predsednik uprave. Je šlo tukaj za<br />
politično menjavo, težko bi rekli, da gre za strokovno?<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Veste, če se spomnite zadnje oddaje, ko sem bil pri vas, ste me podobno vprašanje vprašali in<br />
lahko dam tudi podoben odgovor, ker v bistvu odgovornost za menjave in postavljanje funkcij<br />
predsednikov uprav, ima izključno nadzorni svet in nadzorniki in danes tukaj na to temo, bi bilo<br />
najbolj odgovorno, da bili gospodje iz prispevka in tudi nadzorniki, da javnosti dejansko pojasnijo<br />
razloge zakaj. Videli smo dve plati zelo nizke plače v primerjavi z visoko in visoko plačo s še<br />
višjimi plačami. Zdaj v bistvu, kje je tu meja?<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
33
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
9 / 17<br />
Gospod Arčon, Luka Koper, ali menite, da gre za politično menjavo?<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Jaz nisem v nadzornem svetu, ne imenujem nadzorni svet in nisem kompetenten, da bi danes<br />
tukaj s političnega vidika dejansko to obrazložil. Je pa tema, ki je v tem trenutku, o kateri se<br />
bomo in se pogovarjamo, absolutno poligon politični za politični populizem.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Pa vas ob poslovnih rezultatih?<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Ki hkrati dejansko se mi zdi trenutek, ko pride do nekaj takega, da se dejansko politika enkrat<br />
poenoti in postavi neke okvire, okvirji, ki so vezani bodisi na plačno reformo plačanih javnih<br />
funkcionarjev, da ima predsednik vlade na 2000. mestu, tudi nekaj pove in dejansko plače ljudi,<br />
ki delajo v službah, katere so v lasti države. Kje je tista meja odgovornosti, ki jih te ljudje nosijo in<br />
primernega plačila? Tako politični kot na gospodarski ravni. Ja, ker se vam na vprašanje o Luki<br />
Koper odgovoril, da nisem tisti kompetenten, ki bi danes vam podal razloge, ker tam enostavno<br />
nisem sedel.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Ampak gospod Arčon, nobena taka menjava se ne zgodi brez zelene luči, torej vlade, največje<br />
vladne stranke. Mogoče še vprašanje gospod Vrtovec, gospod Frangež, kaj menita o tej<br />
menjavi?<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
Zdaj Luka Koper je strateška luka ne le za Slovenijo, ampak tudi za naše zaledne države.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Ali je šlo za politično menjavo, gospod Vrtovec, če skrajšate?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
Vlada je skupščina Slovenskega državnega holdinga. V kolikor se s to stvarjo ne bi strinjali, bi<br />
lahko vlada kot skupščina posegla tudi v sam nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga.<br />
Našo korporativno upravljanje v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, je tako pač urejeno.<br />
Kot kaže pa govorimo o nečem, kar je v bistvu zelo problematično z vidika korporativnega<br />
upravljanja. Imamo podjetje, ki ima rekordne rezultate in na drugi strani nadzorni svet, ki se je<br />
odločil, da na dan ko predstavijo rekordne rezultate prvega četrtletja, se potegne ročna zavora,<br />
se reče, ampak ta uprava pa ni delala dobro, pa se je šla pogoditi naloga SDH v tem primeru<br />
glede Luke Koper pa bi bila, da bi svoje nadzornike, ki jih je 3 mesece nazaj imenovala v Luko<br />
Koper, poklicala in rekla a nam predstavite zakaj ob tem, ko imamo rekordne rezultate v Luki<br />
Koper, se to počne. SDH je imenoval svoje nadzornike val 2 ali 3 mesece nazaj v Luko.<br />
Zagotovo je bil deležen v teh postopkih, saj ima svoje nadzornike in nadzorni svet SDH-ja je s<br />
tremi člani so po stavila.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Vrtovec potem pa gospod Arčon.<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
Zdaj najprej, Luka je prepomembna, da ne bi tovrstnih vprašanj obravnavali z največjo možno<br />
občutljivostjo.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Tudi SD ima zelo velik vpliv v tej družbi.<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
34
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
10 / 17<br />
Zdaj Socialni demokrati pri kadrovanjih ne sodelujemo prav izdatno. Mogoče nam razmerja v tej<br />
vladi, kar se tega tiče dela uslugo, zato se rešimo pred znaka neke kadrovske koalicije, ki je zato<br />
stranko veljal dolgo časa. Ampak pomembno pa je nekaj drugega glejte mi smo se strateško<br />
odločili, da bo v politiko umaknjen iz upravljanja državnih družb, zato imamo slovenski državni<br />
Holding, ki mora biti odgovoren in transparenten, da seveda odločitve takšne ali drugačne, sam<br />
ali preko nadzornikov, ki sodelujejo pri teh odločitvah ustrezno razloži. Vsi mi smo danes tukaj,<br />
zato da transparentno javnosti predstavimo svoja stališča in to mora biti tudi naloga Slovenskega<br />
državnega holdinga pri tem vprašanju kot tudi pri vprašanju plač.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
No to sem vas želela vprašati, se opravičujem, ali ste se zato obregnili tudi ob te visoke plače,<br />
ker v SDH-ju nimate nobenega kadra, ne v nadzornem svetu, ne v upravi?<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
Ne, v ta dvig plač smo se Socialni demokrati obregnili zato, ker krize visokih življenjskih stroškov<br />
ne moremo začeti reševati pri najbolje plačanih ljudeh. Danes je sindikat upokojencev opozoril<br />
na to, da upokojenci ob dejstvu, da vsi fiksni stroški življenjskih naraščajo, s pokojninami več ne<br />
morejo preživeti. Mi pa se pogovarjamo tukaj torej nekaj 10.000 evrih mesečne plače, medtem<br />
ko se v javnem sektorju pri pogajanjih z najslabše plačanimi v javnem sektorju, soočamo<br />
pravzaprav z minornimi razlikami. Mi moramo krizo visoke inflacije in draginje najprej začeti<br />
reševati pri tistih, ki pomoč najbolj potrebujejo.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Arčon, v Svobodi ste oziroma so poslanci protestirali proti dvigu plač v upravi SDH-ja,<br />
čeprav gre za bistvo človeka, ki je bil imenovan v času te vlade in praktično smo slišali, da je<br />
vlada o tem bila obveščena že pred dvema mesecema? Zakaj šele zdaj?<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Smo v svobodi, imajo tudi svobodno mnenje, da izrazijo svoje pomisleke. Absolutno je tema<br />
visokih plač igranje na čustva ljudi, to se absolutno verjetno vsi strinjamo. Jaz ne vem, kako<br />
gospod Vrtovec ve ali ne ve ali je SDH nadzornike poklical na to temo. Veste pa kje je srž<br />
problema članov nadzornega sveta? Ali delujejo v interesu lastnika ali interesov podjetja.<br />
Poslanstvo člana in članic nadzornih svetov je, da deluje v interesu podjetja.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Arčon, ta plača ja, da vas vprašamo še, ta plača...?<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
In glejte, še da pojasnim, saj včasih se nam zdijo tudi dejanja tako samoumevna. Jaz mislim, da<br />
je zelo modro ravnala uprava SDH-ja, da je sama umaknila, dejansko se odpovedala in rekla,<br />
ker je ocenila situacijo, da v tem trenutku očitno ni čas, da bi o tem dejansko razpravljali.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
To se je zgodilo potem, ko so zadeve prišlo v javnost, gospod Arčon.<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Se strinjam, to se redko...se redko kdaj zgodi. Veste, če bi vaš šef rekel, vam povišam z 2 na 3<br />
tisoč, recimo...vprašanje ali bi rekli ne ali ja. To je vedno retorično vprašanje.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
To se je zgodilo šele potem, ko so zadeve prišle v javnost.<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Se absolutno strinjam.<br />
35
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
11 / 17<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
Reakcija je bila primerna. Jaz mislim, da so nadzorniki kot tudi uprava SDH-ja prepoznali močno<br />
sporočilo javnega nezadovoljstva in ustrezno korigirali svojo odločitev.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Černač, gospod Vatovec.<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ja dobro jaz mislim, da tule glede teh dveh plač vodilnih v SDH-ju, je neka poceni demagogija,<br />
neko igranje po peskovniku in za javnost, gospod Frangež pravi, naša naloga je, se pravi naloga<br />
vlade, da pomagamo šibkim, tistim najbolj socialno ogroženim. Pa bi tukaj vprašal vse tri<br />
predstavnike koalicije - SD, Levico in predstavnika Svobode, zakaj torej tega ne počnete?<br />
Upokojenci so lani februarja ko je bila 4,9 odstotna inflacija v času prejšnje vlade, ko jo je vodil<br />
gospod Janša, dobil 4,1 odstotno uskladitev pokojnin, pod vašo vlado zdaj so ob 10,3 odstotni<br />
inflaciji, dobili pa 5,2 odstotno uskladitev. Bi morala biti torej po teh istih izračunih 8,9 odstotna.<br />
Zakaj tem ne pomagate, predvsem tistim z najnižjimi prihodki. Glede upravljanja državnega<br />
premoženja, če mi dovolite, ker je bila tudi to tema, glejte vlada seveda nosi odgovornost, saj<br />
tako kot je povedal kolega Jernej Vrtovec, je skupščina SDH-ja in v tem SDH-ja je vse naše<br />
premoženje, torej premoženje, ki je bilo ustvarjeno skozi desetletja. Ustvarjali so ga tisti,<br />
večinoma tisti, ki imajo zdaj mizerne pokojnine in odgovornost do njih je, da je to premoženje<br />
učinkovito upravljano in v kolikor je učinkovito upravljano, potem mi nimamo s tem težav, ampak<br />
odgovornost trenutno je na vladi. Zakaj menjat direktorja, konja, ki teče dobro, ki je prvak? To bo<br />
pač morala vlada pojasniti, ko bodo rezultati čez leto dni, ker teh direktorjev, ki so bili menjani ob<br />
dobrih rezultatih je ogromno. Jaz mislim, da tukaj ne samo, da gre za kadrovanje nekih strank, ki<br />
so trenutno v vladajoči koaliciji, jaz se bojim, da vsaj kar se večjega dela državnega premoženja<br />
tiče, kadruje en sam človek. V energetiki kadrujeta v bistvu dva človeka. Celoten steber<br />
energetski, ki ste ga prej pokazali, vsi vodilni prihajajo iz Gen-I-ja, torej najožji sodelavci gospoda<br />
Goloba. To sem pa zdi problematično, ker jaz mislim, da v tem kadrovskem bazenu v Sloveniji je<br />
veliko sposobnih ljudi in ni vrag, da kakšen ni bil sposoben kot nekdo od njegovih najožjih<br />
sodelavcev.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Vatovec.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
Ja dobro bi bilo, da bi se takšnih načel držali tudi v prejšnji vladi, ko so praktično naslednji dan,<br />
ko so nastopili mandat zamenjali vse po državnih firmah, po institucijah in tako naprej. Gospod<br />
Černač, sem vas poslušal in pustil, da govorite.<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Če lažete.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
Tako kot vi. Tako kar se tiče Luke Koper, jaz se spomnim močnega dogajanja v Luki Koper, ko<br />
je takratna Cerarjeva vlada želela zamenjati takratnega predsednika uprave, takrat so bili delavci<br />
tisti, ki so rekli ne mi tega direktorja oziroma tega predsednika uprave ne bomo dali. Zdaj nisem<br />
slišal, da bi kdo v Luki Koper....<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Potem je odšel tudi predsednik uprave SDH takrat, ne.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
36
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
12 / 17<br />
Da bi kdo v Luki Koper rekel, da ima kaj pri tem s strani zaposlenih. Ampak tisto kar je bistveno,<br />
zvišanje plač članov uprave SDH-ja po naši oceni je popolnoma nesprejemljivo v času, ko<br />
inflacija požira praktično prihodke tistih, ki imajo najmanj v tej družbi...<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Kaj pa druge plače v državnih podjetjih, gospod Vatovec, kakšna se vam zdijo primerne plače za<br />
menedžerje v državnih podjetij?<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
Jaz mislim, da je to vprašanje, ki ga moramo postaviti potem ko bomo zaključili. Sicer bi ga<br />
morali že zdavnaj, ampak ko bomo zaključili pogajanja za sistem plač v javnem sektorju, ki po<br />
naši oceni postavljajo odličen temelj za nek družbeni model. Imamo zelo jasno namero, da bo<br />
minimalna plača zares minimalna plača, se pravi, da ne bo nihče prejemal plačo, ki je nižja od<br />
zakonsko določene minimalne plače in v dogovoru sindikati tudi zelo jasne razmejitve kako te<br />
plače rastejo po razredih in tudi kje je nek maksimum. In v takšnih primerih je naš tudi<br />
programski cilj, če želite, da se podobno aplicira tudi na gospodarstvo, seveda z drugačnimi<br />
razmerji, ampak da bo vsak zaposlen v tej državi, ne glede na to za koga dela, vedel kaj lahko<br />
pričakuje in tudi kakšno pot karierno lahko gradi.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
No pa zdaj moramo še k eni temi. Že skoraj leto dni spremljamo boj za tako imenovano<br />
depolitizacijo RTV-ja. Ta tako ostaja edino podjetje oziroma vplivnejša institucija, kjer vladi ni<br />
uspelo zamenjati kadrov imenovanih v času SDS-ga vodenja vlade. Žan Dolajš.<br />
DR. ROBERT GOLOB (predsednik vlade Republike Slovenija)<br />
1. JULIJ 2022: Ta zakon je v bistvu prvi korak, sporočilo vsem zaposlenim na RTV in tudi<br />
njihovim uporabnikom je, da je koalicija v celoti odločena, da situacijo preseka še pred poletjem.<br />
ŽAN DOLAJŠ (novinar)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Tako dr. Robert Golob ob začetku mandata aktualne vlade, a minili sta še jesen, zima in minila<br />
je skoraj že tudi pomlad. Prav na politični gordijski vozel okoli RTV Slovenija, pa se danes zdi<br />
bolj zavozlan kot kadarkoli prej. 14. julija lani sredi poletja je državni zbor po hitrem postopku<br />
sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija. Koalicija je morala preglasovati še veto<br />
državnega sveta, takoj po ponovni potrditvi v parlamentu, pa je SDS sprožila postopke za<br />
referendum. Na volišča smo odšli konec lanskega novembra, volilno telo pa je s prepričljivo<br />
večino 63 odstotkov za potrdilo vladni zakon. Z mandatom ljudstva se je zdelo le še vprašanje<br />
časa kdaj bo začela vlada uresničevati svojo vizijo javnega medijskega servisa. A šele potem se<br />
je začelo zares zapletati. Takoj po objavi zakona v uradnem listu je sledila pobuda za njegovo<br />
ustavno presojo. Pod pobudo se je podpisala večina vodilnih iz RTV Slovenija, ki bi jim nov<br />
zakon vzel mandat. In kako poteka postopek na Ustavnem sodišču? Najprej se je iz odločanja<br />
izločil ustavni sodnik Rok Čeferin. Razlog, Odvetniška pisarna Čeferin, katere solastnik je Rok<br />
Čeferin, je poslovno sodelovala z RTV Slovenija. V začetku februarja pa prva odločitev sodnikov.<br />
Ustavno sodišče zadrži del zakona, ki govori o vzpostavitvi novih organov upravljanja javnega<br />
medija, vodstvo javnega medija ostane na položajih. Za zadržanje je glasovalo 5 ustavnih<br />
sodnikov, 3 sodnice so zadržanju nasprotovale. Pred dobrim mesecem dni pa nova izločitev<br />
sodnika. Na pobudo predsednika programskega sveta RTV Slovenija Petra Gregorčiča je<br />
Ustavno sodišče iz odločanja izločilo Nežo Kogovšek Šalamon. Predlog za to je nato podala tudi<br />
sama. Razlog pa, njeno delo na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji za<br />
spremembo zakona o RTV. Gibanje Svoboda je želelo vrniti udarec. Predsednica državnega<br />
zbora, dva dni zanjo pa še vlada, sta predlagala izločitev sodnika Klemna Jakliča. Razlog,<br />
očitek, da se je leta 2005 aktivno vključeval v referendumske aktivnosti za sprejem tako<br />
imenovanega Grimsovega zakona o RTV Slovenija. Ustavno sodišče je izločitev Klemna Jakliča<br />
preprečilo in obe zahtevi zavrglo kot prepozni. Enako je storilo s predlogom Uroša Urbanije za<br />
izločitev sodnika Mateja Accetta. Zgodil se je torej pravi poskus čiščenja ustavnih sodnikov.<br />
Glede na rezultat pa se zdi, da je bila bolj uspešna stran, ki zakonu nasprotuje.<br />
37
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
13 / 17<br />
Dr. SAMO BARDUTZKY (ustavni pravnik)<br />
tako številno izločanje sodnikov je res izrazito redko in nas vodi do kar številnih premislekov.<br />
ŽAN DOLAJŠ (novinar)<br />
Saga na Ustavnem sodišču se je nadaljevala, sledila je še menjava sodnika poročevalca,<br />
sodnika, ki pripravi predlog odločitve o kateri nato glasuje sodniški zbor. Roka Svetliča, ki naj bi<br />
bil odločen nasprotnik novele zakona o RTV, je na mestu sodnika poročevalca zamenjal Matej<br />
Accetto. A niti Svetličev niti Accettov predlog končne vsebinske odločitve očitno ni dobil<br />
zahtevane absolutne podpore petih sodnikov sicer devetčlanskega sodišča. Pred tednom dni pa<br />
se je v javnosti začelo špekulirati, da imajo sodniki na mizi Accettov sklep, ki naj bi predvideval<br />
odpravo zadržanja zakona in s tem tudi uresničitev vladnega cilja, zamenjavo vodstva RTV<br />
Slovenija. A nekateri sodniki naj bi sejo zapustili in s tem onemogočili takšno odločitev.<br />
Ustavnopravna stroka je jasna, gre za enega najbolj kompleksnih primerov v ustavni zgodovini<br />
samostojne Slovenije.<br />
Dr. SAMO BARDUTZKY (ustavni pravnik)<br />
Meni ni znano, da bi vsaj javno se vedelo, da je situacija v bistvu, da je prišlo do takšne pad<br />
pozicije kot trenutno, se pravi ni še bila tako odmevna ta možnost, ki jo pač povzroči določba<br />
zakona o Ustavnem sodišču, da je treba z večino vseh sodnikov sprejeti meritorno odločitev, da<br />
bi v bistvu se na neki točki zavedli, da pravzaprav do bo do tega zelo težko prišlo, da celo zdaj<br />
že tudi kolegi, ko se pogovarjamo, razmišljamo mogoče šele, ko se spremeni z enim sodnikom<br />
sestava čez nekaj let, tako da to je, take situacije, ne ravno, da se nikoli ne zgodijo, so pa<br />
izjemno izjemno redke.<br />
ŽAN DOLAJŠ (novinar)<br />
Koalicija gre zdaj po drugi po mnenju mnogih pravnikov bolj tvegani poti razreševanja<br />
programskih svetnikov v parlamentu.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
10. MAJ <strong>2023</strong>: Ta bager takratne koalicije je najbolj očitno povozil Radiotelevizija Slovenija.<br />
ANDREJ GRAH WHATMOUGH (v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija)<br />
To se mi zdi seveda sporno z vidika delitve oblasti, torej da ena veja oblasti skuša mimo druge<br />
veje, ki je pač jasno povedala, da do odločitve o glavni stvari, pač se ohranja ta začasni režim,<br />
do posega.<br />
UROŠ URBANIJA (v.d. direktorja TV Slovenija)<br />
To pa je res vprašanje, kje je tukaj še pravna država in vladavina prava.<br />
ŽAN DOLAJŠ (novinar)<br />
Predstavnica stavkajočih na RTV-ju Helena Milinković pa, razrešitev nekaterih programskih<br />
svetnikov prihaja prepozno.<br />
HELENA MILINKOVIĆ (predsednica konfederacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija)<br />
Mi smo kot koordinacija novinarskih sindikatov že lani junija na mandatno-volilno komisijo<br />
naslovili zahtevo po odpoklicu svetnikov tistih, ki so nezakonito glasovali za imenovanje<br />
sedanjega generalnega direktorja, a se to ni zgodilo.<br />
ŽAN DOLAJŠ (novinar)<br />
Na RTV Slovenija že skoraj leto dni poteka stavka, ki hromi javni servis in se ne premakne iz<br />
mrtve točke.<br />
HELENA MILINKOVIĆ (predsednica konfederacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija)<br />
38
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
14 / 17<br />
Naša prva in glavna zahteva je novinarska in uredniška avtonomija in to gledalci vidijo vsak dan<br />
v programu posebej na Televiziji Slovenija in v informativnem programu. Zamenjave, cenzure,<br />
politično propagando. Vodstvo je to poskušalo tudi pri prenosu proslave ob kulturnem prazniku<br />
8. februarja. Kaznovati zaposlene, ustvarjalce programa, ker so pač predvajali proslavo takšna<br />
kot je bila.<br />
ANDREJ GRAH WHATMOUGH (v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija)<br />
Jaz sem enkrat na strokovnih pogajanjih lani jeseni izzval drugo stran, da pove en primer, ko bi<br />
jaz ali direktor televizije posegal v avtonomijo ali izvajal cenzuro, niti enega primera mi niso znali<br />
navesti, ker teh primerov ni, enostavno jih ni. Tako, da jaz mislim, da je ta stavka dejansko<br />
predvsem namenjena temu, da se zamenja to vodstvo in je tukaj jasno razvidna sprega tega<br />
sindikata s politiko. Zakaj to govorim? Zato, ker dejansko vidimo, ko je protest pred hišo, se tega<br />
protesta kot gostja udeleži ministrica za kulturo.<br />
HELENA MILINKOVIĆ (predsednica konfederacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija)<br />
Novinarji prvič naj povem ne protestirajo z ministrico. Ministrica se je pojavila na naši zadnji<br />
stavki ob popoldanski tiskovni konferenci in je dobila tudi besedo, ker je zjutraj poslala odziv.<br />
Drugače so naši odnosi z ministrstvom prav taki kot so s tem vodstvom ali kakršnokoli drugo<br />
politično stranko, če želite.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Arčon, ali ste izgubili potrpljenje z Ustavnim sodiščem, da greste po drugi poti po<br />
razrešitvi po starem zakonu, kar je seveda tudi tvegano?<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ne glejte, to je res tragikomično, da danes situacijo v kateri se je znašal ta javni zavod, je res<br />
žalostno, na tako nizkem nivoju medsebojnih odnosov, ta zavod ni bil v celotni zgodovini in to se<br />
odraža tudi na programu. Jaz mislim, da samo čakamo še, da bo Pirković vodil še nogometne<br />
tekme. Ma glejte tudi mnenje o programu moje je lahko subjektivno. Večina ljudi je na<br />
referendumu povedala svoje, zdaj se pa igramo neke politične igre ustavnih presoj takih in<br />
drugačnih manipulacij pravnih in kaj je bistvo? Bistvo je mislim, da je človek na vrhu RTV-ja,<br />
nezakonito imenovan in on sedi in kaj sporoča ljudem? Ma kje je tukaj pravna država? On si<br />
poje, naj traja naj traja naj traja in potem imamo programske svetnike, ki mu asistirajo brez<br />
nobene morale, brez nobene odgovornosti, do ljudi, do poslušalcev, gledalcev. Veste to je<br />
bistvo, ni bistvo pravno vprašanje, ker ne bom se zdaj spuščal v odločitve Mandatne komisije<br />
parlamenta, ker sem pač predstavnik izvršne veje oblasti, ampak meni se zdi to nezaslišano in<br />
še, da je nezakonito še eno osebo direktorico razrešil, saj je ugotovilo sodišče, pa nismo<br />
ugotovili mi, niti na referendumu ne. In bistvo pri takih javnih funkcijah javnega zavoda je, kaj te<br />
ljudje sporočajo ljudem, ki jih gledajo, počnite isto, saj ni važno, če sodišče odloči, da si<br />
nezakonito imenovan. (nerazumljivo) brezkompromisno, brez vesti, brez morale.<br />
Neznani govorec 12<br />
Zanimivo, da se je vprašanje zakonitosti ali nezakonitost imenovanja direktorja pojavilo zdaj po<br />
tistem, ko je postalo vprašanje ali bo Ustavno sodišče podleglo pritiskom vladajoče koalicije in<br />
odpravilo začasno zadržanje novega zakona o RTV ali ne. Prej pa to vprašanje ni bilo<br />
postavljeno, ampak naj gospoda Arčona spomnim, da je šla koalicija po enaki poti razrešitve<br />
dveh članov nadzornega sveta SDH-ja, ki jim je takrat očitala, da nimata ustreznih referenc in da<br />
sta bila imenovana na to mesto brez ustreznih referenc, kar se je kasneje izkazalo za<br />
popolnoma sporno in lažno. Pri teh skaljenih odnosih jaz ne vem o čem govori gospod Arčon.<br />
Vidim tam nekaj ljudi, ki stavkajo na javni RTV od 2500, mislim, da jih je zaposlenih v tem<br />
sistemu. Javnost pričakuje, da je ta javna televizija res javna televizija in kot taka tudi ostane.<br />
Javnost ne želi Golobova televizije, kar si gospod Golob želi. Ustavno sodišče je zadržalo<br />
izvajanje spornega zakona, ki čez noč obglavlja celotno vodstvo, nadzorni svet, praktično vse<br />
brez kakršne koli pravne varnosti in po tistem, ko je gospod Golob obiskal gospoda Accetta in<br />
sta se slikala na stopnišču tega Ustavnega sodišča, je bil zamenjan poročevalec v tej zadevi in<br />
poročevalec je postal gospod Accetto. Torej samo če mi dovolite še zaključek, glejte to je<br />
39
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
15 / 17<br />
neposreden napad na najvišjo pravosodno institucijo v tej državi, politizacija brez primere, brez<br />
sramna. Če gospod Golob ni zadovoljen z njegovo javno podobo, potem se mora vprašat kaj<br />
počne narobe.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Arčon če še odgovorite.<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Javno podobo ne bo ustvaril ne tak ne drugačen medij.<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
To je v bistvu res smešno, spet kaj je počel oni, kaj je oni, kdo je s kom, dejansko in še vedno na<br />
stolčku, sedi človek je nezakonito bil imenovan.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Ampak zakon je seveda...<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Sodišče je odločilo, da človek je nezakonito, on bi iz morale moral odstopiti in vsi njegovi pajdaši<br />
v programskem svetu, če ste zagovornik pravne države. Lahko pa preusmerjate pozornost kaj je<br />
tistega leta, ne vem kdo kaj koli naredil. Saj ste pravnik, a niste pravnik?<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Glejte ni potrebno, da vam jaz govorim, da greste kot valjar preko pravne države. Povedal vam<br />
je nenazadnje gospod Pirnat, ki ni tak podpornik ali pa ljubitelj Slovenske demokratske stranke,<br />
ampak je povedal, da to kar počnete, je valjanje pravne države in čas bi bil, da se pri tem<br />
ustavite, ker javna RTV oprostite ni vaša, ni vaša, plačujejo prispevek vsi ljudje in zaradi tega je<br />
treba zagotovit, da imajo dostop do upravljanja vsi ljudje. In še enkrat, v prejšnjem mandatu ne<br />
drži, da so bili kakšni programski svetniki zamenjani predčasno in tako naprej. Zamenjave so se<br />
dogajale v skladu s poteki mandatov in zadnja je bila malo pred iztekom mandata.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Vatovec....se opravičujem samo še....<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Res jim je težko razumet voljo ljudi na referendumu, ki so povedali svoje, to je res težko.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Vatovec, prosim pa.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
Ja hvala. Gospod Černač, ljudje si tudi niti ne želijo Janševe RTV, kar lahko trenutno gledajo, kar<br />
tudi dokazujejo rejtingi in cenzura, ki jo seveda gospod Whatmough pa gospod Urbanija<br />
zanikata. Umiki vidnih televizijskih obrazov, kot so gospod Seku Conde, gospa Molk, gospod<br />
Krajnc, itd. iz nekih top oddaj, ki so veljale kot na nek standard....<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Prijavite se potem, ne. Boste lahko.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
Mogoče greste na kakšne debatne krožke še ob kakšnem drugem času, ker očitno imate hudo<br />
potrebo po...<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
40
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
16 / 17<br />
Ja prosim, če lahko poveste še...<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
To kar se je zgodilo pomembnega v tem času, je to, da sta dve sodbi sodišč postali<br />
pravnomočni. Dokazano je pravnomočno je, da je gospod Whatmough bil imenovan nezakonito<br />
in da je njegova razrešitev gospe Gorščak bila nezakonita. To je podlaga zato, da ustanovitelj<br />
država lahko tiste ljudi, ki jih je postavil kot programske svetnike, zato da bdijo nad delom tega<br />
javnega servisa, te ljudi tudi odpokliče, ker so očitno pač niso opravljali svojega dela, svojega<br />
poslanstva kot programski svetniki v skladu s tistimi standardi, ki se od njih pričakujejo.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Vrtovec, gospod Frangež.<br />
JERNEJ VRTOVEC (NSi)<br />
Je zgodba zelo žalostna, ki jo je treba umiriti...RTV je treba konsolidirat, ampak gospe in<br />
gospodje v skladu z vsemi pravnimi normami in tudi odločitvami Ustavnega sodišča, da ne bi<br />
potem prišlo do novih problemov, tukaj ne gre za pravne manipulacije, pač pravo manipulacije<br />
ne pozna, ampak pravo je pravo, je pa res žalostno spremljat celotno sago okrog RTV-ja, se<br />
pravi najpomembnejše medijske hiše, ki nima samo informativnega programa, ampak celo drugi<br />
kulturni, otroški, itd. program in je preveč pomemben, da se bi na takšen način mačehovsko<br />
obnašali do tako pomembne hiše.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Frangež.<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
Da umaknemo politiko iz javne Radiotelevizije in da uresničimo tisto, kar nenazadnje zahtevate<br />
tudi novinarke in novinarji, torej novinarsko in strokovno avtonomijo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Vsakršno politiko iz televizije...Bomo nadaljevali, ostanite v naši družbi, nadaljujemo po predahu.<br />
In nadaljujemo Tarčo, smo v zaključnem delu. Gospod Arčon, mogoče vprašanje, ki ljudi najbolj<br />
zanima glede plač, kje je največ težav, torej kje boste najprej dvigovali, so to plače ne vem<br />
županov, čigave, kje so največje težave?<br />
MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda)<br />
Ne v bistvu jaz sem si najbolj želel, da bi vsa ta komunikacija, ki je bila danes, komunicirali<br />
spoštljivo. Po drugi strani bi se želel, da bi res pri tem plačnem sistemu odpravili te anomalije, se<br />
pravi bili toliko subtilni do tistih, ki imajo najnižje prispevke in najnižje plače, jim dali dejansko<br />
največ pozornosti, da bi znali te plače uravnovesiti in da bi tudi sistem plač v drugem sektorju -<br />
gospodarstvo, ki je povezano v javnim sektorjem, postavili v neke okvire. In mislim, da smo<br />
lahko uspešni vsi skupaj. Predvsem zato, ker enkrat je ena stranka na oblasti, drugič je druga in<br />
je nepotrebno, da je to politični poligon igranja na čustva ljudi, predvsem na tistih, ki imajo<br />
najmanj in si seveda vsi skupaj želimo, kako rečemo po domače, da bi bili contenti.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Vrtovec.<br />
JERNEJ VRTOVEC (NSi)<br />
Glejte, vedno v vsakem primeru so plače lahko tudi dober motivator za dobro opravljeno delo in<br />
tisti, ki dobro svoje delo opravlja, je tudi prav, da je dobro plačan. No jaz tudi nisem za to, da<br />
plače pač dvignemo na račun gospodarstva in tako naprej, ampak na račun, se pravi davčna<br />
politika ima prihodkov v državnem proračunu, kar se pa tiče omenjenih pač, ki je bila prej<br />
diskusija, pa da ne bo ostalo z moje strani neodgovorjeno, lahko rečem le to, da če nekdo v<br />
državnih podjetjih dobro opravlja svoje naloge, kakovostno, je prav, da je za to tudi ustrezno<br />
41
TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 60:00<br />
17 / 17<br />
plačan, ne le on, vsi zaposleni v dotičnem podjetju in prvi odgovorni, če gre karkoli kaj narobe v<br />
tem podjetju, je zagotovo uprava in v enakem primeru je to bodisi v Slovenskem državnem<br />
holdingu ali pa v drugih državnih podjetjih.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Gospod Vatovec.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
Ja žal je ta odgovornost se redkokdaj izkazovala v preteklosti, se pa močno strinjam, če je<br />
odgovornost, potem je prav, da je tudi ustrezna, ustrezno nadomestilo. Se pa močno strinjam s<br />
kolegom Arčonom, pač ta debata bi morala poteka spoštljivo brez obkladanja z lažnivci, brez<br />
skakanja v besedo, če želimo prit do nekega konsenza. Tako, da tvite na stran, jaz predlagam,<br />
da spoštljivo komuniciramo, predvsem pa začet tam, kjer so največje potrebe v spodnjem delu<br />
plač in potem urejat seveda tudi vse ostalo.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
In tudi ideologijo umaknite vsi in začnite seveda s temi razvojnimi temami.<br />
ZVONKO ČERNAČ (SDS)<br />
Po letu dni rezultatov te vlade ni, denarnice ljudi so vedno tanjše, to priznava celo premier Golob<br />
sam ko pravi, da ne živi od plače, pač pa od prihrankov. Čas bi že bil, da se vlada neha ukvarjat<br />
z ukinjanjem muzeju in dnevov spomina in temami, ki ljudi delijo, pač pa začne sprejemati<br />
odločitve, ki bodo šle v prid ljudem in izboljšale njihov materialni status.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Tudi konstruktivnost opozicije, dobrodošla. Gospod Frangež.<br />
MATEVŽ FRANGEŽ (SD)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Naš razvojni fokus mora biti res na tistih temah, ki so pomembne zato, da popravimo sistem<br />
socialnega zavarovanja, zdravstva. Da vam odgovorim na vprašanje, kako se bomo preskrbeli z<br />
energijo jutrišnjega dne in kako bomo skozi te velike spremembe v katere vstopamo, spremenili<br />
našo ekonomijo v ekonomijo višje dodane vrednosti.<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica)<br />
Hvala lepa vsem skupaj za odgovore in za prihod v naš studio Tarče. Vam pa hvala, ker ste nas<br />
spremljali. Ostanite še naprej naši gledalci. V Tarči se spet vidimo prihodnji četrtek ob 20. uri. Na<br />
svidenje in srečno.<br />
42
POP TV, 24 ur zvečer - 22:22 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 14:00<br />
1 / 4<br />
Pahor poziva k umiritvi političnega ozračja<br />
POP TV, 18.5.<strong>2023</strong>, 24 UR ZVEČER, 22:22<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Dober večer. Si leta <strong>2023</strong> katerikoli politik lahko privošči, da mrtve izkorišča za dosego svojih političnih ciljev? Da je po<br />
ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je na dopisni seji sprejela vlada Roberta Goloba in reakciji<br />
Janeza Janše, da je s tem vladajoča koalicija napovedala novo državljansko vojno, sledili so tudi pozivi k oboroževanju<br />
na družbenih medijih, treba stopiti na zavoro, je jasno opozoril nekdanji predsednik države Borut Pahor, ki je med svojima<br />
predsedniškima mandatoma, v primerjavi z vsemi predsedniki države, doslej največ naredil za narodno spravo. Bosta<br />
predsednik vlade Robert Golob in prvak SDS-a Janez Janša spet ideološko razdelila Slovence, ki so bili vsaj glede<br />
osamosvojitve doslej enotni? Zakaj se je nekdanji predsednik Borut Pahor, ki je naš gost, odločil, da se v tej politično<br />
napetih situacij oglasi z zapisom, kjer ukinitve dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja označuje za neprimerno in<br />
nesprejemljivo ravnanje vlade premierja Goloba. Še prej pa poglejmo, kako je danes politično dogajanje med vladajočimi<br />
in opozicijsko SDS doseglo vrelišče. Maja Kos.<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
17. maj ukinjen dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Od petkove zamisli Socialdemokratov o odpravi<br />
nacionalnega dneva žrtev do realizacije v le štirih dneh in to z dopisno sejo, ko je na predvečer dneva spomina na Trgu<br />
republike potekala komemoracija. Odločitev vlade ni bila predhodno javno diskutirana in se za tak sklep ni oblikovala<br />
javna podpora, je danes na Facebooku zapisal nekdanji predsednik države, navajam: "Toda dejstvo, da je podobno<br />
ravnala tudi vlada premierja Janše pred letom dni, v nobenem smislu ne upravičuje tega neprimernega in<br />
nesprejemljivega ravnanja vlade premierja Goloba." Medtem se je na Twitterju že pričel spopad. Katalizator pa zapis<br />
prvaka SDS, da je neokomunistična vlada s tem zavrženim dejanjem napovedala novo državljansko vojno. Ne gre le za<br />
ideološke razlike in razgrete debate, je danes odgovorila pravosodna ministrica.<br />
DOMINIKA ŠVARC PIPAN (ministrica za pravosodje)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Vendar je to povsem nekaj drugega, kot pa dejansko začenjati z retoriko državljanske vojne in v tem kontekstu potem<br />
pozivati k nasilju. Naj dodam, da sem, da smo že včeraj naznanili, sum kaznivih dejanj v zvezi s temi twitti na pristojne<br />
organe in danes tudi uradno poslali naznanitev kaznivih dejanj v zvezi s tem okrožnemu državnemu tožilstvo.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS)<br />
Je ministrica vlade, ki je storila to zavržno dejanje, ovadila samo sede.<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
Sum kaznivega dejanja sovražnega govora, javnega spodbujanja k nasilju, pozivanja k oboroženem uporu in rušenja<br />
ustavne ureditve. Gre za twitte Janševega podpornika Tomaža Štiha s pozivanjem: "Oborožite se." Pa da kalašnikov<br />
stane manj kot 1.000 EUR in kako si lahko avtomatsko orožje kupite legalno ali ga potiho kupite na črnem trgu.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS)<br />
Pozivov k oboroževanju jaz nisem dajal. Zdaj verjamem pa, da se je marsikdo, bom rekel, te zlovešče poteze aktualne<br />
vlade, ki zelo spominja na čase, za katere smo mislim, da so za vedno minili, ustrašil, ne, in gre za pač samoobrambno<br />
reakcijo.<br />
BORUT SAJOVIC (Svoboda)<br />
Včeraj prižgan ogenj nestrpnosti, poziva k nasilju, se je razplamtel v požar. S tega mesta želim pomiriti državljanke in<br />
državljane. Ohranimo mirno glavo, dostojnost, razumevanje.<br />
JANEZ CIGLER KRALJ (podpredsednik NSi-ja)<br />
So zadeve pregrete in v tem kontekstu omenjati državljansko vojno, ni primerno. Gotovo pa je tista, ki je razvnela ta<br />
prepir, aktualna vlada.<br />
43
POP TV, 24 ur zvečer - 22:22 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 14:00<br />
2 / 4<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
Pozivanje k novim vojnam, ustvarjanje napetosti, netenje sovraštva in izkoriščanje zgodovinskih dogodkov, močno<br />
obsojajo, so sporočili iz kabineta premierja Goloba. Pozive k oboroževanju je obsodila tudi predsednica države Nataša<br />
Pirc Musar, ki pravi, da so zapisi Janeza Janše zelo nevarni. Prav njegovi vladi sedanja koalicija očita revanšizem, ko<br />
lansko spomlad sprejme sklep o razglasitvi 17. maja kot nacionalnega dneva spomina.<br />
MATEJ T. VATOVEC (Levica)<br />
To, da se takšen pomemben korak, brez razprave, enostransko in z zelo jasnim namenom revidirati zgodovino, sprejme<br />
čez noč, praktično ko nekaj tednov pred oblikovanjem nove vlade, je sporno.<br />
MATEJ T. VATOVEC (Levica)<br />
Je pa poleg predsednika Pahorja, povratno potezo Golobove vlade danes pokritizirala tudi mednarodna zveza sredinskih<br />
demokratov, ki jih gosti SDS. Da so zgroženi in šokirani zaradi odločitve vlade, so zapisali v sprejeto resolucijo.<br />
ANTONIO LÓPEZ-ISTÚRIZ WHITE (generalni sekretar CDI, španski evroposlanec)<br />
Menim, da bi si morala vlada premisliti. Žrtve komunizma si zaslužijo, da se jih spomnimo.<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
Da so žrtve komunističnega nasilja nesporno bile, glede tega ni dvoma, je poudaril tudi Pahor in dodal: "Po odločitvi vlade<br />
premierja Goloba zdaj spet ni nacionalnega dneva spomina nanje. To ni samo slabo in narobe, temveč je v luči drugih<br />
odločitev te vlade, ukinitev oziroma pridružitev muzeja osamosvojitve, zaskrbljujoče.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Gospod, predsednik kje smo mi zdaj?<br />
BORUT PAHOR (nekdanji predsednik države)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Glejte, v politiki so prepiri in prepiri. V slovenski politiki, tudi zaradi naše slavne in manj slavne preteklosti, pa so prepiri o<br />
tem zlasti zaskrbljujoči, ker za razliko od drugih, zelo globoko posežejo med ljudi, kapilarno in to se morajo politiki<br />
zavedati. Zato sem danes pravzaprav v tem mnenju izkoristil priložnost, da sem na koncu na nek način pozval k temu, da<br />
smo bolj zadržani in bolj modri, da se iz teh 30 let teh prepirov nekaj naučimo, kar smo vmes tudi bili sposobni to nekoliko<br />
bolj, se mi zdi, preudarno obravnavati. Zdaj pa se zdi, da se znova vrača retorika, ki je na nek način, če smem reči,<br />
zaskrbljujoča.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Ampak ravno to, ne, vi ste se v dveh mandatih izjemno trudili za to spravo, ne.<br />
BORUT PAHOR (nekdanji predsednik države)<br />
Za to se je treba vedno truditi.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Ampak zdaj se mi zdi, da v dveh dneh, ne, Slovenija ideološko spet na dveh bregovih, ne.<br />
BORUT PAHOR (nekdanji predsednik države)<br />
No, še vedno mislim, da je dovolj zgodaj, če bo prevladala modrost, preudarnost, odgovorno, zlasti politična, ne, da je<br />
seveda prav mogoče še vedno umiriti stvari in se morda o kakšni stvari pogovoriti. O nekaterih stvareh se tudi ne bomo<br />
nikoli strinjali. Dejstvo pa je, da so nekatere odločitve institucij povzročila zdaj nekaj nezaupanja, poglobile nezaupanje, ki<br />
je že bilo, in se bo zdaj treba zlasti potruditi, da bi do obnovitve tega zaupanja prišlo. In bi rad rekel, da se to splača<br />
storiti. Kajti...<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
...zakaj...<br />
BORUT PAHOR (nekdanji predsednik države)<br />
44
POP TV, 24 ur zvečer - 22:22 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 14:00<br />
3 / 4<br />
...sem in tja bo v teh polemikah zdaj eden, zdaj drugi imel za drobiž profita, političnega, ampak na koncu bomo vsi žrtve,<br />
ker se bo splošno razpoloženje med ljudmi spremenilo na slabše in bo ohromilo sposobnost naše nacije, da se ukvarja s<br />
problemi, ki vendarle ljudi najbolj tarejo.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Ampak zakaj je bila za vas odločitev Golobove vlade o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega režima<br />
nesprejemljiva? Pomenljivo je, ne, da se je zgodila na tisti večer, ko so se že spominjali na Trgu republike teh žrtev.<br />
BORUT PAHOR (nekdanji predsednik države)<br />
No, to je en vidik, ampak še važnejši je ta, če bi recimo v Nemčiji ukinili dan spomina na žrtve holokavsta, kakšen bi bil<br />
odmev v Nemčiji in v mednarodni skupnosti? Žrtve komunizma so vendarle v Sloveniji bile in do zdaj niso bile na nek<br />
način spominjanje z dnevom spomina. V mojem mnenju danes, ki sem ga dal, sem tudi malček pokritiziral odločitev<br />
Janše vlada pred letom dni, ko je v času, ko ni več imela polnih pooblastil, sprejela to odločitve in sem tudi rekel, da zato<br />
takrat jaz izjemoma nisem naredil nobenega dogodka, dal nobene izjave. Vendar pa sem to sprejel z odobravanjem. Ta<br />
odločitev, da se zdaj zarad tega ukine, pa se mi zdi, da ima širše konsekvence, lahko tudi malček mednarodne in res ni<br />
potrebno, da Slovenija zdaj zapluje v te diskusije, zlasti zato, ker se je v zadnjem času nabralo nekaj odločitev: od<br />
pridružitve oziroma ureditve muzeja, preko, kot bi kdo lahko pripisal to vladi ali pa vsaj ministrici, recimo na nek način<br />
spominjanja ustanovitev komunistične partije, pa zdaj do ukinitve dneva spomina na žrtve fašizma. Morate vedeti, da...<br />
Žrtve komunizma. Morate vedeti, da se Slovenija primerno spominja žrtev fašizma in nacizma. Do zdaj pa mi, kljub temu,<br />
da obsojamo 3 totalitarizme, nismo imeli dneva spomina na žrtve komunizma, ki so v Sloveniji nesporno bile. Zato smo<br />
23. avgust, to je evropski dan spomina na žrtve treh totalitarizmov, v Sloveniji obeleževali bolj ali manj kot na žrtve<br />
komunizma, čeprav bistvo tega dneva spomina, 23. avgusta, je, da se spominjamo vseh totalitarizmov in da zato<br />
potrdimo našo vero v tradicijo. Zdaj pa... V demokracijo. Zdaj pa se mi zdi, da, naj sklenem, se je treba malček zadržati,<br />
vrniti nazaj, reči: "Glejte, mi smo imeli vendarle v zadnjih 15 letih glede te polpretekle zgodovine tudi dobre izkušnje. Smo<br />
marsikaj naredili. Popravili krivice. Imamo tudi spomeniki, ki nas opominja, da se take tragedije ne zgodijo več." In če<br />
bodo vsi pri sebi ravnali tako, se mi zdi, da lahko vendarle stvari še vedno postavimo...<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
...ampak v tem trenutku padajo težke besede, ne, gospod predsednik, ne. Janez Janša pravi, da je predsednik vlade<br />
Golob s to potezo napovedal novo državljansko vojno ter zloveščo, da je to zlovešča napoved aktualnega režima, da je<br />
pripravljen spet polniti jame in rudniške jaške z drugače mislečimi. Se vam zdi takšna Janševa retorika primeren odziv?<br />
BORUT PAHOR (nekdanji predsednik države)<br />
Ne, ne zdi se mi, zato sem tudi na koncu mnenje napisal, da to razpoloženje, če se bo nadaljevalo, bo zlasti v politiki<br />
stopnjevalo zelo surovo retoriko in ta retorika je surova. Jaz ne bom rekel, da je Janša pozval k državljanski vojni, da je<br />
pozval k oboroževanju. Kdo bo lahko tudi tako prebral. Ampak bi moral v tej razgreti situaciji, se mi zdi tudi kot vodja<br />
opozicije, zelo skrbno izbirati besede, če ne bi želel znova in dodatno podžigati situacijo. Še enkrat naj rečem. Sem in tja<br />
bo zdaj eden, zdaj drugimi imel nek droben političen drobiž, ampak na koncu bomo vsi žrtve. Zdaj pa še je čas, da se<br />
vsega tega zavemo in da poskušamo malček umiriti stvari.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Ampak ministrica za pravosodje, ne, saj te slišali, ne, Dominika Švarc Pipan...<br />
BORUT PAHOR (nekdanji predsednik države)<br />
...to ne pripomore veliko.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Ja, iz kvote SD-ja, ne, ki je v petek predstavila to pobudo za ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega režima, ne,<br />
je Janšo kazensko ovadila zaradi suma več kaznivih dejanj, med drugim javnega spodbujanja nasilja ter pozivanje k<br />
oboroženem odporu in rušenju ustavne ureditve. Podpirate to potezo?<br />
BORUT PAHOR (nekdanji predsednik države)<br />
Jaz, kot rečeno, Janševih izjav, ki so pospremile odločitev vlade, ne podpiram. Se mi zdijo pretirane. Prav tako pa moram<br />
reči, da je ta odločitev pravzaprav ministrica za pravosodje, da ona naznani sum kaznivega dejanja, se mi zdi<br />
nesorazmeren ukrep. Glejte, mi moramo braniti na koncu tudi svobodo govora. Kot rečeno, se s stališči tudi lahko<br />
45
POP TV, 24 ur zvečer - 22:22 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 14:00<br />
4 / 4<br />
nestrinjamo, lahko jim tudi zelo nasprotujemo. In v tem primeru Janševih izjav temu nasprotujem. Moramo pa zelo paziti,<br />
da vendarle ohranimo nek prostor svobode, v katerem se bomo vsi lahko izrekli. In če bomo privrženi tej svobodi, hkrati<br />
pa pazili na dostojanstvo drugega, bomo lahko to svobodo tudi obdržali.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Zanima me še vaš komentar, ne, obrazložitve vlada Roberta Goloba, ki je dejala, da je ukinila dan spomina na žrtve<br />
komunističnega režima s tem, ker jo je sprejela prejšnja vlada Janeza Janšo v izdihljajih, ne, in da tudi ona ni opravila<br />
nobene javne razprave.<br />
BORUT PAHOR (nekdanji predsednik države)<br />
Tako. Tudi v mojem mnenju to sam poudarim. To je vlada Janeza Janše sprejela, ko ni imela več polnih pooblastil, po<br />
parlamentarnih volitvah sredi maja. Tudi jaz kot predsednik republike takrat nisem bil obveščen, nisem bil primerno, se mi<br />
zdi, konzultiran. Pogrešal sem to, pravim v mnenju, neko širšo razpravo. Ker, a veste, ko vi greste z dnevi spomina na<br />
tako občutljive stvari, mora vladati, če ne že družbeni konsenz, pa vsaj zelo široka podpora, da to lahko storite. Vi morate<br />
na nek način javnost pripraviti, da bo razumela to, kar želite s tem dnevom spomina doseči, zato, da bo tudi se primerno<br />
vedla takrat in ob tem dnevu spomina. In ker se je takrat zdelo, da je bilo to na hitro narejeno, tudi ni bilo tako dobro<br />
sprejeto, kot bi moralo biti, ker kot sem dejal, jaz sicer to odločitev vlade, da imamo dan spomina na žrtve komunizma,<br />
odobravam. Način ni bil najboljši. Ampak to pa ne opravičuje odločitve Golobove vlade, da ta dan spomina ukine. Ker če<br />
abstrahiramo vse ostalo. Kaj smo zdaj dosegli? Muzej osamosvojitve se pridružuje, nekdo bi rekel nekoliko površno in ne<br />
prav, se ukinja. Nekdo obiskuje ustanovne, torej se spominja ustanovni seji neke politične stranke, ki je, kot je kasneje,<br />
zlasti v zadnjih 30 letih, zgodovinska znanost dokazala, res imela veliko odgovornost za, tudi za žrtve komunističnega<br />
nasilja. Ukinja se dan spomina žrtve komunizma. Vse to daje tistim, ki želijo pogrevati to, ne, zares zelo veliko priložnosti,<br />
da to delajo tudi na surov način in se mi to ne zdi prav. Gremo korak nazaj. Slovenci smo z nekaterimi koraki pri spravi pri<br />
mnogih narodih, zlasti v centralni in vzhodni Evropi, poželi občudovanje, ker smo bili zreli, da smo to naredili. Niso uspeli<br />
tega narediti vsi. Nekateri pravijo: "To nas še čaka." Zdaj pa res ni treba, da gremo en korak nazaj. Pojdimo en korak<br />
naprej.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Najlepša hvala, da ste bili naš gost.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
BORUT PAHOR (nekdanji predsednik države)<br />
Hvala.<br />
46
Kanal A, Svet - 18:27 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Tom potuje, otroke obiskuje<br />
KANAL A, 18. 05. <strong>2023</strong>, SVET, 18:27<br />
SUZANA PERMAN (voditeljica)<br />
Vsak peti otrok poroča o težavah z vrstniki, vsak peti o težavah v družini. Vsak osmi pa ima že psihične težave. Ja, to so<br />
zaskrbljujoči podatki, ki jih je med slovenskimi osnovnošolci zbrala Zveza prijateljev mladine. Kako bomo vzgojili<br />
generacije, ki bodo oblikovale drugačno družbo, sočutno in strpno? Ključ je pogovor in prav pogovor otrokom in<br />
mladostnikom v stiski ponuja Tom telefon, ki s posebnim projektom potujočega nahrbtnika po šolah ozavešča o nenasilni<br />
komunikaciji in medvrstniškem nasilju. zala Fidler.<br />
ZALA FIDLER (novinarka)<br />
Zgodbe, ki jih prejmejo skozi klice na Tom telefon za otroke, vsakič znova pretresajo, razlaga strokovna delavka.<br />
SANDRA MURK (Zveza prijateljev mladine Slovenije)<br />
En tak primer recimo, da jo punce zmerjajo, pišejo žaljive komentarje na spletu. Tako, da punca potem ne želi naslednji<br />
dan v šolo. Se ji ta stiska začenja čedalje bolj odražati na duševnem zdravju. To so zelo pogosti primeri.<br />
ZALA FIDLER (novinarka)<br />
Prav na takšno nasilje opozarja potujoči nahrbtniki, ki potuje po osnovnih šolah v vseh dvanajstih slovenskih regijah.<br />
SANDRA MURK (Zveza prijateljev mladine Slovenije)<br />
Vsaka šola, ki se vključi, gostuje ta nahrbtnik 14 dni in v tem času v razredih od 4. do 9. razreda izvede delavnico o<br />
pomenu pogovora in o Tom telefonu.<br />
ZALA FIDLER (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Otroci v zvezek zapišejo svoje misli o nasilnem vedenju in o tem, kako pomembna je pravilna komunikacija. Na koncu pa<br />
lahko na listek anonimno napišejo tudi svoje strahove, dvome in vprašanja.<br />
SANDRA MURK (Zveza prijateljev mladine Slovenije)<br />
Vsak peti osnovnošolec, ki je sodeloval v tej akciji, poroča o težavah z vrstniki. Vsak peti o težavah v družini in vsak osmi<br />
je poročal o težavah na področju duševnega zdravja.<br />
ZALA FIDLER (novinarka)<br />
Je pa projekt otroke spodbudil in opogumil.<br />
SANDRA MURK (Zveza prijateljev mladine Slovenije)<br />
So nekateri prvič poklicali oziroma kontaktirali Tom telefon in poiskali pomoč za svojo stisko.<br />
ZALA FIDLER (novinarka)<br />
Aktivno so se na medvrstniško nasilje v šolah odzvali tudi v poslanski skupini Nova Slovenija.<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
Pogovorov in akcijskih načrtov je bilo dovolj. Potrebne so spremembe zakonodaje, ki bodo učiteljem, vzgojiteljem in<br />
ravnateljem omogočile učinkovito ukrepanje v primeru odklonskega vedenje otrok ter medvrstniškega nasilja.<br />
ZALA FIDLER (novinarka)<br />
Zato bodo na jutrišnji seji predstavili šest predlogov. Glavni je, da se učiteljem povrne avtonomija v šolskem prostoru.<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
Šolska inšpekcija se mora postaviti na stran strokovne avtonomije in pedagoške avtoritete učiteljev.<br />
47
Kanal A, Svet - 18:27 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
ZALA FIDLER (novinarka)<br />
Med drugim pa apelirajo tako na šolsko kot pravosodno ministrstvo, da se spletno nasilje in nadlegovanje uvrsti med<br />
kazniva dejanja.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
48
TV Slovenija 1, Dnevnik - <strong>19</strong>:04 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
1 / 2<br />
Janšev zapis dviga prah<br />
TV SLOVENIJA 1, 18.05.<strong>2023</strong>, DNEVNIK, <strong>19</strong>:04<br />
SAŠA KRAJNC (voditelj)<br />
Taki zapisi so nedopustni, nevarni, sovražni. To je le nekaj ogorčenih odzivov na zapis predsednika SDS-a Janeza Janše<br />
na družbenih omrežjih. Vladno ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je Janša označil za napoved<br />
državljanske vojne. Ob njegovem zapisu so se zvrstili tudi pozivi drugih, k oboroževanju. Ostro se je odzvala predsednica<br />
države, prav tako koalicijske stranke pravosodno ministrstvo pa je zaradi zapisanega naznanilo sum kaznivih dejanj.<br />
NEJC KREVS (novinar)<br />
To je zapis vodje opozicije Janeza Janše, ki je nastal v odgovor na aktualni vladni preklic sklepa o razglasitvi<br />
nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Janša odločitev vlade vidi kot napoved nove državljanske<br />
vojne in rehabilitacijo komunističnih zločinov. Koalicija je nad zapisom ogorčena.<br />
BORUT SAJOVIC (Gibanje Svoboda)<br />
Taki pozivi degradirajo tudi našo zmago v drugi svetovni vojni.<br />
JANI PREDNIK (SD)<br />
V bistvu se je sovražni govor skozi zadnja vrata priplazil v naša vsakdanja življenja.<br />
NEJC KREVS (novinar)<br />
Janša pa je pojasnil, tako kot je v tvitu zapisal, da je že dr. France Bučar dejal, da se končala državljanska vojna v<br />
Sloveniji, ko se je vzpostavila večstrankarska skupščina in ko se odstrani kip Josipa Broza.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS-a)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Danes vlada vrača kipe tega istega diktatorja na javna mesta in ukinja dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.<br />
Torej kaj lahko rečemo drugega kot to, da ta vlada v Slovenijo vrača duh državljanske vojne.<br />
MATEJ TAŠNER VATOVEC (Levica)<br />
Še enkrat, pač odprava nekih takšnih odločitev je po naši oceni popolnoma legitimna. Zgodila se je čez noč, ker je, to ste<br />
verjetno vsi videli, so se že zbirali na Trgu republike in pač zelo enostransko in pristransko točno določena politična<br />
stranka razlagala in definirala dogodke, ki so se dogajali.<br />
JANEZ CIGLER KRALJ (NSi)<br />
Menimo, da bi morale vse politične stranke stopiti korak nazaj.<br />
NEJC KREVS (novinar)<br />
Po Janševem tvitu so prišli tudi pozivi k oboroževanju.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS-a)<br />
Pozivov k oboroževanju jaz nisem dajal. Zdaj verjamem pa, da si je marsikdo bom rekel te zlovešče poteze aktualne<br />
vlade ustrašil.<br />
NEJC KREVS (novinar)<br />
Pravosodno ministrstvo je zaradi Janševega in ostalih zapisov naznanilo sume kaznivih dejanj na pristojne organe.<br />
DOMINIKA ŠVARC PIPAN (ministrica za pravosodje)<br />
Smo danes tudi uradno poslali naznanitev kaznivih dejanj v zvezi s tem okrožnemu državnemu tožilstvu. Gre pa za sum<br />
kaznivega dejanja javnega spodbujanja k nasilju in po drugi strani gre za sume kaznivih dejanj pozivanja k oboroženemu<br />
uporu.<br />
49
TV Slovenija 1, Dnevnik - <strong>19</strong>:04 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
2 / 2<br />
NEJC KREVS (novinar)<br />
Na dogajanje se odzvala tudi predsednica republike, ki je sporočila, da so tovrstne izjave zelo nevarne, ker spodbujajo<br />
nestrpnost in sovraštvo, zato jih obsoja.<br />
SAŠA KRAJNC (voditelj)<br />
Tudi o tej temi v nocojšnji Tarči. Erika Žnidaršič, koga ste povabili v studio in o čem še boste govorili?<br />
ERIKA ŽNIDARŠIČ (novinarka)<br />
Ja v studio prihajajo politiki, ti so se zadnje dni bolj kot s prihodnostjo ukvarjali, oziroma se ukvarjajo s preteklostjo.<br />
Govorili bomo tudi o drugih aktualnih temah, umiku dviga plač vodilnim v SDH-ju, do katerega je prišlo po ostrih odzivih v<br />
koalicijskih vrstah, pa tudi o kadrovski, politični in pravni vojni za RTV. Začnemo ob 20. uri.<br />
SAŠA KRAJNC (voditelj)<br />
Ne bomo zamudili. Hvala lepa.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
50
Planet TV, Planet 18 - 18:10 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
1 / 2<br />
Mednarodna konferenca Zveze sredinskih<br />
demokratov na Bledu<br />
PLANET TV, 18.05.<strong>2023</strong>, PLANET 18, 18.10<br />
MIRAN TIŠIČ (voditelj)<br />
Na mednarodni konferenci Zveze sredinskih demokratov na Bledu je ob Ukrajini še največ pozornosti pritegnilo trenutno<br />
dogajanje v Sloveniji. Kot opozarjajo demokracija ni ogrožena le v Afriki in Južni Ameriki, temveč tudi v osrčju Evrope. Pri<br />
tem so izpostavili torkovo odločitev vlade Roberta Goloba o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega režima. Kot<br />
opozarjajo je zločine komunizma priznala celo Evropska unija. Tudi zato naj bi se v eni izmed resolucij konference<br />
opredelili do dogajanj na slovenskih tleh. Vitomir Petrović.<br />
VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />
Na Bledu so se na konferenci mednarodne Zveze sredinskih demokratov zbrali predstavniki strank iz več kot 70-tih<br />
držav. Kljub pregledu stanja demokracije po svetu je precej pozornosti povzročilo kar dogajanje na tlu domačina.<br />
Natančneje vladna odločitev o odpravi dneva spomina na žrtve komunističnega režima.<br />
ANTONIO LÓPEZ-ISTÚRIZ WHITE (generalni sekretar CDI, španski evroposlanec)<br />
Vi skušate korak za korakom spreminjati zgodovino. To je izjemno zaskrbljujoče. Tako se je delalo v nekih drugih časih.<br />
Ne danes, v Evropi in Sloveniji leta <strong>2023</strong>. Vas moramo spomniti, da je Evropska komisija sprejela resolucijo glede<br />
zločinov, ki so se zgodili v komunizmu. Nacizmu in komunizmu.<br />
VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />
Predsednik SDS Janez Janša ob tem obrne kolo časa leta v <strong>19</strong>90, ko predsednik France Bučar na prvi večstrankarski<br />
skupščini Slovenije postavi temelje za oceno državljanske vojne, ki jo je Janša omenjal že včeraj.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS, podpredsednik CDI)<br />
Zdaj del tega časa je bil oborožen spopad, del tega časa so bile množične morije, ki so napolnile več kot 700 nekdaj<br />
prikritih morišč po Sloveniji, ki se še vedno odkrivajo. Del tega časa pa je bila politična in sodna represija. Vse to je dr.<br />
Bučar označil za državljansko vojno.<br />
VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />
Skoraj istočasno pa v Ljubljani ministrica Dominika Švarc Pipan razkrije, da so Janšo zaradi tvita iz pravosodnega<br />
ministrstva, prijavili na tožilstvo.<br />
DOMINIKA ŠVARC PIPAN (ministrica za pravosodje)<br />
In sicer gre za naznanitev različnih kaznivih dejanj. Po eni strani po 297. členu, torej domače pri nas razumljeno kot<br />
kaznivo dejanje sovražnega govora, gre pa za kaznivo dejanje oziroma za sum kaznivega dejanja spodbujanja nasilja, k<br />
nasilju, javnega spodbujanja k nasilju in po drugi strani gre za sume kaznivih dejanj pozivanja k oboroženemu uporu in pa<br />
rušenju ustavne ureditve.<br />
VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />
Glede spora, ki je razklal Slovenijo, se je odzval tudi nekdanji predsednik države Borut Pahor. Pritrdil je vladnemu<br />
argumentu, da pred izbiro datuma ni bila opravljena javna razprava, a istočasno izpostavil, da žrtve komunističnega<br />
nasilja so nesporno bile, glede tega ni dvoma. Po odločitvi vlade premierja Goloba zdaj spet ni nacionalnega dneva<br />
spomina nanje. To ni samo slabo in narobe, temveč je v luči drugih odločitev te vlade, pri tem omeni ukinitev oziroma<br />
pridružitev muzeja osamosvojitve, zaskrbljujoče. Temu pritrdijo tudi v Novi Sloveniji, čeprav so še pred časom dejali, da<br />
bodo s trenutno vlado skušali iskati mirno pot v prihodnost Slovenije.<br />
JANEZ CIGLER KRALJ (NSi)<br />
51
Planet TV, Planet 18 - 18:10 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
2 / 2<br />
Menimo, da delajo napačne poteze, menimo, da nimajo po enem letu nobenega rezultata, ki bi ga pokazali, torej<br />
namesto napovedanih reform, imamo samo časovnice, namesto pomiritve situacije, imamo takšno lahko rečemo<br />
eskalacijo in razvnemanje političnih in siceršnjih čustev ljudi, namesto združevanja ljudi imamo razkole.<br />
VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />
Z zgodovino se je treba soočiti, pa Viktor Orban.<br />
VIKTOR ORBÁN (madžarski predsednik vlade)<br />
Nikoli nismo sprejeli prikaza zgodovine, s katero se nam komunisti in socialisti prikazovali svoje lastno delovanje. S<br />
katero so skušali popraviti mnenje o sebi. Takšnega odnosa nismo nikoli sprejeli. Ampak to je madžarska vizija in nikakor<br />
se ne želim vpletati v vaše zadeve.<br />
VITOMIR PETROVIĆ (novinar)<br />
Sicer pa so na današnjem kongresu razklani tudi glede načina reševanja situacije v Ukrajini. Medtem ko nekateri<br />
zagovarjajo bitko do ukrajinske zmage, druge članice predlagajo reševanje krize skozi mirovne pregovore.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
52
Planet TV, Planet 18 - 18:18 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 05:00<br />
1 / 2<br />
Je poklic učitelja čedalje bolj razvrednoten?<br />
PLANET TV, 18.05.<strong>2023</strong>, PLANET 18, 18.18<br />
MIRAN TIŠIČ (voditelj)<br />
Je poklic učitelja čedalje bolj razvrednoten? Znašli smo se v času v katerem se zdi, da skoraj da ni stvari, ki bi jo učitelji<br />
naredili mirne vesti, saj se na eni strani bojijo staršev, na drugi inšpekcije, na tretji pa ravnateljev. Pripombe tudi<br />
neupravičene na njihovo delo dežujejo z vseh strani. Dejstvo je, da je vzgoja na vseh nivojih odpovedala, opozarja<br />
strokovnjak na področju vzgoje Sebastjan Kristovič. Specialni pedagog Marko Juhant pa, čas je, da se nehamo iti<br />
preventivo in da postavimo sistem, ki bo primerno obravnaval in kaznoval otroke, da ti ne bodo posegali po tako<br />
radikalnih dejanjih kot je nasilje. Denis Malačič.<br />
DENIS MALAČIČ (novinar)<br />
Nasilni otroci in mladostniki so realnost naše družbe. Od medvrstniškega nasilja, obnašanja, ki ne sodi ne v šolske klopi,<br />
niti kam drugam, pa vse do nespoštljivega odnosa do učiteljev. Vsak peti otrok poroča o težavah z vrstniki. Zaskrbljujoči<br />
trend nakazuje, da je medvrstniškega nasilja veliko in si pred tem problemom ne smemo zatiskati oči.<br />
IZR. PROF. DR. SEBASTJAN KRISTOVIČ (strokovnjak na področju vzgoje)<br />
11. MAJ <strong>2023</strong>: Da so otroci, ki so produkt vzgojno izobraževalnega sistema, ki so produkt vzgoje doma in ki so produkt<br />
žal družbenih omrežij in zaslonov. Mi imamo pravzaprav celotne generacije zasvojene z zasloni. Empatije, sočutenja se<br />
pa ne moreš naučiti z drsanjem s prstom po zaslonu, ampak v živi interakciji.<br />
DENIS MALAČIČ (novinar)<br />
Kje se je zalomilo? Razlika je predvsem v tem, da ni osnove, ki smo jo v preteklosti otroci prinašali od doma. Današnjim<br />
staršem je za obnašanje njihovih otrok manj mar, pri čemer je potrebno do pike natančno paziti, da jim ne bo kršena<br />
kakšna pravica.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
MARKO JUHANT (specialni pedagog)<br />
Učitelj nima pooblastil, to je problem. Pooblastil nima odkar je bila večina vzgoje izgnana iz šole in od takrat naprej so<br />
tudi starši vstopali v šolo in imajo bistveno močnejšo vlogo, ker se pa počutijo prešibki, pa pač si pomagajo s pravniki. No<br />
in tako smo prišli do koder smo prišli.<br />
DENIS MALAČIČ (novinar)<br />
Ker otroci in najstniki za svoje neprimerna dejanja ne odgovarjajo, vedno se namreč najde zagovornik njihovih pravic,<br />
lahko pričakujemo, da se bodo podobna dejanja vrstila, zaradi česar po beograjski tragediji, Juhant pozdravlja večjo<br />
prisotnost policije v šolah.<br />
MARKO JUHANT (specialni pedagog)<br />
In bi bilo treba peljat tudi še naprej resno. Policija začne, odpelje, naprej pa center za socialno delo. Če ti ne zna svojega<br />
otroka vzgajat, ga bomo mi.<br />
DENIS MALAČIČ (novinar)<br />
Otrokom je treba pomagati, da bodo znali uravnavati svoja čustva, stres, negativna občutja, saj se bodo le tako znali na<br />
ustrezen način soočiti z določenimi negativnimi izkušnjami v življenju. V preteklosti pa:<br />
MARKO JUHANT (specialni pedagog)<br />
So starši poskrbeli, da smo otroci prišli v šolo z enimi takimi kljukicami na katere so še učitelji potem lahko obesili svoje<br />
vzgojne zahteve. Danes pa otroci pridejo gladki, nimaš kam obesit, ni tega, ni osnove in če se potrudiš in sam želiš nekaj<br />
takega oblikovat, se hitro zgodi, da se pritožijo ali starši ali otroci sami ali pa celo kdo od stroke, češ kaj se pa ti zdaj greš.<br />
DENIS MALAČIČ (novinar)<br />
53
Planet TV, Planet 18 - 18:18 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 05:00<br />
2 / 2<br />
K takojšnji pripravi sprememb zakonodaje, ki bodo učiteljem vrnili strokovno avtonomijo in pedagoško avtoriteto, so<br />
danes pozvali v opozicijski NSi.<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
Če se ne ukrepa takoj, je samo vprašanje, kdaj se bo na kateri izmed naših osnovnih šol ali srednjih šol zgodil primer<br />
medvrstniškega nasilja, ki se bo končal tragično. Prepričana sem, da si slovenska družba tega ne želi.<br />
DENIS MALAČIČ (novinar)<br />
V NSi vladi predlagajo šest točk za spremembo zakonodaje. Od spremembe predpisov, s katerimi se v šolskem okolju<br />
okrepi odgovornost staršev za ravnanja njihovih otrok, do spremembe predpisov, s katerimi bi bilo mogoče začasno<br />
umakniti nasilne otroke iz razreda oziroma šole ter jih vključiti v začasno obravnavo usposobljeni ekipi strokovnjakov.<br />
Pravosodnemu ministrstvu bi ob tem naložili, da preuči nedavno pobudo za uvrstitev spletnega ustrahovanja med<br />
kazniva dejanja, kot so to že storili v nekaterih evropskih državah.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
54
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:24 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 01:00<br />
1 / 1<br />
Odziv ministrstva na nasilje neustrezen in<br />
nezadosten<br />
RADIO OGNJIŠČE, 18.05.<strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:24<br />
MATEJA FELTRIN NOVLJAN (voditeljica)<br />
Že mesec dni je minilo od nasilnega dogodka mladih deklet v nakupovalnem središču v Celju, konkretnega odziva<br />
pristojnih pa ni. Nad medlim odzivom ministrstva za izobraževanje Darja Felde so razočarani v Novi Sloveniji in ga<br />
ocenjujejo kot neustreznega in nezadostnega.<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
Ministrstvo je povsem preslišalo vedno glasnejša opozorila učiteljev in ravnateljev, da brez sprememb zakonodaje<br />
medvrstniškega nasilja ne bodo zmogli obvladati. V Novi Sloveniji ministra za vzgojo in izobraževanje pozivamo k<br />
takojšnji pripravi sprememb zakonodaje, ki bodo učiteljem vrnili strokovno avtonomijo in pedagoško avtoriteto, predvsem<br />
pa, da bodo šolam dale ustrezno zakonsko podlago za učinkovito reševanje težavnih primerov medvrstniškega nasilja in<br />
odklonskega vedenja. Ravnatelji in učitelji potrebujejo več pooblastil za ukrepanje in poudarjeno strokovno avtonomijo,<br />
da se lahko samostojno odločijo o izbiri vzgojnih ukrepov, ki so v največjo dolgoročno korist otrok.<br />
MATEJA FELTRIN NOVLJAN (voditeljica)<br />
Je povedala poslanka Iva Dimic. Vladi oziroma pravosodnemu ministrstvu pa bi v NSi tudi naložili, da preuči nedavno<br />
pobudo za uvrstitev spletnega ustrahovanja med kazniva dejanja, kot so to že storili v nekaterih evropskih državah.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
55
Demokracija 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 5<br />
Površina: 244 cm 2 1 / 1<br />
Površina: 244 cm 2 56<br />
z Janez Janša © @JJansaSDS 46m<br />
■<br />
* mm v bistvu je PV ©vlad, RS Golob vnaprej javno napovedal, da se bodo<br />
@RTV_Slovenija lotili na nelegalen, torej na nezakonit način. Po današnji<br />
potrditvi teh besed s sklicem MVK je to vsem dovolj za ustavno obtožbo, če<br />
bodo predlagani sklepi dejansko sprejeti.<br />
Davorin Kopše © @DKopse ■ 2h<br />
v NSi imajo dovolj. Končno bodo dali podpise za ustanovitev preiskovalke o<br />
poslih Goloba in Gen-i na Balkanu.<br />
Brez zadržkov bodo podprli tudi preiskovalko o političnem sodelovanju<br />
svobodnjakov z Jankovičem pri gradnji kriminalnega kanala CO in zlorabah<br />
služb ter institucij.<br />
Matej Tonin @MatejTonin •<br />
2h<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ker se RTV ni dala depolitiziratiTM na "civilen in legalen način", je PV<br />
Golob napovedal, da bodo to storili tako, kot znajo.<br />
Na koncu nam bo očitno sodišče EU moralo povedati, da se takšna<br />
#Svoboda imenuje diktatura ... twitter.com/bojanpozar/sta...<br />
J5 Nejc Brence © @BrenceNejc ■2h<br />
9 Še najbolj operativno ministrstvo v Golobovi vladi je ©Mpravosodje.<br />
Petkovim razbijačem vračajo plačane globe, Jankovič ter ostali prvorazredni<br />
pa ostajajo 100 % zaščiteni. Boljše ministrice si globoka država ne bi mogla<br />
zaželeti.
Demokracija 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.372 cm 2 1 / 3<br />
Površina: 1.372 cm 2 57<br />
Gašper Blažič | Ga STA/Nebojša Tejič, bor Slana, Boštjan Podlogar, Katja Kodba; Matic Stojs Lomovšek<br />
Kučanov čarovniški<br />
trik in Golobova<br />
javna »spoved«<br />
cijske levice že nekaj časa prevladuje preyHn<br />
Prvi predsednik republike Milan Kučan se je v govoru na<br />
slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike zavzel za<br />
postavitev spomenika osamosvojitve na Trgu republike v<br />
Ljubljani. Spomenik bi bil po njegovih besedah vodilo ter bi<br />
nas kot narod povezoval in opogumljal za uspešno spoprijemanje<br />
s prihodnjimi izzivi, je 5. maja poročala STA.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
vo, ki predvideva prenovljen socializem<br />
Tak spomenik bi svoje mesto updar<br />
s to razliko, da gre za razširjeno izja- »ajatola« dejansko ubil dve muhi na en<br />
\\ravičeno imel na osrednjem trgu in prenovljeno Jugoslavijo. Povedano drugače:<br />
Kučan je premierju Robertu Golobu<br />
našega glavnega mesta, na Trgu<br />
''<br />
republike, na katerem so se odvijala prišel povedat, da tokrat ni prišel »streljat<br />
mnoga osamosvojitvena dejanja,« je tedaj<br />
kozlov«, pač pa je vlada pri ukinjanju Mu-<br />
pojasnil zadnji šef CK ZKS in dodal: zeja slovenske osamosvojitve in s Čebi-<br />
»Na tem zgodovinsko simbolnem kraju nami nekoliko pretiravala in da bo treba<br />
zdaj stoji spomenik, posvečen nekemu najti novo rešitev, ki bo zadovoljila javnost,<br />
drugemu pomembnemu času naše zgodovine,<br />
vzela veter iz (javnomnenjskih) jader<br />
ki na žalost še zmeraj deli naš opozicije, s tem pa zavarovala sedanjo<br />
narod.« Ob tem je še pristavil, da muzej,<br />
vlado in »pridobitve revolucije« pred mo-<br />
kakršenkoli že, »ne more opravljati rebitnim civilnim odporom.<br />
funkcije spomenika«. Šele kakšen teden Vlada je je tako morala zaradi vtisa, ki<br />
kasneje pa so nekateri režimski mediji je nastal, potem ko je likvidirala komaj<br />
popravljali menda napačno interpretacijo<br />
dobro ustanovljen Muzej slovenske osanik<br />
Kučanovih besed, češ da bi spomemosvojitve,<br />
reagirati z navidez simpatič-<br />
osamosvojitve nadomestil sedaj stoječi<br />
no pobudo, da slovenska prestolnica<br />
spomenik revolucije.<br />
končno dobi ne samo spomenik osamono<br />
svojitve, ampak celo trg s tem imenom.<br />
Golobova »spoved« pri Kučanu Temu pa je v Mladini že oporekal Kučanov<br />
Da Kučan s svojo pobudo misli resno, dvorni zgodovinar Božo Repe: »V posamičnih,<br />
seje pokazalo le nekaj dni po tistem, ko<br />
tudi levoliberalnih skupinah raz-<br />
je na dan prišla njegova pobuda. Ob praznovanju<br />
pravljajo o podpisovanju pobud, da bi sposkem<br />
dneva Ljubljane na Ljubljanmenik<br />
revolucije prenesli v muzej, in celo,<br />
gradu sta namreč Kučan in Golob da bi nekdanji Trg revolucije, sedanji Trg<br />
pozirala kameram in fotografom ter uprizorila<br />
Republike preimenovali v Trg osamosvo-<br />
nekakšno dveminutno »spoved«, jitve. Pri preimenovanju bi torej definici-<br />
njen rezultat pa naj bi bil, da Golobova jo temeljnih vrednost in državljanskih<br />
vlada prevzema Kučanovo pobudo in bo pravic, kijih predpostavlja republika od<br />
začela delati na tem, da se na Trgu republike<br />
francoske revolucije naprej, zamenjali z<br />
postavi spomenik osamosvojitvi, ki nacionalno osamosvojitvijo, ki bi bila po<br />
bi moral tam pravzaprav že zdavnaj stati. novem nad republiko; narod torej nad<br />
A očitno bo spomenik revoluciji tam ostal<br />
še naprej, kar dejansko pomeni, da bo<br />
državo in državljanstvom.«<br />
vlada ravnala v duhu Temeljne listine iz Kako je »ajatola« razjezil Levico<br />
junija <strong>19</strong>89. Spomnimo: šlo je za javno In dejansko je treba priznati, daje Kučanova<br />
izjavo, ki jo je po Majniški deklaraciji (8.<br />
ideja genialna z vidika koristi po-<br />
maja <strong>19</strong>89) lansirala režimska SZDL, venlitične<br />
opcije, ki jo zastopa. Z njo naj bi<br />
mah, kar naj bi se pokazalo šele jeseni. In<br />
kaj<br />
naj bi Kučanova pobuda prinesla? Za<br />
zdaj j e jasno, da so do pobude precej ravnodušni<br />
v SD, češ, zakaj bi se ukvarjali z<br />
osamosvojitvijo, če je dovolj drugih problemov.<br />
Precej več jeze pa je pobuda vzbudila<br />
v vrstah najbolj »čebinske« koalicijske<br />
stranke, toje Levice, ki nasprotuje »odstranjevanju<br />
spomenikov zgodovinskega pomena<br />
in njihovi menjavi«. Kot so poudarili,<br />
so bili o razmisleku nekdanjega<br />
predsednika republike seznanjeni iz<br />
medijev<br />
in mu v tem trenutku ne namenjajo<br />
posebne pozornosti. »Lahko pa povemo,<br />
da poskusi tovrstnega spreminjanja skupne<br />
zgodovine in poseganja v kolektivni<br />
spomin niso<br />
primerni ne politično ne<br />
strokovno. Gre tudi za spolzek teren, saj<br />
tovrstnim pozivom hitro sledijo novi pozivi<br />
po preimenovanju ulic in osnovnih<br />
šol, odpravi nekaterih praznikov in tako<br />
naprej,« so zapisali v Levici po poročanju<br />
Ni. Ob tem so dodali, da seveda obstaja<br />
tudi prostor za nove spomenike, ki pa naj<br />
bodo predmet javne razprave in iskanja<br />
kolektivnega družbenega konsenza. Seveda<br />
pa ni odveč omeniti, da so v vrstah<br />
Levice doslej vedno precej zaničljivo govorili<br />
o osamosvojitvi, češ daje šlo v resnici<br />
samo za<br />
zmago kapitalizma.<br />
Osamosvojitev kot del<br />
kontinuitete socializma?<br />
A kot kaže, se Levici in SD za zdaj ni<br />
treba bati, da bi Ljubljana ostala brez osrednjega<br />
spomenika revolucije (ali celo brez<br />
kipa Borisa Kidriča, ki se mu je pred časom<br />
poklonila delegacija SD). V vrstah tranzi-
Demokracija 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.372 cm 2 2 / 3<br />
Površina: 1.372 cm 2 58<br />
(■A<br />
Trg republike še vedno krasi škandalozen spomenik revolucije, ki bi<br />
naj<br />
dobil samo »nadgradnjo« in ga ne bi odstranili.<br />
»Ajatola« Milan Kučan je predsedniku vlade Robeifu Golobu dal odvezo<br />
in naložil pokoro ...<br />
Kučanova pobuda o<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
»osamosvojitvenem trgu« je<br />
cej pragmatičen, če že ne zaničljiv odnos do osamosvojitve,<br />
vendar pa so se do tega epohalnega dogodka poenotili s tezo, da<br />
smo se v resnici osamosvojili leta <strong>19</strong>45, dogodki leta <strong>19</strong>91 pa so<br />
le stopnička v razvoju slovenske samostojnosti.<br />
Slovensko osamosvojitev naj bi bili po njihovo izbojevali Edvard<br />
Kardelj, Boris Kidrič in druga tovarišija, saj naj bi bila pravno pot<br />
za osamosvojitev (pravica do samoodločbe) tlakovala Kardeljeva<br />
ustava iz leta <strong>19</strong>74 tako na zvezni (jugoslovanski) kot republiški<br />
(slovenski) ravni. To naj bi pomenilo, da je šlo pri dogodkih v<br />
času slovenske pomladi za nekakšno kontinuiteto, ki naj bi jo<br />
simbolizirale ustavne spremembe konec septembra <strong>19</strong>89, kijih<br />
je izglasovala takratna Skupščina SR Slovenije.<br />
Seveda je<br />
sprožila<br />
pričakovana nesoglasja na tranzicijski<br />
levici. Vendar je bilo to načrtovano.<br />
na tem mestu premalo prostora, da bi lahko obširno<br />
spodbijali to tezo o kontinuiteti, vendar naj spomnimo, da so<br />
delegati republiške skupščine še leta <strong>19</strong>88 večinsko podprli namere<br />
jugoslovanskih centralistov, da Kardeljevo zvezno ustavo<br />
spremenijo v smer večje centralizacije. Mimogrede: tudi sedaj<br />
se obetajo velike ustavne spremembe, ki naj bijih podpirala tudi<br />
NSi, a o njeni vlogi nekoliko kasneje. Tuje treba seveda izpostaviti<br />
mnenje, da samostojna Slovenija za Kučana ni bila intimna<br />
opcija no, dejansko drži, daje Kučan izrecno govoril o »odce-<br />
-<br />
pitvi«, kar ni povsem isto. To seveda ne pomeni, da seje Kučan<br />
nad osamosvojitvijo kot pravno izpeljanim projektom ločitve<br />
Slovenije od federacije navduševal, zanj je bil to bolj izhod v sili.<br />
Sodeč po pričevanju Ivana Borštnerja (v knjigi »JBTZ - 7 let<br />
Golobova vlada bi lahko že jeseni doživela rekonstrukcijo, morda celo<br />
novo koalicijsko partnerico. Si želi Kučan nadomestiti Levico z NSi?<br />
pozneje«) je JLA v letih <strong>19</strong>86-<strong>19</strong>88 bistveno bolj nervozno reagirala<br />
na obiske njenih čet s strani tedanjega predsednika republiškega<br />
predsedstva Franceta Popita<br />
ZKS Milana Kučana.<br />
kot pa predsednika CK<br />
No, odcepitev bi dejansko pomenila bistveno večjo diskontinuiteto<br />
(čeprav je bil z vidika mednarodne politike to zelo neugoden<br />
izraz, saj je zaradi procesov evropske integracije vsak<br />
poskus separatizma veljal za nekaj skrajno negativnega). Zato<br />
velja ob tej priložnosti omeniti mnenje, ki gaje prejšnji teden na<br />
posvetu VSO »Med Poljčami in Čebinami« izrazil ustavni sodnik<br />
Klemen Jaklič: »Za mene je to debata o svobodni, demokratični<br />
družbi. Mi nismo prva demokracija na svetu. Države pred nami<br />
so šle to pot. To pomeni ustavna sodišča, vrhovna sodišča po<br />
svetu so izdelala razne kriterije, vsebine, ki so nujne za obstoj<br />
demokratične družbe. In ena teh vsebin je ta - prelom oziroma<br />
nasprotje totalitarnemu režimu. Z osamosvojitvijo smo prišli do<br />
tega, vsaj na deklarativni ravni, vrata so se odprla.«<br />
Orle, konferenca o<br />
genocidu in Titov kip<br />
Kakorkoli že, Golobova vladaje očitno tokrat brez večjega<br />
ugovora<br />
sprejela Kučanovo »kompromisno« pobudo, hkrati pa<br />
poskrbela za še en »popravek« dejanj iz časa prejšnje vlade, namreč<br />
vrnitev Titovega kipa iz Pivke nazaj na Brdo pri Kranju,<br />
češ da gre za popravljanje nestrokovnih odločitev prejšnje ob-
Demokracija 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.372 cm 2 3 / 3<br />
UBBOBSS!<br />
■ .<br />
Prizor, ki je sprožil zgražanje: tako v Sloveniji deluje >vladavina prava«: Golobova vlada bo očitno poskrbela za vrnitev Titovega kipa iz Pivke v<br />
ministrica za pravosodje v objemu z osumljencem kaznivih dejanj. park ob protokolarnem objektu na Brdu pri Kranju.<br />
lasti, kar pa je v odprtem pismu premierju<br />
Golobu že zanikal razrešeni direktor<br />
(nekdanjega) Muzeja novejše zgodovine<br />
Jože Dežman. A isti dan so mediji objavili<br />
novico o tem, kako bo Ljubljana (in v<br />
slovenskem imenu ministrici Tanja Fajon<br />
in Dominika Švare Pipan) gostila mednarodno<br />
konferenco, ki naj bi pospešila<br />
mednarodna prizadevanja za kaznovanje<br />
storilcev genocidnih dejanj.<br />
V zvezi s tem smo na naši spletni stra-<br />
je zavzel predvsem za simbolno obsodbo<br />
komunističnih zločincev; slednje bi lahko<br />
zaradi starosti tudi takoj pomilostili (pa<br />
čeprav je praksa pri obsodbah nacističnih<br />
zločincev dobrih 70 let po koncu druge<br />
svetovne vojne precej strožja!).<br />
Omenjena mednarodna konferenca, ki<br />
naj bi potekala konec maja<br />
-<br />
ravno v tem<br />
času so leta <strong>19</strong>45 komunistični oblastniki<br />
izvajali poboje bi bila lahko dobra priložnost,<br />
da bi slovenska civilna družba<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ni objavili tudi dokaj obširen članek, v<br />
katerem smo opozorili prav na dejstvo, da<br />
totalitarnega sistema, kije leta <strong>19</strong>45 izvedel<br />
genocid proti lastnemu narodu, slovenski<br />
parlament nikoli ni obsodil, prav<br />
tako nihče od storilcev teh dejanj<br />
ni odgovarjal<br />
pred sodiščem, čeprav so se s<br />
problematiko pobojev v devetdesetih letih<br />
prejšnjega stoletja ukvarjale parlamentarne<br />
preiskovalne komisije (t. i. Pučnikova<br />
in Polajnarjeva komisija), na katerih<br />
so zaslišali tudi komunističnega funkcionarja<br />
Mitjo Ribičiča. Ob tem velja spomniti<br />
tudi na zamisel Jožeta Pučnika, ki se<br />
S<br />
projektom<br />
»osamosvojitvenega<br />
spomenika«<br />
bi vladajoča<br />
nomenklatura v eni<br />
potezi zadušila razprave<br />
o<br />
ukinitvi muzeja,<br />
hkrati pa bi obranila<br />
»pridobitve revolucije«.<br />
Površina: 1.372 cm 2 59<br />
predstavila slovensko »temno stran<br />
meseca«.<br />
Zagovorniki revolucionarne preteklosti<br />
pa so znova po pravniško navrgli,<br />
da bi bilo to »precejati komarje«, češ da<br />
dejanja iz leta <strong>19</strong>45 ne ustrezajo definiciji<br />
genocida.<br />
Ni nemogoče:<br />
NSi namesto Levice v vladi<br />
Kaj je bil torej<br />
»ukrasti« osamosvojitev<br />
Kučanov namen? Morda<br />
opoziciji in jo<br />
prehiteti po desni? Zelo verjetno. Vsekakor<br />
je imel »ajatola« v mislih najprej nevtralizacijo<br />
nevarnih protestniških skupin, ki<br />
jih mainstream mediji vse bolj besno napadajo,<br />
pa tudi, da Levici vzame iz rok<br />
žezlo pri obrambi revolucionarnih<br />
izročil,<br />
ki naj bi jih sedaj nekoliko bolj prikrito<br />
branila celotna vlada (obisk na Orlah, kjer<br />
seje Švare Pipanova vsem na očeh objemala<br />
z Zoranom Jankovičem, je dejansko<br />
karikatura pravne države). Seveda pa je<br />
bilo treba omiliti posledice zaradi likvidiranega<br />
Muzeja slovenske osamosvojitve,<br />
češ da muzeja (po Kučanovi interpretaciji)<br />
morda res ne potrebujemo, lahko pa ga<br />
»nadomesti« spomenik.<br />
Vendar pa se je doslej vedno izkazalo,<br />
da so bile vse ideološko sporne poteze<br />
vlade le kritje za njeno operativno nesposobnost<br />
upravljanja z državo -<br />
ali natančneje:<br />
tranzicijske vlade so se doslej<br />
izkazale sposobne le pri razdeljevanju de-<br />
Konferenca o genocidu bo morda priložnost,<br />
da civilna družba mednarodni javnosti pove<br />
kaj o dogajanju v letu <strong>19</strong>45 in kako so ti zločini<br />
ter njihovi storilci ostali nekaznovani.<br />
narja svojim neposrednim klientom, medtem<br />
ko se glede reform ves čas pogovarjamo<br />
le o časovnicah, vlada pa medtem<br />
ni obiskala niti ene regije. A bržkone je bil<br />
Kučanov poseg nekakšen signal Levici,<br />
se lahko poslovi od koalicije, saj ji povzroča<br />
več škode kot koristi, kot »konstruktivna«<br />
opozicija pa bo lahko z njo še naprej<br />
povezana.<br />
Namesto Levice bi lahko, kot se šepeta<br />
že dolgo časa, v koalicijske vrste vskočila<br />
NSi,<br />
saj se precejšen del poslanske skupine<br />
(seveda ne vsi) nagiba k temu, kar bi<br />
lahko sprožilo tudi razkol v stranki. Vendar<br />
bi bila ponudba preveč mamljiva, saj<br />
tranzicijski botri v resnici vedo, da bi s<br />
tem še bolj osamili opozicijsko SDS.<br />
da<br />
Tudi<br />
iz tega razloga je Kučanova »osamosvojitvena«<br />
pobuda veliko bolj nevarna za<br />
Slovenijo, kot se zdi na prvi pogled. In če<br />
bi do takšne »sredinske« koalicije res prišlo,<br />
bi bila največja vladajoča stranka vsaj<br />
za nekaj časa rešena pred morebitnimi<br />
akcijami »razočaranih članov«.<br />
[d]
Demokracija 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 36<br />
Površina: 1.316 cm 2 1 / 3<br />
Površina: 1.316 cm 2 60<br />
Vida Kocjan | (22 Montaža Demokracija, Shutterstock; STA/Tamino Petelinšek, Daniel Novakovič<br />
Nebojša Tejic, Boštjan Podlogar, Domen Groegl, Bor Slana<br />
Vodstvu SDH<br />
nagrada za rezanje<br />
korporativnih glav<br />
V času, ko<br />
se je 1. januarja <strong>2023</strong> zaradi ukrepov vlade<br />
Roberta Goloba vsem državljanom plača do leta 2025 znižala<br />
za več kot 1000 evrov na leto, je nadzorni svet Slovenskega<br />
državnega holdinga (SDH) po prikimanju Roberta Goloba<br />
predsedniku uprave Žigi Debeljaku in članu uprave Janezu<br />
Tomšiču odobril za okoli 45 odstotkov višjo plačo.<br />
Povišanje velja že za april. Debeljak<br />
bo tako namesto dosedanjih<br />
12.800 evrov bruto prejel 18.500<br />
evrov, Tomšič pa namesto 11.500 evrov<br />
bruto 16.500 evrov.<br />
Predstava za javnost<br />
Po objavi podatkov so v koaliciji (Gibanje<br />
Svoboda,<br />
Nadzorni svet je ob<br />
soglasju Roberta<br />
Goloba zvišal plače<br />
vodilnima v SDH za<br />
skoraj 50<br />
odstotkov.<br />
Socialni demokrati in Levica)<br />
kar tekmovali od začudenja in zgražanja.<br />
Dejstvo pa je, da tega drastičnega<br />
povišanja plač dveh vodilnih v SDH ne bi<br />
bilo, če temu ne bi prikimal predsednik<br />
vlade Robert Golob. Žiga Debeljak je Kučan-<br />
Golobov človek, Janez Tomšič pa je<br />
član stranke Nove Slovenije (NSi) in eden<br />
od dveh vodilnih iz te stranke, kijih Golobovi<br />
po prevzemu oblasti niso zamenjali.<br />
Eden je Tomšič (SDH), drugi je Valentin<br />
Hajdinjak, predsednik uprave<br />
Družbe za avtoceste Republike Slovenije.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Vloga Nove Slovenije<br />
Sej nadzornega sveta SDH se v vlogi<br />
predsednika parlamentarne komisije za<br />
nadzor javnih financ (KNJF) udeležuje<br />
tudi poslanec in član NSi Jernej Vrtovec.<br />
Vodenje komisije za nadzor javnih financ<br />
sije NSi uzurpirala. Dejstvo je, da bi vodenje<br />
KNJF morala prevzeti največja opozicijska<br />
stranka, to je Slovenska demokratska<br />
stranka (SDS). NSije vodenje KNJF<br />
prevzela ob sodelovanju vladne koalicije.<br />
S tem ko se Vrtovec udeležuje tudi sej<br />
nadzornega sveta SDH, pa je krog sklenjen.<br />
Kdo<br />
je Žiga Debeljak?<br />
Znanje postal, potem ko je po Zoranu<br />
Jankoviču prevzel vodenje Mercatorja.<br />
Čeprav nekateri navajajo, da si z Jankovičem<br />
nista bila blizu, pa je Debeljak poskrbel,<br />
daje bilo »vse pokrito« in v javnost<br />
ni prišlo nič takega, kar bi posebej bremenilo<br />
njegovega predhodnika. Bilje tudi<br />
v četici, kije oktobra 2011 odkorakala na<br />
ljubljanski Magistrat. Skupaj z Milanom<br />
Kučanom in tovarišijo je prosil Zorana<br />
Jankoviča, naj kandidira za predsednika<br />
vlade.<br />
Sledila je ustanovitev stranke Pozitivna<br />
Slovenija, vodil jo je Jankovič,<br />
zmagal, vendar nato v državnem zboru
Demokracija 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 36<br />
Površina: 1.316 cm 2 2 / 3<br />
Upravljavci z našo<br />
(državno) srebrnino<br />
Slovenski državni holding (SDH) je<br />
krovni upravljavec kapitalskih naložb<br />
države. Upravlja kapitalske naložbe<br />
v več kot 50 družbah, katerih skupna<br />
vrednost znaša 10,3 milijarde evrov,<br />
merjeno po knjigovodski vrednosti<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.316 cm 2 61<br />
ni znal šteti do 46 in vlade ni mogel sestaviti.<br />
Žiga<br />
Debeljak je bil tudi dvakrat član<br />
uprave Gorenja. Bojan Požarje zapisal, da<br />
so ga drugič odslovili Kitajci, ko je kitajski<br />
Hisense prevzel Gorenje, čeprav seje<br />
Debeljak v ožjih krogih hvalil, daje kitajski<br />
prevzem urejal on in ne Franjo Bobinac,<br />
tedanji predsednik Gorenjeve uprave.<br />
Mimogrede, Bobinac je danes član nadzornega<br />
sveta<br />
Ponudil se<br />
Pred<br />
SDH.<br />
je Golobu<br />
lanskimi parlamentarnimi volitvami<br />
seje Debeljak sam ponudil Robertu<br />
Golobu in njegovi stranki, kot je razkril<br />
prav Golob. Požar navaja, da to sicer ni bil<br />
kakšen Debeljakov politični pogum. V<br />
resnici je šlo bolj za izhod v sili, saj karierno<br />
Debeljaku ni kazalo »nič več drugega<br />
kot vodenje manjšega zasebnega podjetja<br />
in svojega espeja«. Debeljak je še<br />
danes solastnik podjetja Advico, poslovno<br />
svetovanje. Skupaj z Melito Kolbezen,<br />
članico uprave Mercatorja v času, ko je bil<br />
Debeljak predsednik uprave, sta podjetje<br />
ustanovila 21. decembra 2012. Še danes je<br />
to mikro podjetje in je tudi na seznamu<br />
davčnih neplačnikov.<br />
Debeljak se v Mercatorju poslovno ni<br />
izkazal, zabredel je v nepremičninske posle<br />
na Balkanu. Poskrbel je tudi za nakup<br />
bencinskih črpalk Maxen, kjer je nit vodila<br />
do Gregorja Golobiča (LDS, nato Zares)<br />
in domnevno odvetnika Mira Senice). Vse<br />
to je bil tudi razlog, da v Golobovi vladi<br />
ni postal minister za finance. Lani so sicer<br />
nekateri razlagali, daje Debeljak ponujeno<br />
službo ministra za finance zavrnil zato,<br />
ker ni navajan delati za tako nizko plačo<br />
(okoli 3500 evrov neto mesečno).<br />
Žiga Debeljak sodi tudi v ožji krog Boruta<br />
Jamnika, nekdanjega predsednika<br />
Modre zavarovalnice in zdajšnjega vodilnega<br />
v državni banki SID. Z Robertom<br />
Golobom pa se poznata še iz časa družbe<br />
Ignes, predhodnice družbe Gen-I, ko je<br />
Debeljak delal v Gorenju.<br />
Debeljaku 30<br />
Za<br />
tisoč mesečno<br />
Žigo Debeljaka poznavalci navajajo,<br />
na dan 31. 12. 2021. Obsežen in raznolik<br />
portfelj, ki ga sestavljajo naložbe v<br />
imetništvu RS in SDH, vključuje različne<br />
panoge, in sicer: energetiko, proizvodni<br />
sektor, zavarovalnice, banke, promet,<br />
transport in infrastrukturo, splošni<br />
gospodarski sektor, turizem in drugo.<br />
Upravljanje kapitalskih naložb države<br />
je najpomembnejša dejavnost SDH.<br />
SDH je nastal dne 26. 4. 2014, ko je začel<br />
veljati zakon, ki<br />
daje izredno uslužen tistim, ki so ga neposredno<br />
nastavili. Z<br />
ureja njegovo ustanovitev,<br />
status, naloge, akte upravljanja naložb<br />
in nekatera druga vprašanja. S preoblikovanjem<br />
Slovenske odškodninske<br />
družbe (SOD) nadaljuje z uresničevanjem<br />
vseh pooblastil, pristojnosti, pravic<br />
in obveznosti družbe SOD. SDH kot<br />
zavezanec (stranka v postopku) sodeluje<br />
v postopkih o določitvi odškodnine za<br />
podržavljeno premoženje ter skrbi za tekoče<br />
poravnavanje obveznosti iz denacionaliziranega<br />
premoženja. Kot nosilec<br />
javnega pooblastila v imenu in za račun<br />
Republike Slovenije vodi<br />
postopke izdaje<br />
odločb o višini odškodnine in poravnava<br />
obveznosti po nekaterih zakonih.<br />
SDH je s konec leta 2022 pripojil DUTB.<br />
Na dan prenehanja DUTB so vse premoženje<br />
ter pravice in obveznosti DUTB<br />
prešle na SDH. Slednji je kot univerzalni<br />
pravni naslednik vstopil v vsa pravna<br />
razmerja, ki so bila dotlej sklenjena med<br />
DUTB in tretjimi osebami.<br />
Golobovo pomočjo<br />
je tako danes prišel do 18.500 evrov bruto<br />
mesečne plače v SDH, kar je skoraj trikratnik<br />
Golobove plače. Hkrati je Debeljak<br />
predsednik nadzornega sveta državnega<br />
Telekoma Slovenije in državne družbe<br />
Gen energija, kije solastnica družbe Gen-<br />
-I. S plačo v SDH, pavšali in sejninami v
Demokracija 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 36<br />
Površina: 1.316 cm 2 3 / 3<br />
Površina: 1.316 cm 2 62<br />
Nekdanji predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak m nekdanji Zoran Jankovič m Žiga Debeljak sta že dolgoletna poslovna<br />
predsednik Foruma 21 Milan Kučan in politična zaveznika.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Telekomu in Gen energiji pa mesečno<br />
prejme približno 30 tisoč evrov bruto.<br />
Nadzorni svet SDH vodi Karmen<br />
Dietner.<br />
Po razkritju visokih plač dveh vodilnih<br />
v SDH je za Finance kot razloge za<br />
zvišanje navedla povečan obseg dela zaradi<br />
energetske krize in pripojitve Družbe<br />
za upravljanje terjatev bank k SDH.<br />
Izpostavila je tudi primerjavo s plačami<br />
družb, nad katerimi bedijo v SDH, in dodala,<br />
da se plače v upravi holdinga razen<br />
z inflacijo od leta 2013 niso usklajevale.<br />
Sprenevedanje v koaliciji<br />
Predsednica državnega zbora in<br />
podpredsednica<br />
Gibanja Svoboda Urška Klakočar<br />
Zupančič je za medije dejala, da<br />
podrobnosti povišanja plač sicer ne pozna,<br />
je pa njeno mnenje, daje »tako obsežen<br />
dvig absolutno neupravičen« in ga<br />
zato ostro obsoja. »Gre namreč za<br />
državno<br />
gospodarsko družbo, kjer bi morali biti<br />
pri plačni politiki še posebej občutljivi in<br />
primerljivi z zasebnimi gospodarskimi<br />
družbami,« je dodala. Na žalost pa je to<br />
povedala samo za javnost, predsedniku<br />
stranke in vlade se zagotovo ni pritožila,<br />
sicer bi bile posledice drugačne.<br />
Viri iz Gibanja Svoboda so za medije<br />
med drugim opozorili, daje znatno povišanje<br />
plač vodilnim v SDH popolnoma<br />
neprimerno tudi v luči prizadevanj posameznih<br />
ministrov za dogovor o plačah v<br />
javnem sektorju. Poslanka Gibanja Svoboda<br />
Mojca Šetinc Pašek pa je dejala, da<br />
se strinja z vsemi, ki so zgroženi zaradi<br />
velikega dviga plač vodilnima v SDH. Po<br />
njenih besedah je to ravnanje v nasprotju<br />
s prizadevanji in z vrednotami stranke,<br />
ki se ji je pridružila, in s politiko, ki jo<br />
vodi sedanja vlada. Zato pričakuje ustrezno<br />
ravnanje vlade kot skupščine SDH.<br />
Skupščina je vlada, bomo videli.<br />
Tudi poslansko skupino SD je novica o<br />
visokem zvišanju plač<br />
neprijetno presenetila. »Tovrstna<br />
menda izjemno<br />
zvišanja<br />
predstavljajo klofuto vsem tistim, ki so v<br />
zadnjih letih prav tako prenašali težja<br />
bremena, pa njihova obremenjenost ni<br />
bila z ničimer ovrednotena; hkrati pa otežujejo<br />
delo vsem, ki skušajo doseči nov<br />
dogovor o plačah v javnem sektorju,« so<br />
navedli v sporočilu za javnost.<br />
Tudi argumenti o povečanem obsegu<br />
dela se jim ne zdijo upravičeni, »še posebej,<br />
če upoštevamo, da SDH in vlada kot<br />
skupščina še vedno nista pripravila in<br />
Levi mediji, vključno z Mojco Šetinc Pašek na<br />
predlagala nove strategije upravljanja<br />
državnih kapitalskih naložb, ki zaradi<br />
levice, počeli v času delovanja Družbe za prešle na SDH. [d]<br />
spremenjene strukture premoženja že<br />
TV Slovenija, so delali neverjeten kraval, ko<br />
davno ne ustreza več realnosti«. Tudi<br />
so DUTB vodili Švedi, češ, kako visoke plače<br />
v<br />
imajo. Danes njihovega glasu ne slišimo.<br />
SD so, ne boste verjeli, vlado pozvali, da<br />
kot skupščina SDH stori vse potrebno,<br />
da se »tako ekscesni dohodki vodstva upravljanje terjatev bank (DUTB) v času<br />
SDH nemudoma omejijo«, da zahteva Janševe vlade. Mediji so dnevno poročali<br />
odgovornost članov nadzornega sveta,<br />
o domnevno visokih plačah takratnih<br />
ki so odobrili tako povišanje in da pred vodilnih v DUTB. Med novinarji, ki so<br />
povišanjem nagrad vodstva zagotovi pripravo<br />
dnevno spremljali to področje, je bila<br />
nove strategije upravljanja držav-<br />
tudi Mojca Šetinc Pašek. Tretjega decem-<br />
nih kapitalskih naložb in jo predloži v bra 2014 seje tako za TV Slovenija spraševala,<br />
sprejetje državnemu zboru. V Levici pa<br />
ali se bodo direktorji DUTB spri-<br />
so po besedah vodje poslanske skupine jaznili s polovično plačo. Poročala je, da<br />
Mateja T. Vatovca kot neprimerno ocenili,<br />
so izvršni direktorji prejemali mesečne<br />
»da si v času draginje najbolje pla-<br />
plače v višini 20.500 evrov, vlada Mira<br />
čani še dodatno dvigujejo plače«. Menili<br />
Cerarja pa je nameravala te prepoloviti<br />
so tudi, da ima uprava SDH glede tega na 11 tisoč evrov fiksne bruto plače, vari-<br />
preveliko avtonomijo, sploh v primerjavi abilni del plače pa ne bi smel preseči 30<br />
z javnim sektorjem, ki se že eno leto pogaja<br />
odstotkov tega zneska. Bilo je veliko po-<br />
za boljše plače.<br />
lemik. DUTB so vodili švedski strokov-<br />
Vse to je bilo prejšnji teden. Robert Golob<br />
njaki, slovenski »strokovnjaki«, vključno<br />
se na to ni odzval, kakopak, bližal se<br />
z medijskimi, pa sojih nagnali. In nato<br />
je konec tedna. Mediji pa so tudi precej seje začel ples. DUTB je od junija 2022<br />
servilni in zgodbe niso več pogrevali. (takoj po imenovanju Golobove vlade)<br />
Pri DUTB so se trgali<br />
vodil maziljenec tranzicijske levice Žiga<br />
Debeljak, nato je avgusta 2022 prevzel še<br />
Spomnimo pa, kaj vse so v nekaterih vodenje SDH. Vse premoženje ter pravice<br />
medijih, vključno s politiki tranzicijske in obveznosti DUTB pa so konec leta 2022
Demokracija 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 44<br />
Površina: 869 cm 2 1 / 2<br />
Površina: 869 cm 2 63<br />
i<br />
V. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough je na predsednico<br />
Evropske komisije Uršulo von der Leyen in podpredsednico Evropske komisije Vero<br />
Jourovo naslovil prošnjo za srečanje. V DZ pa<br />
so v ponedeljek prišli predlogi za<br />
razrešitev devetih članov programskega sveta RTVS.<br />
»Barbarski udar« vladajoče<br />
koalicije na pravno državo<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
V. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough je na predsednico Evropske komisije Uršulo von der Leyen in podpredsednico I<br />
Evropske komisije Vtro Jourovo naslovil prošnjo za srečanje. I<br />
Petra Janša | ® STA/Anže Malovrh, Thierry<br />
Monasse, Katja Kodba<br />
Po<br />
mnenju direktorja RTVS Andreja<br />
Graha Whatmougha dogajanje<br />
v vrhu države kaže, da kljub zagotovilom<br />
vlade na deklarativni ravni, da<br />
si bo prizadevala za svoboden in kakovosten<br />
medijski prostor, njena dejanja<br />
v povezavi z Radiotelevizijo Slovenija<br />
(RTVS) kažejo nasprotno.<br />
Kot je zapisal, je vodstvo RTVS od prvega<br />
dne mandata vlade »deležno jasnih<br />
političnih pritiskov, kijih vladajoči brez<br />
zadržkov izražajo v svojih izjavah«. Ob<br />
tem je izpostavil izjavi ministrice za kulturo<br />
Aste Vrečko,<br />
daje vodstvo RTVS<br />
treba zamenjati, in premierja Roberta<br />
Goloba, da iščejo luknje v zakonu za čimprejšnjo<br />
menjavo vodilnih na javnem<br />
zavodu.<br />
Politični pritisk vladajočih<br />
Z zaskrbljenostjo spremljajo tudi »javno<br />
blatenje in politični pritisk vladajočih<br />
na najvišji organ sodne veje oblasti, to je<br />
ustavno sodišče«, ki ima v ustavni presoji<br />
novelo zakona o RTVS in je sprejelo<br />
sklep o zadržanju dela zakona vse do<br />
končne odločitve. »Vodstvo RTVS odločitev<br />
ustavnega sodišča spoštuje in se<br />
zaveda, da gre za kompleksno in<br />
večplastno odločitev, ki zahteva svoj čas.<br />
Vsakršno odločitev, ko bo ta sprejeta, pa<br />
bomo seveda spoštovali in izvrševali,« je<br />
zapisal Grah VVhatmough. Prav nasprotno<br />
pa po njegovi oceni ravnajo najvišji<br />
predstavniki zdajšnje oblasti. Pri tem je<br />
Grah Whatmough med<br />
drugim izpostavil<br />
Golobov poziv ustavnemu sodišču,<br />
naj hitro sprejme odločitev o ustavnosti<br />
zakona, pa tudi njegovo izjavo, da si želijo<br />
čimprejšnje razsodbe, »ker bomo takrat<br />
dobili spet celoten primer v svoje roke,<br />
ki ga danes žal nimamo, ker gaje ustavno<br />
sodišče vzelo k sebi«. Njegovo izjavo<br />
vodstvo RTVS ocenjuje »kot nedvoumen<br />
pritisk na ustavno sodišče, kar je v pravni<br />
državi vsaj skrb zbujajoče dejanje«.<br />
Besede in ravnanja vlade po navedbah<br />
Graha Whatmougha kažejo na nerazumevanje<br />
osnovnih temeljev pravne države,<br />
ki predvideva delitev zakonodajne,<br />
izvršne in sodne veje oblasti. »Delitev na<br />
tri enakovredne<br />
veje oblasti je ključna za<br />
pravno delovanje države. Naivno bi<br />
sicer pričakovati, da veje<br />
bilo<br />
delujejo povsem
Demokracija 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 44<br />
Površina: 869 cm 2 2 / 2<br />
Ce bo mandatno-volilna<br />
komisija potrdila<br />
predloge sklepov za<br />
razrešitev članov<br />
programskega sveta,<br />
je to zadosten razlog<br />
za ustavno obtožbo, je<br />
na Twitterju zapisal<br />
prvak SDS Janez Janša.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 869 cm 2 64<br />
neodvisno druga od druge, vendar tako<br />
očitni poskusi vplivanja in pritiska zbujajo<br />
resno skrb, da se slovenski družba in<br />
država razvijata v nedemokratično smer,«<br />
je še dodal.<br />
»Kot vodstvo RTV Slovenija si želimo,<br />
da bi lahko javni medijski servis po letih<br />
vplivanja in mešetarjenja politike zadihal<br />
svobodno in neodvisno. Ob tem ne dvomimo,<br />
daje ta cilj laže dosegljiv tudi ob<br />
pomoči in podpori Evropske unije, v kateri<br />
je medijska svoboda visoko na lestvici<br />
evropskih vrednot,« je še zapisal. Zato<br />
je »v luči celovite predstavitve dejanskega<br />
delovanja ter dogajanja na RTVS in<br />
objektivnejše predstave medijskega stanja<br />
v Sloveniji« vodstvo RTVS predsednico<br />
in podpredsednico Evropske komisije prosilo<br />
za<br />
srečanje.<br />
Predlog za razrešitev<br />
programskih svetnikov RTVS<br />
Smo pa minuli ponedeljek izvedeli, da<br />
so v delovnem gradivu Mandatno-volilne<br />
komisije DZ, ki ga je pripravila njena predsednica<br />
Janja Sluga (Gibanje Svoboda),<br />
predlogi za razrešitev devetih članov programskega<br />
sveta RTVS, in sicer Slavka<br />
Kmetiča, Alojzija Bogataja, Leona Oblaka,<br />
Ivana Štuheca, Žige Kušarja, Alenke Gotar,<br />
Andreja Prebila, Jelke Stergel in Roka Hodeja.<br />
Te naj bi člani mandatno-volilne<br />
komisije predvidoma obravnavali na<br />
štirih<br />
rednih junijskih sejah. Iz obrazložitve<br />
predlogov izhaja očitek omenjenim svetnikom,<br />
da so glasovali za<br />
o<br />
nezakonit sklep<br />
imenovanju generalnega direktorja<br />
RTVS Andreja Graha Whatmougha januarja<br />
2021 in nato njegovo vnovično imenovanje<br />
marca 2022. Nanje leti tudi očitek<br />
opustitve dolžnosti za odpravo nezakonitosti<br />
pri razrešitvi direktorice Televizije<br />
Slovenija (TVS) Natalije Gorščak, saj<br />
niso glasovali ali<br />
predlagali nobenega<br />
ukrepa za odpravo nezakonitosti. Med<br />
očitki programskim svetnikom je tudi<br />
neukrepanje ob »nezakonitem imenovanju<br />
odgovorne urednice informativnega<br />
programa«, saj da je bila imenovana brez<br />
soglasja programskega sveta in podpore<br />
delavcev. Spomnimo. Višje<br />
delovno in<br />
socialno sodišče v Ljubljani je namreč<br />
razsodilo, da je bilo imenovanje Graha<br />
VVhatmougha za<br />
generalnega direktorja<br />
RTVS januarja 2021 nezakonito. Marca<br />
lani pa je programski svet Graha Whatmougha<br />
vnovič imenoval za generalnega<br />
direktorja, ki po uveljavitvi novele zakona<br />
o<br />
RTVS in odločitvi ustavnega sodišča o<br />
začasnem zadržanju izvajanja dela novele<br />
ta čas zavod vodi kot vršilec dolžnosti.<br />
Po navedbah predlagateljev sklepa je torej<br />
programski svet<br />
RTVS nezakonito imenoval<br />
Graha Whatmougha, slednji pa je<br />
nato nezakonito odpoklical takratno direktorico<br />
TVS Gorščak, kar bi programski<br />
svet lahko preprečil, če bi odločil o zavrnitvi<br />
soglasja k razrešitvi. S tem seje protipravno<br />
poseglo v ustavno in zakonsko<br />
avtonomijo RTVS, ki vključuje tudi<br />
varstvo pred nezakonitimi posegi v sestavo<br />
njenih organov. Slednje je nujno za<br />
institucionalno in organizacijsko samostojnost<br />
in neodvisnost RTV, brez katere<br />
ni mogoče uresničevati ustavne pravice<br />
do svobode izražanja, piše v predlogih<br />
sklepov.<br />
Odzivi na škandalozni<br />
predlog za razrešitev<br />
V koalicijskih strankah Gibanje Svoboda,<br />
SD in Levica so prepričani, da so omenjene<br />
odločitve sodišča zadostna podlaga<br />
za razrešitev devetih članov programskega<br />
sveta RTVS. To je edina smiselna poteza<br />
za ohranitev javnega servisa, ocenjujejo.<br />
Ministrica za kulturo Asta Vrečko<br />
razloge za predloge za razrešitev vidi tudi<br />
vtem, da nekateri svetniki ne<br />
spoštujejo<br />
programskih standardov zavoda. Če<br />
bo<br />
mandatno-volilna komisija potrdila predloge<br />
sklepov za razrešitev članov programskega<br />
sveta, je to zadosten razlog za<br />
ustavno obtožbo, pa je na<br />
Twitterju zapisal<br />
prvak SDS JanezJanša. Takšni predlogi<br />
po njegovem mnenju sicer niso presenečenje,<br />
saj je »premier Robert Golob<br />
javno napovedal, da se<br />
bodo RTVS lotili<br />
na nelegalen način«. Na besede predsednika<br />
vlade, daje bil naiven in je verjel,<br />
da se da RTVS depolitizirati na civilen in<br />
legalen način, je na Twitterju spomnil<br />
tudi predsednik opozicijske NSi Matej<br />
Tonin. Kot je dodal, je »predsednik vlade<br />
Golob napovedal, da bodo to storili tako,<br />
kot znajo«. »Na koncu nam bo očitno Sodišče<br />
EU moralo povedati, da se takšna<br />
Svoboda imenuje diktatura,« je še zapisal<br />
Tonin. Prvak SDS je sicer ob predlogih<br />
sklepov v enem od zapisov na Twitterju<br />
še<br />
očital, da gredo mračne sile nad RTV<br />
z državnim udarom. V SDS so ob tem<br />
predloge sklepov označili za »barbarski<br />
udar na pravno državo«. Koaliciji očitajo<br />
postavljanje nad pravno državo, zlorabo<br />
oblasti ter »politično motivirano protipravno<br />
akcijo namernega miniranja javne<br />
RTV in zavestno nezakonitost pri političnem<br />
podrejanju zavoda«.<br />
Predsednik programskega sveta RTVS<br />
Peter Gregorčič pa se je na predlagane<br />
sklepe odzval z navedbo, da je članom<br />
programskega sveta mandat prenehal že<br />
28. decembra z uveljavitvijo novele zakona<br />
o RTV. Glede na to jim ga ni mogoče<br />
(znova) odvzeti, meni. Prepričan je<br />
namreč,<br />
da za tak sklep ni pravne podlage<br />
in bo tak sklep Mandatno-volilne komisije<br />
DZ posledično nezakonit. »DZ torej<br />
želi eno nezakonitost odpraviti z drugo<br />
nezakonitostjo, ki jo bo z<br />
zlorabo oblastne<br />
pozicije zakrivil sam,« meni. [d]
Radio Ognjišče, Mozaik dneva - 18:04 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 01:00<br />
1 / 1<br />
V NSi opozarjajo na neustrezen odziv<br />
ministrstva<br />
RADIO OGNJIŠČE, 18.05.<strong>2023</strong>, MOZAIK DNEVA, 18:04<br />
MATEJA FELTRIN NOVLJAN (voditeljica)<br />
V NSi opozarjajo na neustrezen odziv pristojnega ministrstva na nedavni primer medvrstniškega nasilja v Celju, saj da je<br />
povsem preslišano vedno glasnejše opozorila učiteljev in ravnateljev, da brez sprememb zakonodaje nasilje ne bodo<br />
mnogi obvladati. Pozivajo k spremembam, ki bi učiteljem vrnile strokovno avtonomijo. Poslanka NSi Iva Dimic.<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
V Novi Sloveniji ministra za vzgojo in izobraževanje pozivamo k takojšnji pripravi sprememb zakonodaje, ki bodo<br />
učiteljem vrnili strokovno avtonomijo in pedagoško avtoriteto, predvsem pa, da bodo šolam dale ustrezno zakonsko<br />
podlago za učinkovito reševanje<br />
MATEJA FELTRIN NOVLJAN (voditeljica)<br />
V NSi so po njenih besedah mesec dni po celjskem primeru razočarani nad medlim in nezadostnim odzivom ministra za<br />
vzgojo in izobraževanje Darja Felde.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
65
Domovina.je 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 18:09<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/uciteljica-opisuje-kako-za...<br />
1 / 6<br />
Učiteljica opisuje, kako zaščitniški starši ponižajo<br />
učitelja in mu vzamejo dostojanstvo<br />
Uredništvo<br />
18. maja <strong>2023</strong> ob 18:09<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Fotografija je simbolična. Foto: depositphotos.com<br />
Po strelskem pohodu v Srbiji in grozljivih posnetkih medvrstniškega nasilja v Sloveniji<br />
debata okrog dogajanja v šolstvu ne pojenja. Strokovnjaki se strinjajo, da je bila<br />
učiteljem in šoli na splošno v zadnjih desetletjih odvzeta avtonomija, vzgojna<br />
pristojnost in mehanizmi ukrepanja proti vse bolj razpuščenim, neodzivnim, avtoritete<br />
nevajenim otrokom.<br />
Posledice zgrešene šolske politike predvsem iz časov obvladovanja šolstva s strani<br />
kroga Slavka Gabra in LDS-a, pa so trčile ob izzive sodobnega časa, kot je<br />
permisivnost, odvisnost od ekranov ter starševska potuha svojim otrokom.<br />
O resnosti razmer v šolah je sklepati tudi iz besed naše sogovornice, predsednice<br />
Strokovnega sveta Društva katoliških pedagogov Slovenije, Helene Kregar, ki za<br />
Domovino opisuje težke situacije, s katerimi se učitelji vsakodnevno srečujejo.<br />
66
Domovina.je 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 18:09<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/uciteljica-opisuje-kako-za...<br />
2 / 6<br />
Da je treba učiteljem vrniti strokovno avtonomijo in pedagoško avtoriteto pa poudarjajo<br />
v opozicijski Novi Sloveniji, kjer na pristojna ministrstva naslavljajo šest predlogov<br />
sprememb zakonodaje, s katerimi bi okrepili vlogo učiteljev v vzgojno izobraževalnem<br />
procesu.<br />
Ker kazni v šolah ni, se otroci in starši sami odločajo, ali<br />
bodo prevzeli odgovornost<br />
O statusu učiteljev v današnji šolski situaciji smo se pogovarjali s predsednico Strokovnega<br />
sveta Društva katoliških pedagogov Slovenije Heleno Kregar. Ta poudarja, da je s počasnimi,<br />
a zanesljivimi koraki permisivnost vstopila tako v družinsko vzgojo kot tudi v šolo.<br />
Odgovorni starši in šole bi morale postaviti otrokom mejo, čez katero ne bi smel stopiti ne<br />
otrok ne njegovi starši in ne odvetnik. »Slovenske šole imajo vzorno urejene pravilnike, ki<br />
temeljijo na šolski zakonodaji. Vendar pa so pomanjkljivo opredeljene dolžnosti in<br />
odgovornost otrok, predvsem pa sankcije, ki sledijo neupoštevanju pravil. Tu je najšibkejša<br />
točka našega šolskega sistema. Otroci pogosto sami izjavijo: › Če bom kaznovan, bo to<br />
naredil, če ne bom, je pa itak brez smisla! ‹ Posledice, ki sledijo neupoštevanju pravil, bi<br />
morale biti jasno opredeljene. Nobena sila ne bi smela šoli odvzeti možnosti, da jih izvrši. Ker<br />
pa to ne funkcionira, se starši in otroci lahko sami odločajo, ali bodo prevzeli odgovornost ali<br />
se ji bodo posmehovali.«<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Učitelji so po njenem mnenju večinoma ljudje, ki z žarom in odgovornostjo opravljajo svoj<br />
poklic. Uživajo v poučevanju, a za to potrebujejo pozornost otrok. »Učitelj potrebuje<br />
zainteresirane, motivirane otroke, ki se želijo izobraževati in jim znanje nekaj pomeni. Kje<br />
danes še najdete skupino takih otrok? Učitelj v razredu zelo težko ustvari razmere, v katerih<br />
otroci res sodelujejo in to ga najbolj izčrpava. Ker so rezultati pisnih ocenjevanj praviloma<br />
slabi, je treba teste ponavljati v nedogled, tja do 20. junija. Ker starši nimajo časa za pogovor<br />
z učiteljem, komunicirajo po elektronski pošti. Učitelji na to pošto odgovarjajo pozno v noč. Ko<br />
se kak starš odloči, da je njegov otrok zna dovolj za pozitivno oceno, to sporoči ravnatelju ali<br />
še huje – anonimno inšpekciji, se »pameten« učitelj ne spopada z njim. Ve se namreč, da je<br />
zmaga v rokah močnejšega! To učitelja poniža, vzame mu dostojanstvo v lastnih očeh, v očeh<br />
otroka, staršev, ravnatelja … Pa ne mislite, da je tak pojav redek!«<br />
»Danes morajo učitelji govoriti o nasilju, že jutri o<br />
mavričnih družinah, jedrskem orožju …«<br />
Pravi, da pretresena posluša svoje dolgoletne kolege, ki pravijo, da imajo vsega skupaj dovolj<br />
in marsikdo res odide iz šolskega sistema.<br />
67
Domovina.je 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 18:09<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/uciteljica-opisuje-kako-za...<br />
3 / 6<br />
Tudi izvajanje pogovorov o medvrstniškem nasilju, ki so jih morali učitelji opraviti v svojih<br />
razredih ob koncu prejšnjega tedna po navodilu vlade, se ji zdi vprašljivo in je preseglo<br />
pristojnost, znanje in sposobnosti marsikaterega učitelja.<br />
»Po eni strani učiteljev nihče ne usposablja za kvalitetno izvajanje razrednih ur in kvalitetnega<br />
razredništva, ure za razredništvo so skrčene na minimum, po drugi strani pa se učitelju naloži<br />
odgovornost za pogovor – danes o nasilju, jutri o mavričnih družinah, pojutrišnjem o jedrskem<br />
orožju … Vse to bi morali sistemsko izgraditi in ne le stihijsko ukrepati, ko se že zgodi<br />
nesreča,« še dodaja Helena Kregar.<br />
V NSi s pritiskom na pristojna ministrstva, da vendarle kaj<br />
storijo<br />
Vloga ministra za šolstvo Darija Felde v pereči javni tematiki poslednjih dni je bila praktično<br />
neopazna, kar je zmotilo tudi opozicijsko Novo Slovenijo. Poslanka Iva Dimic je na današnji<br />
novinarski konferenci kritizirala ministrov nezadosten odziv na posneti in na spletu predvajani<br />
pretep dijakinj ter na vse, kar je sledilo. Po njenem prepričanju aprilski primer medvrstniškega<br />
nasilja v Celju ni osamljen in da tudi raziskave potrjujejo, da je tovrstnega nasilja pri nas<br />
veliko.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
»Edina rešitev, ki jo je minister Felda predlagal, je › več pogovorov ‹ . V slovenskih šolah je bil<br />
organiziran dan kulture, nenasilja in strpnosti. Kot so pri tem opozorili šolniki, slovenske šole<br />
programe za promocijo strpnosti in nenasilja že izvajajo. Drugih ukrepov ministrstvo ni<br />
napovedalo, kar kaže na to, da se resnosti problema ne zaveda,« je poudarila Iva Dimic.<br />
68
Domovina.je 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 18:09<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/uciteljica-opisuje-kako-za...<br />
4 / 6<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Prepričana je, da je ministrstvo povsem preslišalo vedno glasnejša opozorila učiteljev in<br />
ravnateljev (o teh smo pisali tudi v našem prispevku Ravnateljica staršem: če bi vedeli, kaj<br />
vaši otroci počnejo na pametnih telefonih, bi jim ga takoj ukinili ), da brez spremembe<br />
zakonodaje medvrstniškega nasilja ne bodo zmogli obvladati. »V Novi Sloveniji ministra za<br />
vzgojo in izobraževanje pozivamo k takojšnji pripravi sprememb zakonodaje, ki bodo učiteljem<br />
vrnili strokovno avtonomijo in pedagoško avtoriteto, predvsem pa bodo šolam dale ustrezno<br />
zakonsko podlago za učinkovito reševanje težavnih primerov medvrstniškega nasilja in<br />
odklonskega vedenja.«<br />
69
Domovina.je 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 18:09<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/uciteljica-opisuje-kako-za...<br />
5 / 6<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
NSi tako predlaga šest točk za spremembo zakonodaje , med drugim uvedbo pristojnosti za<br />
učinkovito ukrepanje strokovnih delavcev, začasno umik nasilnih otrok iz razreda ali šole ter<br />
lažje napotitve otrok v vzgojno varstvene zavode. Prav tako želijo večjo strokovno avtonomijo<br />
učiteljev, omejitev starševskega poseganja in obravnavo spletnega ustrahovanja kot<br />
kaznivega dejanja.<br />
Opozarjajo, da je bilo akcijskih načrtov dovolj . » Potrebne so spremembe zakonodaje, ki bodo<br />
učiteljem, vzgojiteljem in ravnateljem omogočile učinkovito ukrepanje v primeru odklonskega<br />
vedenja otrok ter medvrstniškega nasilja. Če ne ukrepamo takoj, je samo vprašanje časa, kdaj<br />
se bo na kateri izmed naših osnovnih ali srednji šol zgodil primer medvrstniškega nasilja, ki se<br />
bo končal tragično. «<br />
Izbrano za naročnike :<br />
Ravnateljica staršem: Če bi vedeli, kaj vaši otroci počnejo na pametnih telefonih, bi<br />
jim ga takoj ukinili.<br />
Komentar Tina Mamića: Razvajenost je rak, streljanje pa le posledica.<br />
70
Domovina.je 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 18:09<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/uciteljica-opisuje-kako-za...<br />
6 / 6<br />
“Ravnateljem sem predlagal, da pametne telefone v osnovni šoli prepovejo.”<br />
Vabljeni k ogledu oddaje Vroča tema, v kateri se nekdanji šef Slovenske varnostnoobveščevalne<br />
službe dr. Andrej Rupnik in izredni profesor, strokovnjak za vzgojo iz<br />
univerze Alma Mater Europaea, prof. dr. Sebastjan Kristovič problematike agresije med<br />
mladostniki dotakneta tako z varnostnega kot tudi s psihološkega vidika. ⇓<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Anketa o slovenskih medijih in Domovini:<br />
Sodelujte v anonimni anketi o slovenskih medijih in Domovini: katere prebirate, kako jih<br />
cenite, kaj še želite brati na Domovini itd. Anketa vam bo predvidoma vzela 8 minut časa.<br />
Create your own user feedback survey<br />
71
NOVA 24 TV, Novice - <strong>19</strong>:30 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Pozivi šolnikov<br />
NOVA 24TV , 18.05.<strong>2023</strong>, NOVICE, <strong>19</strong>:30<br />
JANEZ HOČEVAR (voditelj)<br />
V Sloveniji so mesec dni pa primeru medvrstniškega nasilja v Celju razočaranje nad medlim in nezadostnim odzivom<br />
ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde ter opozarjajo, da je pristojno ministrstvo na povsem preslišalo vedno<br />
glasnejša opozorila učiteljev in ravnateljev, da brez sprememb zakonodaje nasilja ne bodo zmogli obvladati. Zato<br />
pozivajo k spremembam, ki bi učiteljem vrnile strokovno avtonomijo in pedagoško avtoriteto.<br />
INES KUMALIĆ (novinarka)<br />
Poslanka NSi Iva Dimic izpostavlja, da aprilski primer medvrstniškega nasilja v Celju ni osamljen in da tudi raziskave<br />
potrjujejo, da je tovrstnega nasilja pri nas veliko. V Novi Sloveniji so po njenih besedah mesec dni po celjskem primeru<br />
razočarani nad medlim in nezadostnim odzivom ministra za vzgojo in izobraževanje, Darja Flede.<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
Edina rešitev, ki jo je minister Felda predlagal, je več pogovorov.<br />
INES KUMALIĆ (novinarka)<br />
Spomnila je, da je bil organiziran dan kulture nenasilja in strpnosti. A so v šolah ob tem opozorili, da programe za<br />
promocijo strpnosti in nenasilja že kontinuirano izvajajo vsa leta.<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
Drugih ukrepov ministrstvo žal ni napovedalo, kar kaže na to, da se resnosti problema ne zavedajo.<br />
INES KUMALIĆ (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kot pravi je ministrstvo povsem preslišala vedno glasnejša opozorila učiteljev in ravnateljev, da brez sprememb<br />
zakonodaje medvrstniškega nasilja ne bodo zmogli obvladati.<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
V Novi Sloveniji ministra za vzgojno in izobraževanje pozivamo k takojšni pripravi sprememb zakonodaje, ki bodo<br />
učiteljem vrnili strokovno avtonomijo in pedagoško avtoriteto, predvsem pa da bodo šolam dale ustrezno zakonsko<br />
podlago za učinkovito reševanje težavnih primerov medvrstniškega nasilja in odklonska vedenja.<br />
INES KUMALIĆ (novinarka)<br />
V Novi Sloveniji zato opozarjajo, da je bilo pogovorov in akcijskih načrtov dovolj ter da so potrebne spremembe<br />
zakonodaje, ki bodo učiteljem, vzgojiteljem in ravnateljem omogočile učinkovito ukrepanje v primeru odklonska vedenja<br />
otrok ter medvrstniškega nasilja.<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
Če se ne ukrepa takoj, je samo vprašanje kdaj se bo na kateri izmed naših osnovnih šol ali srednjih šol zgodil primer<br />
medvrstniškega nasilja, ki se bo končal tragično.<br />
INES KUMALIĆ (novinarka)<br />
Na petkovi skupni seji parlamentarnih odborov pristojnih za izobraževanje in za notranje zadeve, ki bo na predlog<br />
koalicije namenjena seznanitvi s sistemom preventivnega delovanja ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter policije<br />
glede problematike nasilja med mladoletnimi bodo zato v NSi predlagali 5 točk za spremembo zakonodaje.<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
Da mora biti pravica učencev do varnega šolskega okolja ter nemotenega pouka naš najpomembnejši skupni cilj.<br />
Ravnatelji , učitelji in strokovni delavci šole morajo zato dobiti seveda ustrezne pristojnosti za učinkovito ukrepanje in<br />
72
NOVA 24 TV, Novice - <strong>19</strong>:30 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
vzpostavljanje reda v šolskem prostoru. Ali pa drugo priporočilo gre v smer, da ministrstvo za vzgojno in izobraževanje<br />
pripravi spremembe predpisov, s katerimi bi bilo mogoče začasno umakniti nasilno otroke iz razreda oziroma iz šole, ter<br />
jih vključiti v začasno obravnavo usposobljeni ekipi strokovnjakov ob pomoči in sodelovanju staršev. Pri tem pa mora<br />
imeti odločilen vpliv presoja strokovnjakov.<br />
INES KUMALIĆ (novinarka)<br />
V NSi predlagajo še, da s strokovnim delavcem šole omogoči strokovno avtonomijo in ustrezno avtoriteto ter da se omeji<br />
možnosti poseganja staršev v njihove strokovne odločitve. Po besedah Dimičeve je treba tudi jasno opredeliti<br />
odgovornost staršev, saj da jih veliko ne sodeluje s šolo v primerih odklonskih vedenj njihovih otrok.<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
Izogibajo se odgovornosti, so kdaj celo sami nasilni v komunikaciji in grozijo vzgojiteljem ter učiteljem.<br />
INES KUMALIĆ (novinarka)<br />
Vladi oziroma pravosodnemu ministrstvu pa bi v Novi Sloveniji tudi naložili, da preuči nedavno pobudo za uvrstitev<br />
spletnega ustrahovanja med kazniva dejanja kot so to že storili v nekaterih evropskih državah.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
73
NOVA 24 TV, Novice - <strong>19</strong>:43 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Na Bledu poteka srečanje izvršilnega odbora<br />
ene največjih mednarodnih političnih skupin<br />
NOVA 24TV , 18.05.<strong>2023</strong>, NOVICE, <strong>19</strong>:43<br />
JANEZ HOČEVAR (voditelj)<br />
Na Bledu poteka srečanje izvršilnega odbora ene največjih mednarodnih političnih skupin , mednarodne zveze sredinskih<br />
demokratov. Zveza združuje več kot 100 strank iz 80 držav sveta. V soboto bo na Bledu potekalo tudi zasedanje<br />
generalne skupščine te organizacije. Izvršilni odbor je danes sprejel več deklaracij, 1 pa se nanaša tudi na Slovenijo. Tuji<br />
državniki namreč žalostjo ugotavljajo, da se v Sloveniji spet obuja komunistična ikonografija in da se vladajoči<br />
posmehujejo žrtev nekdanjega sistema. Na Bledu je bil, Arian Sajovic.<br />
ARIAN SAJOVIC (novinar)<br />
Na Bledu potekala konferenca mednarodne zveze sredinskih demokratov, ki združuje 109 političnih strank iz 83 držav<br />
sveta. Zveza pa se bo po navedbah njenega vodstva pa tokratni konferenci še povečala. Na zasedanju izvršilnega<br />
odbora sredinsko demokratske internacionale je bilo govora več resolucijah, ki zadevajo grožnje miru, varnosti in<br />
demokraciji. Seveda je bila 1 glavnih tem vojna v Ukrajini, spregovorilo pa se je tudi o dogajanju v Sloveniji. Natančneje o<br />
pritiskih na naše medije in Ustavno sodišče. Veliko začudenje in celo zgroženosti pa je pri tujih gostih sprožil tudi sklep<br />
Golobove vlade o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma.<br />
ANTONIO LÓPEZ-ISTÚRIZ WHITE (generalni sekretar CDI, španski evroposlanec)<br />
Morate razumeti, da je danes ime organizacije Mednarodna zveza sredinskih demokratov. A njene korenine so v<br />
krščanski internacionali, ki se je desetletja borila proti komunizmu.<br />
ARIAN SAJOVIC (novinar)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
V luči ukinitve spominskega dne pa je prvak največje opozicijske stranke, Janez Janša, predlagal dodatni amandma<br />
resolucijo o neodvisnosti medijev, ki bo naslovil tudi to zanemarjanje več 10 000 žrtev, ki so bile na slovenskem deležne<br />
komunističnega nasilja. Slednja bo sicer kot rečeno zadevala tudi politične pritiske, ki smo jim priča v primeru našega<br />
javnega radia in televizije, kot tudi Ustavnega sodišča, ki obravnava primer zadržanje novega zakona o RTV-ju.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik stranke SDS)<br />
Zadeva ima tudi Evropske razsežnosti, ker je tukaj vpletena podpredsednice Evropske komisije gospa Jourova in v<br />
prihodnjih tednih se bo na podlagi te situacije izkazalo ali v Sloveniji lahko govorimo o svobodi medijev. Ali pa gre za<br />
popolno prevlado ene lahko rečemo, kar neo komunistične politične opcije, ko gre za mainstream mediji.<br />
ARIAN SAJOVIC (novinar)<br />
Postavlja pa se vprašanje kakšen pomen ima ta dogodek za slovenski kot tudi mednarodni politični prostor. Sploh glede<br />
na zaostrovanje političnih razmer pod aktualno slovensko vlado.<br />
JANEZ CIGLER KRALJ (vodja poslanske skupine NSi-ja)<br />
Namesto združevanja ljudi imamo razkole in gotovo to ni dobro, tujina je pozorna na to in pozorno spremlja tudi<br />
dogajanje v medijski krajini, gotovo to k ugledu Slovenije ne pripomore.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik stranke SDS)<br />
Kakšna bo mednarodni odmev , v vseh državah od koder prihajamo stranke članice te internacionale, odmev bo, se pravi<br />
bo odmev v več kot 80 državah tega sveta in resolucije, ki bodo pač tukaj sprejete niso omejene zgolj za učinkovanje<br />
znotraj nacionalnega prostora.<br />
ARIAN SAJOVIC (novinar)<br />
74
NOVA 24 TV, Novice - <strong>19</strong>:43 18.05.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
Vojna v Ukrajini pa seveda zaradi grožnje mednarodni varnosti ostaja najbolj pereča tema na vseh področjih politike, tako<br />
na lokalni kot mednarodni ravni. Zato je tudi na tej mednarodni konferenci predmet novih resolucij. Na Bledu je bil<br />
prisoten tudi madžarski premier Orban, ki je bil v preteklosti deležen ogromno kritik glede na svoj pacifistni položaj v zvezi<br />
z vojno Ukrajini. Orban pravi, da še vedno aktivno sodelujejo pri umiritvi razmer v svoji sosednji državi, a zaradi svojega<br />
položaja vztrajajo pri rešitvi konflikta skozi dialog. Katerega so kot mediator tudi pripravljeni voditi.<br />
VIKTOR ORBÁN (madžarski predsednik vlade)<br />
Veliko Madžarov je pripadnikov manjšine v Ukrajini. Služijo tudi v ukrajinski vojni in umirajo. Med vojno je bilo izgubljenih<br />
veliko življenje Madžarov. Gre za osebno izgubo tudi za Madžarsko, ne samo za Ukrajino. Zato je naš pristop k tej vojni<br />
drugačen kot tu v Sloveniji.<br />
ARIAN SAJOVIC (novinar)<br />
Na vprašanje ali bi lahko neskladnost udeležencev konference glede reševanja tega konflikta lahko predstavljala težave<br />
pri sprejemanju resolucij o vojni Ukrajini pa Janša odgovarja sledeče.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik stranke SDS)<br />
Kar se tiče obsodbe ruske agresije je na Ukrajino mislim ni tukaj nobenih razlik. Nismo slišali nobenih pripomb, ta<br />
obsodba mislim da je celo vsebovana v dveh resolucijah tudi v razpravi tukaj je bilo to popolnoma jasno. Zdaj so delno<br />
nianse v stališčih. Zdaj ali bo na koncu izšli iz te situacije in rešili to situacijo zgolj z vojaško zmago ali pa s kombinacijo<br />
pač uspešne obrambe Ukrajine in mirovnih pogovorov.<br />
ARIAN SAJOVIC (novinar)<br />
Ampak ravno to je tudi razprava, ki poteka po celotni Evropi in svetu. Kljub temu, da še ni bilo najdene poti, ki bi dejansko<br />
zagotovila mir pa bosta ti 2 resoluciji, ki zadevata vojno v Ukrajini, o katerih so razpravljali člani sredinsko demokratične<br />
internacionale, sigurno mir približali se za vsaj 2 koraka.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
75
Delo <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 993 cm 2 1 / 4<br />
Ne zagovarjam<br />
puča v vrhu<br />
stranke,<br />
spremembe pa<br />
Jani Prednik<br />
Vodja<br />
poslanske skupine SD<br />
je prepričan ,<br />
daje čas za pogovor<br />
o spremembah<br />
v vodstvu stranke ,<br />
ki bi jo vodil sam<br />
Slovenska socialna demokracija<br />
trenutno ni to, kar bi morala<br />
biti, in verjamem, da se marsikomu<br />
zdi, da smo obstali na mestu,<br />
s čimer se delno celo strinjam in<br />
o tem v stranki na glas govorim<br />
že kar nekaj časa, pravi vodja poslanske<br />
skupine SD Jani Prednik.<br />
Pogovor o spremembah v vodstvu<br />
stranke je nujen, vajeti bi bil<br />
skoraj povsem in trdno prepričani,<br />
da zanje ni nikomur mar.<br />
Že v korenu strankinega imena<br />
sporočamo, da smo socialni,<br />
da<br />
smo tu izključno zaradi ljudi, da<br />
nam je mar zanje, a tega, žal, ne<br />
znamo pokazati. Menim, da smo<br />
se tudi slovenski socialni demokrati<br />
izgubili v tako imenovani<br />
politični korektnosti, s čimer smo<br />
za<br />
hrbtom.<br />
Želja po tem, da bi vodil slovensko<br />
socialno demokracijo, v meni<br />
seveda ni ugasnila in ne morem<br />
več gledati, kako kot stranka<br />
stagniramo. K temu da se zdaj<br />
oglasim, so me spodbudili tudi<br />
mnogi člani stranke, ki v trenutni<br />
situaciji trpijo. Politika je prostor<br />
dialoga in res ne vidim razloga, da<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
pripravljen prevzeti<br />
Suzana Kos<br />
sam.<br />
SD v javnomnenjskih anketah ne<br />
dosega številk, ki bi si jih želeli.<br />
Je morda čas za premislek o spremembah<br />
v vrhu?<br />
Za stranko, v kateri sem že dve<br />
desetletji, mi nikakor ni vseeno<br />
in resnično verjamem, da samo<br />
zdrava socialna demokracija lahko<br />
nekaj premakne. A za to je potrebna<br />
poštena refleksija, pošten,<br />
jasen in temeljit pogovor vodstva<br />
za zaprtimi vrati. Naslovniki težav<br />
v stranki imajo imena in priimke.<br />
Najmanj, kar bi bilo treba storiti,<br />
je, da se z njimi pogovorimo. Pogovorimo<br />
tako v<br />
smislu ad personem.<br />
smislu ad rem kot v<br />
Tudi v smislu zamenjave predsednice<br />
Tanje Fajon?<br />
Potrebujemo nov zagon, to je<br />
dejstvo. Kriza strankine identitete,<br />
na katero opozarjajo tako notranji<br />
kot zunanji opazovalci, je morda<br />
še toliko večja, ker so v družbi<br />
nevarno popustili tisti družbeni<br />
okviri, ki so socialno ranljivim<br />
prebivalkam in prebivalcem<br />
zagotavljali bivanjsko<br />
Ti ljudje, oropani<br />
stabilnost.<br />
dostojanstva,<br />
zdaj niso le obupani, temveč so že<br />
Površina: 993 cm 2 76<br />
izgubili tako vonj kot okus in barvo,<br />
če naj se metaforično izrazim.<br />
Postali smo nevidni.<br />
Čas za preboj socialne demokracije<br />
je idealen, saj smo edina<br />
dobro organizirana politična sila<br />
na slovenskem<br />
političnem parketu,<br />
ki bi se de facto lahko zoperstavila<br />
podivjanemu kapitalizmu, ki<br />
triumfira zapakiran v<br />
neoliberalizem. Na<br />
delamo zdaj, nam ne bo<br />
od besed<br />
dejanjem.<br />
osredinjeni<br />
način, kot to<br />
uspelo:<br />
moramo nujno preiti k<br />
Zakaj ne govorite o konkretnih<br />
imenih?<br />
Vsem v stranki je to gotovo dobro<br />
jasno, za javnost bi pa tu postavil<br />
piko.<br />
Glede na to, kar govorite, je utemeljeno<br />
vprašanje, ali vas zanima<br />
vodenje SD. Pred kongresom<br />
stranke ste se odločili, da ne boste<br />
kandidirali za<br />
predsednika.<br />
Takrat sem se umaknil, ker sem v<br />
tistem s čustvi nabitem času hotel<br />
pomiriti takšne in<br />
drugačne strahove<br />
v stranki, da bom kot »speča<br />
celica«<br />
To<br />
rovaril proti predsednici.<br />
nisem jaz. Sem človek dialoga<br />
in človek odkrite, jasne<br />
besede:<br />
vsakemu stvari povem v obraz, ne<br />
se s težavami ne bi ukvarjali, se z<br />
njimi spopadali in o njih pogovarjali.<br />
Je razmislek o spremembi na vrhu<br />
povezan z izidom glasovanja glede<br />
nestalnega članstva Slovenije v<br />
Varnostnem svetu OZN?<br />
Izid tega je neodvisen od notranjega<br />
dogajanja v stranki. Je pa lahko<br />
dodatna težava za<br />
Tanjo Fajon na<br />
notranjem političnem parketu.<br />
Lahko ostane brez ministrske<br />
funkcije?<br />
To je vprašanje za predsednika<br />
vlade. Mislim pa, da ne. Projekt<br />
je začela že vlada Janeza Janše,<br />
ministrica pa se z vso ekipo na<br />
ministrstvu in diplomacijo zelo<br />
trudi, da<br />
bi projekt uspel.<br />
Slišala sem, da obstaja ideja o<br />
začasnem kolektivnem<br />
vodenja stranke.<br />
organu<br />
Glede na kondicijsko stanje stranke<br />
pogovori seveda potekajo v vse<br />
smeri, tudi o prehodnem kolektivnem<br />
vodenju stranke, a kakršnihkoli<br />
potez v to smer stranka<br />
še<br />
ni potegnila. In jih, dokler ne<br />
opravimo temeljitega pogovora,<br />
tudi ne bo.
Delo <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 993 cm 2 2 / 4<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 993 cm 2 77<br />
Na koga se SD sploh obrača, je<br />
skladna s profilom podpornikov<br />
stranke?<br />
Smo<br />
socialnodemokratska levosredinska<br />
stranka s<br />
razvejeno<br />
tradicionalno,<br />
mrežo regionalnih,<br />
lokalnih in interesnih organizacij.<br />
Smo edina slovenska politična<br />
stranka, ki<br />
Stranke evropskih<br />
Progresivne alianse,<br />
je polnopravna članica<br />
socialistov in<br />
utemeljeni<br />
smo v boju delavstva za socialne,<br />
ekonomske in politične pravice, v<br />
boju žensk za enakost in enakopravnost,<br />
v uporu slovenskega<br />
naroda zoper nacizem in fašizem<br />
ter<br />
v zgodovinskem prizadevanju<br />
za razvoj človekovih pravic<br />
in mednarodnega prava. To<br />
zgodovinske reference, v katerih<br />
črpamo navdih za nove izzive:<br />
organizirati družbo tako,<br />
da<br />
uresniči skupne cilje. Ker smo v<br />
tej progresivnosti in borbenosti<br />
zadnje čase preveč zbledeli, je<br />
temu primeren tudi odstotek<br />
ljudi, ki nas podpira. S trdim<br />
delom in<br />
so<br />
ponovno postavitvijo<br />
jasne identitete stranke ta trend<br />
lahko hitro dvignemo, o tem sem<br />
prepričan.<br />
Je politika SD temu ustrezna?<br />
Žal ne. Sam si to priznam, čeprav<br />
s cmokom v grlu, mnogi v stranki<br />
morda ne, kar ni dobro, in prav zaradi<br />
tega ne želim več biti na miru<br />
in<br />
tiho. Stranka potrebuje nov<br />
zagon, stranka se mora zbuditi iz<br />
spanja, postati močna ter regenerirati<br />
svoje poslanstvo. Čim prej bc<br />
to storila, bolje bo tako za ljudi kot<br />
za samo stranko. Ne zagovarjam<br />
nekega puča, prav tako<br />
ne udarcev<br />
pod pas in prepiranja v javnosti.<br />
Demokratična stranka mora to narediti<br />
v miru, za zaprtimi vrati in v<br />
duhu iskanja takšne rešitve, ki ne<br />
bo<br />
razdvajala, temveč povezovala.<br />
Kako vidite status SD v koaliciji?<br />
Zdi se, da si želite pripisati, da ste<br />
dosegli spremembo pri plačah<br />
uprave SDH?<br />
Prepričan sem o tem. V poslanski<br />
skupini smo celo razmišljali o<br />
sklicu komisije za nadzor javnih<br />
financ in zahtevi za odpoklic<br />
nadzornikov SDH. V poslanski<br />
skupini SD smo že prejšnji teden<br />
vladi predstavili pobudo, da<br />
ekscesno zvišanje plač vodstva<br />
takoj zaustavi, pospravi z mize, saj<br />
v<br />
primeru uresničitve predloga ne<br />
bi šlo za nič drugega kot za veliko<br />
klofuto državljankam in državljanom.<br />
Dvig plač, kot so si ga določili,<br />
je po mojem mnenju popolnoma<br />
neupravičen. V pobudi<br />
poslanci SD prav tako zahtevali,<br />
da se<br />
smo<br />
ugotovi odgovornost članov<br />
nadzornega sveta SDH,<br />
SDH<br />
vlado in<br />
pa smo pozvali, naj čim prej<br />
pripravi novo strategijo upravljanja<br />
kapitalskih naložb, ker je sedanja<br />
zastarela. Na to v SD v bistvu<br />
opozarjamo že najmanj tri leta.<br />
Z vidika sodelovanja med koalicijskimi<br />
poslanskimi skupinami<br />
moram onkraj dvoma povedati, da<br />
odlično sodelujemo, smo konstruktivni<br />
in<br />
fokus kot konsenz.<br />
vedno najdemo tako<br />
Glede občutka,<br />
ki ga imajo nekateri o celotni koaliciji,<br />
pa tudi sam ne morem obiti<br />
dejstva, da ima največja<br />
koaliciji številko noge 41,<br />
ko<br />
stranka v<br />
imata drugi dve koalicijski<br />
partnerici zgolj številko 7<br />
5. Razmerja so torej jasna.<br />
medtem<br />
oziroma<br />
Se vam zdi, da se SD dogaja nekaj<br />
takšnega, kot seje Desusu pod<br />
Janševo - vlado torej vmešavanje<br />
in povzročanje razdora v stranki<br />
od<br />
zunaj?<br />
To gotovo in nikakor ne, saj SD<br />
kljub pomanjkanju temeljnega<br />
premisleka o lastni identiteti ni<br />
stranka, ki bi privolila v takšna in<br />
drugačna kupčkanja<br />
ter kupčije.<br />
Nismo interesno združenje, smo<br />
resna stranka z jasno agendo, ki je<br />
uresničevati.<br />
Pri vodenju poslanske<br />
trenutno samo ne znamo v polnosti<br />
skupine<br />
sem suveren in mirno lahko<br />
povem, da se v naše delo ne vpleta<br />
nihče »od<br />
zunaj«. Seveda pa imamo<br />
socialni demokrati poleg opozicijskih<br />
tudi nasprotnike v vrstah<br />
najmočnejše koalicijske stranke,<br />
ki nas<br />
pridno osirajo in krivijo za<br />
takšne in drugačne zadeve, a verjamem<br />
v<br />
temeljni premislek predsednika<br />
vlade, ki,<br />
upam, različnim<br />
tercialkam in njihovim poskusom<br />
destabilizacije ne<br />
Kdo pa konkretno?<br />
naseda.<br />
Za zdaj ne. Se bodo pa gotovo<br />
prepoznali v mojih besedah brez<br />
težav.<br />
Zdaj se javnost razburja zaradi<br />
ukinitve dneva<br />
žrtev komunističnega<br />
nasilja in odziva na to<br />
odločitev?<br />
O tem, da si je ta tako imenovani<br />
praznik izključno zaradi lastne<br />
propagande omislila prejšnja<br />
vlada oziroma njen predsednik,<br />
ne gre izgubljati besed. Absolutno<br />
obsojam vsak trenutek v zgodovini,<br />
kjer je človek dvignil roko nad<br />
nedolžnega človeka, a o zgodovini<br />
naj govorijo zgodovinarji, ki<br />
podrobno poznajo vsa<br />
dejstva. V<br />
priročne ideološke boje s preteklostjo,<br />
ki jih tako zelo rad uporablja<br />
vodja največje opozicijske stranke,<br />
nikakor ne privolim, saj v družbo<br />
vnašajo samo razdor in nemir. Od<br />
debat o zgodovinskih zaslugah in<br />
prerekanj o tem, kdo je bil na kateri<br />
strani, naši otroci ne<br />
bodo siti.<br />
Zdi se, da ste s to ukinitvijo namenoma<br />
preusmerili<br />
pozornost<br />
javnosti od pomembnih vsebinskih<br />
Upam,<br />
vprašanj?<br />
da vaša ocena ne drži. Sicer<br />
pa poznate moje stališče oziroma<br />
nenaklonjenost ideološkim bojem,<br />
saj je vsebinskih izzivov pred<br />
nami veliko.<br />
Kaj torej menite o spomeniku<br />
osamosvojitve?<br />
V<br />
SD bi podprli predlog, ki bi<br />
pripomogel k<br />
prepoznavanju osamosvojitve<br />
kot rezultatu narodne<br />
enotnosti. Spomin na osamosvojitev<br />
ne sme biti tekmovanje posameznikov,<br />
ampak točka enotnosti,<br />
ki bo prepoznala dejstvo, da smo<br />
samostojnost izborili vsi.<br />
Zakaj ste dali pobudo za nadzor<br />
prometa na avtocestnem križu?<br />
Po tem, ko je na slovenskih avtocestah<br />
veljala prepoved<br />
prehitevanja<br />
tovornih vozil, težjih od 7,5<br />
tone zgolj na<br />
določenih odsekih,<br />
smo v poslanski skupini SD že tri<br />
leta prej predlagali, naj se prepoved<br />
razširi na<br />
celotno avtocesto.<br />
K temu so nas nagovarjali tako<br />
civilni uporabniki slovenskih<br />
avtocest<br />
kot tudi sami prevozniki. S<br />
pobudo smo bili uspešni, takratni<br />
minister za<br />
Vrtovec je naš<br />
infrastrukturo Jernej<br />
predlog podprl.<br />
Zadnje čase pa lahko vozniki<br />
spet opažamo, da se na avtocestah,<br />
ki so obremenjene že zaradi<br />
infrastrukturnih prenavljanj, ki<br />
v najintenzivnejših prometnih<br />
frekvencah povzročajo zastoje,<br />
spet pogosto dogaja,<br />
da tovornjaki<br />
priklopniki prehitevajo, česar,<br />
zdi, nihče ne nadzoruje. Ali se to<br />
spet dogaja zaradi ukinitve avtocestne<br />
policije, lahko samo<br />
se<br />
ugibam,<br />
ne vem. Vsekakor pa mora nekdo<br />
stanje promptno nadzirati in<br />
prekrškarje opozoriti. Živčnosti in<br />
posledično nezbranosti<br />
ki potujejo po<br />
voznikov,<br />
slovenskih cestah,<br />
po katerih se zdaj na dnevni bazi<br />
zapelje že več kot 50.000 vozil, je<br />
preveč in pri tem moramo ukrepati<br />
takoj.<br />
Ste tudi vi med tistimi, ki ne<br />
spremljajo več<br />
informativnega<br />
programa na nacionalni televiziji?<br />
Bolj kot to, kateri program<br />
spremljam, je<br />
pomembno, da je<br />
peščica ljudi ugrabila celotno vertikalo<br />
od<br />
ustvarjalcev programov<br />
do gledalk in gledalcev.<br />
Gledanost<br />
drastično pada, prav tako kako-
Delo <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 993 cm 2 3 / 4<br />
Površina: 993 cm 2 78<br />
vost, na kar opozarjajo medijski<br />
strokovnjaki. Nisem poklican, da<br />
bi pravno tolmačil zadeve. Kot<br />
vodja poslanske skupine SD sem s<br />
podporo temu predlogu menjave<br />
članov programskega sveta ravnal<br />
dobronamerno in<br />
kamenček v<br />
sem dodal<br />
mozaik rešitev.<br />
SD ima nasprotnike<br />
tudi v najmočnejši<br />
koalicijski stranki , ki<br />
nas osirajo in krivijo<br />
za različne zadeve.<br />
Izgubili smo se v<br />
politični korektnosti ,<br />
s čimer smo izgubili<br />
vonj, okus in barvo.<br />
Postali smo nevidni.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
»Ne želim več biti na miru in tiho,« pravi vodja poslanske skupine SD. Foto Matej Družnik
Delo <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 993 cm 2 4 / 4<br />
Površina: 993 cm 2 79<br />
Profil volivcev SD<br />
6-odstotno podporo ima SD po zadnjem merjenju Mediane,<br />
pred enim letom je bila ta 4,4-odstotna<br />
31 % podpornikov je starejših od 65 let<br />
18 % podpornikov je starih od 55 do 64 let<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
s<br />
starejši najbolj vplivajo na volilne izide, saj jih je največ<br />
in se v največji meri udeležujejo volitev<br />
a<br />
C O 0/ 3Q 0/ po geografski analizi<br />
je največ podpornikov<br />
"***<br />
volivcev SD volivcev ima iz osrednjeslovenske,<br />
je moških srednješolsko pomurske in savinjske<br />
DKIO vir: Mediana, majska raziskava <strong>2023</strong><br />
izobrazbo<br />
regije
Dnevnik <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 323 cm 2 1 / 2<br />
Površina: 323 cm 2 80<br />
POLITIKA / PO UKINITVI DNEVA SPOMINA<br />
Janša: “Zlovešče poteze” vlade seje marsikdo ustrašil<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ministrstvo za<br />
pravosodje<br />
je naznanilo sume kaznivih<br />
dejanj zaradi zapisa prvaka<br />
SDS Janeza Janše o napovedi<br />
državljanske vojne, s<br />
katerim<br />
seje odzval na vladno ukinitev<br />
nacionalnega dneva spomina<br />
na žrtve komunističnega nasilja.<br />
V<br />
koalicijskih poslanskih<br />
skupinah državljane pozivajo,<br />
naj obsodijo sovražni govor.<br />
Pravosodna<br />
ministrica Dominika<br />
Švare Pipan je v zvezi z zapisom, v<br />
katerem je Janez Janša omenil državljansko<br />
vojno, povedala, da so na<br />
okrožno državno tožilstvo poslali<br />
naznanitev suma kaznivih dejanj, in<br />
sicer za več različnih kaznivih dejanj.<br />
Omenila je javno spodbujanje nasilja<br />
ter pozivanje k oboroženemu uporu<br />
in rušenju ustavne ureditve. Sporni<br />
naj bi bili zlasti zapisi nekaterih posameznikov<br />
na<br />
družbenih omrežjih.<br />
Ministrica je obžalovala, da je ideološka<br />
razprava eskalirala v<br />
pozivanje k<br />
oboroževanju, nasilju, samoobrambi<br />
in v retoriko državljanske vojne, kar<br />
da vodi v zastraševanje ljudi, lahko<br />
pa<br />
tudi do nadaljnjih izbruhov nasilja.<br />
Janša je, kot je znano, v odzivu na<br />
torkovo odločitev vlade, ki prekliče<br />
sklep o razglasitvi 17. maja za nacionalni<br />
dan spomina na žrtve komunističnega<br />
nasilja, na twitterju zapisal,<br />
da gre za eno najbolj zavržnih<br />
in sramotnih odločitev v zgodovini<br />
samostojne Slovenije in<br />
»žalitev za<br />
vsakogar, ki premore vsaj trohico sočutja<br />
do sočloveka«. S tem je vlada po<br />
njegovem mnenju »napovedala novo<br />
državljansko vojno«.<br />
Sajovic: Ve se,<br />
kdo je prvi vrgel kamen<br />
Janšev zapis so v skupni izjavi za<br />
medije včeraj obsodili tudi vodje<br />
koalicijskih poslanskih skupin. »Ohranimo<br />
mirno glavo, dostojnost, razumevanje<br />
in pa spoštovanje drug<br />
do drugega. Vsi smo in ostanemo<br />
samo Slovenke in Slovenci,« je državljane<br />
pozval vodja poslanske skupine<br />
Svobode Borut Sajovic. Taki<br />
pozivi, kot je bil Janšev, po njegovem<br />
mnenju degradirajo tudi našo zmago<br />
v<br />
drugi svetovni vojni in mečejo<br />
velik madež na<br />
osamosvojitve. »Ta<br />
za<br />
zgodbo slovenske<br />
trenutek je čas<br />
pogled naprej, da rešimo problematiko<br />
javnega zdravstva, dolgotrajne<br />
oskrbe in draginje,« je dejal. Na<br />
vprašanje, kako gledajo na to,<br />
da je<br />
vlada brez razprave ukinila dan spomina<br />
na<br />
žrtve komunističnega nasilja,<br />
je Sajovic odgovoril, da se<br />
ve, kdo<br />
je prvi vrgel kamen, sicer pa da nima<br />
občutka, da bi aktualna vlada s<br />
svojo<br />
odločitvijo tudi sama prispevala k<br />
stopnjevanju nestrpnosti.<br />
sta<br />
se<br />
Do Janševega zapisa, v katerem<br />
prepoznala sovražni govor, sta<br />
kritično opredelila tudi vodja<br />
poslanske skupine SD Jani Prednik<br />
in vodja poslanske skupine Levice<br />
Matej T. Vatovec. Slednji je menil, da<br />
je vprašanje spomina na žrtve katerega<br />
koli nasilja legitimno, da pa je<br />
prejšnja vlada svojo odločitev brez<br />
javne razprave in čez noč sprejela<br />
samo zato, »da znova in znova vnaša<br />
nemir in razkol v slovensko družbo«.<br />
Ta odločitev pa seje zgodila »čez noč,<br />
ker so se že zbirali na Trgu republike<br />
in je<br />
točno določena politična stranka<br />
zelo pristransko razlagala in definirala<br />
dogodke, ki so se dogajali od<br />
leta <strong>19</strong>41 in kasneje«. Poudaril je, da<br />
nihče ne zanika dogajanja v preteklosti,<br />
niti povojnih pobojev, ki da<br />
so vredni vse obsodbe, a da je del<br />
prebivalstva izdal svoj narod in<br />
vsi zločini ne morejo biti izenačeni.<br />
SDS bo uporabila vsa<br />
parlamentarna sredstva ...<br />
Janez Janša je<br />
da<br />
včeraj vztrajal pri svojem.<br />
SDS bo uporabila vsa parlamentarna<br />
sredstva, ki<br />
se<br />
jih ima na voljo, da<br />
»zlovešče napovedi aktualne vlade«<br />
ne bodo uresničile, je sporočil. Na<br />
vprašanje o spornih pozivih k nasilju<br />
in<br />
oboroževanju pa je odvrnil, da sam<br />
k temu ni nikoli pozival, a da verjame,<br />
»da seje marsikdo te<br />
aktualne vlade, ki<br />
zlovešče poteze<br />
zelo spominja na<br />
čase, za katere smo mislili, da so za<br />
vedno minili, ustrašil«. x<br />
sta<br />
NSi poziva k umiritvi razmer<br />
V NSi ob pozivih k nasilju in oboroževanju,<br />
ki<br />
so sledili vladni ukinitvi dneva<br />
spomina na žrtve komunističnega<br />
nasilja, poudarjajo, da si<br />
morajo vse<br />
politične stranke prizadevati stopiti<br />
korak nazaj in prispevati k umiritvi<br />
razmer, kajti »splošno vzdušje v naši
Dnevnik <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 323 cm 2 2 / 2<br />
Površina: 323 cm 2 državi se zaostruje, posamezna dejanja<br />
vlade in nekatere nepremišljene<br />
izjave na družbenih omrežjih pa situacijo<br />
še dodatno razvnemajo«. Povsem<br />
neprimerni so po njihovem mnenju<br />
tudi pozivi k nasilju in celo državljanski<br />
vojni ter ne prispevajo k umiritvi<br />
situacije. »Odgovorni politiki bi se<br />
morali zavedati teže posledic takšnih<br />
pozivov in bi se jih morali vzdržati,«<br />
so pozvali. Med drugim so poudarili,<br />
81<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
da so rane<br />
globoke in<br />
politike pa je, da te<br />
polpretekle zgodovine<br />
boleče, naloga odgovorne<br />
rane zaceli in ljudi<br />
združuje ter pomirja. Ukinitev Muzeja<br />
osamosvojitve in<br />
izbris spominskega<br />
dneva sta po mnenju NSi napačni odločitvi,<br />
ki nas oddaljujeta od sprave,<br />
pomiritve in mirnega sobivanja.
Večer <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 483 cm 2 1 / 2<br />
POZIVI K OBOROŽITVI<br />
Retorika<br />
državljanske vojne<br />
Na pravosodnem ministrstvu so<br />
sporne tvite<br />
Janševega privrženca Tomaža Štiha, v katerih poziva<br />
k<br />
oborožitvi, že naznanili tožilstvu. Primer je pod<br />
drobnogled vzela tudi policija<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Luka Mlakar<br />
Potem ko se je prvak SDS Janez<br />
Janša na odločitev vlade Roberta<br />
Goloba o ukinitvi dneva<br />
spomina na<br />
žrtve komunističnega nasilja<br />
odzval z izjavami, da je vlada "napovedala<br />
novo državljansko vojno” in<br />
da gre za "zloveščo napoved aktualnega<br />
režima, da<br />
je pripravljen spet polniti<br />
jame in rudniške jaške z<br />
mislečimi", so<br />
drugače<br />
javnost razburili sporni<br />
tviti Janševega simpatizerja Tomaža<br />
Štiha, ki je ljudi pozival k<br />
oborožitvi<br />
in nakupu avtomatskega orožja. "Nič<br />
ni narobe, če se oborožite in se nič ne<br />
zgodi. Vse je narobe, če se ne oborožite<br />
in se kaj zgodi," je na twitterju zapisal<br />
Štih, ki je bil v času druge Janševe vlade<br />
svetovalec takratnega finančnega ministra<br />
Janeza Šušteršiča.<br />
Ljudi pozival k<br />
nakupu<br />
avtomatskega orožja<br />
Štih, ki na<br />
družbenih omrežjih nastopa<br />
pod imenom Libertarec, je ljudi celo<br />
spodbujal, naj si orožje, če je potrebno,<br />
priskrbijo kar na nezakonit način.<br />
' Kupite si<br />
Ne oklevajte več,” je<br />
orožje. Legalno ali nelegalno.<br />
med drugim zapisal<br />
Štih. Da gre za nesprejemljive zapise, je<br />
komentatorja že na<br />
Twitterju opozorila<br />
pravosodna ministrica Dominika Švare<br />
Pipan. Na<br />
vladni tiskovni konferenci<br />
je kasneje izrazila obžalovanje, da so<br />
ideološka razhajanja in razprave eskalirala<br />
v sfero, kot so pozivi k oboroževanju,<br />
nasilju in samoobrambi. Po<br />
njenih<br />
opozorilih lahko tovrstni pozivi koga<br />
tudi nenamerno spodbodejo, da vzame<br />
stvari v svoje roke. "To je nedopustno,”<br />
je dejala ministrica in še dodala, da so v<br />
povezavi s tem na tožilstvo že naznanili<br />
več različnih sumov kaznivih dejanj.<br />
Kot so<br />
nam pojasnili na pravosodnem<br />
ministrstvu, so sume kaznivih<br />
dejanj na tožilstvo naznanili samo v<br />
Površina: 483 cm 2 82<br />
povezavi s Štihovimi zapisi, ne pa tudi z<br />
Janševimi. Po besedah Dominike Švare<br />
Pipan gre za<br />
sume kaznivih dejanj sovražnega<br />
govora, javnega spodbujanja<br />
k nasilju ter pozivanja k oboroženemu<br />
uporu in rušenju ustavne ureditve. Da<br />
prejeli anonimno prijavo o<br />
so<br />
omenjenih<br />
zapisih, so potrdili tudi na policiji, kjer<br />
pravijo, da so policisti že sami zaznali<br />
javno objavljeno pisanje, ki<br />
ga bodo najprej<br />
preučili, nato pa v skladu z ugotovitvami<br />
izvedli nadaljnje postopke.<br />
"Sem velik zagovornik svobode<br />
govora, kakršnakoli kritika vladajoče<br />
oblasti mora biti dopustna, četudi je<br />
morda ostra in žaljiva. Ampak kritika<br />
je argumentirano nestrinjanje z nekimi<br />
političnimi odločitvami, ko se nekdo, ki<br />
nima argumenta, namesto pravnih političnih<br />
sredstev posluži nasilja, pa je<br />
to klasičen primer, ko je treba pravno<br />
omejiti svobodo govora,” dogajanje komentira<br />
strokovnjak za<br />
z<br />
kazensko pravo<br />
mariborske pravne fakultete Miha<br />
Šepec.<br />
Nataša Pirc Musar<br />
obsoja Janševe in Štihove izjave<br />
V primeru, da nekdo poziva ljudi, naj<br />
se oborožijo, da bodo s tem spodnesli<br />
vlado, parlament ali vladajočo politiko,<br />
lahko po<br />
njegovih besedah govorimo<br />
o ščuvanju k nasilni spremembi ustavne<br />
ureditve, ki se<br />
kazensko preganja po<br />
359. členu kazenskega zakonika. "Tukaj<br />
gre<br />
za neke vrste pozivanje oziroma<br />
ščuvanje širše javnosti prek recimo<br />
socialnih omrežij ali medijev k nasilni<br />
spremembi vladajoče politike, torej<br />
da nekdo namesto pravnih političnih<br />
sredstev uporablja nasilna. Pravna sredstva<br />
za<br />
dosego političnih sprememb so<br />
lahko referendumi, interpelacije in<br />
protesti,<br />
zagotovo pa<br />
ne pozivanje k oborožitvi.<br />
Če bi država to tolerirala, potem<br />
bi nasilje eskaliralo,” pojasnjuje<br />
Za ščuvanje<br />
Šepec.<br />
k nasilni spremembi ustavne<br />
ureditve je zagrožena kazen tudi do<br />
petih let zapora, težavo pri morebitnem<br />
kazenskem pregonu Štiha pa bi lahko<br />
predstavljalo dejstvo, da slednji zadnja<br />
leta živi v Veliki Britaniji. To<br />
bi lahko<br />
pomenilo, da bi morala država pred začetkom<br />
kazenskega pregona v Sloveniji<br />
v sodelovanju z<br />
britanskimi oblastmi<br />
izvesti celoten predhodni postopek izročitve<br />
osumljenca.<br />
Na sporne tvite so se odzvali tudi<br />
vodje koalicijskih poslanskih skupin,<br />
ki so obsodili sovražni govor, pozive k<br />
nasilju in revizijo zgodovine. V<br />
opozicijski<br />
NSi so ocenili, da so pozivi k nasilju<br />
in celo državljanski vojni povsem<br />
neprimerni, ob tem pa so dodali, da se<br />
v koaliciji ne<br />
zavedajo svoje odgovornosti<br />
in posledic svojih nepretehtanih<br />
odločitev, ki nas oddaljujejo od narodne<br />
sprave. Na dogajanje se je odzvala tudi<br />
predsednica države Nataša Pirc Musar.<br />
Izjave, ki sta jih podala Janša in Štih, so<br />
po njenem mnenju zelo nevarne, ker<br />
spodbujajo sovraštvo in nestrpnost, pa<br />
jih predsednica strogo obsoja. 'Komunikacija<br />
med predstavniki političnih<br />
strank v zadnjem obdobju ni primerna.<br />
Zato predsednica poziva vse, naj komunicirajo<br />
dostojno," so sporočili iz urada<br />
predsednice republike.<br />
Nekdanji predsednik republike<br />
Borut Pahor pa je bil medtem kritičen<br />
do Golobove vlade, ker je sklep o razglasitvi<br />
nacionalnega dneva spomina na<br />
žrtve komunističnega nasilja preklicala<br />
brez predhodne javne razprave. "Dejstvo,<br />
da je podobno ravnala tudi vlada<br />
premierja Janše pred letom dni,<br />
v nobenem<br />
smislu ne<br />
opravičuje tega neprimernega<br />
in nesprejemljivega ravnanja<br />
vlade premierja Goloba,” je menil Pahor.<br />
"Komunikacija med<br />
predstavniki političnih<br />
strank v zadnjem<br />
obdobju ni primerna"
Večer <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 483 cm 2 2 / 2<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 483 cm 2 ]anšaje Golobovi vladi očital, daje spet<br />
pripravljena polniti jame in rudniške jaške<br />
z drugače mislečimi. Foto: Sašo Bizjak<br />
83
Mladina <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.750 cm 2 1 / 4<br />
84<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Mladina <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.750 cm 2 2 / 4<br />
Površina: 1.750 cm 2 85<br />
KORITNIKI<br />
Državni holding plače ni zvišal le dvema članoma<br />
uprave, ampak se povečujmo dohodki in bonitete<br />
vseh menedžerjev, povezanih z<br />
državo.<br />
Piše: Borut Mekina Ilustracija: Tomaž Lavrič<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Minuli<br />
teden<br />
med vladajočimi politiki. V<br />
je<br />
izbruhnilo veliko ogorčenje<br />
upravi Slovenskega<br />
državnega holdinga (SDH), ki<br />
upravlja<br />
družbe v lasti države, sta si oba glavna menedžerja,<br />
to sta Žiga Debeljak in<br />
Janez Tomšič,<br />
krepko zvišala prejemke. Novico so<br />
sprva objavili v Financah:<br />
predsednik uprave SDH Debeljak naj bi namesto dosedanjih<br />
12.800 evrov bruto za april prejel 18.500 evrov, Tomšič pa<br />
namesto 11.500 evrov bruto kar 16.500 evrov. Sledile so izjave<br />
ogorčenja iz koalicijskih strank Svobode, SD in Levice. Prva<br />
nadzornica SDH Karmen Dietner - seveda sklep o zvišanju<br />
plač uprave sprejme nadzorni svet, ne uprava sama - jev prvem<br />
odzivu med razlogi za<br />
zvišanje plač upravi navedla domnevno<br />
povečan obseg dela zaradi energetske krize in pripojitve slabe<br />
banke k SDH, pa tudi podatek, da se v primerjavi z družbami,<br />
nad katerimi bdijo v SDH, plače pri njih od leta 2013 niso usklajevale<br />
z inflacijo. To politikov seveda ni pomirilo.<br />
Za<br />
portal Ni je predsednica parlamenta in podpredsednica<br />
Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič povedala, da<br />
je »tako obsežen dvig plač absolutno neupravičen « in ga zato ostro<br />
obsoja. »Gre namreč za državno gospodarsko družbo, kjer bi morali<br />
biti pri plačni politiki še posebej občutljivi in primerljivi z zasebnimi<br />
gospodarskimi družbami ,« je dodala. Znatno zvišanje plač vodilnima<br />
v SDH naj bi bilo še zlasti neprimerno zaradi prizadevanj<br />
vlade za dogovor o plačah v javnem sektorju. Za poslanko<br />
Svobode Mojco Šetinc Pašek je »to ravnanj e v nasprotju s prizadevanji<br />
in vrednotami stranke, ki<br />
sem se ji pridružila,« za poslansko<br />
skupino SD je novica o<br />
tistim, ki so<br />
v zadnjih letih prav tako prenašali težja bremena, njihova<br />
obremenjenost pa<br />
visokem zvišanju plač »klofuta vsem<br />
ni bila z ničimer ovrednotena,« v Levici se jim<br />
po besedah vodje poslanske skupine Mateja T. Vatovca zdi neprimerno,<br />
»da si v času draginje najbolje plačani še dodatno dvigujejo<br />
plače«. Dodali so še,<br />
da ima uprava SDH glede tega preveliko<br />
avtonomijo, sploh v primerjavi z javnim sektorjem, ki se že eno<br />
leto pogaja za boljše plače.<br />
Razdivjalo seje neurje, udarjale so strele in v SDH so hitro<br />
upoštevali zaskrbljenost politike in stopili korak nazaj. Žiga Debeljak<br />
in Janez Tomšič sta na začetku tega tedna nadzornemu<br />
svetu SDH predlagala preklic uskladitve plač. Zahvalila sta se<br />
mu za profesionalno in strokovno ureditev politike prejemkov,<br />
a pri tem navedla, da ne želita, da bi glede na trenutne družbene<br />
in politične razmere to zvišanje plač kakorkoli negativno<br />
vplivalo na uspešnost socialnega dialoga o plačah v javnem sektorju<br />
»oziroma da bi ga za doseganje svojih ciljev izrabljala katerakoli<br />
interesna skupina«. Nobeden od njiju tudi ne želi, da bi »takšna<br />
izpostavljenost SDH negativno vplivala na učinkovitost delovanja<br />
družbe in izvajanje njenih nalog, še posebej v teh zahtevnih gospodarskih<br />
okoliščinah«. Ker se jima plača torej ne bo zvišala, saj<br />
sta stopila korak nazaj, seje ogorčenje poleglo. Nadzorni svet<br />
SDH, ki vztraja, daje s potrditvijo višjih plač deloval skrbno, je<br />
pobudo menedžerjev, nenadoma občutljivih za splošne razmere,<br />
sprejel. Svet seje ponovno vrnil v<br />
počasi začela izginjati iz medijev.<br />
Toda ali je res mogoče, da so<br />
kar tako stopili korak nazaj, in<br />
stare tirnice, novica pa je<br />
vodilni državni menedžerji<br />
to le zaradi ogorčenja politike in<br />
javnosti? Na isti dan, ko je nadzorni svet SDH zvišal plačo Debeljaku<br />
in Tomšiču, je družba SDH sprejela še<br />
drug dokument,<br />
ki pa ga je spretno zamolčala. O podrobnostih iz njega v sporočilih<br />
za javnost ni poročala, pa tudi novinarji nanj niso bili pozorni,<br />
saj nosi precej dolgočasen naslov: Priporočila in pričakovanja<br />
SDH. A vtem dokumentu se skriva tudi poglavje o določanju<br />
prejemkov menedžerjev, prejemkov nadzornikov in njihovih<br />
bonitet, nad katerimi bdi SDH in ki ga upoštevajo tudi vsa<br />
druga podjetja, tako ali drugače povezana z državo. V skladu s<br />
tem dokumentom v SDH niso le zvišali osebnih dohodkov Debeljaku<br />
in Tomšiču, ampak so zvišali plačo veliki množici slovenskih<br />
menedžerjev, več sto nadzornikom državnih družb, ki<br />
so na podlagi tega dokumenta dobili še številne druge, nove in<br />
večje bonitete, kot so hitrejše usklajevanje dohodkov z inflacijo,<br />
pravice do dražjih službenih avtomobilov in podobno.<br />
Vzemimo za primer predsednico uprave Petrola Nado<br />
Drobne Popovič. V skladu z aprila objavljenim Petrolovim letnim<br />
poročilom je lani zaslužila 249.159 evrov osnovne bruto<br />
plače in še <strong>19</strong>2.695 evrov variabilnih prejemkov zaradi uspešnosti.<br />
Vse to je v skladu s starimi priporočili SDH, po katerih<br />
naj bi v velikih družbah osnovna bruto plača prvega menedžeija
Mladina <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.750 cm 2 3 / 4<br />
Površina: 1.750 cm 2 86<br />
Poteza, s katero seje Žiga Debeljak ta teden odpovedal<br />
zvišanju plače, je bila navadna farsa.<br />
Zvišanje osnovnih menedžerskih plač<br />
• ‘'<br />
!j<br />
»i 5<br />
Velikost družbe Doslej Po novem<br />
Najmanjše 5000 EUR 5500 EUR i M<br />
Majhne 8000 EUR 9000 EUR +*«fj|H<br />
K j<br />
Srednje 12,000 EUR 13.500 EUR<br />
Velike 16.000 EUR 18.000 EUR<br />
Največje 20.000 EUR 22.000 EUR<br />
Velikost Doslej novem<br />
Mikro 75 EUR <strong>19</strong>5 EUR<br />
Majhna 150 EUR <strong>19</strong>5 EUR<br />
Srednje velika 200 EUR 260 EUR l<br />
Velika 275 EUR 360 EUR<br />
Povečanje osnovnih plačil nadzornikom na leto<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Velikost družbe Doslej Po novem<br />
Mikro in majhna 3500 EUR 5500 EUR<br />
Srednje velika 10.200 EUR 13.300 EUR<br />
Velika 15.000 EUR 21.000 EUR<br />
„. ..«. ..<br />
znašala 20 tisoč evrov na mesec. Toda lani<br />
smo seveda imeli draginjo, podražile so<br />
osnovne potrebščine, poleg cen energentov<br />
so najbolj zrasle cene sladkorja, za 55,4 odstotka,<br />
ovčje in kozje meso seje podražilo za<br />
30,1 odstotka, krompir za 27,7 odstotka<br />
-<br />
po<br />
izračunih statističnega urada. Zaradi tega naj<br />
bi si<br />
po izračunih SDH najboljši menedžerji<br />
zaslužili dodatnih 2000 evrov bruto plače<br />
na mesec. To pomeni, da recimo Nada Drobne<br />
Popovič letos ne bo zaslužila le 441.854<br />
evrov (bruto), ampak ji lahko zdaj<br />
se<br />
nadzorni<br />
svet plačo zviša<br />
-<br />
zaradi draginje seveda<br />
jv,..,<br />
v<br />
Valentin Hajdinjak, politik NSi, je<br />
Pnmen zvišanja osnovnih menedžerskih plač<br />
kot šef uprave Darsa lani zaslužil<br />
Bruto plača Koliko lahko 173 tisoč evrov bruto. Ker je bila<br />
leta 2022 znaša po novem inflacija, bo po novem dobil 18<br />
Nada Drobne Popovič, 487.OOOEUR 5II.OOO EUR tisoč evrovveč./<br />
predsednica<br />
uprave Petrola<br />
Valentin Hajdinjak, 173-561 EUR <strong>19</strong>1.561 EUR<br />
predsednik<br />
uprave Darsa<br />
Boštjan Napast, 183.272 EUR 207.272 EUR<br />
predsednik uprave Luke Koper<br />
Andrej Slapar, 267.036 EUR 291.036 EUR<br />
predsednik uprave Zavarovalnice Triglav<br />
na<br />
-<br />
465.854 evrov. Podobno bi se morale menedžerske<br />
plače, po presoji SDH, uskladiti v<br />
vseh drugih podjetjih.<br />
V skladu z novimi priporočili SDH se<br />
bo članom uprave plača zvišala za to do 12<br />
odstotkov. Vzemimo za primer Dars. Politik,<br />
bivši tiskovni predstavnik NSi<br />
in prve Janševe<br />
vlade,<br />
sedanji predsednik uprave Darsa<br />
Valentin Hajdinjak je lani zaslužil 173 tisoč<br />
evrov bruto, kot razberemo iz naj novejšega<br />
letnega poročila te družbe. Po klasifikaciji<br />
SDH sodi Dars med srednje velike družbe,<br />
zato je Hajdinjak upravičen do največ 12<br />
tisoč evrov bruto osnovne plače. V Darsu so<br />
sicer lani precej energije potrošili za prepričevanje<br />
SDH, naj avtocestno družbo prekvalificira<br />
v večjo, jo s tretje stopnje premesti<br />
na četrto od skupaj petih, s čimer bi Hajdinjak<br />
lahko prejel dodatnih 4000 evrov bruto<br />
na mesec. Po mučnih pogajanjih s SDH mu je<br />
lani na skupščini uspelo variabilni del plač v<br />
upravi, v kateri sedi tudi sam, zvišati s 30 odstotkov<br />
na 40, a ne več kot to. Toda v skladu<br />
z novimi priporočili SDH bo zdaj zanj življenje<br />
vendarle znosnejše, saj bo na mesec dobil<br />
dodatnih 1500 evrov. Če bi nova priporočila<br />
veljala že za lansko leto, Hajdinjak ne bi prejel<br />
zgolj 171 tisoč evrov, ampak bi dobil<br />
-<br />
zaradi<br />
draginje seveda<br />
-<br />
<strong>19</strong>1 tisoč evrov. No, nova<br />
priporočila mu zdaj<br />
to omogočajo.<br />
A poleg plač bodo v skladu s presojo<br />
SDH menedžerji v prihodnosti deležni<br />
še drugih bonitet. Precej natančni so bili v<br />
SDH pri<br />
F««" Borut Krajnc<br />
določanju vrednosti službenih avtomobilov,<br />
ki za menedžerje niso le prevozno
Mladina <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.750 cm 2 4 / 4<br />
Površina: 1.750 cm 2 87<br />
V SDH so minuli teden prikrito povečali dohodke in druge<br />
bonitete slovenskim menedžerjem in več sto nadzornikom.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
sredstvo, ampak tudi simbol njihove moči, ampak na 3000 evrov. Delavcem seveda podjetja<br />
članarine v sindikatih ne plačujejo, me-<br />
v državi. Z Golobom sta kolega, njune poti so<br />
Golob, in ne zato, ker je najboljši menedžer<br />
ugleda ali celo vizije. Kot smo preverili pri<br />
nekaterih družbah, se slovenski menedžerj<br />
i za zdaj večinoma vozijo<br />
nedžerjem pa poravnajo stroške članstva v se križale takoj, ko seje Golob začel ukvarjati<br />
- v skladu s starimi njihovih stanovskih organizacijah. Tako pridemo<br />
do ključnega vprašanja, ali so vsa ta predhodnik družbe Gen-i, je bilo v solastni-<br />
s trženjem elektrike. Njegovo prvo podjetje,<br />
priporočili SDH - v službenih avtomobilih v<br />
vrednosti približno 50 tisoč evrov. V SDH recimo<br />
član uprave Janez Tomšič vozi audi A5 ča trg, ali trg določa tudi plače direktorjev? stojen Debeljak, kije bil član<br />
zvišanja upravičena. Ce delavske plače dološtvu<br />
Istrabenza in Gorenja, zanj pa je bil pri-<br />
-<br />
uprave Gorenja.<br />
Žiga Debeljak službenega vozila nima. Iz Darsa<br />
so sporočili, da pri njih član uprave oči-<br />
Ali si jih ti določajo sami?<br />
Za povrhu je Debeljak Gibanju Svoboda lani<br />
-<br />
tno Hajdinjak - Logika, po kateri so si v SDH določili pomagal pisati koalicijsko pogodbo: Debeljak<br />
je politik. Podobno velja za Janeza Tom-<br />
vozi 50 tisoč evrov vredni audi<br />
Q5 TDI, v Telekomu člani uprave večinona:<br />
najboljši menedžerji naj bi bili neprecenšiča,<br />
ki ga je koalicija pustila na vrhu SDH za-<br />
nove, višje menedžerske plače, je dobro znama<br />
uporabljajo terenske Volvove avtomobile,<br />
in sicer volvo XC90 in volvo XC6o, v skla-<br />
to podjetjem mnogokratno povrnilo, zato je druge kadre, tudi Valentina Hajdinjaka. Vlaljivi.<br />
Če so njihove odločitve pravilne, naj bi se radi dobrikanja NSi, podobno kot še nekatere<br />
du z zeleno usmeritvijo pa so letos nabavili prav, da imajo zelo visoke dohodke. Iz SDH so dajoča koalicija Tomšiča pušča na čelu SDH<br />
60 tisoč evrov vredno teslo Y long range. Že tudi sporočili, da so Debeljaku in Tomšiču dohodke<br />
zvišali v skladu z nekakšno širšo analitikorupcijsko<br />
komisijo zaradi vloge pri ka-<br />
celo, čeprav se je znašel v postopku pred pro-<br />
letos bodo uprave lahko vozne parke prenovile<br />
z veliko dražjimi avtomobili. Po novem v zo, po kateri bi morala uprava SDH imeti višje<br />
plače od podrejenih direktorjev v družbah, še. »Preiskava je v primeru,, po katerem povpradrovanju<br />
v SID banki v času vlade Janeza Jan-<br />
SDH, še posebej, če gre »za do okolja prijaznejše<br />
osebno vozilo«, predsednikom uprav priporočajo<br />
nakup 90 tisoč evrov vrednih eko li-<br />
holdingu nima smisla, saj to ni veliko podjetje, govorili iz protikorupcijske komisije.<br />
kijih SDH upravlja. A ta logika pri državnem šujete, v zaključni fazi,« so glede Tomšiča odmuzin<br />
lani so priporočali do<br />
-<br />
70 tisoč evrov ki se na trgu bori v hudi konkurenci, ampak j e Podobno velja za državo: Slovenija po<br />
vredna službena vozila.<br />
po načinu delovanja vladna agencija; preden več obsežnih privatizacijskih valovih neodvisnih<br />
podjetij, ki bi jih morali voditi profesi-<br />
Poleg plač se povečujejo tudi prejemki<br />
nadzornikov. Minimalna urna postavka za upravljanje kapitalskih naložb, kjer so vodilonalni<br />
menedžerji, nima. Kljub temu ima in-<br />
smo leta 2013 dobili SDH, je bila to agencija za<br />
študentsko delo od januarja letos znaša bruto<br />
6,92 evra, kar je najnižje plačilo, na kate-<br />
osebnega dohodka ali pa so celo delali zastonj, število majhnih, razdrobljenih podjetij, od<br />
ni imeli morda nekaj tisoč evrov uradniškega flacijo menedžerjev. Ohranja nepregledno<br />
ro lahko računa občasni delavec za uro dela pro bono, kot je to počel prvi vodja Kadrovsko- razdrobljene komunale do elektroenergetskega<br />
sistema, kijih vodijo razširjene uprave<br />
v Sloveniji. Plačilo za delo nadzornikov, torej -akreditacijskega sveta (KAS), ekonomist Bogomir<br />
Kovač leta 2009. S tega vidika je ogor-<br />
z menedžerskimi plačami. V Elektru Ljublja-<br />
sejnine, je seveda višje. Doslej so po priporočilih<br />
SDH in v odvisnosti od velikosti podjetja<br />
te znašale od 75 do 275 evrov na sestanek. SDH povsem upravičeno.<br />
sklenjenih kar 12 individualnih pogodb, skučenje<br />
politike in javnosti zaradi visokih plač v na imajo poleg pogodbe prvega moža družbe<br />
SDH po novem najnižje priporočene sejnine<br />
zvišuje za kar 260 odstotkov, s 75 evrovna di, zakaj SDH vodita Žiga Debeljak in Janez nedžerjev. V krški jedrski elektrarni ima kar<br />
Ampak to še ni vse. Jasno je seveda tupaj<br />
s predsednikom uprave imajo torej 13 me-<br />
<strong>19</strong>5, naj višje pa za 25 odstotkov, z 275 evrovna Tomšič. Ne zato, ker sta tako sposobna menedžerja,<br />
kakršna bi bilo res težko najti, zamanjših<br />
družbah, kot je SODO, Sistemski<br />
23 ljudi individualno pogodbo. Celo v naj-<br />
360. Seveda nadzorniki poleg sejnin dobivajo<br />
še osnovno plačilo za opravljanje funkcije, radi česar morata imeti visoko plačo, ampak operater distribucijskega omrežja, kjer j e zaposlenih<br />
le 33 delavcev, imajo poleg direktor-<br />
ki se zvišuje še bolj: pri najmanjših družbah sta tam pristala po politični aritmetiki. Debeljak<br />
seje leta 20<strong>19</strong> moral posloviti od Goja,<br />
ki na leto zasluži okoli 160 tisoč evrov, še<br />
za okoli 40 odstotkov, s 3500 na 5500 evrov<br />
na leto, pri velikih pa za okoli 30 odstotkov, s renja: novi kitajski lastniki (podrobno njegov pet zaposlenih menedžerjev z individualno<br />
15 tisoč na 21 tisoč evrov na leto. Žiga Debeljak,<br />
ki poleg vodenja SDH opravlja še funkli<br />
dodane vrednosti. Po odhodu iz Gorenja je slovenskega državnega gospodarstva bi prav-<br />
odhod opisujemo vokvirju) vnjem niso vide-<br />
pogodbo. Menedžerske plače? Dobršen del<br />
cijo predsednika nadzornega sveta Telekoma<br />
in Gen energije - v Telekomu je za lanske valec. Sreča se mu je nasmehnila šele s prihotribuciji<br />
električne energije se recimo podje-<br />
ustanovil s. p. in se začel preživljati kot svetozaprav<br />
moral biti del javnega sektorja, v dis-<br />
tri mesece prejel 11.825 evrov bruto -, bo tako dom vlade Roberta Goloba, saj je takrat začel tja ne borij o na trgu, ampak sto odstotkov dohodka<br />
dobijo iz omrežnine, na kar ne morejo<br />
letos poleg osnovne plače prejel verjetno dodatno<br />
še vsaj okoli 70 tisoč evrov.<br />
stal je Golobov multipraktik: danes vodi Slo-<br />
vplivati. Ta podjetja resda ne sodijo neposre-<br />
prevzemati najpomembnejše funkcije. Po-<br />
Potem so tukaj še druge malenkosti, ki venski državni holding (SDH), kjer ga nadzira<br />
kolega Franjo Bobinac v vlogi podpredvajo<br />
njegova priporočila.<br />
dno pod SDH, kljub temu tudi v njih upošte-<br />
sojih v SDH popravili navzgor: podjetja, pravijo,<br />
lahko po novem menedžerjem financirajo<br />
stroške izobraževanja ne le v višini 10 ti-<br />
opravlja še funkcijo predsednika nadzornega ko se je kljub utemeljenim priporočilom nadsednika<br />
nadzornega sveta SDH, pri tem pa Debeljakovo žrtvovanje minuli teden,<br />
soč evrov na leto, ampak 20 tisoč. Plačilo članarine<br />
stanovskim organizacijam, kot sta Ni skrivnost, daje Debeljak vse te funk-<br />
imenu javnega interesa in morda celo zato,<br />
sveta Telekoma in Gen energije.<br />
zornega sveta odpovedal zvišanju plače v<br />
skupina Menedžer in Klub slovenskih podjetnikov,<br />
ni več omejeno le na 1500 evrov, ki ga do njega goji predsednik vlade Robert je bilo torej le lepodušno sprenevedanje.<br />
cije nakopičil predvsem zaradi zaupanja, ker funkcijo opravlja zaradi višjih interesov,<br />
x
Primorske novice <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 21<br />
Površina: 1.577 cm 2 1 / 5<br />
15- maja <strong>19</strong>93 je Janez Janša prevzel vodenje Socialdemokratske<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.577 cm 2<br />
stranke Slovenije, predhodnice današnje SDS<br />
Janez Janša je že 30 let na čelu stranke<br />
Igor Kršinar<br />
premierjem<br />
Igorjem<br />
Janezom Drnovškom. Delegati<br />
so nato sprejeli resolucijo o sloski<br />
demokratični zvezi (SDZ), ki jo je<br />
Bavčarjem pridružil Sloven-<br />
Janez Janša je že 30 let na<br />
venski stvarnosti in vlogi socialne demokracije<br />
ter izvolili novo vodstvo. Za povezale v koalicijo Demos pod Pučni-<br />
vodil Dimitrij Rupel. Stranke so se<br />
čelu stranke, kmalu bo<br />
dohitel Stalina, Maa in Tita.<br />
predsednika je bil pričakovano izvoljen<br />
kovim vodstvom in zmagale na volitvah<br />
leta <strong>19</strong>90. Janša je postal obram-<br />
Iz socialdemokratske stranke Janez Janša, ki je prejel <strong>19</strong>8 glasov,<br />
je njegov protikandidat nastala radikalna desna<br />
Andro Ocvirk pa bni minister v vladi Lojzeta Peterleta,<br />
12 od skupno 216 kongresnikov.<br />
sicer tudi predsednika Slovenskih<br />
stranka, njeni vzorniki pa so<br />
krščanskih demokratov. Po osamosvojitveni<br />
vojni je predlagal njegovo<br />
skrajni desničarji,<br />
Od skrajne levice<br />
nacionalisti in konservativci. do radikalne desnice<br />
zamenjavo z Bavčarjem, a ni bil uspešen.<br />
Pozneje je Peterleta strmoglavil<br />
Prvak jo je spremenil v<br />
Drnovšek,<br />
Dva meseca pred tem je ob svoji četrti<br />
tudi z Janševo in Pučnikovo<br />
avtokratsko stranko, svoje obletnici ustanovitve SDSS poslala pobude<br />
za združitev v osrednjo slovensko še prej pa SDZ, za katero je Janša pisal<br />
pomočjo. Medtem je razpadel Demos,<br />
zasebno podjetje, njegova<br />
politično silo štirim strankam levosredinskega<br />
prostora: socialistični v desno, s čimer niso soglašali liberalni<br />
program, ki bi Slovenijo premaknil bolj<br />
vlada je vsakič bolj<br />
avtoritarna, volivci so vedno stranki, demokratski stranki, Združeni člani, kot so Rupel, Bavčar, France<br />
bolj radikalni. Večinoma se<br />
listi in Zelenim Slovenije. Najresneje so Bučar in Spomenka Hribar, zato so<br />
se pogovarjali s socialisti, zato je tudi<br />
ustanovili novo Demokratsko stranko.<br />
odločajo le še zanj in proti<br />
Žakelj na litostrojskem kongresu izrazil SDZ se je z novim programom preimenovala<br />
v Narodne demokrate,<br />
njemu. Iz nekdaj majhne upanje za čimprejšnjo združitev<br />
(levosredinske) stranke je strank. A po<br />
stranko je prevzel Rajko Pirnat,<br />
Janševem prevzemu<br />
Janša<br />
stranke se je izteklo<br />
se<br />
povsem v nasprotno<br />
ni pridružil nobeni. Zato gaje v SDSS<br />
nastala vodilna stranka<br />
povabil Pučnik,<br />
smer: socialisti, demokrati in<br />
kmalu za tem je postal<br />
desnega bloka, ki pa se je iz zeleni so se marca <strong>19</strong>94 združili z LDS,<br />
podpredsednik stranke. Tako je lahko<br />
polovice skrčil na tretjino.<br />
Združena lista je pogoltnila svoje partnerje<br />
ostal tudi obrambni minister v Drnovškovi<br />
vladi.<br />
v Socialdemokratsko unijo in<br />
Zmerna desna sredina je ob<br />
Delavsko stranko, Verjeti je,<br />
zunaj nje je<br />
da je pri<br />
ostal le<br />
Janševi odločitvi<br />
njegovem radikalizmu skoraj Desus, SDSS pa se je začela postopoma šlo bolj za preračunljivost kot za<br />
pogorela.<br />
oddaljevati od levosredinskih strank, načela. “Pučnik se je zavedal, da je<br />
bolan,<br />
je Janez Janša 15. maja <strong>19</strong>93 prav tako tudi od Socialistične internacionale,<br />
zato je iskal svojega naslednika.<br />
prevzel vodenje stranke, so<br />
ko je v svoje vrste povabila Pogovarjal seje tako z Drnovškom kot z<br />
Kobile povsem drugačne politične<br />
okoliščine. Socialde-<br />
(današnjo SD).<br />
Združeno listo socialnih demokratov Janšo. Slednji je bil nato poleg Ocvirka<br />
edini pripravljen prevzeti stranko, a<br />
Pučnik<br />
mokratska stranka Slovenije (SDSS), Janša svoje politične<br />
je bil do tega<br />
kariere ni začel<br />
nekoliko zadržan,<br />
kot se je takrat imenovala, je<br />
med imela socialdemokrati, ampak je prehodil<br />
dolgo pot od skrajne levice do zdaj Janša mu ni zaupal, da se mu je res<br />
ker je poznal njegove lastnosti. Tudi<br />
kongres v prostorih ljubljanskega Litostroja,<br />
kjer je šest let prej v delavski radikalne desnice. Potem ko<br />
pripravljen umakniti. A druge alternative<br />
ni bilo,” se<br />
so ga<br />
stavki France Tomšič pozval k njeni izključili iz Zveze komunistov, je poskušal<br />
prevzeti mladinsko organizacijo Erik Modic, ki je bil glavni tajnik SDSS<br />
dogajanja spominja<br />
ustanovitvi. Februarja <strong>19</strong>89 je bil izvoljen<br />
za njenega prvega predsednika, ZSMS, kar mu je preprečila aretacija, od maja <strong>19</strong>90 do maja <strong>19</strong>93, vmes ga je<br />
pol leta pozneje pa jo je prepustil bolj znana kot proces proti JBTZ. Ta pa<br />
nasledil Branko Grims, nato pa spet od<br />
oporečniku Jožetu Pučniku, ki je imel ga je<br />
konca<br />
po drugi strani katapultiral <strong>19</strong>95 do februarja <strong>19</strong>97, ko ga je<br />
v<br />
stike z nemškimi socialdemokrati. Zato<br />
so bili tudi na tretjem kongresu pomlad, demokratično prebujanje, Slo-<br />
javnost, saj se je s tem začela slovenska nasledil Tone Krkovič.<br />
Pučnik se je za odhod odločil po<br />
volitvah leta<br />
stranke med gosti švedski in hrvaški venija se je začela <strong>19</strong>92, na katerih je SDSS s<br />
upirati jugoslovanskemu<br />
komunističnemu režimu, vojski 3,34 odstotka glasov komajda še prišla<br />
socialdemokrati, od slovenskih strank<br />
v državni zbor. Podobno nam je lani<br />
pa predsednik socialistov Viktor in srbskim nacionalistom.<br />
•<br />
povedal tudi pokojni Ivo Hvalica: “Po<br />
Žakelj, predsednik demokratov Igor<br />
Bavčar in podpredsednik liberalnih Jože Pučnik je<br />
tistih volitvah je Pučnik rekel, da v<br />
demokraciji,<br />
demokratov Jaša Zlobec.<br />
iskal svojega naslednika<br />
če izgubiš volitve, odstopiš.<br />
Janez pa ga je takoj zagrabil za<br />
Predsednik Pučnik je izrazil željo o<br />
besedo: 'Seveda, seveda!’ Ampak kakor<br />
povezovanju s sorodnimi strankami in Nastale so nove stranke, ki so zahtevale<br />
sem jaz ocenil, Pučnik nad njim ni bil<br />
ni skrival razočaranja nad volilnimi<br />
svobodne in demokratične volitve.<br />
ravno navdušen.”<br />
rezultati in sodelovanjem v vladah s Janša se je skupaj s svojim prijateljem<br />
88
Primorske novice <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 21<br />
Površina: 1.577 cm 2 2 / 5<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Upravičeni zadržki<br />
Evropske ljudske stranke<br />
Janša je sodeloval tudi pri pogajanjih o<br />
združitvi z SDP oziroma Združeno listo,<br />
ki so se izjalovila, ker sta obe stranki<br />
hoteli imeti vodilno vlogo pri povezovanja<br />
Poleg tega je SDSS motilo, da<br />
se SDP ni hotela odreči komunistični<br />
dediščini Prav tako se je Janša udeleževal<br />
kongresov Socialistične internacionale<br />
in evropskih socialdemokratskih<br />
strank. Kmalu po izvolitvi je<br />
odšel na kongres avstrijskih socialdemokratov.<br />
“Takrat je tudi on verjel, daje<br />
to lahko zgodba o uspeha Ko je videi<br />
kako se zadeve gibljejo, pa je prišlo do<br />
premika. Najprej je stranka spremenila<br />
barvo logotipa, potem so iz kratice<br />
izpustili en S, tako da je bila Socialdemokratska<br />
stranka, nato pa Slovenska<br />
demokratska stranka. Postopno se<br />
je spreminjal tudi program. Prav tako se<br />
je manjšal pomen Ivana Cankarja,” nam<br />
je že pred časom povedal Modic.<br />
Program stranke se je začel spreminjati<br />
po odhodu SDSS iz Drnovškove<br />
vlade po Janševi razrešitvi zaradi afere<br />
Depala vas. Stranki so se takrat pridružili<br />
tudi narodni demokrati, ki so<br />
medtem vstopili v krščanske demokrate<br />
in jih zapustili Prvi je preimenovanje<br />
stranke predlagal Krkovič kot<br />
glavni tajnik, takrat je Pučnik temu<br />
nasprotoval z besedami, da bi bilo to<br />
tako, kot če bi mercedes spremenil<br />
svojo blagovno znamko.<br />
Modic je prepričan,<br />
da si Janša tega ni upal storiti,<br />
dokler je bil Pučnik živ. Septembra<br />
2003, osem mesecev po Pučnikovi smrti,<br />
se je SDS preimenovala v Slovensko<br />
demokratsko stranko. Med najbolj<br />
zagretimi<br />
zagovorniki spremembe<br />
je bil Milan Zver, ki je leta<br />
imena<br />
<strong>19</strong>96 napisal<br />
knjigo Sto let socialdemokracije in z njo<br />
prepričeval, da je njihova stranka naslednica<br />
Albina Prepeluha in Ivana Cankarja.<br />
Zadržki v<br />
Bruslju<br />
Že za časa Pučnika pa je stranka izstopila<br />
iz Socialistične internacionale in<br />
se pridružila Evropski ljudski stranki<br />
To odločitev so v SDS sprejeli oktobra<br />
<strong>19</strong>99, dve leti pozneje pa so vse tri<br />
slovenske članice (SDS, SLS in NSI)<br />
dobile status opazovalke. A<br />
tudi takrat<br />
ni šlo brez težav. Kot se spominja Miha<br />
Brejc, ki je sodeloval pri tem postopka<br />
so imeli v takratni ELS zadržke do SDS:<br />
“Srečal sem se s takratnim predsednikom<br />
Wilfriedom Martensom, ki<br />
je motilo socialdemokratsko ime. Razložil<br />
sem mu, da smo podobno kot<br />
portugalski socialdemokrati. Nato je<br />
očital, daje SDS skrajna nacionalistična<br />
stranka, kar sem prav tako zavmiL Na<br />
kosilu mi je povedal, da so zadržki iz<br />
naše sestrske stranke, ni mi pa zaupal,<br />
za katero gre. Domnevam, da jih je<br />
izrazil Peterle, ki je bil pri njih dobro<br />
zapisan, saj je z njimi že dolgo sodeloval”<br />
ga<br />
Zanimivo, da so se Martensovi očitki<br />
uresničili, saj se danes SDS giblje po<br />
skrajno desnem robu ELS, v Evropskem<br />
parlamentu brani problematični vladi<br />
madžarskega premierja Viktorja Orbana<br />
in poljskega premierja Mateusza<br />
Morawieckega, se povezuje z francosko<br />
nacionalistko Marine Le Pen<br />
ter<br />
italijansko postfašistično premierko<br />
Giorgio Meloni in vodjem Lige Matteom<br />
Salvinijem. Nazadnje je bil Janša<br />
4. in 5. maja letos govorec na Orbanovi<br />
konferenci skrajnih desničarjev in konservativcev<br />
v Budimpešti.<br />
Pot v radikalizacijo<br />
in avtoritarnost<br />
Radikalizacija stranke se je začela že<br />
kmalu po Janševemu prevzemu in se<br />
zlasti okrepila po odhodu v opozicijo,<br />
zlasti po prihodu ljudi iz<br />
ki so se<br />
je<br />
drugih strank,<br />
v SDS vključili predvsem zaradi<br />
navdušenja nad Janšo. Najbolj pa se je<br />
stranka radikalizirala po letu 2008, ko<br />
je izgubila prvo vlado. Kot nam je v<br />
intervjuju leta 20<strong>19</strong> razložil Hvalica, se<br />
je to zgodilo s tako imenovano transfuzijo<br />
lokalnih odborov: “Gre za<br />
menjavanje članov občinskih in mestnih<br />
odborov, eno garnituro zamenja<br />
druga, in preden se ta zave, jo že<br />
zamenja naslednja garnitura. To se je,<br />
kot opažam okoli sebe, zgodilo nekajkrat<br />
Tako so se odbori očistili tistih,<br />
ki niso bili radikalni Veliko ljudi se je<br />
vpisalo v stranko leta 2004, ko je SDS<br />
prišla v<br />
vlado.”<br />
Poleg tega je Janša med vodenjem<br />
stranke zgradil tudi kult osebnosti.<br />
“Začelo se je septembra 2000 na Bledu,<br />
takrat je bila predvolilna konvencija,<br />
nikdar ne bom pozabil, da so<br />
z laserjem na platno projicirali tekst, v<br />
katerem so za njegov rojstni dan zapisali,<br />
da se je na ta dan rodil naj večji<br />
sin slovenskega naroda,” se je še spominjal<br />
Hvalica. “Na izvršilnem odboru<br />
sem si pisal cvetke, ki so mu jih<br />
razni ljudje s<br />
terena uprizarjali, ko so<br />
Površina: 1.577 cm 2 89<br />
mu peli čast in slavo. Pri vsakemu, ki<br />
je to<br />
govoril, sem zapisal kratico DT,<br />
kar je pomenilo: Druže Tito, mi ti se<br />
kunemo.” Janša mu je nasprotoval, da<br />
si med sestanki karkoli zapisuje, saj je<br />
zapisnike izvršilnega odbora pisal kar<br />
sam. Če je kdo predlagal kaj drugega,<br />
pa je bil takoj popredalčkan. Ko je<br />
Hvalica z njim prišel v spor, je na<br />
kongresu 2001 pozval delegate, naj ga<br />
Odhodi vidnih članov<br />
Modic je iz stranke izstopil po njenem<br />
preimenovanju leta 2003, še pred tem<br />
pa je konec leta <strong>19</strong>99 dal odpoved kot<br />
svetovalec poslanske skupine v<br />
ne izvolijo več v izvršilni odbor. Kmalu<br />
za tem je Hvalica izstopil iz stranke.<br />
državnem<br />
zbom, saj je imel velike pomisleke<br />
zaradi Janševega avtokratskega vodenje<br />
stranke. “Vse skupaj me je marsikdaj<br />
že spominjalo na versko sekto,<br />
pri kateri njen vodja oznanja svojim<br />
zvestim vernikom edino zveličavno<br />
resnico,” je povedal v intervjuju za<br />
Reporter konec leta 2018.<br />
bil zgrožen “nad čedalje<br />
Poleg tega je<br />
hitrejšim pomikanjem<br />
stranke v desno, ki pripada<br />
danes znotraj evropske družine konservativnih<br />
strank že med skrajno desne<br />
stranke in ki je zaradi tega svetlobna<br />
leta oddaljena od krščanske demokracije<br />
nemške kanclerke Angele Merkel”.<br />
Stranko so zapustili še mnogi drugi<br />
prepričani socialdemokrati, med drugim<br />
tudi Andrej Žorž, kije bil prav tako<br />
kot Modic eden od Pučnikovih najtesnejših<br />
sodelavcev. Izjema je nekdanji<br />
socialdemokrat Branko Grims,<br />
se je medtem prelevil v gorečega nacionalista<br />
ter nasprotnika “kulturnega<br />
marksizma” in “ideologije LGBT”.<br />
ki<br />
Tudi<br />
Brejc, ki se je stranki pridružil leta <strong>19</strong>94,<br />
se<br />
je postopoma tiho umaknil. Naprej<br />
tako, da je bil izvoljen za evropskega<br />
poslanca, nato se je upokojil, še vedno<br />
pa je sodeloval v izvršilnem odboru<br />
stranke, kamor so ga nehali vabiti, ko je<br />
njegov zet Gregor Virant ustanovil<br />
svojo stranko, kar je Janša zameril tudi<br />
njemu, ker ga o tem ni predhodno<br />
obvestil. Šef SDS od svojih podanikov<br />
namreč pričakuje, da vohljajo za<br />
svojimi<br />
najbližjimi in jih ovajajo. Kot v stari<br />
udbovski maniri partije, ki<br />
pripadal.<br />
Vzpon SDS<br />
in zaton<br />
zmerne desne sredine<br />
ji je nekoč
Primorske novice <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 21<br />
Površina: 1.577 cm 2 3 / 5<br />
Površina: 1.577 cm 2 90<br />
Ko je Janša prevzel SDSS, je bila to<br />
majhna stranka, ki bi verjetno propadla<br />
ali pa se pridružila kakšni večji.<br />
Na volitvah leta <strong>19</strong>96 je dosegla okoli<br />
16 odstotkov in postala tretja največja<br />
stranka. Rezultat je ponovila<br />
tudi leta 2000, ko je prevzela drugo<br />
mesto in postala prva stranka na<br />
desnici. K temu je pripomogla tudi<br />
ponesrečena združitev SLS in SKD in<br />
nato oblikovanje vlade z<br />
SDS, v kateri<br />
so se tik pred volitvami sprli. Razklala<br />
se je tudi združena stranka in iz<br />
dela SKD je nastala NSi. Njeno vodstvo<br />
je prevzel premier Andrej Bajuk,<br />
ki je vlado vodil pod Janševim<br />
dežnikom. Pomembno vlogo pri nastanku<br />
NSi je odigral tudi Janša, ki ji je<br />
s svojimi odbori pomagal na terenu,<br />
saj je bilo v njegovem interesu, da<br />
projekt združene<br />
ljudske stranke ne<br />
uspe in da sam prevzame vodilno<br />
vlogo na desnici. Leta 2004 je SDS<br />
zmagala na volitvah z več kot 29<br />
odstotki glasov ter skupaj z NSi, SLS<br />
in Desusom<br />
prevzela vlado. “Pomladna<br />
kompozicija” SDS, NSi in SLS je<br />
podobno kot leta <strong>19</strong>96 dobila 45 poslancev,<br />
tokrat je bila SDS tudi relativna<br />
zmagovalka.<br />
Toda že naslednje volitve je izgubila,<br />
NSi pa je takrat izpadla iz državnega<br />
zbora. Vanj se je vrnila čez tri<br />
leta, in čeprav je zmagala Pozitivna<br />
Slovenija Zorana<br />
še<br />
Jankoviča, je Janša<br />
drugič sestavil vlado, tokrat je bila<br />
odločilna Državljanska lista Gregorja<br />
Viranta, ki je dosegla volivce, ki jih<br />
desna kompozicija ni mogla. Po volitvah<br />
2014 je iz državnega zbora izpadla<br />
SLS in se vanj ni vrnila, SDS pa<br />
skupaj z NSi dosega le še okoli tretjino<br />
poslanskih sedežev.<br />
Podpora nekdanjim<br />
pomladnim strankam se<br />
je tako<br />
iz polovice skrčila na tretjino. Svojo<br />
tretjo vlado leta 2020 je<br />
Janša sestavil<br />
izključno zaradi propada prejšnje vlade<br />
Marjana Šarca in bojazni poslancev<br />
SMC in Desusa,<br />
da bodo zaradi<br />
predčasnih volitev predčasno zapustili<br />
parlament, kar se je pozneje res<br />
zgodilo. Še zlasti zato, ker je zadnjo<br />
vlado vodil zelo avtoritarno in se zaradi<br />
tega zapletel še v spor z evropskimi<br />
institucijami. Bruseljski<br />
mediji<br />
so ga zato prekrstili v maršala Tvita.<br />
Po lanskih volitvah se je Janši odpovedala<br />
tudi NSi, zato bo težko še<br />
kdaj sestavil vlado. S svojim radikalizmom<br />
je požgal preveč političnega<br />
prostora, da bi ga bilo lahko dovolj za<br />
nove zaveznike. •<br />
“Pučnik se<br />
je zavedal, da je bolan, zato je iskal svojega<br />
naslednika. Pogovarjal se je tako z<br />
Drnovškom kot z<br />
Janšo. Slednji je bil nato poleg Ocvirka edini pripravljen<br />
prevzeti stranko, a<br />
Pučnik je bil do tega nekoliko<br />
zadržan, ker je poznal njegove lastnosti. A<br />
alternative ni bilo.”<br />
druge<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Erik Modic<br />
glavni tajnik SDSS od maja <strong>19</strong>90 do maja <strong>19</strong>93<br />
Janša svoje politične<br />
kariere ni začel med<br />
socialdemokrati, ampak<br />
je prehodil dolgo pot od<br />
skrajne levice do zdaj<br />
31<br />
radikalne desnice.<br />
let je Komunistično partijo<br />
Sovjetske zveze vodil Stalin<br />
33<br />
let je Komunistično partijo<br />
Kitajske vodil Mao Cetung<br />
41<br />
let je Komunistično partijo<br />
Jugoslavije vodil Tito
k<br />
Primorske novice <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 21<br />
Površina: 1.577 cm 2 4 / 5<br />
Površina: 1.577 cm 2 91<br />
■ |l|H9aET7 > [<br />
1 f \ i I M M|P~<br />
>iT<br />
_ v l<br />
1 i<br />
v>2<br />
<br />
UP®’*<br />
likr<br />
WBmk<br />
,<br />
1<br />
: .jtp jj Bf1 *<br />
‘lalň i . .<br />
ৎҙÞ<br />
-<br />
Ivo Hvalica je bil eden najbolj prepoznavnih članov SDS, a je končal v nemilosti predsednika in razočaran zapustil stranko.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
BBiHHBiHBਇ<br />
-BBBBBBBBBBBMBBBBBHBRBRπһһοϕতRοһণ<br />
u.<br />
Janez Janša (levo) s predhodnikoma na čelu stranke, že pokojnima dr. Jožetom Pučnikom in ustanoviteljem SDSS Francetom<br />
Tomšičem (desno).
Primorske novice <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 21<br />
Površina: 1.577 cm 2 5 / 5<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
jut«' JsllMBIHHH|k tp.<br />
'•̘<br />
-m<br />
v<br />
■■■■■■■■■■■■■■■■i BHHHIHBIϕ̘ϕ݆<br />
Predsedniki strank v letu <strong>19</strong>96 (z leve): dr. Janez Drnovšek (LDS), Marjan Podobnik (SLS), Lojze Peterle (SKD) in Janez Janša (SDS).<br />
Površina: 1.577 cm 2 92<br />
Iοпппппे৭̙ SοοЀk<br />
3 u.
Domovina.je <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek, 06:34<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/andrej-hoivik-1-del/<br />
1 / 2<br />
Andrej Hoivik: Želim si, da me ljudje ne bi videli le kot<br />
poslanca SDS, ampak tudi kot posameznika s svojimi<br />
stališči (1. del)<br />
Peter Merše<br />
<strong>19</strong>. maja <strong>2023</strong> ob 6:31<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Foto: Klemen Lajevec<br />
Po ukinitvi spominskega dneva za žrtve komunističnega nasilja smo se pogovarjali z<br />
drugim najbolj zgovornim poslancem v Državnem zboru, ki hkrati spada med najmlajše in<br />
najaktivnejše. 30-letni poslanec SDS Andrej Hoivik, sicer magister kemije, prihaja iz<br />
Škofje Loke, politično aktiven je zadnjih pet let, predvsem v podmladku stranke, pod<br />
prejšnjo vlado pa tudi na odgovornih kabinetnih in sekretarskih položajih.<br />
Ste magister kemije, znanje imate tako iz naravoslovja kot iz družboslovja, delovne<br />
izkušnje tudi iz gospodarstva, zakaj vstop v politiko?<br />
93
Domovina.je <strong>19</strong>.05.<strong>2023</strong><br />
Petek, 06:34<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/andrej-hoivik-1-del/<br />
2 / 2<br />
Za vstop v politiko sem se odločil po izjavi premierja dr. Mira Cerarja, ko je marca leta 2018<br />
odstopil tik pred koncem mandata in rekel, da se tega več ne gre. Takrat sem si rekel, da če<br />
odstopiš tik pred koncem mandata, potem mora res biti nekaj gnilega v tej državi. Tudi sicer so<br />
bili v tistem predvolilnem času pritiski z vseh strani.<br />
Takrat sem se včlanil v SDS, ki mi je bila po vrednotah najbližje, saj zagovarja delo, družino,<br />
svobodo izražanja in ima tudi verski element. Potem pa sem po spletu srečnih naključij zamenjal<br />
nekoga, ki je bil razrešen iz izvršnega odbora podmladka stranke ter bil nato na kongresu leta<br />
20<strong>19</strong> izvoljen za člana IO podmladka ter postal podpredsednik na zaupanje takratnega<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
94
Change language