Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Zbirka medijskih objav<br />
Za DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE<br />
Število objav: 22<br />
Internet: 4<br />
Radio: 4<br />
Televizija: 5<br />
Tisk: 9<br />
Spremljane teme:<br />
Odbor za ... prostor: 1<br />
Janša Janez (Ivan): 7<br />
PS NSi: 1<br />
Predsednica DZ RS: 3<br />
Grims Branko: 1<br />
DZ - Državni ... seje: 2<br />
Sajovic Borut: 4<br />
PS SDS: 2<br />
PS SD: 1<br />
Irgl Eva: 2<br />
DZ - ... Parlament: <strong>12</strong><br />
Breznik Franc: 1<br />
Tonin Matej: 2<br />
Godec Jelka: 1<br />
Kordiš Miha: 1<br />
dr. Logar Anže : 5<br />
PS Levica: 1<br />
Bah Žibert Anja: 5<br />
Knežak Soniboj: 6<br />
Reberšek Aleksander: 6<br />
Sukič Nataša: 3<br />
Vrtovec Jernej: 3<br />
Props Franc: 1<br />
Cigler Kralj Janez: 3<br />
Lamut Miha: 1<br />
Gregorič Miroslav: 1<br />
Pekošak Monika: 1<br />
Avšič Bogovič Nataša: 5<br />
Gladek Rado: 2<br />
Greif Tatjana: 1<br />
Klakočar ... mag.: 2<br />
dr. Čadonič Špelič Vida: 1<br />
PS Gibanje Svoboda: 1<br />
Čebela Bojan: 1<br />
Kosi Andrej: 3<br />
...
Internet Naslov Na izredni seji DZ o kanalu C0: "Del politike je zašel v kanalizacijo"<br />
Zaporedna št.<br />
1<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Siol.net, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 9. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor K. M.<br />
Teme<br />
Sajovic Borut , dr. Logar Anže , Bah Žibert Anja , Knežak Soniboj , Reberšek Aleksander , Sukič<br />
Nataša , Avšič Bogovič Nataša , Čebela Bojan<br />
...pa se obnašajo tako kot zajec, ki sreča kačo. S tem se dopušča kriminal enormnih razsežnosti," je razpravo v imenu<br />
predlagateljev začela poslanka SDS Anja Bah Žibert . Po njenih besedah na to opozarjajo tudi vse bolj zaskrbljeni<br />
glasovi strokovnjakov in širše javnosti, ki zahtevajo, da se gradnja kanala C0 takoj ustavi....<br />
Internet Naslov Poslanci vnovič odločajo o noveli zakona o izvrševanju proračunov<br />
Zaporedna št.<br />
2<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 9. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
STA<br />
DZ - Državni zbor - Parlament , Knežak Soniboj , Vrtovec Jernej , Pekošak Monika , Gladek Rado ,<br />
Greif Tatjana<br />
... Državni zbor je pred ponovnim odločanjem o noveli zakona o izvrševanju proračunov za leti <strong>2023</strong> in 2024 opravil še<br />
eno razpravo o rešitvah, ki jih je maja že potrdil,...<br />
Internet Naslov “Nespoštovanje in izigravanje pravne države pri gradnji kanala C0”<br />
Zaporedna št.<br />
3<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 9. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor M. V.<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - seje , PS SD , DZ - Državni zbor - Parlament , PS Levica ,<br />
Bah Žibert Anja , Knežak Soniboj , Reberšek Aleksander , Sukič Nataša , Avšič Bogovič Nataša ,<br />
Kosi Andrej<br />
...Na zahtevo poslancev SDS so v državnem zboru ponovno govorili o gradnji povezovalnega kanala C0 oziroma o<br />
"priporočilu vladi zaradi nespoštovanja in izigravanja pravne države v postopku gradnje povezovalnega...<br />
Televizija Naslov Zakon o dolgotrajni oskrbi<br />
Zaporedna št.<br />
4<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 19:02 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur; 9. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
U.V. Urša Vrečar<br />
Cigler Kralj Janez<br />
...na finančnem ministrstvu. Kjer naj bi neuradno želeli, da se določi najvišji možni znesek, ki bi ga letno iz proračuna<br />
namenili za dolgotrajno oskrbo. JANEZ CIGLER KRALJ (nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake<br />
možnosti, NSi) Sedanja vlada, sedanja ekipa je tukaj popolnoma razočarala. nič novega niso...<br />
Televizija Naslov Izredna seja o gradnji kanala C0<br />
Zaporedna št.<br />
5<br />
Povzetek<br />
Medij TV Slovenija 1, Slovenija 17:00 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Poročila ob petih; 9. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Sergej Furlan<br />
Odbor za infrastrukturo in prostor , Sajovic Borut , PS SDS , Bah Žibert Anja , Reberšek Aleksander<br />
, Gregorič Miroslav<br />
...TV SLOVENIJA 1, 09.06.<strong>2023</strong>, POROČILA OB PETIH, 17.00 VALENTINA PLASKAN (voditeljica) V parlamentu<br />
danes znova poteka večurna razprava o spornem kanalu C0 o problematiki povezovalnega kanala in o priporočilih<br />
vladi glede gradnje tega na izredni seji...<br />
2
Televizija Naslov Kaj prinaša Sloveniji članstvo v Varnostnem svetu?<br />
Zaporedna št.<br />
6<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 22:30 Trajanje: 13 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur zvečer; 9. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Edi Pucer<br />
Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament , Klakočar Zupančič Urška<br />
mag.<br />
...oblikovanja stališč v Sloveniji, ne? Je to, to posebna skupina v okviru zunanjega ministrstva? Je to diplomatski<br />
aparat, celotna vlada ali je vključen tudi državni zbor, tudi predsednica republike. Kako to poteka pravzaprav? ZLATKO<br />
ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov) Torej najmanj, to je tisto, kar je sigurno, je to,...<br />
Televizija Naslov Kanal C0 je še vedno vroča tema<br />
Zaporedna št.<br />
7<br />
Povzetek<br />
Medij Planet TV, Slovenija 18:06 Trajanje: 5 min<br />
Rubrika, Datum Planet 18; 9. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Tanja Ratkovič<br />
Bah Žibert Anja , Knežak Soniboj , Reberšek Aleksander , Props Franc , Lamut Miha , Avšič<br />
Bogovič Nataša<br />
...odgovarja? Tara Knok Ratković. TARA KNOK RATKOVIĆ (novinarka) Zadeva C0 se od prvih načrtov vleče že od<br />
leta 1991 in buri javnost. Poslanka SDS takole: ANJA BAH ŽIBERT (poslanka SDS) Ker Janković dela, a pozor, tukaj<br />
se stavek ne konča. Tukaj se stavek šele začne, kajti Janković dela na neustaven in nezakonit način. Tisti...<br />
Radio Naslov Poslanke in poslance na izredni seji zaposlujeta proračun in gradnja kanala C0<br />
Zaporedna št.<br />
8<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 15:04 Trajanje: 5 min<br />
Rubrika, Datum Utrip dneva; 9. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Rok Mihevc<br />
Knežak Soniboj , Reberšek Aleksander , Sukič Nataša , Vrtovec Jernej , Avšič Bogovič Nataša ,<br />
Gladek Rado , Kosi Andrej<br />
...proračunu za leto 23. ROK MIHEVC (novinar) Koalicija se strinja z vlado, opozicija pa z državnim svetom. Rado<br />
gladek iz SDS je opozoril, da vlada s predlogom ni sledila dejanskim potrebam ljudi in občin. RADO GLADEK (SDS)<br />
Premier je napovedal, da bodo še ta mesec zaključeni pogovori o tem, kako letos občinam kompenzirati...<br />
Radio Naslov Dogovor o prenovi azilnih pravil<br />
Zaporedna št.<br />
9<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 15:<strong>12</strong> Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Utrip dneva; 9. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
M.M. Maja Morela<br />
Grims Branko , dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...zadovoljil vse države članice Evropske unije. MAJA MORELA (novinarka) Je povedal Poklukar. Do včerajšnjih<br />
razprav pa so precej zadržani v Novi Sloveniji. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (NSi) Dejansko po teh podatkih, ki jih imamo<br />
od včerajšnjega zasedanja mislimo, da to ni prava smer. MAJA MORELA (novinarka) Je za naš radio povedala...<br />
Radio Naslov Razpravljali o gradnji spornega kanala C0<br />
Zaporedna št.<br />
10<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 18:02 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Mozaik dneva; 9. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Alen Salihovič<br />
Sajovic Borut , Bah Žibert Anja , Knežak Soniboj , Reberšek Aleksander , Avšič Bogovič Nataša ,<br />
PS Gibanje Svoboda , Kosi Andrej<br />
...RADIO OGNJIŠČE, 09.06.<strong>2023</strong>, MOZAIK DNEVA, 18:02 MARJAN BUNIČ (voditelj) Državni zbor je vnovič potrdil<br />
novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti <strong>2023</strong> in 2024, na katero je državni svet izglasoval veto. Zanjo je<br />
glasovalo 51 poslancev...<br />
3
Tisk Naslov Ustavno sodišče je vendarle še vedno tu<br />
Zaporedna št.<br />
11<br />
Povzetek<br />
Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 3 Površina: 702 cm 2<br />
Rubrika, Datum V ospredju; 10. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Peter Lovšin<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...novele zakona o RTV Slovenija in posledično omogoči delovanje novega sveta RTV, je Janez Janša, ki z odločitvijo<br />
ustavnih sodnikov ni bil zadovoljen, denimo razglasil, da »ustavnega sodišča ni več«. Letno poročilo o delu ustavnega<br />
sodišča Janševi tezi ne pritrjuje. Lani so prejeli 2254 novih zadev, rešili pa so jih 2658. Število...<br />
Televizija Naslov Pregled dogajanja minulega tedna<br />
Zaporedna št.<br />
<strong>12</strong><br />
Povzetek<br />
Medij TV Slovenija 1, Slovenija 19:33 Trajanje: 10 min<br />
Rubrika, Datum Dnevnik; 10. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Rosvita Pesek<br />
dr. Logar Anže<br />
...zemljevid sveta. ROMAN KIRN (nekdanji veleposlanik v ZDA) Verjemite take priložnosti, kot jo bomo imeli prihodnji<br />
dve leti ne bomo imeli vsaj 20, 30 let. ANŽE LOGAR (nekdanji minister za zunanje zadeve) Dobro je, da je razen tega<br />
ruskega vplivnega kroga Slovenija v bistvu prepričala praktično vse države širom sveta...<br />
Tisk Naslov NATOV VRH V VOJNI VIHRI<br />
Zaporedna št.<br />
13<br />
Povzetek<br />
Medij Dnevnik - Dnevnikov objektiv, Slovenija Stran: <strong>12</strong><br />
Rubrika, Datum Ostalo; 10. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Mirko Cigler<br />
DZ - Državni zbor - Parlament<br />
Površina: 1.783 cm<br />
2<br />
...zoprna. Ampak zato še ne bodo odšla, niti se ne bodo sama od sebe odgovorila. So te napovedane, dokaj usodne<br />
odločitve, ki jim pristopamo, stvar vlade, parlamenta ali referendumske volje državljanov? Medtem ko proslavljamo naš<br />
velik diplomatski uspeh z izvolitvijo za nestalno članico varnostnega sveta, kar naj bi...<br />
Tisk Naslov Če bi bil ziheraš, ne bi šel po tej poti<br />
Zaporedna št.<br />
14<br />
Povzetek<br />
Medij Večer - V soboto, Slovenija Stran: 6<br />
Rubrika, Datum V soboto; 10. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Luka Mlakar, Vanessa Čokl<br />
Površina: 3.590 cm<br />
2<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - seje , Irgl Eva , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej<br />
, dr. Logar Anže<br />
... Anže Logar Če bi bil ziheraš, ne bi šel po tej poti Verjamem v Platformo sodelovanja in v način udejstvovanja, kot<br />
smo si ga zastavili. Če bi naši predlogi postali...<br />
Internet<br />
Zaporedna št.<br />
15<br />
Povzetek<br />
Naslov<br />
Medij<br />
Omejiti župane na 2 mandata? Profesor dr. Haček: “Ljudje niso butasti in znajo zamenjati<br />
župana, ko ni več prave energije”<br />
Domovina.je, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 10. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Luka Svetina<br />
DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...neparlamentarna Piratska stranka zbrala potrebnih 5.000 podpisov za vložitev predloga svojega zakona o omejitvi<br />
županskih mandatov na dva zaporedna v Državnem zboru. Piratom bi zbiranju ni šlo tako »gladko«, zato jim je v<br />
zadnjem tednu na pomoč priskočila Levica, ki je imela v središču prestolnice postavljenih kar...<br />
4
Tisk Naslov "Odpuščanje ne vsebuje pozabe"<br />
Zaporedna št.<br />
16<br />
Povzetek<br />
Medij Družina, Slovenija Stran: <strong>12</strong><br />
Rubrika, Datum Ostalo; 11. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Bogomir Štefanič<br />
Janša Janez (Ivan) , PS NSi , DZ - Državni zbor - Parlament , Cigler Kralj Janez<br />
Površina: 1.461 cm<br />
2<br />
...Kočevskem rogu (več o tem na www.druzina.si); oblast poveličuje nosilce prejšnjega režima in poje slavospeve<br />
zločinski komunistični partiji; oblast skuša v državnem zboru z obstrukcijo preprečevati pobude za takšne spremembe<br />
uradniških postopkov, ki bi državi naložili, da po uradni dolžnosti poskrbi za vpis (po nekaterih...<br />
Radio Naslov Odprtje volišč<br />
Zaporedna št.<br />
17<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Slovenija 1, Slovenija 07:09 Trajanje: 2 min<br />
Rubrika, Datum Druga jutranja kronika; 11. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Boštjan Anžin<br />
Predsednica DZ RS<br />
...ANA ŠTRAVS (voditeljica) V Črni gori so se odprla volišča, na katerih bo nekaj več kot 540 tisoč volilnih<br />
upravičencev izbiralo nove poslance. Predčasne parlamentarne volitve, ki so posledica dolge politične krize, potekajo<br />
le dober mesec po predsedniških. Najverjetneje pa bodo zaokrožile konec tridesetletne vladavine...<br />
Tisk Naslov Več kot četrtine ne prepriča nobena stranka<br />
Zaporedna št.<br />
18<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 2 Površina: 864 cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; <strong>12</strong>. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Barbara Hočevar<br />
Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , Sajovic Borut , PS SDS , DZ - Državni zbor - Parlament ,<br />
Godec Jelka , dr. Logar Anže , Vrtovec Jernej , Klakočar Zupančič Urška mag.<br />
...Podpora, ki so jo v zadnjem mesecu izgubile skoraj vse stranke, večinoma ni šla nikomur drugemu Za katero stranko<br />
bi najverjetneje volili, če bi bile parlamentarne volitve jutri? Kar petina vprašanih v junijskem Barometru, ki ga za Delo<br />
izvaja Mediana, je odgovorilo, da ne ve, še dobrih sedem odstotkov pa jih pravi,...<br />
Tisk Naslov Županski mandati v Evropi večinoma niso omejeni<br />
Zaporedna št.<br />
19<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: <strong>12</strong> Površina: 213 cm 2<br />
Rubrika, Datum Periskop; <strong>12</strong>. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Igor Kršinar<br />
Teme<br />
DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...Županski mandati v Evropi večinoma niso omejeni Državni zbor bo razpravljal o omejitvi funkcije župana na največ<br />
dva mandata. Piratska stranka je namreč zbrala zahtevanih najmanj pet tisoč podpisov volivcev za vložitev...<br />
Tisk Naslov Satelitska prenova desnice<br />
Zaporedna št.<br />
20<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 36<br />
Rubrika, Datum Slovenija; <strong>12</strong>. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Igor Kršinar<br />
Površina: 1.410 cm<br />
2<br />
Janša Janez (Ivan) , Irgl Eva , Breznik Franc , Tonin Matej , dr. Logar Anže , Cigler Kralj Janez<br />
...igor.krsinar@reporter.si V Novi Sloveniji so se razveselili ustanovitve društva Platforma sodelovanja, Anžeta Logarja<br />
pozivajo k čimprejšnji ustanovitvi stranke. Toda ustanovil jo bo le ob soglasju prvaka svoje stranke Janeza Janše.<br />
Nekateri v SDS ga k temu že nagovarjajo. Ali bi nekdanji predsedniški kandidat s svojim projektom lahko...<br />
5
Tisk Naslov Svoboda je največja zabloda Roberta Goloba<br />
Zaporedna št.<br />
21<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 42<br />
Rubrika, Datum Pro&contra; <strong>12</strong>. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Ana Jud<br />
DZ - Državni zbor - Parlament , Kordiš Miha<br />
Površina: 1.659 cm<br />
2<br />
...kraljevo največjo zablodo. Reforma obnašanja »Naženimo jih!« je Golob z dvignjeno roko in dlanjo, stisnjeno v pest,<br />
vzkliknil na odru javne tribune pred parlamentarnimi volitvami. Besed nihče ni jemal resno. Jasno je, da politični<br />
kandidati v predvolilnem boju čvekajo vse sorte traparije in hujskajo volilno telo. Če se...<br />
Tisk Naslov Kaj je ženska?<br />
Zaporedna št.<br />
22<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 50<br />
Rubrika, Datum Globus; <strong>12</strong>. 6. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Katarina Keček<br />
DZ - Državni zbor - Parlament<br />
Površina: 2.262 cm<br />
2<br />
...se potem razglašajo za transseksualne ali nebinarne osebe. Mnoge države poznajo tudi že kategorijo tretjega spola,<br />
ki so ga uradno potrdili z zakonom v parlamentu (Avstralija, Avstrija, Argentina, Kanada, Indija, Nova Zelandija, ZDA in<br />
Nemčija). V teh državah namesto spola vašega otroka napišejo samo x ali pa starši...<br />
6
Siol.net 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, 19:22<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/na-izredni-seji-...<br />
1 / 4<br />
Na izredni seji DZ o kanalu C0: "Del politike je zašel v<br />
kanalizacijo"<br />
Avtorji: K. M., STA 0,00<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Poslanci iz vrst opozicije so v skoraj šesturni razpravi izpostavljali, da del projekta, ki teče čez vodovarstveno območje v Klečah, ogroža<br />
čisto pitno vodo. Foto: STA<br />
Poslanci so na današnji izredni seji DZ na zahtevo SDS več ur razpravljali o kanalu C0 v<br />
Ljubljani. Opozicija je vladi očitala, da projekt ogroža pitno vodo, koalicija pa opoziciji, da<br />
so spolitizirali strokovni projekt. Poslanici so v nadaljevanju vnovič potrdil novelo zakona<br />
o izvrševanju proračunov za leti <strong>2023</strong> in 2024, na katero je državni svet izglasoval veto.<br />
"Župan Zoran Janković dela na neustaven in nezakonit način, tisti, ki so ga dolžni ustaviti, pa<br />
se obnašajo tako kot zajec, ki sreča kačo. S tem se dopušča kriminal enormnih razsežnosti," je<br />
razpravo v imenu predlagateljev začela poslanka SDS Anja Bah Žibert . Po njenih besedah na to<br />
opozarjajo tudi vse bolj zaskrbljeni glasovi strokovnjakov in širše javnosti, ki zahtevajo, da se<br />
gradnja kanala C0 takoj ustavi.<br />
7
Siol.net 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, 19:22<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/na-izredni-seji-...<br />
2 / 4<br />
"O tem projektu je bilo res objavljenih že veliko mnenj, manj in bolj strokovnih," je dejala<br />
poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič , ob tem pa izpostavila, da opozicija zelo enoznačno<br />
navaja samo mnenja tistih, ki so izrazito proti dokončanju kanala C0.<br />
Boj proti "urejeni neprepustni kanalizaciji za potrebe Ljubljane z okolico" je označila za farso in<br />
poudarila, da bo samo "moderno speljan kanalizacijski sistem dolgoročno zagotavljal in<br />
naslavljal ustavno pravico do čiste pitne vode, za katero se nesporno zavzemamo vsi".<br />
Opozicija: del projekta ogroža pitno vodo<br />
Poslanci iz vrst opozicije so v skoraj šesturni razpravi izpostavljali, da del projekta, ki teče čez<br />
vodovarstveno območje v Klečah, ogroža čisto pitno vodo.<br />
"Največji problem je, da ko se vodo onesnaži, ni več pitna. Ni nekaj, kar bi lahko obrnil nazaj,<br />
ampak nekaj, kar je za vedno uničeno," je opozoril Anže Logar (SDS), ministrstvu za naravne<br />
vire pa očital, da deluje proti naravnim virom, ko ne uporabi svojih pooblastil, da bi ustavilo "ta<br />
nesprejemljiv projekt".<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire Matej Skočir je nato pojasnil, da ministrstvo v<br />
tem projektu nastopa v posredniški vlogi, investitorke pa so občine Ljubljana, Vodice in<br />
Medvode. Med drugim je spomnil, da se v zvezi s projektom čaka na odločitev upravnega<br />
sodišča glede zahteve Agencije RS za okolje (Arso), ki je leta 2020 ob odločitvi, da se na delu<br />
trase vgradi dodatno zaščito v obliki armiranobetonske kinete, zahtevalo okoljevarstveno<br />
soglasje.<br />
V Levici upajo na začasno zaustavitev projekta<br />
"Problem ni, da kanal sedaj potrebuje presojo vplivov na okolje, problem je, da je pred tem ni<br />
potreboval, čeprav se gradi čez zajetje pitne vode," je menila Nataša Sukič iz Levice. V stranki<br />
upajo, da se gradnja lahko vsaj začasno ustavi, "da se pred nadaljevanjem zagotovi pravilnost<br />
vseh postopkov in da se opravi tudi presoja vplivov na okolje in tveganja za zdravje ljudi, ki jih<br />
gradnja kanalizacije čez zajetje pitne vode predstavlja".<br />
"Danes Mestna občina Ljubljana gradi kanalizacijo čez čisto pitno vodo, za katero nima<br />
popoldne dokumentacije, črno gradnjo varujejo policija in varnostne službe, ki pretepajo ljudi.<br />
Ves čas pa poslušamo, da projekt moramo storiti, ker če ne bodo ogrožena evropska sredstva. Se<br />
pravi gledamo politiko izvršenih dejstev," pa je dejal Aleksander Reberšek (NSi). Po njegovih<br />
besedah bi morala biti prioriteta vseh politikov in državljanov ohranitev vodonosnika in<br />
preprečitev gradnje na obstoječi lokaciji.<br />
8
Siol.net 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, 19:22<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/na-izredni-seji-...<br />
3 / 4<br />
V SD medtem po besedah Soniboja Knežaka ocenjujejo, da ni naloga politike, da sodi o tem, ali<br />
so bila gradbena dovoljenja izdana pravilno ali ne. Je pa izpostavil, da bi morali kot politiki in<br />
zakonodajalci poskrbeti za to, da bi spremenili trenutno nedopustno stanje, da podzakonski<br />
akti za zaščito pravice do pitne vode še niso sprejeti, na kar je opozoril tudi varuh človekovih<br />
pravic.<br />
Svoboda: Projekt je postal politična tema<br />
"Del slovenske politike je po porazih na referendumih in na volitvah zašel v kanalizacijo," pa je<br />
dejal Borut Sajovic (Svoboda) in izpostavil, da je projekt postal politična tema. "O tehničnih<br />
debatah in analizah nas učijo učiteljice s pedagoške fakultete, ki kanalizacije v resnici od blizu<br />
nikoli niso videle in razumele," je dejal.<br />
"Če bi imeli dobre namere, bi se o tem pogovarjali na drugih instancah in drugače. "Vi se<br />
osredotočate samo na en problem, ki vam prinaša določen političen kapital," je dodal Bojan<br />
Čebela (Svoboda).<br />
DZ po vetu vnovič potrdil novelo zakona o izvrševanju proračunov<br />
Poslanici so današnji izredni seji DZ tudi vnovič potrdil novelo zakona o<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
izvrševanju proračunov za leti <strong>2023</strong> in 2024, na katero je državni svet izglasoval veto. Zanjo je<br />
glasovalo 51 poslancev koalicije in narodnosti, proti pa je bilo 28 poslancev SDS in NSi.<br />
DZ je novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti <strong>2023</strong> in 2024 prvič sprejel skupaj z<br />
rebalansom letošnjega proračuna konec maja. Državni svetniki so na novelo nato izglasovali<br />
odložilni veto.<br />
Svetniki se namreč niso strinjali z vlado, da je v zadostni meri poskrbela za gospodarstvo v<br />
energetski krizi in da se zato proračunska rezerva lahko zmanjša. Niso se strinjali z načrti za<br />
nižjo realizacijo sredstev iz proračuna EU in dodatkom za upokojence ter so nasprotovali višini<br />
povprečnine za občine, saj menijo, da je prenizka.<br />
Vnovič potrjena novela sicer prinaša manjše spremembe, ki se nanašajo na zagotavljanje<br />
sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje<br />
dopustnega zadolževanja države. Letos se bo država lahko zadolžila za največ 4,2 milijarde<br />
evrov, poroštev pa bo lahko izdala za skupaj 1,2 milijarde evrov.<br />
9
Siol.net 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, 19:22<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/na-izredni-seji-...<br />
4 / 4<br />
Ker so razmere na trgu energentov manj nepredvidljive, kot so bile pri pripravi proračuna za<br />
letos, se je vlada odločila, da se rezerva zmanjša za 323 milijonov evrov. Novela omogoča še<br />
izplačilo zimskega letnega dodatka za upokojence v decembru ter za 1,8 odstotka višja izplačila<br />
pokojnin v novembru in decembru. S tem bodo upokojenci po navedbah vlade lažje prebrodili<br />
obdobje do predvidene redne uskladitve pokojnin v začetku leta 2024.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
10
N1info.si 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, <strong>12</strong>:23<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-vnovic...<br />
1 / 4<br />
Poslanci vnovič odločajo o noveli zakona o<br />
izvrševanju proračunov<br />
Slovenija Avtor: STA 09. Jun <strong>2023</strong> <strong>12</strong>:19<br />
Delite :<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Matija Sušnik/DZ<br />
Državni zbor je pred ponovnim odločanjem o noveli zakona o izvrševanju proračunov za leti <strong>2023</strong><br />
in 2024 opravil še eno razpravo o rešitvah, ki jih je maja že potrdil, a je državni svet nanje sprejel<br />
veto. Argumenti podpornikov in nasprotnikov ostajajo enaki. Za vnovično potrditev novela v<br />
današnjem glasovanju potrebuje 46 glasov podpore.<br />
Državni svetnik Mitja Gorenšček , sicer izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je ponovil,<br />
da se svetniki se ne strinjajo z vlado, da je v zadostni meri poskrbela za gospodarstvo v energetski<br />
krizi in da se zato proračunska rezerva lahko zmanjša. Ne strinjajo se z načrti za nižjo realizacijo<br />
sredstev iz proračuna EU, nasprotujejo višini povprečnine za občine, saj menijo, da je prenizka, ter se<br />
ne strinjajo z zimskim letnim dodatkom za upokojence.<br />
11
N1info.si 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, <strong>12</strong>:23<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-vnovic...<br />
2 / 4<br />
Tri astrološka znamenja, ki so najbolj zamerljiva: ste med njimi tudi vi?<br />
Magazin 05:51 0<br />
“Državni svet sicer pozitivno ocenjuje prizadevanja vlade za zniževanje odhodkov proračuna in nižji<br />
proračunski primanjkljaj, vendar izraža nestrinjanje z odločitvijo o znižanju proračunske rezerve,<br />
katere sredstva so bila v pretežni meri namenjena pomoči gospodarstvu zaradi razmer na trgu<br />
energentov. Državni svet opozarja na napačno razmišljanje, da so bili dosedanji ukrepi na tem<br />
področju zadostni,” je dejal Gorenšček.<br />
Vlada bi morala po mnenju državnega sveta pomoč nameniti velikim porabnikom energentov in s<br />
tem zaščiti delovna mesta in povečati proračunske prihodke skozi davke in prispevke. Opozoril je, da<br />
lani dogovorjena višina povprečnine zaradi spremenjenih razmer v luči energetske krize in inflacije<br />
ter posledično višjih stroškov delovanja javnih zavodov ne zagotavlja kritja dejanskih stroškov<br />
občin.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Bor Slana/ BOBO<br />
<strong>12</strong>
N1info.si 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, <strong>12</strong>:23<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-vnovic...<br />
3 / 4<br />
Boscarol v nov nakup: “V Maribor verjamemo, to mesto se mora začeti<br />
pobirati”<br />
Gospodarstvo pred 18 minutami 0<br />
Bo albanski predlog prinesel rešitev glede zveze srbskih občin na Kosovu?<br />
Svet pred 52 minutami 0<br />
Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da se rezerva za pomoč gospodarstvu znižuje in se<br />
prilagaja okoliščinam, ki so na trgu energentov bistveno manj nepredvidljive, kot so bile pri pripravi<br />
proračuna za letos. Pomoč je predvidena z ukrepi za gospodarstvo tudi prihodnje leto, pozitivne<br />
učinke na gospodarstvo pa bo imela po njegovem tudi raven izdatkov za investicije, razvojne<br />
spodbude ter povratne in nepovratne finančne spodbude.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Glede povprečnine je dejal, da se občinam lahko zagotavljajo dodatna sredstva iz proračuna, da sta<br />
bila pri sklepanju dogovora o njeni višini upoštevana lani dogovorjen dvig plač in inflacija ter da<br />
občinam pomagajo ukrep za omejitev cen energije in drugi protidraginjski ukrepi. Glede dodatka<br />
upokojencem pa je dejal, da ne gre za socialni transfer, ampak za dodatek tistim, ki so v<br />
delovnoaktivni življenjski dobi plačevali višje prispevke kot ostali. “To pomeni, da ukrepa ni mogoče<br />
razširiti na druge skupine prebivalstva,” je pojasnil.<br />
Koalicija bo podprla vladni predlog, opozicija se z njim ne strinja<br />
Koalicija se strinja z vlado, opozicija pa z državnim svetom. Monika Pekošak iz Svobode je spomnila,<br />
da so bili vsebinski popravki narejeni z rebalansom proračuna in da danes odločajo o zakonu o<br />
izvrševanju proračunov, ki se spreminja v manjšem obsegu, v določenem delu so spremembe<br />
predvsem tehnične narave zaradi spremenjene terminologije, ki izhaja iz predpisov EU.<br />
13
N1info.si 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, <strong>12</strong>:23<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-vnovic...<br />
4 / 4<br />
Grozil, da se bo razstrelil z jeklenko, policija evakuirala okoliške prebivalce<br />
Črna kronika 11:22 0<br />
Po napadu z nožem v francoskih Alpah dva otroka še vedno v kritičnem<br />
stanju<br />
Svet 10:53 0<br />
“Razmere se umirjajo, a nam za ovratnik že diha fiskalno pravilo,” je dodala Tatjana Greif iz Levice in<br />
dodala, da v prihodnje v Levici pričakujejo več solidarnih in progresivnih ukrepov, ki bodo zagotovili<br />
nove proračunske prilive z vrha, ne socialnomaterialnega dna. Soniboj Knežak iz SD je opozoril, da<br />
svetniki ponavljajo argumente, ki so postali že stalnica. Gre za tehničen zakon, o izpostavljenih<br />
vsebinah pa bi bilo treba govoriti ob odločanju o proračunih.<br />
Rado Gladek iz SDS je opozoril, da vlada s predlogom ni sledila dejanskim potrebam ljudi in občin ter<br />
spomnil na neuspeh njihovih predlogov dopolnil, s katerimi bi dvignili povprečnino in dodatek za<br />
upokojence. Noveli je tako vnovič odrekel podporo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Tudi v NSi je ne bodo podprli. Kot je povedal Jernej Vrtovec , vlada priznava, da pri črpanju evropskih<br />
sredstev, zlasti iz sklada za okrevanje in odpornost, prihaja do zamud, ne pove pa, zakaj. Glede<br />
povprečnine je ocenil, da imamo proračun, ki ne naslavlja problematike lokalne samouprave in<br />
stroškov, ki jih ta ima.<br />
14
N1info.si 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, 19:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/nespostovanje-i...<br />
1 / 7<br />
“Nespoštovanje in izigravanje pravne države pri<br />
gradnji kanala C0”<br />
Slovenija Avtor: M. V. 09. Jun <strong>2023</strong> 19:18<br />
Delite :<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Gradbišče kanala C0 / Borut Živulović (BOBO)<br />
Na zahtevo poslancev SDS so v državnem zboru ponovno govorili o gradnji povezovalnega kanala<br />
C0 oziroma o "priporočilu vladi zaradi nespoštovanja in izigravanja pravne države v postopku<br />
gradnje povezovalnega kanala C0". Predlagatelji med drugim predlagajo priporočilo vladi, da<br />
začne izvajati aktivnosti za spoštovanje ustavne pravice do pitne vode, državni zbor pa naj po<br />
njihovem predlogu obsodi "izigravanje zakonodaje v postopku gradnje kanala".<br />
Člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor so na četrtkovi izredni seji na zahtevo SDS več ur<br />
r azpravljali o problematiki povezovalnega kanala C0 v Ljubljani, ki po prepričanju predlagateljev<br />
ogroža čisto pitno vodo v prestolnici.<br />
15
N1info.si 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, 19:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/nespostovanje-i...<br />
2 / 7<br />
Koliko pokojnine bi dobili, če bi pet let delali v Nemčiji<br />
Gospodarstvo 15:05 0<br />
“Vse več je novih dejstev, ki govorijo o tem, da bi morali gradnjo kanala C0 nemudoma ustaviti. Ne<br />
nazadnje to dokazuje tudi velik odziv strokovne javnosti in posameznikov, ki so vse glasnejši v<br />
pozivih k prekinitvi del,” je v imenu predlagateljev včerajšnje seje poudarila Anja Bah Žibert (SDS). V<br />
SDS so odboru v sprejem predlagali več priporočil vladi, med drugim, da začne izvajati aktivnosti za<br />
spoštovanje ustavne pravice do pitne vode, a so člani odbora priporočila zavrnili.<br />
Danes pa so poslanke in poslanci v državnem zboru ponovno razpravljali o gradnji povezovalnega<br />
kanala C0, obravnavali so tudi priporočila SDS o “nespoštovanju in izigravanju pravne države v<br />
postopku gradnje povezovalnega kanala”. V SDS vladi predlagajo tudi, naj začne izvajati aktivnosti<br />
za spoštovanje ustavne pravice do pitne vode, državni zbor pa naj po njihovem predlogu obsodi<br />
“izigravanje zakonodaje v postopku gradnje kanala”.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Območje gradnje kanala C0; N1<br />
16
N1info.si 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, 19:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/nespostovanje-i...<br />
3 / 7<br />
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je dejala, da ljubljanski župan Zoran Janković nadaljuje gradnjo<br />
kanala C0 na “neustaven in nezakonit način”, ker pa se gradnja še ni zaustavila, pa se v državi<br />
dopušča “okoljski kriminal enormnih razsežnosti”.<br />
“Gradnja kanala C0 že od samega začetka pušča prstne odtise, ki nedvomno kažejo, da je s tem<br />
projektom toliko narobe, da bi ga v vsaki državi, v kateri veljajo vsaj osnovni pravni standardi, takoj<br />
ustavili. Sicer pa je ta projekt že bil ustavljen, in to v času vlade Janeza Janše . Takratni minister<br />
( Andrej op. a.) Vizjak je predpisal izvedbo presoje vplivov na okolje, razveljavljeno je bilo tudi<br />
gradbeno dovoljenje za del C0. Pa je prišla Svoboda in z njo minister Uroš Brežan , ki je odločil, da se<br />
s projektom preprosto lahko nadaljuje,” je izpostavila Bah Žibert.<br />
Ob tem je opozorila, da projekt še vedno nima okoljevarstvenega soglasja in druge potrebne<br />
dokumentacije. Spomnila je tudi na dejstvo, da je župana Jankovića k zaustavitvi gradnje kanala že<br />
dvakrat pozvala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar , ki je po mnenju Bah Žibert pokazala<br />
več poguma in odgovornosti kot predsednik vlade Robert Golob .<br />
Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir je kot predstavnik<br />
vlade na seji dejal, da je področje pitne vode eno izmed prioritetnih področij aktualne vlade. Po<br />
njegovih besedah se trenutno sofinancirajo številni projekti za zagotovitev infrastrukture za<br />
oskrbo s pitno vodo v okviru kohezijskega obdobja ter načrta za okrevanje in odpornost. Glede<br />
predlaganih priporočil SDS pa je dejal, da jih vlada ne podpira, saj se vse aktivnosti, ki so<br />
navedene v njih, že izvajajo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Slovenija 14:43 9<br />
Svet 11:05 1<br />
Urška Klakočar Zupančič: Zunanje ministrstvo se je opravičilo. Šlo je za<br />
lapsus<br />
Protiofenzivne aktivnosti: kaj se dogaja na bojiščih v Ukrajini<br />
V predstavitvi poslanskega stališča stranke SDS je poslanec Andrej Kosi opozoril, da imajo gradnje<br />
objektov velik vpliv tako na prostor kot tudi na okolje, zato so bili v državi sprejeti številni zakonski in<br />
podzakonski predpisi, ki ščitijo javni interes pri gradnji, varstvu okolja, ohranjanju narave ter varstvu<br />
voda.<br />
17
N1info.si 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, 19:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/nespostovanje-i...<br />
4 / 7<br />
“Na žalost imamo v Sloveniji na področju gradnje še vedno mačehovski odnos do prostora in okolja,<br />
tako da se še vedno izvajajo številne nelegalne gradnje in neustrezne gradnje objektov, kjer<br />
prevlada predvsem ekonomski interes,” je še dejal Kosi in dodal, da se to kaže tudi v primeru gradnje<br />
kanala C0.<br />
Največ polemik je vzbudila gradnja dela zbirnega kanalizacijskega cevovoda preko ožjega<br />
vodovarstvenega območja s strogim vodovarstvenim režimom, ki je neposredno nad vodonosnikom<br />
pitne vode, iz katerega se napaja vodovodno omrežje za več kot 300 tisoč prebivalcev Ljubljane.<br />
“Glede na pomembnost varovanja pitne vode, saj je pravica do pitne vode tudi ustavna pravica,<br />
predvsem pa glede na pomembnost pitne vode za zdravje in življenje ljudi, bi tako morale vse<br />
institucije poskrbeti, da se odpravi in prepreči vsaka najmanjša možnost onesnaženja pitne vode in<br />
zavrže kakršenkoli dvom o neustreznosti gradnje,” je še dejal Kosi.<br />
Poudaril je, da v SDS nasprotujejo gradnji kanala C0, ker ogroža pitno vodo, in poteka brez ustreznih<br />
dovoljenj ter okoljevarstvenih soglasij.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Vgradnja betonske kinete; N1<br />
18
N1info.si 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, 19:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/nespostovanje-i...<br />
5 / 7<br />
Tudi v Novi Sloveniji nasprotujejo izgradnji kanala C0, je v predstavitvi stališča poslanske skupine<br />
dejal Aleksander Reberšek in v svojem nagovoru spomnil, da so v NSi na problem izgradnje<br />
omenjenega kanala opozarjali že na eni od sej državnega zbora leta 2019.<br />
Na ljubljanski obvoznici odprli pomemben priključek (VIDEO in FOTO)<br />
Slovenija 13:47 0<br />
Začel se je el niño: letošnje leto bo verjetno najbolj vroče v zgodovini sveta<br />
Svet 20:55 6<br />
“Nekaterim pa je v tej državi dovoljeno vse. Lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, lahko gradijo<br />
brez celostne presoje vplivov na okolje in gradijo brez okoljevarstvenega soglasja. Pri gradnji ne<br />
spoštujejo lastninskih pravic, inšpekcijske službe pa na prijave ne odreagirajo. Krši se ustavna<br />
pravica do čiste pitne vode in kar je najhujše, teptajo se človekove pravice in vi v koaliciji to mirno<br />
gledate in podpirate,” je bil oster Reberšek.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Stališče poslanske skupine SD je predstavil poslanec Soniboj Knežak , ki je dejal, da so se v<br />
državnem zboru o kanalu C0 pogovarjali že leta 2019, ko so bila vladi izdana priporočila, naj naredi<br />
in sprejme oceno tveganja izgradnje kanala ter presojo vplivov na okolje.<br />
“Zgodba kanala C0 je v vmesnem času potihnila in ni več v tolikšni meri razburjala javnosti, kot jo<br />
razburja ponovno sedaj. Po nekaj več kot 2 letih, je gradnja tega kanala ponovno postala prvovrstna<br />
politična tema nacionalnih razsežnosti,” je izpostavil. Dejal je, da bi morali politiki kot zakonodajalci<br />
poskrbeti za to, da bi spremenili nedopustno stanje in situacijo, na katero opozarja tudi varuh<br />
človekovih pravic, da je pitna voda ustavna pravica.<br />
Po mnenju SD bi bilo treba sprejeti ustrezne predpise, ki bodo preprečili morebitne posege v to<br />
pravico, zato pozivajo pristojna ministrstva, da ta sprejmejo vse potrebne podzakonske akte. Ob<br />
tem pa naj pristojni organi podajo končne ugotovitve, kaj je sporno pri načrtovanju, umeščanju in<br />
gradnji kanala C0.<br />
19
N1info.si 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, 19:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/nespostovanje-i...<br />
6 / 7<br />
Žiga Živulović, Bobo<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
“V Levici smo v preteklosti v zvezi z gradnjo kanala C0 že izrazili zaskrbljenost nad tem, da se<br />
kanalizacijski kanal gradi čez vodovarstveno območje, ki Ljubljano oskrbuje s pitno vodo. Pred<br />
začetkom izvajanja gradbenih del ni bila izvedena presoja vplivov na okolje, na podlagi katere bi<br />
lahko presojali ustreznost projekta,” je v stališču poslanske skupine Levica opozorila Nataša Sukič .<br />
Slovenija 16:15 1<br />
Svet 15:35 1<br />
Trgovka v novogoriškem Eurospinu odtujila 45.000 evrov<br />
Greta Thunberg končuje svoje “šolske stavke” za podnebje<br />
20
N1info.si 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek, 19:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/nespostovanje-i...<br />
7 / 7<br />
Dejala je, da je absurdno, da do dodatne zaščite projekt ni potreboval presoje vplivov na okolje, po<br />
predvideni dodatni zaščiti pa jo potrebuje. V Levici zato menijo, da bi bilo treba preveriti, ali so bila<br />
izčrpana vsa pravna sredstva za ustavitev gradnje kanala C0. Sukič je sicer ob tem dodala, da<br />
verjamejo vladi, da je vsa pravna sredstva že uporabila.<br />
“V Levici še vedno upamo, da se bodo našli načini, da se gradnja vsaj začasno ustavi, da se pred<br />
nadaljnjo gradnjo zagotovi pravilnost vseh postopkov in da se opravi tudi presoja vplivov na okolje<br />
in tveganja za zdravje ljudi, ki jih gradnja kanalizacije čez zajetje pitne vode predstavlja,” je še dejala<br />
poslanka Levice.<br />
V stališču poslanske skupine Svoboda je Nataša Avšič Bogovič poudarila, da se projekt gradnje<br />
kanala C0 ni začel v času vlade Roberta Goloba in da trenutna politizacija tega projekta služi<br />
opoziciji za nabiranje političnih točk.<br />
“Poslanke in poslanci, ki menijo, da projekt izgradnja kanala C0 predstavlja primer izigravanja<br />
pravne države oziroma, da je pri projektu prišlo do kaznivih dejanj, zlorab nosilcev javnih funkcij ter<br />
drugih nepravilnosti, bodo imeli možnost svoje trditve dokazati skozi delo parlamentarne<br />
preiskovalne komisije. Preiskovalne komisije so v prvi vrsti namenjene iskanju odgovornosti nosilcev<br />
političnih funkcij,” je dejala poslanka Svobode.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
21
POP TV, 24 ur - 19:02 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Zakon o dolgotrajni oskrbi<br />
POP TV, 09. 06. <strong>2023</strong>, 24 UR, 19:02<br />
DARJA ZGONC (voditeljica)<br />
Kljub le tednu dni javne razprave, kar smo pravkar slišali socialni partnerji očitajo ministru za<br />
solidarno prihodnost, ta pravi, da je končno besedilo zakona o dolgotrajni oskrbi na mizi.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Zdaj so na vrsti usklajevanja znotraj koalicije in predvsem Ministrstvom za finance. Prav pri<br />
denarju se zatika. Prihodnje leto naj bi denar za dolgotrajno oskrbo v celoti kril proračun. Z letom<br />
2025 pa bi del pokril nov prispevek za dolgotrajno oskrbo.<br />
DARJA ZGONC (voditeljica)<br />
A po neuradnih informacijah ti načrti s finančnim ministrom še niso dokončno usklajeni. Urša<br />
Vrečar.<br />
URŠA VREČAR (novinarka)<br />
Ustvarjamo nov steber socialne oskrbe danes minister za solidarno prihodnost. A kdo ga bo<br />
plačal? Kot kaže prihodnje leto davkoplačevalci.<br />
SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost)<br />
Sredstva so v pogovorih, ki jih imamo z, MF, Ministrstvom za finance že zagotovljena ustrezna<br />
sredstva.<br />
URŠA VREČAR (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kako pa naprej? Iz januarjem 2025 nas čaka nov prispevek za dolgotrajno oskrbo. Glede česa z<br />
delodajalci še niso usklajeni. Primanjkljaj pa naj bi pokril proračun, a da ta ne more in ne sme biti<br />
edini vir na katerega se zanašajo vse načrtovane spremembe so jasni na finančnem ministrstvu.<br />
Kjer naj bi neuradno želeli, da se določi najvišji možni znesek, ki bi ga letno iz proračuna<br />
namenili za dolgotrajno oskrbo.<br />
JANEZ CIGLER KRALJ<br />
NSi)<br />
(nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,<br />
Sedanja vlada, sedanja ekipa je tukaj popolnoma razočarala. nič novega niso prinesli.<br />
Pravzaprav so še bolj prevalili breme na državni proračun, ki pa zdaj že praktično po vseh šivih<br />
poka.<br />
URŠA VREČAR (novinarka)<br />
Tako kritično pa iz opozicijskih vrst. Češ da je vlada zapravila leto dni, ki so ji ga na referendumu<br />
namenili volivci. Nov zakon sicer v ospredje postavlja dolgotrajno oskrbo na domu. 1 glavnih<br />
novosti pa vstopne točke na centrih za socialno delo in posebne skupine, ki bodo ocenjevale ali<br />
je posameznik upravičen do dolgotrajne oskrbe.<br />
SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost)<br />
V drugem koraku bodo ocenjevalci prišli na moj dom, se z mano pogovorili sploh skozi<br />
ocenjevalno orodje, ki je bilo stestirano v pilotnih projekti v Sloveniji. Na podlagi tega bom potem<br />
dobi odločbo koliko dolgotrajne oskrbe mi pripada.<br />
JANEZ CIGLER KRALJ<br />
NSi)<br />
(nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,<br />
22
POP TV, 24 ur - 19:02 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
Centrai za socialno delo so preobremenjeni, težko dobijo kadre in zelo težko si je predstavljati<br />
kako bodo lahko zdaj v kratkem obdobju dobili toliko kompetentnih kadrov, da bi lahko to enotno<br />
vstopno točko izvajali.<br />
URŠA VREČAR (novinarka)<br />
Da ne bo šlo tako zlahka, ob pomanjkanju kadra tako v centrih za socialno delo kot na celotni<br />
mreži dolgotrajne oskrbe priznava tudi minister.<br />
SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost)<br />
Bomo pa seveda aktivno delali na privabljanju kadrov preko interventnih ukrepov, in pa seveda<br />
tudi kampanje, da dvignemo veljavo poklica v socialnem varstvu.<br />
URŠA VREČAR (novinarka)<br />
Zakon se bo sicer začel izvajati z začetkom prihodnjega leta, v polni veljavi pa bo šele z<br />
januarjem 2026.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
23
TV Slovenija 1, Poročila ob petih - 17:00 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 1<br />
Izredna seja o gradnji kanala C0<br />
TV SLOVENIJA 1, 09.06.<strong>2023</strong>, POROČILA OB PETIH, 17.00<br />
VALENTINA PLASKAN (voditeljica)<br />
V parlamentu danes znova poteka večurna razprava o spornem kanalu C0 o problematiki povezovalnega kanala in o<br />
priporočilih vladi glede gradnje tega na izredni seji sklicani na zahtevo SDS-a razpravljajo člani parlamentarnega Odbora<br />
za infrastrukturo, okolje in prostor. Sklicatelji ocenjujejo, da gre pri gradnji za nespoštovanje in izigravanje pravne države.<br />
Od vlade zahtevajo tudi, da začne spoštovati ustavno pravico do pitne vode.<br />
NEJC FURLAN (novinar)<br />
Ustavite projekt in zaščitite pitno vodo, so jasni v Poslanski skupini SDS glede gradnje na območju ožjega<br />
vodovarstvenega območja.<br />
ANJA BAH ŽIBERT (SDS)<br />
Je povsem jasno ljudem kaj pomeni črna gradnja, da ko gre res za pomembne stvari sicer ne do rušenja ljudem<br />
čebelnjak poderejo. Kanalizacijski vod nad čisto pitno vodo, ki ogroža ljudi, pa ni pomembnen<br />
BORUT SAJOVIC (Gibanje Svoboda)<br />
Črna gradnja, črna gradnja. Kdo je bil že ne dolgo nazaj nosilec zakona o legalizaciji črnih gradenj. Naša naloga je, da<br />
sprejemamo zakone, nismo pa njihov nadzornik.<br />
NEJC FURLAN (novinar)<br />
O kineta se bo nahajala sodobna senzorika za preprečevanje ogrožanja vode pa projekt zagovarjajo poslanci Gibanja<br />
Svoboda.<br />
MIROSLAV GREGORIČ (Gibanje Svoboda)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Dimenzije cevovodne kinete omogočajo vpogled tako v cev je kot v kinetov z roboti ali pa z temi kamerami na daljavo.<br />
Omogoča stalni videonadzor.<br />
ALEKSANDER REBERŠEK (NSi)<br />
Mislim, da je odšla zadnja kmečka pamet, zdrava kmečka pamet, od vas in tuki ste si zabl po mojem zadn žebl v vašo<br />
krsto.<br />
NEJC FURLAN (novinar)<br />
Na pristojnem ministrstvu pa opozarjajo na besede Evropske komisarke za kohezijo Elise Ferreira glede gradnje kanala.<br />
MATEJ SKOČIR (državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor)<br />
Projekt komunalne čistilne naprave v Ljubljani je ključnega pomena za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti Slovenije<br />
direktive Evropske unije o čiščenju komunalne odpadne vode. V tej direktivi ni nobene določbe, ki bi prepovedovala<br />
gradnjo kanalizacijskih omrežij nad vodonosniki.<br />
NEJC FURLAN (novinar)<br />
Časovno obdobje koriščenja kohezijskih sredstev, namreč velja do konca leta.<br />
24
POP TV, 24 ur zvečer - 22:30 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 13:00<br />
1 / 4<br />
Kaj prinaša Sloveniji članstvo v Varnostnem<br />
svetu?<br />
POP TV, 9.6.<strong>2023</strong>, 24 UR ZVEČER, 22:30<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
No, Slovenija pa je na diplomatskem parketu ta teden že osvojila veliko lovoriko. V tajnem glasovanju v Združenih<br />
narodih je prepričljivo premagala tekmico Belorusijo in osvojila sedež nestalne članice Varnostnega sveta Združenih<br />
narodov za prihodnji 2 leti. S petimi velesilami in še devetimi nestalnimi članicami bomo tako sedeli za mizo, kjer se v<br />
veliki meri odloča o usodi sveta. Kaj bo to prineslo naši državi, poleg velike odgovornosti? Je to priložnost za povečanje<br />
našega političnega vpliva, za gospodarstvo? Ali predvsem nevarnost, da se bomo v močno polariziranem svetu pri<br />
glasovanju o najbolj perečih vprašanjih neizogibno zamerili kakšni velesili? In kako bomo sploh oblikovali naše odločitve?<br />
Bomo poslušali druge ali bomo res imeli lastna stališča? No, z nami je profesor in svetovalec predsednice republike za<br />
mednarodne odnose dr. Zlatko Šabič. Dober večer.<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
Dober večer želim.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Najprej me zanima, kako se bo Slovenija pripravila na začetek mandata, ki se začne 1. januarja 2024?<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ste začel pravzaprav na en tak pravi način, ker če bi midva imela ta pogovor 2 dni nazaj, bi seveda tukaj govoril na veliko<br />
o uspehu diplomacije, slavil in tako naprej. Delati je pa začeti treba, ne. In to je v bistvu že praktično zdaj, torej priprave<br />
gredo sigurno že v to smer, da se bo popolnila ekipa. Zagotovo se tudi, sem prepričan, zelo veliko že komunicira med<br />
New Yorkom in torej Mladiko. Zdaj seveda podrobnosti bomo težko v tem trenutku dogovori oziroma se bomo težko<br />
pogovarjali. Dejstvo pa je, da vem, sem prepričan oziroma da se bodo, da se ta, da se ti pogovori že začenjajo in da se v<br />
bistvu že dela.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Malokdo pri nas pravzaprav ve, kako poteka delo v Varnostnem svetu. Kako pogosto in tudi kako hitro bo morala<br />
Slovenija zavzemati neka stališča?<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
Torej z proces odločanja v Varnostnem svetu je relativno kompleksen, moram reči, no. Namreč mi imamo tam, kot veste,<br />
torej 5 stalnih članic in 10 nestalnih in nekoč je, dolgo nazaj je že torej singapursko zunanje ministrstvo nekako za javnost<br />
predstavilo, pokazalo, kako pravzaprav potekajo ti procesi odločanja. Nekateri so odprti, tisti so ponavadi najbolj zanimivi<br />
za gledalce, ampak v resnici so se že države dogovorile. Nekateri so polzaprti. Nekateri so pa taki, da v bistvu države v<br />
različnih formatih, tudi samo stalne članice med seboj odločajo za skritimi vogali, tudi v restavracijah, če hočete. Torej ta<br />
proces poteka 24 ur, 24 ur dnevno in zdaj v tem kontekstu se seveda, v tem vrtiljaku se bo Slovenija pač morala znajti.<br />
Osebno sem prepričan, da bo precej iskana partnerico, da bo proaktivna, kar se mi zdi da, vsaj po tem, kolikor sam lahko<br />
sodim, da ima dejansko zelo veliko znanja. Tudi ta kampanja, ki je potekala, je bila izrazito vsebinska kampanja. Torej<br />
nismo samo, bom rekel, prodajali neke floskule, ampak smo se res v bistvu pogovarjali o konkretnih vprašanjih.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Ampak tam se bo treba zelo hitro obrniti, ne. Presenetilo me je recimo... Ta teden se je Varnostni svet že pogovarjal o<br />
jezu v Ukrajini, ne, ki se je zrušil in tu je novinarje tudi zanimalo, kaj bi Slovenija naredila v tem primeru, ne. Tu gre v<br />
bistvu za, za zelo hitro, malo časa, no, za za odreagirati. Kaj bi recimo Slovenija naredila v tem trenutku? Kakšno stališče<br />
bi zavzela?<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
25
POP TV, 24 ur zvečer - 22:30 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 13:00<br />
2 / 4<br />
No, najprej postopkovno je treba povedati da, torej je to hitro odločanje v bistvu predvideno v Varnostnem sveta, kajti<br />
države se tam morajo sestati, torej morajo biti pripravljene 24 ur dnevno. Torej oni morajo imeti vedno enega<br />
predstavnika, ki v danem trenutku, če pride do krize, mora biti tam. Torej Varnostni svet se lahko sestaja takoj in tudi<br />
odloča takoj. Kako bi se odločala Slovenija...<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
...se opravičujem...<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
...ja, kar...<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
...in te odločitve Varnostnega sveta so obvezujoče, ne. To je zelo pomembno.<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
Ja, torej gre zdaj tako, ne. Tukaj imamo 2 tipa odločitev, ne. Torej odločitve, ki so sprejete po tako imenovanem sedmem<br />
poglavju, a ne. To so tiste, ki se tičejo neposredno torej vpliva na ogrožanje mednarodne varnosti in pa tiste, ki so v tako<br />
imenovanem šestem poglavju, ki se tičejo mirnega reševanja sporov. Tam pa v bistvu Varnostni svet sprejema<br />
priporočila. To, o čemer midva zdaj govoriva, Ukrajina, so seveda ta, torej so te odločitve po sedmem poglavju in tukaj<br />
seveda, ne, je treba pač biti pozoren na eno drugo stvar. Torej države se seveda odločajo, če imajo za to pogoje, ne.<br />
Tukaj pač imamo v tem trenutku en velik defekt in ta defekt seveda je ruska federacija, ki takoj, ko je nekaj, kar ji ni, ni<br />
povšeči, v bistvu zablokira, kar je seveda zelo slabo.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Ampak recimo, če so, če je potrebna tako hitro odločati, ne. Kako poteka ta proces oblikovanja stališč v Sloveniji, ne? Je<br />
to, to posebna skupina v okviru zunanjega ministrstva? Je to diplomatski aparat, celotna vlada ali je vključen tudi državni<br />
zbor, tudi predsednica republike. Kako to poteka pravzaprav?<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Torej najmanj, to je tisto, kar je sigurno, je to, da se posvetuje, da se posvetuje torej veleposlanik, v tem primeru torej naš<br />
stalni predstavnik v Yorku, se seveda posvetuje z Mladiko. Od tu dalje pa, iskreno povedano, je vse torej odvisno od teže<br />
odločitve, ampak zagotovo v končni fazi torej je to izvršna oblast. Torej je večji, večja teža na vladi. Vlada je tista, ki<br />
sprejema odločitve. Vsekakor je pa povsem možno, legitimno, torej da se seveda v to vključuje tudi predsednica države,<br />
če pač, ne, se čuti neka potreba. Osebno lahko rečem, da se mi zdi, da torej vse se poskuša delati na ta, na ta način, da<br />
se torej tudi predsednica, ki pač predstavlja državo v svetu, da se, da torej je obveščena in da lahko torej po potrebi<br />
seveda tudi sodeluje v tem procesu.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Koliko pa je v ozadju konzultacij z drugimi državami, ne? Slovenija je že ob kandidaturi napovedala in obljubila mnogim<br />
državam, da jim bo prisluhnila, tako, ampak v praksi recimo, v konkretnih situacijah? Koliko je tega zakulisnega dogajanja<br />
z drugimi državami in logično vprašanje, ki iz tega sledi, bo Slovenija pri svojih stališčih samostojna ali bo zagovarjala<br />
predvsem stališča Washingtona, kar mnogi že vnaprej očitajo?<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
No, začela bova na koncu, torej absolutno ne. Torej Slovenija je, bo nestalna članica Varnostnega sveta in v Varnostnem<br />
svetu se govori o globalnih temah, torej temah, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost. Tako da in tukaj bo Slovenija<br />
naredila največjo uslugo, in zvezi Nato in Evropski uniji, če bo delovala samostojno oziroma v prid mednarodni skupnosti<br />
kot celote. Nihče, in tudi v Sloveniji sem prepričan, nihče ne bo delal po nareku. Torej jaz lahko osebno povem, da torej iz<br />
teh debat, ki smo jih opravljali torej v času kampanje, tisto, kar se je obljubljalo, se je obljubljalo, da bomo tem državam,<br />
da bomo delovali v njihovem imenu, ko gre za podnebne spremembe, ko gre za migracije, ko gre za, in človekove<br />
pravice, demokratizacijo. In jaz mislim, da smo mi to resno rekli. Torej jaz si ne znam predstavljati, iskreno povedano, da<br />
bi mi, torej da bi nas kdorkoli lahko tega obtožil, ker konec koncev še enkrat, ne, mi smo v relativno kratkem času šli v to<br />
kampanjo, ogromno smo obljubili in mi bi sebe nadeli zelo slabo uslugo, če bi se temu, torej če bi se temu izneverili, ne<br />
samo na svetu, tudi v Evropski uniji in tudi v zvezi Nato, ker bi nas, ker bi nas razumeli kot...<br />
26
POP TV, 24 ur zvečer - 22:30 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 13:00<br />
3 / 4<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
...nekredibilne, ne.<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
Nekredibilne.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Ampak pošiljali pa smo pa že mešane signale, ne. Naš predstavnik v Varnostnem svetu je zatrjeval, da je kandidature<br />
samostojna, da smo se sami odločili za to. Bivši premier Janša je pa medtem twittal, da so nas k temu nagovorili ameriški<br />
in evropski zavezniki.<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
Glejte, jaz lahko rečem samo to, torej da to je nacionalni projekt. To je projekt, ki je izšel, torej, ki je združil 2 vladi. Zelo,<br />
torej iskreno povedano, kakršnokoli dvomljenje, miniranje, ciničen odnos pri tako pomembnem projektu, ki je na koncu<br />
pokazal, da je prepričal 153 držav, se mi zdi vse to milo rečeno deplasirano. Tako da iskreno povedano, več kot to sploh<br />
ne znam komentirati.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Še to bi vprašal, ne. Ob začetku kandidature, ne, je bivši veleposlanik Mirko Cigler, bivši diplomat in zdaj kolumnist, dejal<br />
in ne samo on, ne, kaj nam je tega treba, ne, ker v vsakem primeru se bomo v Varnostnem svetu, ki je zelo polariziran,<br />
nekomu zmerili, ne, in, to se pravi, Slovenija ima lahko koristi, ampak tudi veliko škodo zaradi tega. Kako se izogniti tej<br />
škodi?<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Najprej, ne gre za škodo. Še enkrat. Mi smo... Slovenija je prišla... Kaj imamo mi od tega? Slovenija je prišla v Varnostni<br />
svet v času, ko se v svetu dogajajo dejansko tektonske spremembe. Ko je lahko jutri vojna neverjetnih razsežnosti,<br />
podnebne spremembe, ne vem, migracije. To, kar sem prej omenil. Skratka, same, same težke teme. In znotraj težkih<br />
tem govoriti, kaj imamo mi od tega, pri čemer zdaj mi nosimo del odgovornosti, kjer bomo se odločali, kjer se bomo, kjer<br />
bomo prepričevali ostale, jaz preprosto ne vidim, komu bi se mi zamerili. Torej vse te teme, o katerih sem govoril, tudi<br />
recimo vojna. Glejte, zameriti... Naše sporočilo, temeljno sporočilo in to mislim, da je naša najbolj pomembna, bom rekel,<br />
najbolj pomemben mandat, ki smo ga dobili, je naslednji, torej Varnostni svet, se opravičujem, Generalna skupščina se je<br />
odločala med Slovenijo, kar je sporočilo danas, da mednarodno skupnost zanima predvsem bolj za mir, mednarodni mir<br />
in varnost, in Belorusijo, ki seveda tega sporočila ne daje. Mednarodna skupnost se je odločila za Slovenijo. 153 držav je<br />
v bistvu sporočilo, da je, se pričakuje od Slovenije in varnostnega sveta, torej ohranjevanje mednarodnega miru in<br />
varnosti. Ta mandat, da bi ta mandat ločeval, da bi ta mandat v bistvu nas, recimo, ne vem, postavljal na eno drugo<br />
stran, ni govora, nemogoča.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Se strinjate z nekdanjim veleposlanikom Romanom Kirnom, ki je predlagal, da bi morala vlada sprejeti in potrditi neka<br />
ključna diplomatska načela, neka sidra, ki jih bo potem zagovarjala v Varnostnem svetu in da je to potem zagotovilo, da<br />
nas ne bodo eni ali drugi vlekli na eno ali drugo stran. Se strinjate s takšnim predlogom?<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
Jaz osebno sicer mislim, da so tiste osnovne smernice, ki jih bo vlada oziroma, ki jih bo država zastopala, že postavljene.<br />
Še enkrat poudarjam. To ni Varnostni svet pred 10 leti, 15 leti, 20 leti, ko so bile zadeve bistveno bolj črno-bele. Mi v<br />
bistvu v tem trenutku se ukvarjamo, še enkrat, s temami, ki so absolutno globalne. Mi takega Varnostnega sveta, takih<br />
mednarodnih odnosov, kot jih imamo zdaj, midva, gospod Pucer, sva v bistvu že v takih letih, da se spomneva, kako je to<br />
potekalo pred 20., 30. 40. leti. Ni, ni primerjave.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Slovenija je že bila enkrat, ne, članica, nestalna članica in ni bilo, ni bilo veliko govora...<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
...tako je. Se strinjava. In ni primerjave. Ni primerjave.<br />
27
POP TV, 24 ur zvečer - 22:30 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 13:00<br />
4 / 4<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Ni primerjave. Ob taki, ob takem Varnostnem svetu, ob takšni odgovornosti, o kateri ste vi zdaj govorili, se vam zdi<br />
primerno, da se slovenska politika ukvarja s prestižnimi vprašanji? Tu je recimo... Ali bi morala biti res enotna, ker je to<br />
nacionalni projekt? Tu namigujem na izvajanje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je bila kar<br />
nekako užaljena, ker o tem uspehu nekako jih nihče ni omenjal, parlamentarne demokracije. Bi morali takšne, bom rekel,<br />
majhne stvari dati na stran?<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
Jaz če sem prav obveščen oziroma mislim, da se je ministrstvo za zunanje zadeve gospe Klakočar že opravičilo. Rekel bi<br />
pa naslednje, kar se tiče pa parlamentarne diplomacije, se pa jaz strinjam v eni stvari, in sicer da bi bilo dobro, to pa je<br />
recimo nekaj, kar lahko gospa Klakočar naredi, to pa je v bistvu, da imamo neko, bom rekel, širšo razpravo, morda kar v<br />
državnem zboru, neko javno razpravo o tem, kaj parlamentarna diplomacija je, kakšne so njene možnosti, kakšni so njeni<br />
potenciali. Ta razprava, verjemite, bi bila lahko zelo bogata. Od tega bi se lahko zelo veliko naučili. Prvič je neko tako<br />
debato imel v državnem zboru tedanji predsednik Pavel Gantar in je bila zelo koristna. Tako da, ko se pogovarjam, še<br />
enkrat, parlamentarna diplomacija ima izjemno močen potencial. Je pa dobro, da se res o njem pogovorimo, podučimo in<br />
to bi bil v tem kontekstu, tudi v kontekstu predsedovanja Varnostnemu svetu, zagotovo en tak zelo dober vsebinski<br />
doprinos družbe, ne govorim tukaj samo o parlamentu, ampak družbe kot celoti.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Najlepša hvala.<br />
ZLATKO ŠABIČ (profesor mednarodnih odnosov)<br />
Hvala vam.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
28
Planet TV, Planet 18 - 18:06 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 05:00<br />
1 / 2<br />
Kanal C0 je še vedno vroča tema<br />
PLANET TV, 09.06.<strong>2023</strong>, PLANET 18, 18.06<br />
KATARINA BRANISELJ (voditeljica)<br />
V Ljubljani je z infrastrukturo kar nekaj težav. Kanal C0 je še vedno vroča tema. Tako zelo, da so<br />
o njej poslanci danes razpravljali kar 6 ur. Medtem ko je vlada že v začetku tega tedna ocenila,<br />
da trenutno s pravnega vidika ni podlage za zadržanje izvajanja projekta, opozicija danes sočno,<br />
nikogar med vami ni, ki bi rekel, da je norost speljati na 1000 kubikov fekalij čez čisto pitno vodo.<br />
Tako se jezijo na vlado. Kako jim ta odgovarja? Tara Knok Ratković.<br />
TARA KNOK RATKOVIĆ (novinarka)<br />
Zadeva C0 se od prvih načrtov vleče že od leta 1991 in buri javnost. Poslanka SDS takole:<br />
ANJA BAH ŽIBERT (poslanka SDS)<br />
Ker Janković dela, a pozor, tukaj se stavek ne konča. Tukaj se stavek šele začne, kajti Janković<br />
dela na neustaven in nezakonit način. Tisti pa, ki so ga dolžni v tej državi ustaviti, pa se<br />
obnašajo tako kot zajec, ki sreča kačo.<br />
TARA KNOK RATKOVIĆ (novinarka)<br />
Nato je spomnila na dvojno javno opravičilo ministra za zdravje Bešič Loredana Zoranu<br />
Jankoviću zaradi tega, ker si je dovolil kritizirati zdravstveni kaos v Ljubljani.<br />
ANJA BAH ŽIBERT (poslanka SDS)<br />
To spoštovani danes ni prav nič novega in nenavadnega, da med nami ni pristojnih ministrov,<br />
kajti na to temo jih v državnem zboru sploh še nismo videli. Strah je pač močnejši.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
TARA KNOK RATKOVIĆ (novinarka)<br />
Predstavnik ministrstva za naravne vire in prostor Miha Lamut je poudaril, da vlada zavrača vse<br />
očitke opozicije. Poslancem NSi je bilo očitano, da so se šele sedaj spomnili na Kanal C0, a<br />
temu ni tako. Bili so glasni že leta 2019.<br />
ALEKSANDER REBERŠEK (poslanec NSi)<br />
Nikogar ni, ki bi vse te ljudi na terenu slišal in se za njih zavzel, nikogar ni, ki bi v tej državi izmed<br />
vas rekel, da je to norost speljati na 1000 in 1000 m fekalij čez čisto pitno vodo. Nikogar od<br />
vladajočih ni, ki bi ta projekt ustavil.<br />
SONIBOJ KNEŽAK (poslanec SD)<br />
Socialni demokrati menimo, da ne. Hkrati opozarjamo na to, da bi kot politiki in zakonodajalci<br />
morali ne glede na to kdo sestavlja vladno koalicijo, poskrbeti za to, da bi spremenili trenutno<br />
nedopustno stanje in situacijo na katero opozarja tudi varuh človekovih pravic.<br />
ANJA BAH ŽIBERT (poslanka SDS)<br />
Pove takšno izjavo, da politika se naj ne bi vtikala v to, negira tudi mnenje predsednice države,<br />
kajti ona je tudi politična funkcija. A torej menite, da se predsednica države ne bi smela oglasiti?<br />
So to že tisti prvi koraki, ki pomenijo, da mora biti njen korak ustavljen v labirintu Morgan?<br />
TARA KNOK RATKOVIĆ (novinarka)<br />
Poslanka Levice pravi, da ni težava v tem, da Kanal potrebuje presojo vplivov na okolje, vendar<br />
to, da je pred tem ni potreboval, čeprav se Kanal gradi čez zajetje pitne vode.<br />
29
Planet TV, Planet 18 - 18:06 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 05:00<br />
2 / 2<br />
MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ (poslanka Svoboda)<br />
Politizacija projekta treh občin, ki jo izvaja parlamentarna opozicija, je namenjena predvsem<br />
nabiranju političnih točk. Na vse kriplje se trudi v zgodbo vključiti aktualno vlado in predvsem<br />
Svobodo, kljub temu, da so se vse vsebinske in praktično vse procesne odločitve v zvezi s tem<br />
projektom, odvile že mnogo prej, preden je Svoboda lansko leto zmagala na volitvah.<br />
TARA KNOK RATKOVIĆ (novinarka)<br />
Debata je bila burna.<br />
ANJA BAH ŽIBERT (poslanka SDS)<br />
Jaz sem vam zdaj naštela kaj lahko storite po zakonu o upravnem postopku in seveda ni Anja<br />
Bah Žibert tista, ki je tako pametna, da vse ve, to vam je povedal tudi pisec, sopisec Ustave<br />
Republike Slovenije, glavni poznavalec zakona o upravnem postopku dr. Jerovšek.<br />
ALEKSANDER REBERŠEK (poslanec NSi)<br />
Mislim, da je s tem trenutkom svobode konec v naši državi. Postavili ste se na stran enega<br />
človeka proti 330.000 ljudem, to je noro kar počnejo. Jaz vem, da je človek v vaši koži ali pa si<br />
domišljam, postavljen pred dejstvo, grožnja ali kuverta in potem izbiraš. Ne prepričujete me, da<br />
je drugače, ker me ne verjamem.<br />
TARA KNOK RATKOVIĆ (novinarka)<br />
Koaliciji očitali, da jih čista voda ne zanima in da si niso šli nikoli pogledat razmer na terenu.<br />
MAG. FRANC PROPS (poslanec Svoboda)<br />
Jasnovidci so in vejo, da nobeden od Gibanja Svoboda ni bil na Kanalu, jaz vem vsaj za sebe,<br />
za kolega Lamuta in za kolega Gregoriča, ki smo si stvari ogledali. Tako, da tretja stvar seveda<br />
je pa, da nam ves čas nekako poskušajo dopovedati, da imamo umanjko zdrave kmečke pameti.<br />
TARA KNOK RATKOVIĆ (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
No, kmetje so svoje z več glasnimi protesti proti sporni gradnji že ničkolikokrat povedali.<br />
30
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:04 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 05:00<br />
1 / 2<br />
Poslanke in poslance na izredni seji zaposlujeta<br />
proračun in gradnja kanala C0<br />
RADIO OGNJIŠČE, 09.06.<strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:04<br />
MARJAN BUNIČ (voditelj)<br />
Proračuna za letošnje in prihodnje leto, ter gradnja kanala C0 sta temi, ki danes zaposlujeta poslanke in poslance na<br />
izredni seji, ki jo je zahtevala SDS. Spremljal jo je Rok Mihevc.<br />
ROK MIHEVC (novinar)<br />
Ker je državni svet izglasoval veto na zakon o izvrševanju proračunov za leti <strong>2023</strong> in 2024, so poslanci vnovič opravili<br />
razpravo. A argumenti podpornikov in nasprotnikov ostajajo enaki. Državni svetnik Mitja Gorenšček je ponovil, da se<br />
svetniki ne strinjajo z vlado, da je v zadostni meri poskrbela za gospodarstvo v energetski krizi in da se zato proračunska<br />
rezerva lahko zmanjša.<br />
MITJA GORENŠČEK (državni svetnik)<br />
Državni svet prav tako opozarja, da je v lanskem letu dogovorjena višina povprečnine zaradi spremenjenih razmer v luči<br />
energetske krize in inflacije, ter posledično višjih stroškov delovanja javnih zavodov, ne zagotavlja kritja dejanskih<br />
stroškov občin.<br />
ROK MIHEVC (novinar)<br />
Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da se rezerva za pomoč gospodarstvu znižuje in se prilagaja okoliščinam.<br />
KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Pozitivne učinke na gospodarstvu bo imela tudi raven izdatkov za investicije in investicijske transfere v rebalansu, ki<br />
ostaja v enaki višini kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu za leto 23.<br />
ROK MIHEVC (novinar)<br />
Koalicija se strinja z vlado, opozicija pa z državnim svetom. Rado gladek iz SDS je opozoril, da vlada s predlogom ni<br />
sledila dejanskim potrebam ljudi in občin.<br />
RADO GLADEK (SDS)<br />
Premier je napovedal, da bodo še ta mesec zaključeni pogovori o tem, kako letos občinam kompenzirati konkretne<br />
podražitve oziroma stroške. Naj spomnimo, da je v Sloveniji 2<strong>12</strong> občin, vlada pa zagotavlja, da se bo z vsako posebej<br />
dogovarjala glede povračila dodatnih stroškov in za povračilo teh dodatnih stroškov vlade denar še išče. Še ena v nizu<br />
obljub predsednika vlade, ki ne bo uresničena.<br />
ROK MIHEVC (novinar)<br />
Jernej Vrtovec NSi je podobno ocenil, da imamo proračun, ki ne naslavlja problematike lokalne samouprave in stroškov,<br />
ki jih ta ima.<br />
JERNEJ VRTOVEC (NSi)<br />
Na eni strani imamo luknje brez dna, ustanavljamo nove luknje brezna, kot primer nova Adria, v katero bomo kot kaže<br />
zmetali desetine milijonov evrov, na drugi strani pa nimamo za to, da bi dejansko denar namenili tja, kamor bi najbolj<br />
učinkovito prišel do ljudi.<br />
ROK MIHEVC (novinar)<br />
Več časa pa poslanci namenjajo gradnji povezovalnega kanala C0. SDS vladi predlaga, da začne izvajati aktivnosti za<br />
spoštovanje ustavne pravice do pitne vode, državni zbor pa naj po njihovem predlogu obsodi izigravanje zakonodaje v<br />
postopku gradnje kanala.<br />
31
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:04 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 05:00<br />
2 / 2<br />
ANDREJ KOSI (SDS)<br />
O neprimernosti gradnje je možnosti onesnaženja pitne vode, opozarjajo tudi druge številne nevladne organizacije in<br />
številni strokovnjaki, ki opozarjajo na možnost onesnaženja vode v primeru potresa ali zaradi dotrajanosti materiala.<br />
ROK MIHEVC (novinar)<br />
Je opozoril poslanec Andrej Kosi, Aleksander Reberšek NSi pa.<br />
ALEKSANDER REBERŠEK (NSi)<br />
Očitno živimo v državi, kjer so zakoni napisani za vse, veljajo za večino, za privilegirane posameznike pa ne. Kako zelo<br />
ste v koaliciji ponosni na to.<br />
ROK MIHEVC (novinar)<br />
In kaj res pravi koalicija. Soniboj Knežak SD, Nataša Sukič Levica in Nataša Avšič Bogovič Gibanje Svoboda.<br />
SONIBOJ KNEŽAK (SD)<br />
Socialni demokrati najprej pozivamo pristojna ministrstva, da naj čimprej pripravijo ter sprejmejo vse potrebne<br />
podzakonske akte, nato pa pozivamo vse pristojne organe, da naj čimprej podajo končno ugotovitev o tem, kaj vse je<br />
oziroma ni spornega pri načrtovanju, umeščanju ter gradnji Kanala C0.<br />
NATAŠA SUKIČ (Levica)<br />
V Levici torej menimo, da je vsekakor treba preveriti, če so v resnici bila izčrpana vsa pravna sredstva za zaustavitev<br />
gradnje tega kanala. V tem primeru lahko govorimo o popolni ugrabitvi države.<br />
NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ (Gibanje Svoboda)<br />
Politizacija projekta treh občin, ki jo izvaja parlamentarna opozicija je namenjena predvsem nabiranju političnih točk. Na<br />
vse kriplje se trudi v zgodbo vključiti aktualno vlado in predvsem Svobodo.<br />
ROK MIHEVC (novinar)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Na dnevnem redu izredne seje sta še zakona o delovnih razmerjih in spodbujanju investicij.<br />
32
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:<strong>12</strong> 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 1<br />
Dogovor o prenovi azilnih pravil<br />
RADIO OGNJIŠČE, 09.06.<strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:<strong>12</strong><br />
MARJAN BUNIČ (voditelj)<br />
Po včerajšnjem zasedanju notranjih ministrov držav članic Evropske unije v Luksemburgu, se vrstijo odzivi. Med drugim<br />
so ministri obravnavali poročilo o stanju schengenskega območja in migracijska vprašanja. Zadnja različica uredbe na<br />
slednjem področju predvideva obvezno solidarnost med državami članicami. Slovenija predlog podpira, za Budimpešto in<br />
Varšavo pa je dogovor o prenovi azilnih pravil nesprejemljiv. Več Maja Morela.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
Srečanja se je udeležil tudi slovenski minister Boštjan Poklukar. Po njegovih besedah Slovenija podpira tako<br />
kompromisni predlog uredbe o upravljanju migracij, kot tudi solidarnostni okvir, ki predvideva, da bi morale manj<br />
obremenjene članice sprejeti določeno število prosilcev za azil iz držav, ki so bolj izpostavljene migracijskim pritiskom.<br />
BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve)<br />
Jaz verjamem, da je to šele v okvir in v katerem pravzaprav končna rešitev še ni prišla do cilja, ampak verjamem, da<br />
bomo tukaj našli en kompromis, ki bo zadovoljil vse države članice Evropske unije.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
Je povedal Poklukar. Do včerajšnjih razprav pa so precej zadržani v Novi Sloveniji.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (NSi)<br />
Dejansko po teh podatkih, ki jih imamo od včerajšnjega zasedanja mislimo, da to ni prava smer.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Je za naš radio povedala poslanka Vida Čadonič Špelič. Po njenih besedah je migracijska politika Slovenije in Evropske<br />
unije dostikrat zgrešena, saj ne rešuje dejanskih težav. Dodaja.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (NSi)<br />
Če bo tako obveljalo, da bomo morali plačevati določeno vsoto denarja, torej 20.000 evrov v kolikor ne bomo vzeli nam<br />
dodeljenega begunca oziroma števila dodeljenih beguncev, se nam v Novi Sloveniji zdi nesprejemljivo in po zdaj znanih<br />
podatkih lahko rečem, da temu nasprotujemo.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
Po njenih besedah gre za veliko finančno obremenitev. Čadonič Špelič še dodaja, da je državni proračun najprej<br />
namenjen slovenskim državljanom in državljankam, da se jim omogoči učinkovit zdravstveni sistem, otroške dodatke in<br />
še kaj. Do solidarnostnega dogovora pa so zadržani tudi v SDS. Poslanec Branko Grims.<br />
BRANKO GRIMS (SDS)<br />
Tak dogovor kot je zdaj predlagan je za Slovenijo škodljiv, pomeni dodatne obremenitve. To je samo prerazporeditev<br />
bremen, ki so jih povzročili drugi na ramena vseh. To se pač ne dela, to ni solidarno.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
Svoje nestrinjanje s prenovo azilnih pravil sta izrazili tudi Madžarska in Poljska, ki sta glasovali proti predlogu. Bolgarija,<br />
Litva, Malta in Slovaška so se glasovanja vzdržale.<br />
33
Radio Ognjišče, Mozaik dneva - 18:02 09.06.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 1<br />
Razpravljali o gradnji spornega kanala C0<br />
RADIO OGNJIŠČE, 09.06.<strong>2023</strong>, MOZAIK DNEVA, 18:02<br />
MARJAN BUNIČ (voditelj)<br />
Državni zbor je vnovič potrdil novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti <strong>2023</strong> in 2024, na katero je državni svet<br />
izglasoval veto. Zanjo je glasovalo 51 poslancev koalicije in narodnosti, proti je bilo 28 poslancev SDS in NSi. Večji del<br />
dneva pa so poslanci na zahtevo SDS razpravljali o gradnji spornega kanala C0 v Ljubljani.<br />
ALEN SALIHOVIĆ (novinar)<br />
Župan Zoran Janković dela na neustaven in nezakonit način. Tisti, ki so ga dolžni ustaviti, pa se obnašajo tako kot zajec,<br />
ki sreča kačo. S tem se dopušča kriminal enormnih razsežnosti, je razpravo v imenu predlagateljev začela poslanka SDS<br />
Anja Bah Žibert. Po njenih besedah na to opozarjajo tudi vse bolj zaskrbljeni glasovi strokovnjakov in širše javnosti, ki<br />
zahtevajo, da se gradnja kanala C0 takoj ustavi.<br />
ANJA BAH ŽIBERT (poslanka SDS)<br />
Govoriti o tem, kako imamo drugje in pač po drugih občinah, poglejte, tukaj govorimo o projektu, to je zelo pomembno za<br />
tudi širšo javnost, kjer gre za strogi vodovarstveni režim. Tukaj ne gre samo za v širšem pomenu za vodovarstveni režim,<br />
ampak tako imenovani strogi. Tukaj bi morali biti tudi mi potemtakem še toliko bolj strogi.<br />
ALEN SALIHOVIĆ (novinar)<br />
Da je bilo o tem projektu res objavljenih že veliko mnenj, manj ali bolj strokovnih pa je opozorila poslanka svobode<br />
Nataša Avšič Bogovič in ob tem izpostavila, da opozicija zelo enoznačno navaja samo mnenja tistih, ki so izrazito proti<br />
dokončanju kanala CO.<br />
BORUT SAJOVIC (vodja poslanske skupine Gibanje Svoboda)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Od številnih porazov na petih volitvah dotolčeni opoziciji zdaj pride prav gradnja kanalizacije.<br />
ALEN SALIHOVIĆ (novinar)<br />
Je dejal vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic, poslanec NSi Aleksander Reberšek pa dodal.<br />
ALEKSANDER REBERŠEK (poslanec NSi)<br />
Ne vem, kaj lahko še naredimo, če inšpekcija v naši državi ne bo ukrepala. Nataša Pirc Musar bi lahko ukrepala.<br />
Napisala je dve pismi, lahko bi več, bistveno več, ne vem, zakaj ne naredi. Potem pa še Robert Golob bi lahko to ustavil,<br />
ampak on verjame v pravno državo. V tem primeru jaz ne morem verjeti v pravno državo, ker obstajata dve pravni državi<br />
- ena za tiste posvečene, ena pa za vse ostalo. In ne se slepiti, da je drugače, ker je točno tako. Veliko je bilo zavajanja<br />
in tudi je treba večkrat te stvari ponoviti, največ jih je pa povedal direktor Voke včeraj. Pa to je trosil od začetka do konca<br />
same laži, potem pa je vstal in je šel. Da se je ta projekt začel izvajati leta 1991, laž, Janković gradi tukaj, danes in zdaj.<br />
ALEN SALIHOVIĆ (novinar)<br />
V SD medtem po besedah Soniboja Knežaka ocenjujejo, da ni naloga politike, da sodi o tem, ali so bila gradbena<br />
dovoljenja izdana pravilno ali ne. Andrej Kosi iz SDS pa je dejal, da imamo na žalost v Sloveniji na področju gradnje še<br />
vedno mačehovski odnos do prostora in okolja, tako da se še vedno izvajajo številne nezakonite gradnje in neustrezne<br />
gradnje objektov, kjer prevladuje predvsem ekonomski interes.<br />
34
Dnevnik 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 3<br />
Površina: 702 cm 2 1 / 2<br />
PRAVOSODJE / SODSTVO<br />
Ustavno sodišče je vendarle še vedno tu<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Klj’ub ugotovitvi prvaka<br />
opozicije, da “ustavnega<br />
sodišča ni več”, je ustavno<br />
sodišče lani rešilo za 40 odstotkov<br />
več zadev od<br />
povprečja<br />
zadnjih sedmih let.<br />
Predsedniku ustavnega sodišča<br />
se zdi nepredstavljivo,<br />
da bi sodnik zapustil sejo,<br />
ker se ne strinja z<br />
odločitvijo.<br />
/ Peter Lovšin<br />
večinsko<br />
»Kljub temu, da je bil odziv sem pa<br />
tja nekorekten ali vsaj problematičen,<br />
mislim, da kot družba kljub vsemu<br />
zdelujemo ta test, da se ustavne odločbe<br />
spoštujejo in da se bodo v kratkem<br />
spoštovale tudi tiste, ki<br />
se še niso.<br />
In da bomo razumeli, da je ta vloga<br />
(ustavnega sodišča, op. p.),<br />
ni<br />
čeprav nam<br />
vedno všeč, bistveno bolj dragocena,<br />
kot če je ne bi bilo,« se je predsednik<br />
ustavnega sodišča Matej Accetto ob<br />
robu včerajšnje predstavitve letnega<br />
poročila dotaknil tudi ostrih odzivov,<br />
ki jih je v zadnjem času v ustavno sodišče<br />
uperil vrh največje opozicijske<br />
stranke SDS in nekateri njej naklonjeni<br />
pravniki. Accetto je<br />
medije in<br />
javnost pozval oziroma zaprosil za<br />
čim<br />
bolj tvorno spremljanje dela ustavnega<br />
sodišča in poudaril, da so<br />
na sodišču<br />
hvaležni za vsakršno vsebinsko<br />
kritiko, težavo pa vidi v kritikah, ki<br />
prehajajo v načrtno diskreditacijo sodnikov<br />
in sodišča.<br />
Za več svobode pri izbiri zadev<br />
Po<br />
odločitvi sodišča, da odpravi začasno<br />
zadržanje novele zakona o RTV<br />
Slovenija in posledično omogoči delovanje<br />
novega sveta RTV, je Janez Janša,<br />
ki z odločitvijo ustavnih sodnikov ni<br />
bil zadovoljen, denimo razglasil, da<br />
»ustavnega sodišča ni<br />
več«.<br />
Letno poročilo o delu ustavnega<br />
sodišča Janševi tezi ne pritrjuje. Lani<br />
so prejeli 2254 novih zadev, rešili pa<br />
so jih 2658. Število odprtih zadev se<br />
je tako v obdobju enega leta zmanjšalo<br />
z 2729 na 2325. Lansko leto je<br />
bilo za<br />
gledano še<br />
ustavno sodišče statistično<br />
posebej produktivno, saj<br />
so v primerjavi s povprečjem zadnjih<br />
Površina: 702 cm 2 sedmih let rešili za okoli 40 odstotkov<br />
več zadev. Zaključili so tudi nekaj<br />
naj starejših primerov, ki so bila v<br />
reševanju na sodišču že od leta 2016<br />
oziroma 2017, preboj pa so po oceni<br />
Accetta dosegli z dodatnimi napori,<br />
ki niso trajno vzdržni. Accetto je<br />
zato pozdravil aktualni razmislek<br />
o ustavnih spremembah, ki bi dale<br />
ustavnemu sodišču več svobode<br />
pri izbiri, katere primere bo vzelo v<br />
obravnavo. Po mnenju predsednika<br />
ustavnega sodišča je namreč glavna<br />
naloga ustavnih sodnikov, da postavljajo<br />
precedenčne standarde.<br />
Sodnik, ki orje ledino<br />
z nepravnim odločanjem<br />
Accetto, izzvan z novinarskimi vprašanji,<br />
se je v svojem zadržanem slogu<br />
dotaknil še nekaterih konkretnih aktualnih<br />
in perečih tem, s katerimi se<br />
soočajo na ustavnem sodišču.<br />
Ob odločanju o dopustnosti referenduma<br />
o noveli družinskega zakonika,<br />
s katero je državni zbor odpravil<br />
pred tem ugotovljeno protiustavnost,<br />
je ustavni sodnik Rok Svetlič<br />
v odklonilnem mnenju med drugim<br />
presenetljivo zapisal: »Moj glas proti<br />
tej odločbi je problematičen, saj bi jo<br />
moral, če bi ravnal lege artis, podpreti.<br />
Državni zbor ni mogel ravnati drugače,<br />
kot je ravnal.« Že od prvega dne je<br />
bilo namreč jasno, da referendum o<br />
zakonu, ki odpravlja protiustavnost,<br />
ni ustavno dopusten, Svetlič pa je<br />
svoj glas proti in odklonilno mnenje<br />
uporabil za »gesto globokega nestrinjanja<br />
z interpretacijo človekovih<br />
pravic, ki postaja dominantna v zadnjih<br />
desetletjih«.<br />
Docent ljubljanske pravne fakultete<br />
Aleš Novak je Svetličevo »čudaštvo«<br />
tedaj komentiral z besedami: »S pravom<br />
se poklicno ukvarjam že dobri<br />
dve desetletji, a v vsem tem času ne v<br />
domači ne v tuji sodni teoriji ali praksi<br />
še nisem naletel na primer, da bi<br />
sodnik pri sojenju preprosto izjavil,<br />
da prava ne bo upošteval.«<br />
Accetto se včeraj do kolegovega<br />
prostodušnega zanikanja prava ni<br />
želel tako jasno opredeliti: »Ali je v<br />
teh zapisanih besedah mogoče prepoznati<br />
neke vrste odpor zoper to, kar<br />
bi mu nalagalo korektno pravno postopanje,<br />
ali pa je mogoče to razumeti<br />
kot malo preveč lirično ubeseditev<br />
35<br />
tega, da ima tudi pravne pomisleke,<br />
ne samo splošne kulturne, ki jih želi<br />
izraziti, tukaj bi se pa sam ustavil. Ločenih<br />
mnenj ne komentiram, so pač<br />
del procesa odločanja.«<br />
Obstrukcija? Nepredstavljivo!<br />
Ob še enem politično občutljivem<br />
odločanju ustavnega sodišča o<br />
noveli<br />
zakona o RTV Slovenija, predvsem o<br />
že omenjenem umiku začasnega zadržanja,<br />
so nekateri nekdanji ustavni<br />
sodniki, ki so blizu SDS, še pred<br />
odločitvijo ustavnega sodišča javno<br />
ocenjevali, da umik začasnega zadržanja<br />
niti ni<br />
pa<br />
mogoč, nekateri med njimi<br />
so ustavne sodnike celo pozivali k<br />
obstrukciji odločanja. Poleg dveh izločenih<br />
ustavnih sodnikov se kritične seje<br />
nato dejansko ni udeležil ustavni sodnik<br />
Klemen Jaklič, sodnik Marko Šorli<br />
pa je sejo pred glasovanjem zapustil<br />
kot razlog naj bi navedel slabo<br />
-<br />
počutje.<br />
»To, da so nekateri komentatorji,<br />
tudi<br />
strokovni, zastopali stališče, da<br />
možnost odprave zadržanja ne bi<br />
smela obstajati, je zame obžalovanja<br />
vredno. To je naše sodišče ne samo že<br />
storilo v preteklosti, ampak je tudi v<br />
pravni doktrini že<br />
dolgo sprejeto kot<br />
neproblematično. Tudi v sklepu smo<br />
se sklicevali na besedili zelo uglednih<br />
ustavnih<br />
strokovnjakov, nekdanjih<br />
predsednikov tega sodišča, ki sta zapisala,<br />
da gre za<br />
odločanja,« o<br />
ne<br />
idej o<br />
sestavni del možnosti<br />
postopkovni pravilnosti<br />
dvomi Accetto, kije kritičen tudi do<br />
obstrukciji odločanja. »Nepredstavljivo<br />
se mi zdi,<br />
vsebinsko odločitvijo ne<br />
da bi sodnik, ki se z<br />
strinja, zapustil<br />
sejo in s tem onemogočil odločanje.<br />
Naša dolžnost je dovolj jasno zaobjeta<br />
v<br />
ureditvi, niti pri glasovanju nimamo<br />
pravice, da bi se<br />
vzdržali,« je jasen<br />
predsednik ustavnega sodišča, kije ob<br />
tem poudaril, da na ustavnem sodišču<br />
vendarle še<br />
nikoli ni prišlo do situacije,<br />
da zaradi načrtne odsotnosti sodnikov<br />
ne bi mogli odločiti o zadevi. »In dokler<br />
temu ni<br />
tako, lahko ostanemo pri tem,<br />
da ustavno sodišče, vključno s<br />
odgovorno opravlja svoje delo.« x<br />
Nepredstavljivo se mi<br />
zdi, da bi sodnik, ki se z<br />
vsebinsko odločitvijo ne<br />
strinja, zapustil sejo in s<br />
tem onemogočil odločanje.<br />
Naša dolžnost je dovolj jasno<br />
sodniki,
Dnevnik 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 3<br />
Površina: 702 cm 2 2 / 2<br />
zaobjeta v ureditvi, niti pri<br />
glasovanju nimamo pravice,<br />
da<br />
bi se vzdržali.<br />
Matej Accetto<br />
predsednik ustavnega sodišča<br />
V4.-3 L<br />
Al<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Matej Accetto je medije in javnost pozval oziroma zaprosil za čim bolj tvorno spremljanje dela ustavnega sodišča in poudaril, da so na sodišču hvaležni za vsakršno vsebinsko<br />
kritiko, težavo pa vidi v kritikah, ki prehajajo v načrtno diskreditacijo sodnikov in sodišča. O STA<br />
Površina: 702 cm 2 36
TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:33 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 10:00<br />
1 / 4<br />
Pregled dogajanja minulega tedna<br />
TV SLOVENIJA 1, 10.06.<strong>2023</strong>, UTRIP, 19:33<br />
ROSVITA PESEK (novinarka)<br />
300 let je minilo od rojstva Italijana Antoniusa Sopolija. Zdravnika, zdravilca, biologa, kemika,<br />
polihistorja, z eno besedo, ki si ga vsaj malo lastimo tudi mi. Posredno je svojim raziskovanjem<br />
Dežele kranjske in s svojimi učenci vplival na to, da smo stopili na svetovni botanični zemljevid.<br />
Take obletnice nas spomnijo na izjemne posameznike in na čas, ki nas je oblikoval. Tudi težave<br />
slovenskega zdravstva niso od včeraj. Nabirale so se več let in reševale z etičnim pogonom<br />
zdravstvenega osebja.<br />
DANIJEL BEŠIČ LOREDAN (minister za zdravje)<br />
Če citiram italijanskega kolega je rekel, mi medicinskih sester v Italiji, ki bi delali v zdravstvenem<br />
sistemu, jih preprosto ne najdemo. Ni jih možno več plačati, ne želijo priti več delat v zdravstvo<br />
zaradi izjemno slabih izkušenj v času covida, zaradi absolutne preobremenjenosti. Pri nas je<br />
stanje enako. V tem trenutku nimamo rešitve in jo bo potrebno iskat z reorganizacijo, z<br />
regionalizacijo, z prestrukturiranjem.<br />
ROSVITA PESEK (novinarka)<br />
To je povedal minister Gibanja Svoboda, katere prva zaveza po fantastičnem uspehu na lanskih<br />
volitvah je bila, da bo urgentno reševala težave v zdravstvu in da je največja prioriteta stranke<br />
zdravstvena reforma. In to je povedal podpredsednik vlade, katere koalicijska partnerica je še<br />
pred letom obljubljala prvi pregled pri specialistu v 30 dneh. Danes nismo tam.<br />
MARJAN SUŠELJ (zastopnik pacientovih pravic)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Nekaj čakalnih vrst se je skrajšalo, na žalost pa večina žal ne. Tako, da smo pravzaprav na<br />
stanju, ki je bilo pred dobrim letom ali pa mogoče na nekaterih področjih še bolj zadaj.<br />
MONIKA AŽMAN (Zbornica zdravstvene in babiške nege)<br />
Težko je, če ima otrok vneta ušesa že eno leto pa otrok ne spi, pa starši ne spijo, pa se<br />
operacija še za eno leto odloži.<br />
Dr. ROBERT ŠIFRER (Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo)<br />
Apeliral bi na vse sestre no, da se vrnejo v medicino. Mi vas res rabimo, no.<br />
ROSVITA PESEK (novinarka)<br />
Ljubljanski UKC je 98 čakajočim na operacijo sporočil, da bodo dobili novi termin za operacijo v<br />
roku od treh mesecev pa do dveh let in pol. Razlog. Pomanjkanje sester instrumentark. Iz<br />
celjske bolnišnice so sporočili, da v zasebni sektor odhajajo trije od <strong>12</strong> radiologov in da zato<br />
kličejo po sistemskih rešitvah. A ministrove misli so drugje.<br />
DANIJEL BEŠIČ LOREDAN (minister za zdravje)<br />
Tako, da na mojem mestu, kot minister za zdravje pozivam gospoda k odstopu.<br />
PISNI ODGOVOR BOJANA ZALARJA<br />
"Od direktorskega mesta se bom poslovil, če bo ugotovljeno, da sem storil strokovne napake ali<br />
da sem za njih objektivno odgovoren. V tem primeru me ne bo potrebno pozivati, poslovil se<br />
bom sam. Ne bom pa odstopil na temelju govoric, nepreverjenih izjav in zavajajočih informacij."<br />
ROSVITA PESEK (novinarka)<br />
37
TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:33 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 10:00<br />
2 / 4<br />
Sledili so ukrepi, ki jih minister za zdravje ni izvedel prvič. Ker predstavniki sveta zavoda niso<br />
imeli utemeljenih razlogov za razrešitev direktorja Zalarja, je vlada po hitrem postopku razrešila<br />
neposlušne svetnike zavoda in imenovala nove.<br />
MARIJA HORVAT (članica sveta Psihiatrične klinike Ljubljana)<br />
Vi zaposleni ga podpirajo, jaz imam tukaj od vseh osmih oddelkov podpisa, lahko bi jih pokazala,<br />
na kliniki je 96 zdravnikov, od tega polovico primarijev, ki ga vsi podpirajo.<br />
ROSVITA PESEK (novinarka)<br />
Psihiatrična bolnišnica, katere delo je izredno občutljivo, je imela v zadnjih treh letih 31 zunanjih<br />
nadzorov in 14 obiskov zdravstvenih inšpektorjev, ki so neposredno podrejeni ministru. Direktor<br />
Zalar ima z ekipo nadpovprečno dobre pokazatelje delovanja in na tem področju izobražuje<br />
domače in tuje zavode. Edini, ki je upal reči bobu bob je kirurg Erik Brecelj. Izjavil je: "To kar se<br />
zdaj dogaja, ne vem ali zdaj rešujemo problem ali rešujemo ministra". V ozadju pa očitki o<br />
domnevnem nasilju za zidovi Psihiatrične bolnišnice v Polju. Ne gre prezreti, da je tretjina<br />
hospitalizacij prisilnih, anonimne ovadbe zoper osebje bolnišnice zdaj proučuje policija. Z<br />
neprimerno izjavo, za katero se je tudi opravičil, pa si je direktor Zalar včeraj nakopal še<br />
disciplinski postopek pravosodne ministrice Pipan.<br />
BOJAN ZALAR (direktor Psihiatrične klinike Ljubljana)<br />
20 let nazaj je bilo prijavljenih 10 spolni zlorab, jih je bilo 9 res. Danes od 10 ne vem če je 1 res,<br />
zato ker je to del nečesa, del sistema.<br />
GOVORNIK<br />
Slovenija 153.<br />
ROSVITA PESEK (novinarka)<br />
Predsedujoči je prosil še za minuto pozornosti, a jo je le težko dobil. Veselje je šlo svojo pot.<br />
TANJA FAJON (ministrica za zunanje in evropske zadeve)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Zagotovo ni bilo samoumevno, da je 153 držav nam dalo glas danes. To je res en veliki in lep<br />
dan za Slovenijo, jaz sem zelo ponosna. Tudi odraz, da smo trdo delali, ampak ne samo trdo<br />
delali, da smo vse to zaupanje, kontakte, ki smo gradili eno leto, obdržali in še okrepili do konca.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Lahko bomo delovali kot faktor povezovanja med različnimi interesi, lahko bomo dejansko<br />
vplivali na svetovne politike in verjamem, da bomo znali prisluhniti tudi malim članicam pri tistih<br />
izzivih, ki jih najbolj tarejo.<br />
NATAŠA PIRC MUSAR (predsednica Republike Slovenije)<br />
Vse nas čaka ogromno dela, da bo Slovenija vsem državam tega sveta, ki so jo podprle in tudi<br />
tistim, ki je niso, dokazala, da je konstruktivna država članica.<br />
ROSVITA PESEK (novinarka)<br />
Slovenski vstop v Varnostni svet je zunanjepolitični uspeh, ki ga ne gre spregledati. Velika<br />
priložnost za mini državo, ki se pred 32 leti vpisala na zemljevid sveta.<br />
ROMAN KIRN (nekdanji veleposlanik v ZDA)<br />
Verjemite take priložnosti, kot jo bomo imeli prihodnji dve leti ne bomo imeli vsaj 20, 30 let.<br />
ANŽE LOGAR (nekdanji minister za zunanje zadeve)<br />
Dobro je, da je razen tega ruskega vplivnega kroga Slovenija v bistvu prepričala praktično vse<br />
države širom sveta in ima s tem tudi zelo širok spekter oziroma možnost delovanja.<br />
ROSVITA PESEK (novinarka)<br />
38
TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:33 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 10:00<br />
3 / 4<br />
Čisto mimogrede pa se postavlja vprašanje. Ali bi v konkurenci z Belorusijo Slovenija sploh<br />
smela izgubiti? Belorusija velja za zadnjo evropsko diktaturo, njen predsednik Lukašenko pa za<br />
avtoritarnega voditelja. Izbira torej ni bila pretežka.<br />
DRAGO ZADERGAL (vodja pravne službe RTV)<br />
Če želite izvedeti kje je vršilec dolžnosti generalnega direktorja, pač jaz sem tukaj, da pojasnim<br />
po njegovo navodilu. Če želite, če ne želite pa tudi ne.<br />
ROSVITA PESEK (novinarka)<br />
Vladni koaliciji je dobro leto po volitvah v podobi skrbno izbrane civilne družbe, uspelo priti na<br />
RTV Slovenija. V neposrednem prenosu prve seje sveta na drugem sporedu. Na predvečer je v.<br />
d. generalnega direktorja, ki je bil tudi sklicatelj nove sestave sveta, še takole govoril. Naslednji<br />
dan pa izginil kot kafra.<br />
ANDREJ GRAH WHATMOUGH (v.d. generalnega direktorja)<br />
Zamenjava vodstva seveda se bo zgodila. To ni vprašanje več.<br />
IGOR E. BERGANT (voditelj Odmevov)<br />
Seja se je začela dokaj nenavadno s tem zapletom. Kako kot predsednik sveta RTV Slovenija<br />
komentirate dejstvo, da sklicatelja, se pravi aktualnega vršilca dolžnosti generalnega direktorja<br />
sploh ni bilo, je pa sejo komentiral na družbenih omrežjih.<br />
GORAN FORBICI (predsednik sveta RTV Slovenija)<br />
Zagotovo je bilo to neko veliko presenečenje in nenavadno sam še nikoli nisem slišal za primer,<br />
kjer tistega, ki sejo sklicuje na tej seji ne bi bilo.<br />
ROSVITA PESEK (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Tisti, ki imamo nekoliko daljši spomin, smo to že videli. Pred 33 leti. Takrat so namreč v<br />
skupščinske klopi sedli na prvih svobodnih volitvah izvoljeni poslanci. Televizija Ljubljana je sejo<br />
neposredno prenašala. Nerodnosti so bile očitne. Vodenje obotavljajoče, seja, ki bi lahko bila<br />
goli formalizem, je trajala več ur. Dotakratni tovariši so se pritajili.<br />
ILINKA TODOROVSKI (svet RTV Slovenija)<br />
Najprej glasujemo o predsedniku sveta in sicer z dvigom rok. Prosim, da dvignete roko tisti, ki se<br />
strinjate s tem predlogom.<br />
ROSVITA PESEK (novinarka)<br />
Po skoraj 20 letih veljavnosti Grimsovega zakona o RTV, so nastopila nova pravila. Veljal bo<br />
novi način organiziranja in vodenja nekoč najmočnejšega medija v državi. Razpis za novega<br />
predsednika in dva člana uprave je že objavljen. Napovedano je marsikaj, pregled pogodb na<br />
novo zaposlenih za nazaj. Pregled nakupov iz Galerije Ažbe za nazaj. Še podrobnejši pregled<br />
padcev gledanosti predvsem na 1. sporedu, tudi kot posledica nepremišljenih premikov oddaj po<br />
programu. Seveda za nazaj.<br />
ANDRAŽ VEHOVAR (svet RTV Slovenija)<br />
Jaz bi podal en športni pregovor. "Ne glej nazaj, ker zadaj ni nikogar za prehitet. In situacija v<br />
kateri je nacionalna televizija, zadaj jih ni več veliko, tako da je treba res gledati naprej.<br />
ROSVITA PESEK (novinarka)<br />
Ne glede na to ali bo na nacionalki ena glajhšaltunga zamenjala drugo ali pa bo prišlo do<br />
zgodovinskega preloma, je zaznati, da se je praksa uveljavljanja vaših proti našim zajedla že v<br />
vse pore naše družbe. Slabi politični zgledi vlečejo. Žal je vedno več izključevanja in vedno manj<br />
39
TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:33 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 10:00<br />
4 / 4<br />
prostora za argumente in dialog. Slovenska demokracija šepa, posledično pa izgubljamo vsi.<br />
Potrebovali bi športne napore in športno srce, za njeno okrevanje. To pa imajo samo izjemni<br />
posamezniki. Najboljši.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
40
Dnevnik - Dnevnikov objektiv 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: <strong>12</strong><br />
Površina: 1.783 cm 2 1 / 5<br />
Vilna pred durmi<br />
NATOV VRH V VOJ NI VIHRI<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.783 cm 2 Mirko Cigler<br />
V<br />
ilna, glavno mesto Litve, v slovenski politiki,<br />
diplomaciji in javnem mnenju nima ravno<br />
pozitivne konotacije. Slovenija je bila članica<br />
vilenske skupine kandidatk, ki so se pripravljale<br />
na članstvo v zavezništvu. Skupaj so<br />
podpisale vilensko izjavo o iraškem orožju<br />
za množično uničevanje, ki naj bi Združenim<br />
državam politično pomagala zagotoviti<br />
zadostno mednarodno podporo za napad na<br />
Irak. Priključitev izjavi v zameno za ameriško<br />
soglasje za članstvo v Natu naj bi bil eden<br />
večjih (nasprotniki Nata ocenjujejo, da celo<br />
največji) slovenskih diplomatskih grehov v<br />
treh desetletjih obstoja diplomatske službe.<br />
V Vilni bo čez mesec dni (11.-<strong>12</strong>. julija) potekal<br />
Natov vrh. Ne eden tistih rednih vrhov<br />
zavezništva, ki so vsakih nekaj let, temveč<br />
Natov vrh z vročo vojno na njegovi vzhodni<br />
meji, ki traja že poldrugo leto. Zato govoriti<br />
o zgodovinskosti tega srečanja tokrat ni<br />
običajna novinarska in politična hiperbola,<br />
temveč realnost tega vojnega časa. Soočen<br />
je z izzivi opredelitve do vizije bodočega<br />
sveta, konkretne vojne in njenih posledic<br />
ter politične in vojaške ureditve lastne hiše.<br />
Natov vrh ima dve dimenziji. Prva je javna,<br />
politična, osredotočena na vojno oziroma<br />
kako povabiti ali ne povabiti v zavezništvo<br />
Ukrajino. Druga je vojaška, strogo zaupna,<br />
tajna odobritev svežih in osveženih vojnih<br />
načrtov (contingency planov) za posamezna<br />
evropska bojišča in vojskovališča.<br />
Natova prva prioriteta, kako zagotoviti zmago<br />
Ukrajine v vojni z Rusijo, ne da bi se sam<br />
zapletel v oborožen spopad z nepredvidljivimi<br />
posledicami, je nevarna igra na robu prepada.<br />
S tem je povezano vprašanje jedrske<br />
varnosti glede na vse glasnejše ruske grožnje<br />
s tem orožjem in njegovo relokacijo v Belorusijo.<br />
Druga glavna naloga je zagotavljanje<br />
porušene politične enotnosti zavezništva,<br />
kar zadeva Rusijo, njeno sedanjost (vojno v<br />
Ukrajini) in prihodnost (obstoj federacije),<br />
pa tudi znotraj zavezniške trdnosti ter sprejema<br />
Švedske v zavezništvo. Tretjo prioriteto<br />
predstavljata definiranje odnosa do Kitajske<br />
in širše vprašanje globalizacije zavezništva.<br />
Vojna je pokazala, kako zelo ekonomsko in finančno<br />
zahtevna zna biti. Zavezništvo bo ve-<br />
41<br />
liko dražje. Nove investicijske zaveze krepko<br />
presegajo nekdanji maksimum dva odstotka<br />
BDP (ki ga dosega vsega<br />
bo v Litvi postal - minimum.<br />
sedem zaveznic), ki<br />
Upajmo, da se Henry Kissinger moti<br />
Leto in pol vojne v Ukrajini spreminja svet<br />
geopolitično, geostrateško, vojaško in<br />
ekonomsko.<br />
Od tega, kako se bo končala, bo<br />
odvisen tudi njen vpliv na njegovo bodočo<br />
ureditev. Kar pozabili smo, kar nam dopoveduje<br />
Henry Kissinger, da se svet lahko preoblikuje<br />
samo sporazumno med<br />
največjimi<br />
globalnimi akterji. Vsak poskus drugačne,<br />
enostransko vsiljene rešitve neizbežno vodi<br />
v novo globalno vojno. Stari diplomat ob svojem<br />
stotem rojstnem dnevu razmišlja, kako<br />
v<br />
naslednjih desetih letih preprečiti tretjo<br />
svetovno vojno med ZDA in Kitajsko (Economist,<br />
17. maj). Lahko je njemu govoriti o<br />
koncu sveta, ima sto let in čez desetletje ga<br />
verjetno ne bo več<br />
med nami, da se prepriča<br />
o svojem prav ali zablodi. Kaj pa vsi mi drugi,<br />
ki imamo glede na naša<br />
leta relativno večjo<br />
verjetnost, da dočakamo ta usodni čas? Bo<br />
tista vojna, za katero je Einstein rekel,<br />
to<br />
da ne<br />
ve, kdo bo v njej zmagal, prepričan pa je, da<br />
se bo naslednja vodila s krepelci? Pred tremi<br />
desetletji je<br />
Francis Fukuyama napovedal<br />
konec zgodovine. Ni imel prav, upajmo, da<br />
se<br />
podobno moti tudi stari diplomat.<br />
Nedavni sestanek najmočnejših držav sveta<br />
G7 v Hirošimi je Kitajsko opredelil kot prvo<br />
in najpomembnejšo strateško nasprotnico in<br />
konkurentko ZDA in Zahodu. G7 ne kaže, da<br />
sedanja generacija voditeljev najmočnejših<br />
držav sveta posluša ostarelega Kissingerja<br />
(nad čimer se<br />
ta pritožuje). Kitajsko doživljajo<br />
kot grožnjo, ki jo je treba vsaj<br />
omejiti,<br />
če ne nevtralizirati. Kitajski interes za Nato<br />
se je zelo povečal. Opredeliti mora, kako<br />
preprečiti ali vsaj<br />
nadzorovati njegovo aziacijo<br />
in pacifikacijo. Poziv posebnega kitajskega<br />
emisarja za Ukrajino, veleposlanika<br />
Li Huija, zahodnim državam, naj nehajo<br />
vojaško pomagati Ukrajini, potrjuje skepso,<br />
da Kitajska zares želi delovati kot poštena<br />
posrednica v<br />
tej vojni.<br />
Nevarnost ponovitve<br />
»bukareške napake«<br />
Vojna v Ukrajini je<br />
preplet realpolitike in<br />
mitov, legend in utopij, kot jih vidi zgodovinar<br />
Keith Lovve.<br />
Generalni interes Nata je še<br />
vedno pomagati Ukrajini, da doseže svoje
Dnevnik - Dnevnikov objektiv 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: <strong>12</strong><br />
Površina: 1.783 cm 2 2 / 5<br />
Površina: 1.783 cm 2 42<br />
vojne dlje, vendar da to ne sproži prelivanja<br />
vojne zunaj njenih meja in da se konča na<br />
način, ki ne bo še bolj destabiliziral evropske<br />
in globalne varnosti. Poraziti ali samo oslabiti<br />
Rusijo ostaja nerešeno vprašanje med<br />
Evropo in<br />
Združenimi državami. Dilema, ali<br />
povabiti Ukrajino v Nato, je s spoznanjem<br />
Zelenskega, da dokler je Ukrajina v vojni z<br />
Rusijo, to ni mogoče (ker pomeni formalni<br />
vstop Nata v<br />
vojno), je začasno odpravljena.<br />
Vendar pa še vedno ostaja vprašanje, kaj naj<br />
bi bila vsebina varnostnih zagotovil okrepljenega<br />
partnerstva, brez<br />
članstva. Nekdanji<br />
švedski premier Carl Bildt opozarja v članku<br />
Visoka pričakovanja v Vilni (Project Syndicate,<br />
17 maja) na nevarnost ponovitve »bukareške<br />
napake« iz<br />
leta 2008. Takrat sta bili Ukrajina<br />
in Gruzija povabljeni v Nato, vendar brez<br />
kakršnih koli konkretnih zagotovil, kdaj<br />
kako. Danes številni menijo, da do te vojne<br />
sploh ne bi prišlo, če bi bil Nato takrat bolj<br />
odločen. Cagavost se mu utegne ponovno<br />
maščevati. Nepremišljeno hitenje prav tako.<br />
Vzhodne zaveznice, ZDA in Nemčija so naklonjene<br />
čimprejšnjemu vabilu,<br />
in<br />
Madžarska<br />
temu odločno nasprotuje, Francija in Velika<br />
Britanija sta nekje vmes. Še najbolj realno je<br />
pričakovati potrditev politike odprtih vrat, z<br />
več konkretnimi zagotovili kot v Bukarešti<br />
v obliki skupnega posvetovalnega foruma<br />
Nato-ukrajinskega<br />
- sveta, ne pa tudi skandinavskega<br />
ekspresnega sprejema v članstvo.<br />
Kako določiti novo<br />
težišče zavezništva<br />
Natov strateški koncept (kako bi se<br />
Nato boril),<br />
sprejet lansko leto na vrhu v Madridu,<br />
je v tem času doživel brutalni preizkus skladnosti<br />
z realnostjo velike vojne. Nova vojaška<br />
strategija je predstavljala najobsežnejšo<br />
vojaško reformo Nata od časov hladne vojne.<br />
Njena glavna značilnost je<br />
operativna fleksibilnost, ki<br />
večja taktična in<br />
seji prilagajajo<br />
tudi novi in novelirani obstoječi contingency<br />
plani (vojni načrti za posamezne članice,<br />
bojišča in<br />
vojskovališča) zavezništva. Leto<br />
in pol vojne je zadostno obdobje, da se<br />
lahko<br />
naučimo, kako naj<br />
bi bil videti spopad<br />
na evropskem vojskovališču. Da ugotovimo,<br />
kje s(m)o pravilno in kje napačno ocenili<br />
nasprotnika, njegove sile<br />
in doktrino vojskovanja.<br />
Da<br />
razumemo, kako lahko izkoristimo<br />
visoke tehnologije in kako se<br />
pred njimi zavarovati.<br />
Kako<br />
in<br />
organizirati oborožene sile<br />
kako jih razporediti na bojišču, da bodo<br />
lahko učinkovito izpolnile svoje vojaške naloge.<br />
Končno, kako organizirati nacionalno<br />
in zavezniško ter partnersko industrijo,<br />
raziskave in razvoj s ciljem ekonomsko<br />
čim bolj racionalne proizvodnje kvalitetnih<br />
ter količinsko zadostnih sodobnih bojnih<br />
sredstev za opremljanje lastnih nacionalnih<br />
sil, strateške rezerve in morebitno pomoč<br />
ogroženim. Glede odpornosti nam ta<br />
vojna<br />
ponovno daje lekcije, za katere je videti, kot<br />
da smo jih namerno pozabili.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Mesec dni pred vrhom Putinu ne ostaja na<br />
voljo kaj<br />
dosti opcij, kako lahko vpliva na<br />
njegov potek in rezultate. Načrt, da bi s pokoritvijo<br />
Ukrajine zadal udarec tudi Natu, se<br />
je že zdavnaj grandiozno sfižil. Kar mu preostane<br />
v tem mesecu, je, da zadrži ukrajinsko<br />
ofenzivo oziroma jo vojaško čim bolj omeji.<br />
Njegova politična podpornika se morata v<br />
Natu v tem času pač čim bolj pritajiti in s tem<br />
zmanjšati politični pritisk nanju s strani preostalih<br />
zaveznikov. Putin pa mora vztrajati<br />
s svojo »posebno operacijo« v Ukrajini vsaj<br />
še leto dni do ameriških volitev, upajoč na<br />
njemu ugodne spremembe. Kajti ZDA so leto<br />
dni pred predsedniškimi volitvami neodločne,<br />
komu pomaga in komu škoduje vabilo<br />
Ukrajine v Nato, ali naj vztrajajo z vključevanjem<br />
Evrope v njihov spor s Kitajsko in<br />
ali naj EU raje prevzame večjo obrambno<br />
vlogo v Evropi, Azijo pa pusti Američanom.<br />
Neodločne so<br />
tudi glede prihodnosti Rusije.<br />
Večinsko odločanje v EU in dodatno širjenje<br />
Nata na Vzhod z Ukrajino sta dve sestavini<br />
nove geopolitične paradigme Evrope.<br />
Tesnejše povezovanje in<br />
sodelovanje Nata<br />
in EU povečuje njuno sinergijo, hkrati pa<br />
krepi strahove pred ameriškim vazalstvom<br />
ter<br />
izgubo evropske strateške avtonomije,<br />
na katero posebej opozarja francoski predsednik<br />
Macron.
Dnevnik - Dnevnikov objektiv 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: <strong>12</strong><br />
Površina: 1.783 cm 2 3 / 5<br />
Površina: 1.783 cm 2 43<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Tako kot je na geopolitični ravni problem,<br />
kako definirati globalni Nato, je na<br />
strateški<br />
ravni problem, kako določiti novo težišče<br />
zavezništva. Zavezniški odgovor na vzhodu<br />
in severu je pretežno vojaški, na zahodu in<br />
jugu pa<br />
prvenstveno politični. Novo težišče<br />
zavezništva določata dve medsebojno izključujoči<br />
se nevarnosti, ki prihajata od zunaj<br />
in<br />
znotraj zavezništva. Ukrajina in Rusija pa<br />
tudi vzhodne zaveznice sugerirajo, da je<br />
vzhod Evrope. Ruska nevarnost na vzhodu<br />
je najbolj izražena s sedanjo vojno v Ukrajini.<br />
Težišče zavezništva, ki se kaže v sedanji<br />
dejanski in načrtovani razporeditvi stalnih<br />
sil, poveljstev in logističnih zmogljivosti<br />
na vzhodu Evrope, bo v bližnji prihodnosti<br />
soočeno s<br />
krepitvijo pomena severnega<br />
vojskovališča. Na to opozarjajo novi nordijski<br />
članici Finska in Švedska ter odpiranje<br />
najkrajše severne arktične komunikacijske<br />
poti z vzhoda na zahod, nad katero Rusija<br />
zahteva suverenost in nadzor. Članstvo Finske<br />
in Švedske v Natu zato ni zgolj posledica<br />
tega<br />
trenutne vojne v Ukrajini, temveč tudi<br />
dolgoročnega premeščanja globalnih<br />
pomorskih komunikacij na<br />
sever.<br />
Podobno kot na vzhodu in severu dolgoročna<br />
varnostna grožnja ostaja Rusija, pa na<br />
jugu in zahodu glavna težava izvira v samem<br />
zavezništvu. Vsaj<br />
to<br />
tako veliko enigmo, kot<br />
jo na vzhodu predstavlja Rusija, na zahodu<br />
predstavljajo same Združene države. Nedavno<br />
smo na lastni koži občutili, kolikšno grožnjo<br />
bojni sposobnosti zavezništva, njegovemu<br />
političnemu jedru in<br />
je<br />
samemu obstoju<br />
predstavljal ameriški predsednik Trump.<br />
Tudi če mu čez leto dni ne uspe osebna vrnitev,<br />
ima v svoji stranki vrsto sledilcev, ki se<br />
glede Nata, Evrope in Rusije ne razlikujejo<br />
kaj dosti od njega.<br />
Turški predsednik Erdogan,<br />
ki je pravkar prisegel za nov mandat, je<br />
v preteklih letih nekajkrat pokazal, kako politično<br />
oslabljeno je zavezništvo v Turčiji. Pri<br />
tem mu v Panonski nižini asistira madžarski<br />
premier Viktor Orban. Ob objektivno vojaško<br />
drugorazrednih silah Bolgarije, Romunije,<br />
tudi Slovenije južno krilo Nata postaja politično-vojaško<br />
najbolj ranljiv del zavezništva.<br />
Ne preseneča, da Rusija prav vanj usmerja<br />
svoje destabilizijske puščice (Republika Srbska,<br />
Kosovo). To vrača tradicionalno strateško<br />
južno smer, ki z vzhoda prek Panonske<br />
ravnine in Postojnskih vrat vodi na zahod<br />
Evrope, ponovno na vrh vojaških prioritet<br />
in skrbi Nata. Priprava novih regionalnih<br />
vojnih načrtov (contingency plans) zato<br />
nič manj kontroverzna in<br />
geopolitična problematika.<br />
Kje je Slovenija v<br />
tej zgodbi?<br />
ni<br />
tvegana kot širša<br />
Smo v Sloveniji zaradi globalnega lobiranja<br />
za nestalno članico varnostnega sveta<br />
Združenih narodov pozabili, da to ni edina<br />
in morda niti ne najpomembnejša zunanjepolitična<br />
in<br />
varnostna naloga vlade? Kje,<br />
kdo, kdaj razmišlja, tehta opcije ter se<br />
odloča,<br />
kakšna bodo naša, za skupno in našo lastno<br />
prihodnost usodna izhodišča, stališča in rešitve?<br />
Po dveh desetletjih Slovenija končno<br />
na lastni koži doživlja, kaj zavezništvo resnično<br />
pomeni, ne<br />
samo na javni, paradni sceni,<br />
temveč tudi v njegovem globokem drobovju.<br />
Smo za globalizacijo Nata? Da<br />
evroatlantsko zavezništvo dobi<br />
tudi evropacifiško<br />
dimenzijo? Majhni, kot<br />
tradicionalno<br />
smo, bomo<br />
s tem postali še manjši? Smo za povabilo<br />
Ukrajini v članstvo ali se bolj nagibamo k<br />
bukareškemu modelu iz<br />
leta 2008? Prejšnja<br />
vlada je ocenila, da je takratna neodločnost<br />
Nata kriva za vojno, ki jo doživljamo. Če bi<br />
takrat poslušali Američane in<br />
ne Nemcev,<br />
Francozov in Italijanov, bi bila danes Ukrajina<br />
del zavezništva in varna pred Rusi.<br />
Ali tudi ta vlada misli tako ali kako drugače?<br />
Povezano s tem, smo za večinsko odločanje<br />
EU na področju zunanje in varnostne/<br />
obrambne politike ali<br />
konsenzualnega odločanja, ki<br />
ostajamo privrženci<br />
objektivno<br />
hromi operativnost Evropske unije in jo dela<br />
nekompatibilno z<br />
Natom?<br />
Kako se vojni načrti (contingency plans) za<br />
naše vojskovališče kažejo navzven, v<br />
svoji<br />
javni podobi? Kako rešujemo antagonizem<br />
med zahtevo po tajnosti nacionalnih vojnih<br />
načrtov in zahtevo po demokratičnem nadzoru<br />
nad tem, kaj in kako načrtuje vojska?<br />
Se zares zavedamo, da Postojnska vrata ponovno<br />
pridobivajo svojo zgodovinsko dokazano<br />
in potrjeno verodostojnost in pomen<br />
za južno evropsko vojskovališče? Kaj bo z<br />
obstoječo cestno in nastajajočo novo železniško<br />
infrastrukturo od<br />
Kopra do Ljubljane in<br />
naprej na sever in vzhod Evrope? Koliko je<br />
ta nova vojaška zavezniška realnost dejansko<br />
prisotna v slovenski vladajoči in opozicijski<br />
politiki? Se zares zavedamo, da se s to vojno<br />
končuje eksotično in udobno članstvo v<br />
zavezništvu, ki v resnici ni nikoli zares zadevalo<br />
naše lastne nacionalne varnosti in<br />
suverenosti?<br />
V letih in desetletjih, ko to v resnici ni bilo<br />
pomembno, smo bili zaveznica,<br />
ki je sama<br />
sebe iz leta v leto ocenjevala, da se ni sposobna<br />
braniti in ubraniti. In za to ji ni bilo treba<br />
ničesar konkretnega storiti, samo obljubljati.<br />
Potem je prišla vojna v<br />
Ukrajini. In mi, ki nismo<br />
imeli ničesar, smo Ukrajincem nesebično<br />
in solidarno poslali naše modificirane tanke,<br />
transporterje, topništvo in<br />
strelivo. Ukrajinci<br />
so iz te pomoči naredili spodobno bojno<br />
brigado (74. oklepna brigada). V mednarodnih<br />
novicah smo lahko brali, da so se naši<br />
modificirani tanki izredno izkazali v bojih z
Dnevnik - Dnevnikov objektiv 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: <strong>12</strong><br />
Površina: 1.783 cm 2 4 / 5<br />
Rusi. Za nas niso bili več dobri, staro železje,<br />
zamenjali smo jih za<br />
nove, sodobne nemške<br />
Mercedesove kamione. Z<br />
njimi bomo prevažali<br />
našo pehoto gor in dol po Sloveniji in<br />
Evropi, s čim bi pa streljali? In zakaj bomo na<br />
našem lastnem vojskovališču v novih okoliščinah<br />
potrebovali lahki izvidniški bataljon?<br />
Ali pa bo šel, po novih contingency planih,<br />
kam drugam? In kdo bo prišel k nam? Kdo<br />
bo<br />
pomagal, da Postojnska vrata ostanejo<br />
(za Ruse) zaprta? Vprašanj je veliko in vsa<br />
so politično in vojaško zoprna. Ampak zato<br />
še ne bodo odšla, niti se ne bodo sama od<br />
sebe odgovorila. So te napovedane, dokaj<br />
usodne odločitve, ki<br />
jim pristopamo, stvar<br />
vlade, parlamenta ali referendumske volje<br />
državljanov?<br />
Medtem ko proslavljamo naš<br />
velik diplomatski<br />
uspeh z izvolitvijo za nestalno članico<br />
varnostnega sveta, kar naj bi posredno pomenilo<br />
tudi še en diplomatski poraz Rusije<br />
na globalni ravni, gredo v Litvi h koncu<br />
priprave na Natov vrh. Zgodovinski vrh. Diplomacija<br />
včasih ni, kar je videti navzven.<br />
Natova prva prioriteta,<br />
kako zagotoviti<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.783 cm 2 zmago Ukrajine v<br />
vojni z Rusijo, ne da<br />
bi se sam zapletel<br />
v oborožen spopad<br />
z nepredvidljivimi<br />
posledicami, je nevarna<br />
igra na robu prepada.<br />
Kar pozabili smo,<br />
kar nam dopoveduje<br />
Henry Kissinger, da se<br />
svet lahko preoblikuje<br />
samo sporazumno med<br />
največjimi globalnimi<br />
akterji. Vsak poskus<br />
drugačne, enostransko<br />
vsiljene rešitve<br />
neizbežno vodi v novo<br />
globalno vojno.<br />
Po dveh desetletjih Slovenija končno na lastni<br />
koži doživlja, kaj zavezništvo resnično pomeni,<br />
ne samo na javni, paradni sceni, temveč tudi v<br />
njegovem globokem drobovju.<br />
44
Dnevnik - Dnevnikov objektiv 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: <strong>12</strong><br />
Površina: 1.783 cm 2 5 / 5<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.783 cm 2 I Fotografija: AP<br />
45
Večer - V soboto 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 6<br />
Površina: 3.590 cm 2 1 / 9<br />
Anže Logar<br />
Površina: 3.590 cm 2 46<br />
Če bi bil ziheraš,<br />
ne bi šel po tej poti<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Verjamem v Platformo<br />
sodelovanja in v način<br />
udejstvovanja, kot<br />
smo si ga zastavili.<br />
Če bi naši predlogi<br />
postali nesprejemljivi<br />
za SDS, bom v neki<br />
fazi verjetno odšel iz<br />
stranke, pravi poslanec<br />
SDS Anže Logar<br />
Luka Mlakar, Vanessa Čoki<br />
predsedniške<br />
tekme so odmevale vaše<br />
besede: "Ko se ena vrata<br />
Pozaključku<br />
zaprejo, se druga odprejo.<br />
Danes smo na začetku<br />
nečesa velikega." Ali društvo<br />
Platforma sodelovanja, ki ste ga ustanovili<br />
s<br />
somišljeniki, za vas predstavlja novi začetek?<br />
"Zagotovo<br />
to pomeni konkreten korak v uresničevanju<br />
tistega, kar sem napovedal po predsedniški<br />
tekmi. Za odločitvijo stoji dolg premislek in širok<br />
krog pogovorov s posamezniki, ki so združeni v<br />
upravnem odboru društva, pa<br />
ki podpirajo delovanje in<br />
tudi posamezniki,<br />
glavni namen društva,<br />
vendar se za zdaj niso odločili za članstvo."<br />
Ste že na večer drugega kroga predsedniških volitev<br />
imeli vizijo, kako nadaljevati svojo pot, ali<br />
ste "izleteli" s svojo izjavo in ste zdaj prisiljeni<br />
nekaj narediti?<br />
' Če ste spremljali moje dosedanje politično delo,<br />
veste, da nisem nikdar napovedoval nečesa,<br />
kar ne bi bil predhodno opravil razmisleka pri<br />
sebi. Tudi ta izjava je bila podana na podlagi ugotovitev<br />
in občutkov, ki sem jih dobil med predsedniško<br />
kampanjo. Predsedniška kampanja me je<br />
vendarle spremenila in<br />
za<br />
mi dala neki širši pogled.<br />
Iz dnevnopolitične scene sem se premaknil malce<br />
bolj na opazovanje 'gozda' in ugotovil, da lahko z<br />
rahlo drugačnim pristopom in z<br />
nekaterimi drugačnimi<br />
poudarki prispevam več k razvoju Slovenije."<br />
Rekli ste,<br />
da zdaj ne gledate več na posamezno<br />
drevo, ampak na gozd, torej neko širšo sliko. Na<br />
kakšen način ste se torej spremenili kot politik?<br />
"Spremenil sem se na več nivojih. Predsedniško<br />
kampanjo je zelo zaznamoval stik z volivkami in<br />
volivci. Toliko neposrednih stikov z<br />
sem<br />
ljudmi, kot<br />
jih imel v petih mesecih predsedniške kampanje,<br />
nisem imel prej v celotni politični karieri.<br />
Odzivi ljudi, ki jih dobiš na<br />
terenu, zagotovo<br />
spremenijo določene koncepte ali pogled na<br />
politično<br />
dogajanje že zato, ker je to najbolj pristna<br />
informacija, ki jo lahko dobiš kot politik. Začutil<br />
sem zasičenost Slovenk in Slovencev s političnimi<br />
preigravanji in spetiri', ki smo jim vsakodnevno<br />
priče v politiki. Kot poslanec in mestni svetnik<br />
sem bil sicer tudi sam večkrat sprožilec teh političnih<br />
razprav. Nekatere so<br />
bile izjemno pomembne,<br />
recimo glede kanala Co. To je eden od tistih<br />
primerov, ko se<br />
kot politik preprosto moraš oglasiti.<br />
Da ozavestiš javnost o projektu, ki pomeni<br />
tveganje za prihodnji razvoj Ljubljane in države.<br />
Pri nekaterih drugih pa ugotoviš, da se morda v<br />
javnosti preveč potencirajo in da s svojim aktivnim<br />
zagovarjanjem tega ali onega stališča ne prispevaš<br />
ravno k<br />
izboljšanju razmer."<br />
Pri katerih temah sta po<br />
vaši oceni politika in volilno<br />
telo zelo vsaksebi?<br />
'Del volilne abstinence<br />
je povezan s tem, da<br />
imajo ljudje občutek, da<br />
politika dejansko več<br />
odgovarja na<br />
ne<br />
izzive ali<br />
njihova pričakovanja,<br />
ampak predvsem govori o<br />
temah, ki so zanimive izključno<br />
zanjo. V tem pogledu<br />
mislim, da je<br />
politike, če<br />
naloga<br />
želi dejansko<br />
ohraniti stik z volivci, da<br />
se<br />
morda malce umiri in<br />
prisluhne, kaj<br />
ji imajo povedati<br />
državljanke in<br />
državljani.<br />
To je bil tudi eden od razlogov, zakaj sem<br />
že<br />
med predsedniško kampanjo napovedal željo
Večer - V soboto 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 6<br />
Površina: 3.590 cm 2 2 / 9<br />
Površina: 3.590 cm 2 47<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
po oblikovanju konvencije o prihodnosti Slovenije,<br />
zakaj sem se odločil ustanoviti društvo Platforma<br />
sodelovanja in zakaj je to društvo odprto<br />
za vse. Prednost te platforme je ravno v tem, da<br />
nikogar ne<br />
nazora ali poklica."<br />
omejuje zaradi njegovega svetovnega<br />
Ko gre za neke osnovne vrednote, sta bili izpostavljeni<br />
sodelovanje in povezovanje. Kateri<br />
bodo še drugi principi delovanja društva in od<br />
česa ne boste odstopili?<br />
"Od pripravljenosti k<br />
dialogu. V Sloveniji smo res<br />
prišli do neke kritične točke, ko se vsakega posameznika<br />
in tudi vsako idejo zelo enostavno<br />
zreducira na številko ena ali na številko nič, in<br />
to iz enega preprostega razloga - ker potem 'za'<br />
ali 'proti' ni več potrebno argumentirati. Lahko<br />
rečeš samo: je ena, je nič, ali je črno ali je belo.<br />
In tako brez truda nagovoriš in usmerjaš svojo<br />
volilno bazo. S tem pa smo izgubili celotno mavrico<br />
različnih mnenj, ki bogatijo našo družbo.<br />
V Sloveniji se je vse osiromašilo na binarni način<br />
politike, glavni namen oziroma vizija društva pa<br />
je zapolniti to praznino. Želimo odražati to, kar<br />
ljudje vidijo, čutijo in pričakujejo. V tem trenutku<br />
ne vidim druge poti, kot da prek Platforme poskušamo<br />
vrniti barve v javno razpravo.”<br />
Ne<br />
marate predalčkanja, ampak katere vrednote<br />
bodo v ospredju delovanja društva? Bodo<br />
poudarki na svobodni gospodarski pobudi, vladavini<br />
prava, svobodi medijev?<br />
"Zagotovo želimo osredotočiti razpravo na tiste<br />
točke, za katere člani upravnega odbora ocenjujemo,<br />
da so<br />
ključne za prihodnji razvoj države in za<br />
katere ne vidimo dovolj interesa v vladajoči koaliciji.<br />
Oni ustvarjajo agendo naše vsakdanje politike ..."<br />
Dobro, ustvarjajo jo eno leto. Kaj<br />
pa prej?<br />
' Ja, eno leto jo ustvarjajo. Lahko rečem, da je ves<br />
razvojni potencial ali zaupanje, da bo<br />
bo izvedla nujno potrebne reforme za<br />
to vlada, ki<br />
spopadanje<br />
s prihodnjimi izzivi, v bistvu skopnel. To je zelo<br />
slabo za vlado in državo, ker se v trenutku, ko izgubljamo<br />
elan za potrebne reforme, izgublja tudi<br />
reformni potencial Slovenije. Mi želimo opraviti<br />
razpravo o<br />
spodbudnem gospodarskem okolju,<br />
razvojni kapici, izzivih in priložnostih umetne<br />
inteligence, mladih, pokojninah in dolgotrajni<br />
oskrbi, zdravstveni reformi in okoljskih vprašanjih<br />
ter pripraviti nabor konkretnih ukrepov za<br />
spopadanje s temi izzivi. Da bomo to lahko dosegli,<br />
bomo opravili več krogov razprav, plenarna<br />
seja bo izpostavila problemska izhodišča s strani<br />
vseh deležnikov, potem bomo v<br />
okviru delovanja<br />
podskupin iskali odgovore na<br />
te izzive in na<br />
zaključnem plenumu sprejeli akcijski načrt,<br />
ki ga<br />
bomo dali vladi oziroma političnim strankam na<br />
razpolago z željo, da se predlogi prenesejo v področno<br />
zakonodajo."<br />
Se<br />
bo društvo odzivalo tudi na notranjepolitično<br />
dogajanje? Se<br />
da<br />
boste oglasili, če boste čutili,<br />
so nekateri aktualni predlogi v nasprotju s<br />
tem, kar zagovarjate?<br />
' Do vsakodnevnih političnih tem se ne nameravamo<br />
opredeljevati, ker se<br />
želimo primarno<br />
osredotočiti na ključne razvojne izzive. Če<br />
predlog vlade v izrecnem nasprotju s<br />
dobro za<br />
pa bo<br />
tem, kar je<br />
prihodnost Slovenije, bomo zagotovo<br />
povedali svoje mnenje in ga<br />
vključili v delo. Ne<br />
želimo pa postati neki zimzeleni arbiter, ki bo<br />
podajal<br />
ocene, kaj je dobro in kaj je slabo. S tem bi<br />
zgrešili glavni namen društva."<br />
Lahko na Platformo le gledamo kot na alternativo<br />
sedanji vladi? Verjetno ne<br />
more biti naključje,<br />
da ste jo ustanovili dan pred prvo obletnico<br />
Golobove vlade. So<br />
bili vsi drugi datumi zasedeni?<br />
(Smeh.) "Prvotni plan je res<br />
bil, da jo ustanovimo<br />
v ponedeljek, ampak zaradi zasedenosti dvorane,<br />
eden od ustanovnih članov je bil takrat tudi<br />
v tujini, smo vsi našli prosti termin 31. maja. Tu ni<br />
nobene teorije zarote. Naših aktivnosti ne želimo<br />
predstavljati kot alternativo nečemu. Platforma<br />
ne bo nekaj, kar se<br />
postavi nasproti. Ampak bo<br />
predstavljala tisto, kar je. Če vam je všeč, če se<br />
vam zdi smiselno, upoštevate, če vam ni všeč, pa<br />
pustite. Predloge, ki<br />
jih bomo oblikovali, bodo<br />
sicer podali posamezniki, ki na svojih področjih<br />
nekaj pomenijo. Ignoranca do teh predlogov bo<br />
pomenila potem tudi ignoranco do stroke, ki je v<br />
slovenskem prostoru, pa tudi zunaj meja Slovenije<br />
prisotna in je pripravljena pomagati s svojimi<br />
konkretnimi predlogi."<br />
Dobro, ampak to je stroka, ki je zbrana okoli<br />
vas.<br />
Tudi premier Golob ima več strateških<br />
svetov, v katerih sodelujejo strokovnjaki z različnih<br />
področij.<br />
' Ja, saj<br />
zato pa ne želimo kogarkoli kakorkoli omejevati.<br />
Naš edini namen je, da predlagamo konkretne<br />
rešitve. Verjamem, da je to težko razumeti<br />
in sprejeti, ampak to je tisti sprožilec, ki nas je<br />
spravil skupaj. Dali smo si roke, sodelujemo v<br />
upravnem odboru društva in<br />
tem projektom naprej."<br />
V<br />
želimo, da gremo s<br />
drugem krogu predsedniških volitev ste doživeli<br />
poraz, a<br />
ste dosegli najboljši rezultat desne<br />
sredine doslej. Ko gre za način, kako unovčiti ta<br />
politični kapital, sta se doslej omenjala dva scenarija<br />
- da bodisi prevzamete SDS bodisi oblikujete<br />
svojo stranko. Ali ustanovitev društva že<br />
kaže, da ste se<br />
odločili za drugo možnost, torej<br />
za samostojno pot in ustanovitev stranke?<br />
' Ustanovitev društva v nobenem primeru ne<br />
prejudicira<br />
prihodnjih korakov. Kar se tiče moje politične<br />
poti, sem se takoj po predsedniških volitvah<br />
izjasnil glede opcij, ki so odprte, in glede tega ne<br />
spreminjam svojega stališča. Odločitev za društvo<br />
ne pomeni unovčitve mojega političnega kapitala,<br />
ker je društvo nepolitično. Bi pa večina v moji<br />
situaciji verjetno izbrala čakanje. Bil<br />
sem predsednik<br />
ljubljanskega mestnega odbora,<br />
za poslanca<br />
sem bil izvoljen v izvoljivem okraju, kar pomeni,
Večer - V soboto 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 6<br />
Površina: 3.590 cm 2 3 / 9<br />
Površina: 3.590 cm 2 48<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
da se mi ne bi bilo treba bati za naslednje volitve.<br />
Pa vendarle sem se odločil, da aktivneje posežem<br />
v družbeno-politično dogajanje. Predvsem<br />
zaradi spoznanja, da v slovenskem prostoru ni<br />
neke velike želje po tem, da bi stališča začeli zbliževati,<br />
ampak da bi jih kvečjemu še bolj oddaljili.<br />
Veliko primerov v svetu jasno kaže, kam to razhajanje<br />
lahko pripelje. Zato<br />
želim politični kapital<br />
iz<br />
to,<br />
predsedniške tekme uporabiti predvsem za<br />
da poskušam različna stališča pripeljati bližje<br />
vsaksebi."<br />
Omenili ste čakanje. Vendarle se zdi, da trenutno<br />
sedite na dveh stolčkih oziroma da ste<br />
v nekakšni čakalnici, ko čakate na morebitno<br />
zamenjavo vodstva SDS<br />
trenutek, da lansirate novo stranko.<br />
' Jaz<br />
oziroma na primeren<br />
v čakalnici nisem bil nikoli (smeh), razen pri<br />
zdravniku, ker so čakalne vrste vedno daljše. Preprosto<br />
ni v moji naravi, da bi sedel pri miru. In<br />
nič naredil. Izkušnje iz prvega leta te vlade me<br />
utrjujejo v prepričanju, da v državnem zboru še<br />
tako dobrega predloga, če bo prišel iz opozicijskih<br />
vrst, koalicija ne bo potrdila. Večjo dodano vrednost<br />
zato vidim v tem, da ta čas izkoristim za<br />
povezovanje ljudi, ki imajo nekaj povedati in ki<br />
so že nekaj pokazali v Sloveniji. Da podajo konkretne<br />
predloge, ki so dobri za prihodnost države<br />
in ljudi."<br />
Tako z levega kot z desnega pola prihajajo<br />
pozivi, da čim prej ustanovite stranko, če<br />
imate<br />
tovrstne ambicije. Naslednje leto bodo volitve v<br />
Evropski parlament. Zakaj ne<br />
ustanovite stranke,<br />
oblikujete kandidatne liste za evropske volitve<br />
in se stehtate, če<br />
lahko temu tako rečemo?<br />
' Zakaj pa bi se moral stehtati? Svojo politično težo<br />
približno poznam, ne vidim razlogov, da bi se na<br />
poziv nekoga tehtal ali da bi moral komurkoli polagati<br />
račune. To tudi ni namen društva in enajst<br />
somišljenikov, s katerimi smo ga ustanovili, verjetno<br />
ne bi razumelo tovrstne poteze.<br />
to<br />
Morda bi<br />
res pomenilo unovčitev političnega kapitala,<br />
ne pa tudi glavnega namena, ki ga zasledujemo<br />
z<br />
društvom."<br />
Zagotovo se v svojih razpravah ne boste dotikali<br />
samo razmer v Sloveniji, ampak tudi v Evropi.<br />
Zakaj bi samo kramljali in se<br />
pogovarjali, če<br />
lahko nekaj naredite? Kot dolgoletni politik pa<br />
dobro veste, da se odločitve sprejemajo v politiki.<br />
' Moja želja je, da ne kramljamo. V okviru Platforme<br />
želim, da vodimo poglobljene vsebinske razprave<br />
s sogovorniki, ki s svojim preteklim delom<br />
ali pa s svojim pogledom na svet zmorejo podati<br />
konkretne predloge za prihodnost Slovenije. To ni<br />
nekaj, kar bi na<br />
splošno komur koli škodovalo. Se<br />
pa strinjam z vami, da je politika tista, ki lahko<br />
naredi razliko. In bojim se, da koalicija v tej sestavi<br />
ne bo naredila korakov, ki so potrebni za krepitev<br />
razvojnega potenciala Slovenije.”<br />
In<br />
očitno tudi ne bo prisluhnila vašim predlogom.<br />
Premier Golob je bil kritičen, da vaša platforma<br />
ni neodvisna, ker ste član SDS in se od<br />
stranke nikoli niste ogradili. Vas je presenetil<br />
ta odziv in kako komentirate te očitke?<br />
"Nihče od dvanajstih ustanovnih članov ni nikoli<br />
trdil, da gre pri Platformi za neodvisno organizacijo.<br />
Gre za nabor posameznikov, ki v to zgodbo<br />
prinašajo vsak svoj pogled, in to je bistvena<br />
dodana vrednost, da imamo iz<br />
dvanajstih zornih<br />
kotov osvetljeno tematiko oziroma nabor tem,<br />
ki so pomembne za Slovenijo. Razumem kritičen<br />
odziv predsednika vlade, ker je pač politik in ker<br />
ocenjuje, da bo društvo nastavilo marsikatero<br />
ogledalo tej vladi. Podoba v<br />
tem ogledalu verjetno<br />
ne bo takšna, kot jo vidi predsednik vlade. Izjavo,<br />
ki jo je podal, je torej treba razumeti v tem kontekstu.<br />
Predlogov, ki jih bomo pripravili, se sicer<br />
ni treba nikomur bati. Želimo predvsem sprožiti<br />
razpravo o tematikah, ne pa kogarkoli ocenjevati<br />
oziroma izrekati sodbe. Sodbo bodo izrekli volivke<br />
in volivci na naslednjih volitvah. Politiki, ki zanemarjajo<br />
razumna pričakovanja ljudi, na koncu<br />
plačajo politično ceno. To je realnost, ki se je vsakokratni<br />
predsednik vlade začne zavedati predvsem<br />
v<br />
drugem delu mandata.”<br />
Tudi prvak NSi Matej Tonin vas poziva, da<br />
čim<br />
prej ustanovite stranko. Veliko nemira ste povzročili<br />
tako na levi kot na desni.<br />
"Saj to ni nujno slabo. Konec koncev želimo s<br />
svojim delovanjem vplivati na tok razvoja v Sloveniji.<br />
To je mogoče zgolj v primeru, da so ljudje<br />
pripravljeni sodelovati z<br />
vsebino in da se predloge<br />
jemlje resno. Če v NSi ocenjujejo, da smo lahko sogovornik<br />
samo kot stranka,<br />
potem na neki način<br />
prisegajo na logiko, ki sem jo omenil prej: da si<br />
ali-ali. Osebno ne vidim razloga, zakaj bi na poziv<br />
predalčlcal sebe ah<br />
društvo."<br />
Kako nameravate v naslednjih tednih in mesecih<br />
dokazati, da društvo oziroma vi kot njegov<br />
predsednik ne delujete po nareku SDS oziroma<br />
Janeza Janše. Že<br />
iz predsedniške kampanje se<br />
vlečejo očitki in kritike na vaš račun, češ<br />
marioneta v rokah prvaka SDS.<br />
navsezadnje oviro presekali?<br />
da ste<br />
Kako boste to<br />
"Če bom to dokazoval, potem sem že zgrešil<br />
namen društva, to je orientiranje na vsebino. Če<br />
se me bo poskušalo vkalupljati v koncepte, ki so<br />
vseskozi prisotni v slovenski politiki, potem prav<br />
tako ne<br />
boste mogli razumeti pravega namena<br />
delovanja društva. Zagotavljam vam, da enajst<br />
drugih članov, uspešnih posameznikov različnega<br />
svetovnega nazora, ne bi bilo v upravnem<br />
odboru, če bi mislili, da delujem po navodilih<br />
kogar koli."<br />
Predsednik SDS<br />
in poslanci pa so bili seznanjeni<br />
z<br />
vašimi namerami okoli društva. Nenazadnje<br />
je gospod Janša povedal, da nekaj malega<br />
o tem ve ...<br />
"To sem že povedal, da sem obvestil predsednika<br />
svoje stranke,<br />
da nameravam ustanoviti društvo.”
Večer - V soboto 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 6<br />
Površina: 3.590 cm 2 4 / 9<br />
Površina: 3.590 cm 2 49<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kaj potem ni neodvisno?<br />
"Nikoli ni nihče rekel,<br />
da je neodvisno. Rekel sem,<br />
da je društvo nevladno in nepolitično, njegov<br />
namen je koncentrirati razprave na ključne teme.<br />
Korektno je, da sem o nameri po ustanovitvi društva<br />
obvestil svoje politične sopotnike. Od<br />
tistega<br />
trenutka naprej pa sem v miru in samostojno<br />
vodil pogovore s<br />
odbora."<br />
potencialnimi člani upravnega<br />
Kaj vam pomeni Janševa podpora? Rekel je, da<br />
je Platforma dobrodošla popestritev.<br />
"Zagotovo je pomembno, da vsaj na enem političnem<br />
polu pozdravljajo razpravo, ki<br />
naj povezuje.<br />
Upam, da bodo na koncu tudi tisti, ki so danes<br />
morda kritični, pripoznali dodano vrednost predlogov,<br />
ki jih bomo pripravili."<br />
Janez Janša je torej simpatizer Platforme?<br />
"To boste morali njega vprašati.”<br />
Ste poslanec in predsednik sveta stranke SDS,<br />
pri projektu Platforma sodelovanja pa vam<br />
pomaga ekipa, ki vam je stala ob<br />
strani že v<br />
predsedniški tekmi. Imate znotraj stranke trenutno<br />
kakšen poseben, privilegiran status?<br />
' Ne bi vedel. Po mojem ne."<br />
Malce nenavadno je, da ...<br />
"Skratka ne gre v kontekst, ki ste ga prej izpostavljali?"<br />
Ste notranja opozicija v SDS, gospod Logar?<br />
' Vedno sem povedal svoje mnenje. To se mi zdi<br />
prav, ker drugače ne prispevaš k organizaciji.<br />
Morate pa razumeti, da nikoli nisem in<br />
tudi nikoli<br />
ne bom komentiral notranjih dogajanj v organizaciji,<br />
ki<br />
ji pripadam."<br />
To, ali ste v poslanski skupini izrekli kdaj kritično<br />
mnenje, pa lahko poveste?<br />
"Da se ne strinjam s čim? Seveda!"<br />
Pred časom se je govorilo, da naj bi bili v poslanski<br />
skupini precej osamljeni, tudi zato, ker<br />
kritično mnenje ni dobrodošlo.<br />
' Zagotovo včasih, ko sem podal kakšno kritično<br />
mnenje, nisem bil najbolj priljubljen. Ampak prav<br />
to je namen - da poveš svoje mnenje."<br />
S predsednikom SDS ste v korektnih odnosih?<br />
"Ja, v korektnih."<br />
Kdo je predsednik predsednika Platforme sodelovanja?<br />
"V Platformi smo kolektivni organ, jaz jo predstavljam<br />
navzven, v<br />
oziroma sporočila, povezana z<br />
imenu Platforme dajem izjave<br />
njenim delom."<br />
Mislila sva predsednik v političnem smislu.<br />
"Svojo politično pot sem začel od spodaj navzgor,<br />
to je bila najboljša osnovna šola političnih veščin.<br />
Tega je v Sloveniji po mojem mnenju precej premalo.<br />
Na ta način dodobra spoznaš delovanje<br />
organizacije in svoje sogovornike v<br />
drugih političnih<br />
organizacijah. Navsezadnje se<br />
tudi lažje<br />
naučiš, kako posamezne odločitve pridejo od<br />
ideje do<br />
realizacije. Politiko gledam kot obrt,<br />
kot poklic, ki potrebuje nekaj šolanja. Zato da<br />
si potem lahko učinkovit. Ponosen sem, da sem<br />
uspel skozi politično kariero ostati zelo samosvoj<br />
in<br />
samostojen."<br />
Predsednica SD Tanja Fajon v intervjuju za Večer<br />
ni navdušeno reagirala na to, da je med ustanovnimi<br />
člani Platforme sodelovanja Jernej<br />
Pikalo. Zdi se, da nekdanjega podpredsednika<br />
SD čaka izpisnica iz stranke in da nanj več ne<br />
računajo. Češ, kako naj bo njihov, če je pri vas.<br />
In<br />
smo spet pri večni naši-vaši shemi. V naporen<br />
projekt ste se podali?<br />
' Z gospodom Pikalom sem se dobil štirikrat. Kar<br />
na dolgo sva se pogovarjala. Cenim prav vsakega<br />
od ostalih enajstih ustanovnih članov, da so<br />
bili pripravljeni pridružiti, zastaviti ime in priimek<br />
ter nenazadnje svojo kariero za delovanje v<br />
Platformi. To dandanes prav zaradi tega, kar ste<br />
omenili, ni preprosto. Želim si Slovenije, v kateri<br />
takšna odločitev ne bo pomenila težave za posameznika.<br />
Kjer bo<br />
vsak dobrodošel zaradi tega,<br />
kar lahko prispeva. In ne bo izključen samo zato,<br />
ker sodeluje z nekom, s katerim se ne strinjaš. Ko<br />
bomo to presegli, se nam bodo odprle vse ostale<br />
poti, ki se danes zdijo zaprte. Če bo prevladala<br />
logika povezovanja, bomo lahko ustrezno nagovorili<br />
tudi tiste teme, ki nas že dolgo delijo, ne<br />
da bi se kdo čutil prikrajšanega ali prevaranega."<br />
Kako<br />
na Platformo gleda nekdanji predsednik<br />
republike Borut Pahor?<br />
' Gospod Pahor je izrazil naklonjenost."<br />
Ali lahko to, da je z vami njegova dolgoletna<br />
svetovalka Alja Brglez, razumemo kot vez med<br />
vami in gospodom Pahorjem? Vemo, da ste v<br />
dobrih odnosih z<br />
bivšim predsednikom.<br />
' Aljo Brglez sem povabil tudi zato, ker je vrhunski<br />
organizator. Glede na svoje izkušnje ima tudi<br />
širok pogled na svet, kar cenim. Pa tudi generacijsko<br />
dopolnjuje naše društvo."<br />
Vi osebno pa s Platformo nadaljujete tako imenovano<br />
pahorjansko politiko? Se čutite kot naslednik<br />
tega političnega toka?<br />
"Ne političnega toka ...<br />
Način, nastavki, ki jih je<br />
bivši predsednik republike zastopal, pa so mi<br />
blizu."<br />
Janez Janša in Borut Pahor se srečata nekje na<br />
sredini in ta sredinska točka je Anže Logar?<br />
' Zakaj spet predalčkamo? Zakaj ta binarni pogled<br />
na svet? Predvsem naj ideologija ne zamegli pogleda<br />
na rešitve, ki so na dlani, v prid katerih<br />
govori vsak zdravorazumski premislek, a niso<br />
sprejete, zato ker so podane z druge strani, ker<br />
jim bodisi nasprotujejo lobiji bodisi jih ni politično<br />
oportuno sprejeti."<br />
Med ustanovitelji društva sta<br />
se<br />
tudi poslanka Eva
Večer - V soboto 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 6<br />
Površina: 3.590 cm 2 5 / 9<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 3.590<br />
Irgl in bivša evropska poslanka Romana Jordan,<br />
članici SDS, ki sta vam pomagali že v predsedniški<br />
kampanji. Kaj pa ostali vidni člani SDS?<br />
Na ustanovitvi Platforme jih ni bilo prav veliko.<br />
Se namerava včlaniti tudi kdo od njih, so vaša<br />
vrata tudi zanje odprta?<br />
"Vrata društva so odprta za vse, ki imajo podobne<br />
poglede in čutijo potrebo po široki razpravi.<br />
Vabim jih, da se pridružijo in prispevajo k organski<br />
rasti Platforme. Z najrazličnejšimi profili članstva,<br />
ki aktivno soprispeva k temam, ki jih bomo<br />
obravnavali, bo rasla tudi kvaliteta razprav."<br />
Bo imelo društvo kak statut, v katerem boste<br />
pozvali člane, da vodijo v javnosti kulturo dialoga?<br />
"Vidim, da še niste pogledali spletne strani Platforme<br />
sodelovanja, na kateri je vsem dostopna<br />
pristopna izjava. Tam je jasno napisano, da se z<br />
včlanitvijo v društvo zavežeš h kulturi dialoga."<br />
To pomeni, da nekateri člani SDS, znani po<br />
bolj kontroverznih izjavah, na primer gospod<br />
Mahnič, gospod Grims, gospod Hojs, ne bi<br />
mogli sodelovati?<br />
"To boste pa morali njih vprašati, ali se bodo včlanili."<br />
Ampak vi ste predsednik društva.<br />
' Kot veste, vedno pazim na kulturo dialoga in da<br />
način komuniciranja med sogovorniki ostane v<br />
zdravorazumskih okvirjih."<br />
To drži. In v zadnjem obdobju ste imeli zelo<br />
veliko priložnosti, ko bi se lahko bili oglasili,<br />
lahko bi bili obsodili sovražno retoriko, povabili<br />
k sodelovanju in preseganju razlik. Gospod<br />
Rupar je bil na primer zelo grob do Biserke<br />
Marolt Meden, svetovalke predsednice republike.<br />
V javnem prostoru so se pojavili celo pozivi<br />
k oboroževanju in zelo razburili ljudi, vrnila se<br />
je retorika državljanske vojne. Zakaj ste molčali<br />
v teh primerih?<br />
' Vse te pozive zavračam. Mislim, da sem to tudi<br />
že večkrat povedal. Ampak če se bom zdaj odzival<br />
na vsako izjavo, potem lahko 24 ur na dan<br />
počnem samo še to. Mi pa želimo skozi Platformo<br />
na sistemski ravni pokazati, da je mogoče vsebinsko<br />
komunicirati na način, ki nam je večini blizu."<br />
Od politika se vendarle pričakuje opredeljevanje.<br />
Smo zdaj res, kot pravi predsednik SDS, v<br />
državljanski vojni? Se vam zdi, da so razmere<br />
pri nas tako zaostrene?<br />
' Ne delim mnenja, da smo v državljanski vojni.<br />
To sem povedal tudi na ustanovitvi Platforme,<br />
ko ste me o tem povprašali novinarji. Smo pa v<br />
obdobju, kjer vladna koalicija kot tista, ki je najbolj<br />
poklicana, da išče konsenz, deluje v obratni<br />
smeri. Konsenza ne spodbuja, ampak ga spodbija."<br />
Lahko poveste kakšen konkreten primer? Mislite<br />
na brisanje dneva spomina na žrtve komunističnega<br />
nasilja?<br />
' Tega dejanja iskreno ne razumem. Gre za splo-<br />
cm 2 50<br />
šno civilizacijsko normo. Vsi vemo, da so bili povojni<br />
poboji, da so številni Slovenke in Slovenci<br />
izgubili svoje najbližje, ne vedo, kje so pokopani.<br />
To je pietetno vprašanje, ki ga moramo vsi skupaj<br />
rešiti na<br />
način, da bomo pomirili preteklost, ki<br />
se vsakič znova zlije v naš vsakodnevni dialog.<br />
Z odločitvijo vlade smo se od reševanja tega problema<br />
oddaljili."<br />
Pa<br />
je prejšnja vlada, katere član ste bili, ustrezno<br />
reševala tovrstna vprašanja? Muzej osamosvojitve<br />
je bil ustanovljen brez eksponatov,<br />
dan spomina pa sprejet brez širokega konsenza,<br />
celo po parlamentarnih volitvah, na izhodnih<br />
vratih vlade.<br />
' In to je povod, da oblastno, zato, ker lahko, vse<br />
to ukinete?"<br />
Prejšnje vlade pa<br />
tudi ni razganjalo od dialoga.<br />
Poslušali smo civilno družbo in na primer strokovne<br />
skupine za covid-19, koliko so oziroma<br />
niso bili upoštevani njihovi predlogi.<br />
"Krizne razmere so terjale krizno ukrepanje - z<br />
napakami in z<br />
dobrimi rešitvami. Odločitev, s<br />
katero v mirnem času dodatno razgreješ strasti,<br />
pa je primer oblastnega ukrepanja vlade v napačno<br />
smer. je nenazadnje v nasprotju s tem, za<br />
kar se je prejšnji predsednik republike trudil ves<br />
svoj mandat. Z velikimi napori je počasi uspel<br />
zbliževati stališča. Zdaj pa se z eno odločitvijo<br />
vlade naredi velika škoda in prav nobena korist<br />
za družbeno pomiritev. Zato je takšna odločitev<br />
vlade tudi v nasprotju s temeljnim zaupanjem v<br />
moč dialoga, za kar se zavzema naše društvo."<br />
Menite, da vlada v zadnjem času razpihuje kulturni<br />
boj ali pa sta krivi obe strani, tudi opozicijska?<br />
Mi-vi, ali-ali, na tem sprožilcu je celoten<br />
politični razred praktično ves čas.<br />
' Se<br />
strinjam, v politiki je vedno akcija-reakcija.<br />
Ampak v parlamentarni demokraciji, kjer parlament<br />
izvoli vlado, je vlada prva poklicana in ima<br />
največjo odgovornost za stanje duha v družbi. Kot<br />
politika me skrbi, če tisti, ki ima oblast, s svojimi<br />
dejanji namenoma sproža odzive, ki<br />
odbojnost<br />
samo še povečujejo. Treba je najti način, kako ta<br />
politični spopad spet spraviti na nivo nekega<br />
normalnega političnega dialoga. Vem,<br />
lahko, vem, da bo tudi nekaj časa<br />
da ne bo<br />
trajalo. Ampak<br />
preko delovanja Platforme bomo dokazali, da se<br />
da,<br />
in pokazali način sodelovanja različno mislečih<br />
o temah, pomembnih za vse nas."<br />
Skozi intervju ste izrekli kar nekaj kritik na<br />
račun vlade. Kaj pa delovanje opozicije zadnje<br />
leto? So bile vse poteze opozicije politično<br />
modre? So prispevale k temu, k čemur kliče<br />
vaše društvo?<br />
' Ali so bile vse<br />
Na<br />
primer?<br />
smotrne? Nekatere niso bile."<br />
' Moje mnenje o zahtevah za referendum treh zakonov<br />
poznate. Imel sem pomisleke tudi na interpelacijo<br />
zoper celotno vlado,<br />
čeprav sem zahtevo<br />
potem podpisal. Je pa takrat predsednik vlade
Večer - V soboto 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 6<br />
Površina: 3.590 cm 2 6 / 9<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 3.590<br />
pokazal, tako kot že večkrat do sedaj, da je zelo<br />
hitro povozil svoje besede, ki jih je dal na seji.<br />
Zato je ta seja državnega zbora vsebinsko vendarle<br />
imela dodano vrednost. V tem obdobju je<br />
nam predvsem v interesu, da vlada pride s paketom<br />
reform. Dobre reformne predloge bom kot<br />
poslanec, četudi opozicijski, podprl. Izkušnje me<br />
učijo, da je to leto zadnje leto, ko ima vlada dejansko<br />
še moč za reforme in da izboljša razvojni<br />
potencial Slovenije. Prvo leto je, ko gre za reformni<br />
potencial, že zamudila. Pa četudi je bila to<br />
prva vlada v zgodovini Slovenije, ki je imela res<br />
močno koalicijsko podporo, lahko bi bila široko<br />
odprta in upoštevala tudi mnenje opozicije ter v<br />
dialogu iskala najboljše rešitve. Če bi to naredila,<br />
našega društva ne bi bilo."<br />
Orodje Parlameter vam kot poslancu ni izmerilo<br />
visoke prisotnosti ob glasovanjih. Sklepava,<br />
da tudi zaradi dela z zagonom Platforme. Boste<br />
zdaj več prisotni v državnem zboru?<br />
'Večinoma sem prisoten. Če boste šteli besede,<br />
čeprav dvomim, da je to najboljši pokazatelj prispevanja<br />
k razvoju Slovenije, pa bo tudi v prihodnje<br />
verjetno tega manj. Zaradi glasovalnega<br />
stroja, ki smo mu trenutno priča v parlamentu,<br />
lahko več dodane vrednosti prispevam v okviru<br />
Platforme, z odpiranjem ključnih tem za Slovenijo.<br />
Svoje obveznosti v državnem zboru pa redno<br />
opravljam."<br />
Boste pa zdaj tudi v parlament poskušali prinesti<br />
ideje in pobude Platforme?<br />
'Zagotovo, ja."<br />
Pa se bo to vedno skladalo z vrednotami stranke,<br />
katere član ste?<br />
"Morda ne."<br />
In kaj bo v tem primeru?<br />
' V tem primeru bom zagovarjal načrte, ki jih bom<br />
uskladil v okviru Platforme.”<br />
Dopuščate možnost, da boste morda na neki<br />
točki v prihodnosti zapustili bodisi poslansko<br />
skupino bodisi stranko SDS?<br />
' V tem pogledu je društvo Platforma sodelovanja<br />
zgolj kot družbeni akter, ki poskuša prispevati z<br />
vsebinskimi poudarki. Sem pa že takoj po predsedniških<br />
volitvah povedal, da so vse opcije odprte.”<br />
Torej ne izključujete tega, da bi na neki točki<br />
zapustili stranko?<br />
"Ne izključujem."<br />
Zakaj? Zaradi Platforme?<br />
' Zato ker verjamem v Platformo. Zato ker verjamem<br />
v način udejstvovanja, kot smo si ga zastavili.<br />
Ker vidim politiko kot servis državljanov.<br />
Kot iskalca ključnih rešitev za našo prihodnost,<br />
ne pa kot zadovoljevanje nekih drugih političnih<br />
ciljev. Namen politike je, da išče rešitve, ki so<br />
dobre za ljudi. Če bi predlogi Platforme postali<br />
nesprejemljivi za stranko, katere član sem, bi to<br />
cm 2 51<br />
potem seveda verjetno pomenilo, da bom v neki<br />
fazi odšel."<br />
Ali ne bi bil odhod iz<br />
stranke za vas zelo velika<br />
sprememba? Ko ste zdaj ustanavljali Platformo<br />
sodelovanja, so<br />
nekateri spet ocenjevali, da vam<br />
manjka poguma in da po naravi neradi tvegate.<br />
"Kot sem že povedal, če ne bi tvegal, če bi bil ziheraš,<br />
ne bi šel po tej poti."<br />
Med<br />
predsedniško<br />
kampanjo niste veliko<br />
tvegali. To je<br />
samo špekulacija,<br />
a lahko bi se<br />
bolj<br />
distancirali od<br />
stranke in bili bolj kritični,<br />
pa bi bil morda še<br />
kakšen glas več?<br />
' To je precejšnja špekulacija,<br />
ker ne vem, zakaj<br />
bi<br />
nečesa<br />
bila kritičnost do<br />
dodana vrednost<br />
v družbi, kjer so vsi kritični<br />
do vseh."<br />
Pravijo, da je bila<br />
napaka, da<br />
je predsednik<br />
SDS prišel v vaš štab na<br />
večer prvega kroga predsedniških<br />
volitev.<br />
' Po bitki so lahko vsi generali.<br />
V<br />
svojo predsedniško<br />
tekmo sem<br />
vložil<br />
dejansko to, kar predstavljam.<br />
Zmagala je Nataša Pirc Musar, v tem pogledu<br />
nimam nobenih težkih občutkov. Šli<br />
smo<br />
se pošteno tekmo, zmagal je boljši, meni je pa ta<br />
kampanja dala zelo veliko kot politiku, ki<br />
je preizkusil<br />
pomen neposrednega dialoga z<br />
državljankami<br />
in državljani."<br />
Če<br />
bi torej prišli do točke, ko zapustite SDS, bi<br />
to bil trenutek, ko bi Platforma postala stranka?<br />
"Zdaj že za nekaj stopenj prehitevamo."<br />
Za<br />
koliko stopenj?<br />
(Smeh.) "Vsaj dve. Najprej počakajmo na predlog,<br />
ki ga bomo pripravili, potem pa na odzive posameznih<br />
političnih strank. Poudaril sem,<br />
da nameravam<br />
aktivno delovati na politični sceni. Zaradi<br />
razmer, kakršne so, se v obdobju pred nami vidim<br />
primarno kot aktiven predsednik in član Platforme."<br />
Na ustanovitvi Platforme ste napovedali, da se<br />
bo čez kak teden vedelo, s katero temo boste<br />
začeli. Katera je torej prva?<br />
"Med prvimi temami bosta gotovo umetna inteligenca<br />
in gospodarsko okolje. Počakajmo tudi,<br />
kakšen bo<br />
dejansko reformni domet vladne zdravstvene<br />
reforme, z upanjem, da se bo na tem področju<br />
nekaj premaknilo v pravo smer. Če se ne<br />
bo,<br />
bo naša tretja tema zdravstvo.”<br />
Predsednica republike je tudi začela z zdra-
Večer - V soboto 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 6<br />
Površina: 3.590 cm 2 7 / 9<br />
Površina: 3.590 cm 2 52<br />
vstvom nedavno. Boste kaj rekli o njenih prvih<br />
šestih mesecih mandata?<br />
"Želim si, da uspešno opravi predsednikovanje,<br />
tudi zato, ker mislim, da je prednost predsednika<br />
republike ta, da ima večinsko podporo ljudi in da<br />
mora ponujati širok pogled na dogajanje v Sloveniji.<br />
Njen odziv v zvezi s kanalom Co v Ljubljani<br />
je bil korak v pravo smer."<br />
Ste kot njen tekmec na volitvah pričakovali<br />
kakšen korak, ki ga ni bilo?<br />
"V zvezi z vprašanjem sprave in tudi ukinitve<br />
dneva spomina na<br />
mislim, da bi bil njen odziv na<br />
žrtve komunističnega režima<br />
mestu. Upam, da<br />
bo iskala to široko pot in poskušala zaobjeti srca<br />
in poglede najširšega dela slovenskih državljank<br />
in<br />
državljanov."<br />
Govorimo kakšno uro pred glasovanjem v New<br />
Yorku. Projekt nestalni sedež Slovenije v Varnostnem<br />
svetu je začela vaša vlada, vi ste bili takrat<br />
zunanji minister. Verjamete v uspeh slovenske<br />
kandidature? Nekateri so<br />
ocenili, da so izjave<br />
bivšega premierja Janeza Janše v finišu škodile<br />
kandidaturi.<br />
"Verjamem v uspeh in bom tudi čestital ministrici.<br />
Mislim, da je to za nas res projekt splošnega nacionalnega<br />
in družbenega pomena, in me veseli,<br />
da je aktualna vlada oziroma zunanja ministrica<br />
pripoznala pomembnost te kandidature in nadaljevala<br />
aktivnosti prejšnje vlade. Tudi zato, da ne<br />
bi kakorkoli škodoval, se o vprašanju kandidature<br />
v<br />
tem kritičnem času nisem opredeljeval. Glasno<br />
opredeljevanje pred glasovanjem namreč ne<br />
prispeva<br />
k uspehu."<br />
Naših<br />
aktivnosti<br />
ne želimo<br />
predstavljati<br />
kot alternativo<br />
nečemu.<br />
Platforma<br />
ne<br />
kar se<br />
bo nekaj,<br />
nasproti<br />
postavi<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Predsednica republike simpatizira s<br />
sodelovanja?<br />
"To mi bo pa povedala, ko se srečava."<br />
Platformo<br />
Platforma za naslednje desetletje, tako ste jo pozicionirali.<br />
Od kdaj do kdaj je to?<br />
"Na kratki rok se stvari ne more bistveno spremeniti.<br />
Splošna percepcija se počasi spreminja<br />
in se težko prilagodi novim izzivom. Realni cilj<br />
je dekada, torej desetletje, ko je treba zajahati razvojni<br />
cikel, vključiti vse, ki lahko prispevajo k napredku<br />
Slovenije, in<br />
sprejeti strukturne reforme.<br />
Ni pa to vezano na ta ali oni mandat, to bo treba<br />
storiti v vsakem primeru.<br />
Okrevanje po prejšnji finančni krizi je trajalo deset<br />
let. Pred nami so razvojni izzivi, ko bo nova tehnologija<br />
praktično dnevno spreminjala ne samo<br />
pogled na<br />
svet, ampak tudi konkretno naravo<br />
naših služb. Če se ne bomo pravočasno prilagodili,<br />
ne bomo več ujeli razvojnega<br />
tempa razvitega<br />
sveta. Zadnji čas je, da rečemo: to je bilo to, podajmo<br />
si zdaj roke, dajmo vse znanje na mizo in pojdimo<br />
skupaj po poti trdega dela, zdravega razuma in<br />
splošnega sprejemanja različnih pogledov."<br />
Na neki okrogli mizi ste se pošalili, da ste serijski<br />
luzer. Ampak vaši županska in predsedniška<br />
kandidatura sta bili uspešni, kljub temu<br />
da mogoče nista prinesli želenega rezultata. Se<br />
vidite v prihodnosti na položaju predsednika<br />
vlade?<br />
'Ta funkcija mora zanimati vsakogar, ki se s politiko<br />
ukvarja in ima vsaj<br />
Odločitev,<br />
s<br />
katero v<br />
mirnem času<br />
dodatno<br />
razgreješ<br />
strasti,<br />
je primer<br />
oblastnega<br />
ukrepanja<br />
vlade v<br />
napačno smer<br />
minimalne ambicije."<br />
Svojo politično težo<br />
približno poznam, ne<br />
vidim razlogov, da bi se<br />
na poziv nekoga tehtal<br />
ali da bi moral komurkoli<br />
polagati račune<br />
Politiki, ki zanemarjajo<br />
razumna pričakovanja<br />
ljudi, na koncu plačajo<br />
politično ceno. To<br />
je realnost, ki se je<br />
vsakokratni predsednik<br />
vlade začne zavedati<br />
predvsem v drugem delu<br />
mandata
Večer - V soboto 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 6<br />
Površina: 3.590 cm 2 8 / 9<br />
it.';. Robert 3alan<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 3.590 cm 2 ■ oto. Roaerl iakra<br />
53
Večer - V soboto 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 6<br />
Površina: 3.590 cm 2 9 / 9<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
cm 2<br />
Tote: Robert Balen<br />
Površina: 3.590<br />
54<br />
Fc-. Robe-. Bolen
Domovina.je 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota, 10:17<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/omejiti-zupane-na-2-mandat...<br />
1 / 9<br />
Omejiti župane na 2 mandata? Profesor dr. Haček:<br />
“Ljudje niso butasti in znajo zamenjati župana, ko ni<br />
več prave energije”<br />
Luka Svetina<br />
10. junija <strong>2023</strong> ob 10:17<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Vir fotografij: Facebook profili županov in Piratske stranke<br />
55
Domovina.je 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota, 10:17<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/omejiti-zupane-na-2-mandat...<br />
2 / 9<br />
Prejšnji teden je neparlamentarna Piratska stranka zbrala potrebnih 5.000 podpisov za<br />
vložitev predloga svojega zakona o omejitvi županskih mandatov na dva zaporedna v<br />
Državnem zboru. Piratom bi zbiranju ni šlo tako »gladko«, zato jim je v zadnjem tednu<br />
na pomoč priskočila Levica, ki je imela v središču prestolnice postavljenih kar nekaj<br />
stojnic, na katerih so svoje podpise oddali tudi trije ministri Golobove vlade, Luka<br />
Mesec, Asta Vrečko in Simon Maljevac.<br />
Več zaporednih županskih mandatov je po oceni Piratov in Levice problematično, ker<br />
se zakonodajna in izvršna oblast na lokalni ravni ne ločujeta, mestni oziroma občinski<br />
svet pa da je podaljšek župana.<br />
Župani so glede nedemokratičnih omejitev, kot razumejo idejo Piratov, kritični. »Pirati<br />
žalijo župane. Takšne ureditve nimajo nikjer v Evropi,« denimo pravi pravi<br />
podpredsednik Skupnosti občin Slovenije, Peter Misja . “V tujini večina županov<br />
funkcijo opravlja med <strong>12</strong> in 16 let. Bolj prosperirajo občine, kjer se župani ne menjajo<br />
prehitro,” je v intervjuju za Domovino povedal župan občine Vrhnika, Daniel Cukjati .<br />
Županom je sicer prikimal tudi predsednik vlade Golob, profesor dr. Miro Haček, ki je<br />
specialist za javno upravo, pa v pogovoru za Domovino opozarja na enotnost stroke, da<br />
predloga Piratske stranke ni za sprejeti. “Posledice tovrstnih izjemno slabo<br />
premišljenih odločitev, ki so itak namen predvsem samo promocije strank, ki za tem<br />
stojijo, bi bile katastrofalne,” ocenjuje profesor.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Korupcijska tveganja, ki so povezana z dolgimi mandati na čelu občin, so še eden izmed<br />
razlogov, ki jih Pirati, pa tudi levi aktivisti okrog Jaše Jenulla, navajajo za sprejem zakona.<br />
Novi zakon bi po njihovo odpravil tudi fenomen večnega županovanja: v Sloveniji je namreč<br />
še vedno šest županov, ki so na položaju od samega začetka vpeljave lokalne samouprave;<br />
od leta 1995 oziroma polnih 28 let. Predlagatelji tudi trdijo, da bi z zakonom ustavili t.i. lokalne<br />
šerife, a so bili Pirati nato kritizirani, ker plakati v njihovi kampanji zbiranja podpisov niso<br />
prikazovali ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki glavnemu mestu vlada že 17 let, je bil<br />
pa osrednja figura kampanje obraz Franca Kanglerja, ki je bil na čelu Mestne občine Maribor<br />
zgolj šest let, torej niti polna dva mandata.<br />
56
Domovina.je 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota, 10:17<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/omejiti-zupane-na-2-mandat...<br />
3 / 9<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Proti sta se že izrekli opozicijski SDS in Nsi, pomisleke imajo tudi v SD, v stranki za največ<br />
župani, neparlamentarni SLS, pa pravijo, da tisti, ki županov nimajo, zdaj skušajo uničiti že<br />
zadnje, kar v politiki funkcionira – občine. Najprej se je neuradno slišalo, da bi predlog lahko<br />
imel podporo v Svobodi, a je predsednik vlade Golob na srečanju z župani pritrdil njihovim<br />
57
Domovina.je 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota, 10:17<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/omejiti-zupane-na-2-mandat...<br />
4 / 9<br />
argumentom.<br />
O prednostih in slabostih tega predloga, ki ga načelno podpirajo stranke, ki praktično nimajo<br />
županov, smo se pogovarjali s strokovnjakom za lokalno samoupravo, prof. dr. Mirom Hačkom<br />
s katedre za javno upravo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.<br />
Gospod Haček, lokalno samoupravo preučujete vso svojo profesorsko kariero. Kako<br />
gledate na ta predlog Piratske stranke. So kakšne prednosti, ki bi jih omejitev<br />
mandatov na dva zaporedna prinesla, in kakšne so po vaše slabosti?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Prof. dr. Miro Haček je strokovnjak za lokalno samoupravo in je izjemno<br />
kritičen do zakonskega predloga Piratske stranke o omejitvi županskega<br />
mandata na dva zaporedna, v ozadju česar se po njegovem mnenju skriva<br />
Levica. foto: Klemen Lajevec/arhiv Domovine.<br />
Stroka s področja lokalne samouprave je prvič po dolgem času glede tega predloga zelo<br />
enotna, in sicer, da tega predloga ne more podpreti. In to iz številnih razlogov, ker se<br />
pravzaprav ne najde nobena prednost tega predloga, ki so ga pripravili Pirati, ob podpori, to<br />
smo videli zdaj v zadnjem tednu, parlamentarne stranke Levica. Je pa cela vrsta razlogov<br />
proti. Razlog v podporo bi verjetno lahko bilo korupcijsko ravnanje enega, dveh ali treh<br />
županov, kar pa je v morju 2<strong>12</strong> slovenskih županov zelo slab izgovor, da se vsem 2<strong>12</strong> omeji<br />
mandat. Če smo se odločili na takšen, precej nedemokratičen način, rešiti županov, ki imajo<br />
že šesti, sedmi ali osmi mandat, obstajajo seveda druge rešitve, ki bi bile ob poglobljenem<br />
premisleku bolj ustrezne. Največji razlog proti je sklep oziroma ugotovitev Beneške komisije<br />
izpred nekaj let, ko je ta komisija po opravljeni strokovni analizi v vseh evropskih državah<br />
ugotovila, da tiste redke, ki so se odločile omejevati mandate lokalnih političnih funkcionarjev,<br />
so vse po vrsti, brez izjeme, zabeležile več minusov kot pa plusov. V vseh državah, ki so<br />
odločitev sprejele, pa jo kasneje večinoma preklicale, se je zgodilo to, da se je kvaliteta<br />
odločanja na lokalni ravni izjemno zmanjšala, torej izkušnje, kot so sami zapisali, je zamenjala<br />
neizkušenost, izkušene kandidate so zamenjali tisti, ki niso imeli veliko pojma o lokalni<br />
58
Domovina.je 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota, 10:17<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/omejiti-zupane-na-2-mandat...<br />
5 / 9<br />
samoupravi, so pa dobili mikavno politično funkcijo, na kateri so zamenjali dolgoletne župane.<br />
Slednji so bili v svojem četrtem ali petem mandatu in so seveda obvladali svojo politično obrt,<br />
zato so na koncu občine tiste, ki so »potegnile ta kratko«.<br />
Druga ugotovitev pa je ta, da županom, ko se jim je iztekal še drugi mogoči mandat, ni bilo<br />
mar za občino in za položaj, ki so ga na nek način zapuščali. Predvsem so zapravljali izjemno<br />
velike količine denarja v drugem mandatu. To pa je nekaj, česar mi z vsem svojim obsesivnim<br />
normativnim urejanjem stvari v tej naši mali državi ne bomo mogli regulirati, in se bo tudi nam<br />
zgodilo, če bo ta predlog sprejet, da bodo župani zapravljali nenormalne količine denarja,<br />
vedoč, da naslednjega mandata tako ali tako ne bo. Da ne bodo mogli kandidirati in jim bo<br />
prav malo mar za njihovega naslednika, kar pomeni, da bodo nasledniki podedovali izjemno<br />
slabo finančno stanje. Posledice tovrstnih izjemno slabo premišljenih odločitev, ki so itak<br />
namen predvsem samo promocije strank, ki za tem stojijo, bi bile katastrofalne.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ampak, a si res želimo še naprej županov, ki vladajo od leta 1994? Sami smo jim nadeli<br />
vzdevek »večnih«, iz tega se javnost že kar nekako norčuje …<br />
To ravno ne, smo pa lokalno samoupravo res uvedli s 1. januarjem 1995, danes pa imamo<br />
šest tovrstnih županov, ki so na položaju od leta 1995 in so torej zdaj že v svojem osmem<br />
mandatu. Treba je poudariti, da tukaj ne gre za leve in desne župane, kot bi morda kdo<br />
pomislil in kot so sicer vse stvari v tej državi obarvane, gre namreč za zelo raznobarvno<br />
59
Domovina.je 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota, 10:17<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/omejiti-zupane-na-2-mandat...<br />
6 / 9<br />
skupino županov, med katerimi je večina pravzaprav nestrankarskih. Gre večinoma za župane<br />
manjših občin, ki vztrajajo tako ekstremno dolgo, nekaj pa je tudi večjih občin. Med njimi je v<br />
Zagorju od začetka župan gospod Matjaž Švagan (nekdanji v stranki LDS), ki ga zelo težko<br />
označimo za desnega, med njimi pa je tudi gospod Branko Kidrič iz Rogaške Slatine (vselej<br />
kandidira s podporo SDS in SLS), ki ga zelo težko označimo za levega.<br />
Drži, da je nenavadno, da so na svojih položajih tako dolgo, prav tako pa je nenavadno, da so<br />
jih ljudje že osemkrat izbrali. Včasih sploh niso imeli protikandidatov, torej želje po zamenjavi<br />
sploh ni bilo. Včasih so te protikandidate večni župani imeli, denimo gospod Franc Mužič si je<br />
v Brdih svoj osmi mandat izboril po tesni bitki, je pa tudi najstarejši med omenjenimi šestimi<br />
župani.<br />
Če mene vprašate, je to demokratična volja volivcev, ki so tukaj imeli izbiro, in so izbrali, kot<br />
so izbrali, verjetno so imeli ta to tudi dober razlog. Če so ljudje z župani, ki županujejo že 28<br />
let, zadovoljni, potem ne vem, če je rešitev, da se jim onemogoči kandidiranje in da na njihovo<br />
mesto pride popolni politični zelenec. Najbrž v strankah, ki spremembe predlagajo, mislijo, da<br />
bo z novinci na položaju situacija neverjetno boljša, jaz pa mislim, da je realnost, da bo<br />
situacija ravno obratna, torej mnogo slabša.<br />
Kaj pa korupcijska tveganja, povezana s tako dolgim obdobjem na čelu neke občine,<br />
zlasti če govorimo o občinah z več denarja?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Strinjam se, da obstajajo korupcijska tveganja pri nekaterih županih. Imamo pa v tej državi<br />
vendarle ustrezne organe za ugotavljanje in preganjanje tovrstnih korupcijskih dejanj, in te<br />
institucije, bodimo odkriti, ne delujejo ravno najboljše, drugače bi tovrstna tveganja ustrezno<br />
raziskali in konec koncev tudi kaznovali. Ampak seznam županov, ki bi bili kaznovani zaradi<br />
koruptivnih dejanj, je sila kratek, zlasti to velja za mestne občine, kjer so ti dolgoletni župani v<br />
zadnjih dveh desetletjih dobili pridevnik »šerifi«, že samo zaradi moči, ki jih imajo v svojih<br />
rokah. Slovenski sistem lokalne samouprave je narejen tako, da ima župan daleč največjo<br />
moč, kljub temu, da je uradno odločevalec občinski svet, ampak župan je tisti, ki predlaga<br />
proračun in potem tudi bdi nad proračunom in z njim upravlja, iz česar izhaja ta njegova moč.<br />
Rekel bi, da če bi pri nas delovale tiste institucije, ki so poklicane k preiskovanju koruptivnih<br />
dejanj, potem ne bi rabili reševati problema korupcijskih tveganj na lokalni ravni z<br />
omejevanjem mandatov, ampak bi to reševali preko policije, tožilstva in sodišč, tako kot vsaka<br />
normalna evropska država. Tako pa se spet zatekamo k rešitvam, ki bodo še zmanjšale<br />
stopnjo naše demokratičnosti. Že tako ali tako ne blestimo na tem področju, zdaj bomo pa<br />
očitno še slabši in se bomo potem čez dve ali tri leta spet čudili, zakaj smo spet padli na<br />
lestvicah institucij, ki merijo te stvari.<br />
60
Domovina.je 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota, 10:17<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/omejiti-zupane-na-2-mandat...<br />
7 / 9<br />
Slovenski sistem lokalne samouprave je narejen tako, da ima župan daleč<br />
največjo moč, kljub temu, da je uradno odločevalec občinski svet, ampak<br />
župan je tisti, ki predlaga proračun in potem tudi bdi nad proračunom in z<br />
njim upravlja, iz česar izhaja ta njegova moč.<br />
Nekateri župani pa ne čutijo potrebe po tem, da ostanejo na položaju več kot dva<br />
mandata. Nekdanji kranjskogorski župan Jani Horvat denimo pravi, da je v osmih letih<br />
pokazal, kar je lahko, da je prav, da pride v občino nova energija. In da je dober zgled<br />
sosednja Italija, kjer so župani omejeni na dva zaporedna mandata …<br />
Ne povsod, v Italiji je to pravilo v veljavi v resnici samo v nekaterih regijah, večinoma v<br />
manjših občinah, je pa vsekakor Italija ena redkih držav, ki dejansko ima kakorkoli omejen<br />
županski mandat. Omejeni so na dva mandata po pet let, skupaj deset let. Je pa tukaj seveda<br />
vredno razmisliti, česar mi kot ponavadi nismo naredili; namreč, če že omejujemo mandate, ali<br />
naj bosta potem res dovoljena dv zaporedna mandata, ki trajata štiri leta? Osem let v Sloveniji<br />
namreč ni ravno dolga doba, zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov, denimo pri<br />
pridobivanju gradbenih dovoljenji, zlasti pa pri večjih projektih umeščanja v prostor. Osem let<br />
je relativno kratka doba v primeru projektov, ki so financirani iz evropskih skladov.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Če se že zgledujemo po državah, ki so to omejevale, potem je treba opraviti razmislek, ali ni<br />
smiselno ta mandat podaljšati. Vsaj na pet let ali šest let, nekatere države so ga podaljšale<br />
celo na osem let. Tega razmisleka mi nismo opravili. Če bi župani vedeli, da imajo na voljo<br />
dva mandata po 6 let, skupaj torej <strong>12</strong> let, bi bila ta razprava verjetno malo bolj sproščena. Bilo<br />
bi manj električne napetosti.<br />
Treba pa se je tudi vprašati, da če bi županovanje omejili na dva zaporedna mandata, kaj ni<br />
se potem dejansko dogajalo v tistem vmesnem obdobju, vmesnem mandatu, ko naj bi župan<br />
počival, preden bi se seveda lahko vrnil na naslednja dva mandata na čelu občine. Ali ne bi v<br />
resnici v tem vmesnem mandatu županoval nek njegov ali njen izbranec, in bi potem ta bivši<br />
župan igral strica iz ozadja. Vemo, da je to ena izmed iger, kjer smo v Sloveniji najboljši, in bi<br />
potem s tem zakonom v bistvu dobili še lokalne strice iz ozadja. V tem vmesnem mandatu, ko<br />
bi župan “počival”, bi se kaj lahko dal izvoliti v občinski svet, kar seveda ne bo omejeno, Pirati<br />
namreč ne predlagajo hkrati tudi omejitve dveh zaporednih mandatov svetnika v občinskem ali<br />
mestnem svetu.<br />
Sprašujem se, kaj bo torej oviralo tega župana, da se ne izvoli v občinski svet, in ko bo enkrat<br />
izvoljen, kar je seveda precej lahko – dal se bo zgolj na prvo mesto svoje liste – kaj bo potem<br />
oviralo njegovega izbranca na mestu župana, tako imenovanega slamnatega župana, da<br />
svojega strica iz ozadja ne postavi direktno za svojega podžupana? Sam sebe bo slamnati<br />
župan naredil za nepoklicnega župana, prejšnji župan in zdajšnji podžuan pa bo funkcijo<br />
61
Domovina.je 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota, 10:17<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/omejiti-zupane-na-2-mandat...<br />
8 / 9<br />
podžupana opravljal poklicno in bo de-facto naprej županoval. Z vso močjo in brez vsakršne<br />
odgovornosti. A ni fin ta sistem, ki ga v resnici ustvarjamo?<br />
Sam sebe bo slamnati župan naredil za nepoklicnega župana, prejšnji<br />
župan in zdajšnji podžuan pa bo funkcijo podžupana opravljal poklicno in<br />
bo de-facto naprej županoval. Z vso močjo in brez vsakršne odgovornosti.<br />
A ni fin ta sistem, ki ga v resnici ustvarjamo?<br />
Kakšno podporo zakonu pričakujete v Državnem zboru? Če ga podpre Gibanje<br />
Svoboda z 41 poslanci, bo seveda brez težav sprejet?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Sprašujem se, za kaj je sploh šlo pri celi zgodbi. V tem času poteka izbiranje 5000 podpisov<br />
petnajstih belokranjskih in dolenjskih občin, ki bi rade vložile v zakonodajni postopek nekaj<br />
sprememb glede socialnih zakonov, pa v medijih ne vidimo niti ene zgodbe o tem. Tu pa je<br />
prisotna silna medijska pokritost in zanimanje za en predlog Piratov. Videli pa smo v zadnjem<br />
tednu, zakaj, ko jim je manjkalo še 2000 podpisov, se je kar naenkrat vključila parlamentarna<br />
stranka Levica, in čudežno so v enem tednu zbrali manjkajočih 2000 podpisov. Sprašujem se,<br />
če je bila za tem predlogom ves čas stranka Levica, zakaj se ne gremo transparentnosti, saj bi<br />
lahko vsak poslanec Levice mirne duše v parlamentu vložil takšen predlog zakona, vemo<br />
namreč, da lahko vsak poslanec sam vloži zakon. In se ni treba iti zbiranja podpisov in ljudi<br />
vlačiti na upravne enote ter izgubljati časa. Tu ni šlo za neparlamentarno stranko, ki je zbirala<br />
podpise, ker drugače ne more vložiti zakona, šlo je za igro, kjer so se igrali zbiranje podpisov<br />
nestrankarskih, v resnici pa je vseskozi za tem stala parlamentarna stranka Levica.<br />
Sprašujem se, kaj bi bilo, če bi neparlamentarna SLS zbirala neke podpise, v zadnjem tednu<br />
pa bi se potem izkazalo, da je za vsem skupaj stala SDS. Ali bi gledali medijski stampedo<br />
povsod po vseh medijih, s kritikami, kako je to netransparentno in nepošteno in še<br />
marsikakšna druga beseda bi bila uporabljena. Meni se to zdi nepotrebna poteza. Če že kot<br />
zunaj parlamentarna stranka zbiraš podpise, potem si pač ne dobiš političnih botrov v zadnjih<br />
nekaj dneh, takšnih, ki takšen predlog lahko kadarkoli sami vložijo. Je pa prihodnost tega<br />
predloga definitivno odvisna od Svobode, ki se do tega predloga še ni opredelila, vse tri ostale<br />
stranke v parlamentu pa so tako ali drugače proti. SDS in Nsi sta to povedali na glas, toda tudi<br />
SD s svojimi 14 župani bo verjetno gladko proti, čeprav tega ne bodo na glas povedali. Levica<br />
ima samo enega župan, Svoboda pa ima dva, tako da prav veliko ne tvegajo. V preteklih dneh<br />
sem se pogovarjal s kolegi, ki se ukvarjajo s področjem lokalne samouprave, pa so se vsi<br />
strinjali, da že dolgo ne živimo več v časih, ko bi imela SLS 40 županov in SDS 30 županov. V<br />
tem primeru bi še razumel, da se poskuša na nek način ustaviti lokalne šerife, ampak zdaj<br />
smo v časih, ko imamo v Sloveniji 141 nestrankarskih županov. Koga torej v resnici ustavljano<br />
, nestranskarske župane? No, pustimo ob strani, da so nekateri še kako strankarski, pa<br />
vendarle, velika večina jih ni. Ali bodo zdaj parlamentarne stranke blokirle nestrankarske<br />
62
Domovina.je 10.06.<strong>2023</strong><br />
Sobota, 10:17<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/omejiti-zupane-na-2-mandat...<br />
9 / 9<br />
župane, navadne ljudi, ki nimajo nič s strankami. Bodo stranke blokirale praktično zadnjo<br />
funkcijo v politiki, še zadnji vzvod moči, na katerega se lahko prebije navaden človek, Janez<br />
Novak. Če smo čisto odkriti, na državnozborskih volitvah navaden človek, brez političnega ali<br />
finančnega zaledja, praktično ne more priti zraven.<br />
Kako ste vi videli to kampanjo Piratov s plakati, ki so pozivali k omejevanju županov,<br />
kjer je bil v ospredje postavljen nekdanji mariborski župan Franc Kangler, nikjer pa ni<br />
bilo videti Zorana Jankovića?<br />
Ja, v zadnjem tednu so vendarle naredili plakat, kjer je bil prisoten tudi Zoran Janković, mislim<br />
pa, da bi bilo zelo transparentno, če na plakate ne bi dajali županov, ki to že dolgo niso več.<br />
Dovolj je županov v osmem ali sedmem mandatu, Zoran Janković je recimo v šestem.<br />
Uporabiti v kampanji obraz Bojana Šrota, ki je izgubil na zadnjih volitvah in je živ dokaz, da je<br />
njihov predlog milo rečeno butast, ker kandidati tudi po šestih volitvah izgubijo, če pride<br />
ustrezen protikandidat, to ni prav. Šrot je dokaz, da ni potrebno omejevati mandatov, ker<br />
lokalna demokracija deluje, volivke in volivci niso butasti in znajo izbrati novega kandidata v<br />
ustreznem trenutku, ko stari župan nima več prave energije.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kangler, ki je bil župan šest let, mandat in pol, pa je precej slaba izbira za osrednji obraz<br />
kampanje predloga za omejitev županskih kandidatov na dva zaporedna mandata. Konec<br />
koncev so Pirati sami dejali, da so idejo za svojo predlog zakona dobili ravno v Ljubljani zaradi<br />
obtožb na račun Zorana Jankovića glede koruptivnega, netransparantnega in agresivnega<br />
obnašanja ter vodenja sej v mestnem svetu. Morda pa odsotnost Jankoviča na plakatih še<br />
najbolje pojasnjuje vstop Levice v kampanjo v zadnjem tednu.<br />
63
Družina 11.06.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: <strong>12</strong><br />
Površina: 1.461 cm 2 1 / 5<br />
Površina: 1.461 cm 2 64<br />
»Odpuščanje ne<br />
vsebuje pozabe«<br />
Letošnja spominska slovesnost v Kočevskem rogu je zlasti skozi<br />
besede pridigarja (škofa Andrejta Sajeta) in osrednjega govorca<br />
(pravnika dr. Andreja Finka) prinesla jasna sporočila v megleni čas<br />
obujanja totalitarnih pojavov<br />
V kakšen čas je vstopila letošnja roška slovesnost (priredila jo je<br />
Nova Slovenska zaveza)?<br />
Oblast je ukinila narodni - torej državni - dan spomina na žrtve komunizma; ukinila je Muzej<br />
slovenske osamosvojitve, ki bi spominjal na to, da smo se osamosvojili tudi zato, ker je prejšnja -<br />
komunistična -<br />
država sistematično kršila človekove pravice; oblast blokira muzejski razstavni<br />
projekt, ki bi v sodelovanju s svojci žrtev in pretresljivimi izsledki izkopa predstavil tragične<br />
razsežnosti nezastarljivega zločina umora slovenskih domobrancev v breznu pod Macesnovo<br />
gorico v Kočevskem rogu (več<br />
o tem na www.druzina.si); oblast poveličuje nosilce prejšnjega<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
režima in poje slavospeve zločinski komunistični partiji; oblast skuša v<br />
obstrukcijo preprečevati pobude za<br />
državnem zboru z<br />
takšne spremembe uradniških postopkov, ki bi državi<br />
naložili, da po uradni dolžnosti poskrbi za vpis (po nekaterih informacijah skoraj 40.000) žrtev<br />
druge svetovne vojne, ki v matičnih knjigah še nimajo vpisanega podatka o smrti<br />
...<br />
In ravno v talcem zlohotnem<br />
času je toliko pomembnejše, da se<br />
ljudje dobre volje in zdrave pameti<br />
odločijo plavati proti takemu oblastnemu<br />
restavracijskemu toku.<br />
Takšni ljudje so v soboto, 3. junija,<br />
po deževni noči, ki so jo nekateri<br />
v bdenju in branju skoraj 15.000<br />
imen s farnih spominskih plošč<br />
že preživeli v gozdni katedrali,<br />
prišli v Kočevski rog,<br />
da bi tam<br />
v spomin na roške in vse druge<br />
žrtve nasilne revolucije ob breznu<br />
pod Krenom prižgali svečko (nekateri<br />
tudi nekaj kilometrov dlje<br />
ob breznu pod Macesnovo<br />
gorico),<br />
položili venec, molili, prosili, peli,<br />
si v srečevanjih in pogovorih izkazovali<br />
vzajemnost in oporo, po-<br />
slušali tehtne nagovore, v katerih<br />
je pričakovano kritično odmeval<br />
uvodoma opisan čas ...<br />
Škof Andrej Saje: »Čemu<br />
se nekateri bojijo kosti<br />
pokojnih?«<br />
Prvi med somašnilci pred kapelo<br />
Božjega usmiljenja ob breznu<br />
pod Krenom je bil novomeški<br />
škof in predsednik Slovenske<br />
škofovske konference dr.<br />
Andrej<br />
Saje. Osrednja misel njegovega<br />
mašnega nagovora je bilo še kako<br />
aktualno svetopisemsko vodilo:<br />
Prizadevanje za spravo in odpuščanje<br />
je naloga vseh! A kako uresničevati<br />
to nujno in zahtevno nalogo, ki je<br />
tudi namen vsakoletnega roškega<br />
srečanja, kjer romarji molijo za<br />
pokojne ter spravo in odpuščanje v<br />
slovenskem narodu?<br />
»Sprava in odpuščanje sta Božje<br />
delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti<br />
brez človekovega sodelovanja in<br />
odpovedi zlu. Za to je potrebna<br />
odločitev, stalen napor in sodelovanje<br />
vseh,« je dejal škof Saje. Ob<br />
tem je spomnil na svoje srečanje s<br />
pokojnim duhovnikom Janezom<br />
Zdešarjem (1926-2013), ki je po<br />
čudežu ušel s Teharij in preživel.<br />
Vprašal ga je namreč, kako to, da<br />
je<br />
tako neobremenjeno in brez<br />
sovraštva govoril o svoji zgodbi<br />
rešitve. V odgovor je dr. Saje dobil<br />
naslednje Zdešarjeve besede:<br />
» Svojim krvnikom sem odpustil. Ne bi
Družina 11.06.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: <strong>12</strong><br />
Površina: 1.461 cm 2 2 / 5<br />
Površina: 1.461 cm 2 65<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
mogel živeti s sovraštvom v srcu. Bog<br />
mi je dal milost odpuščanja. Nikogar<br />
ne sovražim; s tistimi, ki so mi<br />
stregli po življenju, sem se pripravljen<br />
srečati .«<br />
Če je prvi korak molitev za<br />
spravo, so naslednji povezani s<br />
konkretnimi dejanji, ki vodijo<br />
k pravičnosti: ugotoviti je treba<br />
zgodovinska dejstva, omogočiti<br />
popravo krivic ... »Pravičnosti ni<br />
mogoče doseči brez obsodbe zločinov<br />
in dostojnega pokopa posmrtnih<br />
ostankov izkopanih žrtev, ki<br />
imajo naravno pravico do groba<br />
in imena. Za to so odgovorne pristojne<br />
državne službe in posamezniki.<br />
Prosim jih in pozivam, da<br />
opravijo ta civilizacijska dejanja,<br />
ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne<br />
človeške osebe, ne<br />
glede na<br />
njihovo politično prepričanje, vero<br />
ali raso,« je iz Kočevskega roga zazvenel<br />
poziv pristojnim. Pa tudi<br />
kritika na njihov račun: »Pred<br />
kratkim je Vlada Republike<br />
Slovenije ukinila nacionalni<br />
dan spomina na<br />
žrtve komunističnega<br />
nasilja, vendar<br />
nam spomina na žrtve<br />
in krivice ni mogoče<br />
odvzeti ali ga ukiniti. Ovrednotenje<br />
preteklosti je stvar<br />
duhovne higiene. Brez spomina<br />
ne bomo mogli naprej in tudi ne<br />
bomo zdravo rasli kot narodna in<br />
državna skupnost.«<br />
In kakšna je v tem procesu<br />
vzpostavljanja tranzicijske pravičnosti<br />
vloga Cerkve? Dr. Saje<br />
pojasnil: »Čeprav Katoliška cerkev<br />
kot verska skupnost v spravnem<br />
procesu ni partner državi, saj<br />
bili verni katoličani dejavni na<br />
eni in drugi strani, ima moralno<br />
dolžnost opozoriti na nepravičnost<br />
in krivice, ki<br />
iz<br />
izhajajo<br />
oviranja in zavlačevanja ter<br />
omalovaževanja žrtev ter njihove<br />
pravice do pokopa in groba. Na to<br />
so opozarjali že<br />
je<br />
so<br />
moji predhodniki<br />
na tem mestu, še posebej nadškof<br />
Šuštar, ki si je za spravo močno<br />
prizadeval.«<br />
Omenili smo že, da je vodilna<br />
misel škofovega nagovora misel o<br />
nalogi odpuščanja. Ali bi to kakor<br />
koli pomenilo, da soglašamo z<br />
dejanji storilcev (revolucionarnih)<br />
zločinov? Novomeški škof je na<br />
to navidezno dilemo odgovoril:<br />
»Evangelij nas zavezuje k resnici<br />
in ljubezni do vseh brez izjeme,<br />
vendar pa ljubezen do zatiralca ne<br />
pomeni soglasja z njegovimi dejanji,<br />
poudarja papež Frančišek. Odpuščati<br />
ne pomeni dopuščati zlih<br />
dejanj in maličenja človekovega<br />
dostojanstva. Odpuščanje tudi ne<br />
vsebuje pozabe. Ker je odpuščanje<br />
Božje delo in zastonjsko dejanje,<br />
lahko odpustimo tudi tistemu, ki<br />
se<br />
34*<br />
kesanju upira in za odpuščanje<br />
ni sposoben prositi.« To<br />
tudi že<br />
obletna maša za pobite<br />
domobrance in druge<br />
žrtve revolucije<br />
potrjuje<br />
omenjeni Zdešarjev primer,<br />
ki je odpustil vsem, ki mu<br />
niso odpustili in so do njega še<br />
vedno gojili sovraštvo. »Pot<br />
v prihodnost je pogojena<br />
z odpovedjo maščevanju<br />
ter z iskanjem<br />
resnice in pravičnosti<br />
za vse,« je ob tem<br />
dejal škof Saje.<br />
Roški pridigar se je v<br />
svojem nagovoru dotaknil še<br />
ene izredno pomembne teme:<br />
pogosto slišane trditve o krivdi<br />
obeh strani. Kako presojati takšne<br />
poglede? »Čeprav so<br />
bile krivice<br />
storjene na obeh straneh, je treba<br />
priznati, da<br />
je breme njihove krivde<br />
različno. Krivic posameznikov<br />
na eni in strukturnega nasilja<br />
oblasti na drugi strani med seboj<br />
ni mogoče primerjati.« Dr. Saje<br />
se je pri tem naslonil na stališče<br />
papeža Frančiška, ki v okrožnici<br />
Vsi smo<br />
bratje jasno poudari, da nasilja<br />
državnih struktur in oblasti<br />
ne moremo primerjati z nasiljem<br />
skupin.<br />
Pričakovano pa se<br />
je v mašnem<br />
nagovoru ozrl tudi na eno<br />
najpomembnejših dejanj sloven-
Družina 11.06.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: <strong>12</strong><br />
Površina: 1.461 cm 2 3 / 5<br />
Površina: 1.461 cm 2 66<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
sitega soočanja z zločini preteklosti<br />
- izkopom okoli 3.450 žrtev iz<br />
brezna izpod Macesnove gorice,<br />
le nekaj kilometrov oddaljenega<br />
od kraja spominske slovesnosti.<br />
Vsem, ki so izvedli obsežna dela<br />
in vztrajali kljub neugodnim<br />
okoliščinam in oviram, je dr.<br />
Saje izrazil hvaležnost, a hkrati<br />
opozoril,<br />
da posmrtni ostanki<br />
žrtev nasilja še vedno čakajo na<br />
pokop. To jamo je osebno skupaj s<br />
še nekaterimi drugimi obiskal 28.<br />
septembra lani ob, kot je dejal, »izkopavanju<br />
posmrtnih ostankov<br />
zadnjih dvajsetih oseb.<br />
Te osebe<br />
so namreč preživele padec v jamo<br />
in so se zatekle v stranski rov, iz<br />
katerega pa ni bilo izhoda. Tam<br />
so umrle od lakote. Ob okostjih<br />
so bili rožni venci, svetinjice in<br />
križci. V roke sem vzel svetinjico<br />
s podobo trsatske Matere Božje.<br />
Arheologi so za trenutek prekinili<br />
delo. Zmolili smo očenaš za vse<br />
pokojne in za spravo. Ob mislih<br />
na mučenje in trpljenje smo bili<br />
globoko pretreseni! Besede v grlu<br />
so nam zastale.« Kot mnoge druge<br />
so tudi njega šokirale neštete<br />
posode zbranih okostij, ki jih je<br />
bilo na platoju pred breznom za<br />
več kontejnerjev in tovornjakov.<br />
Ob tem se je spraševal, »kako je<br />
mogoče, da človek lahko postane<br />
takšna zverina, da brez očitkov<br />
vesti ubija ter se teh dejanj kasneje<br />
ne sramuje, niti jih ne obžaluje«.<br />
A to spraševanje ni povezano<br />
le z ravnanji v preteklosti, temveč<br />
žal tudi sedanjosti: »Zakaj pri nas<br />
do danes nismo uspeli priti do<br />
skupnega dogovora, kje bodo te<br />
žrtve dostojno pokopane? Čemu se<br />
nekateri bojijo kosti pokojnih in<br />
jih je strah posmrtnih ostankov<br />
izpred 78 let? Čemu ne dopustijo,<br />
da bi se pobiti pokopali na ustrezen<br />
in dostojen<br />
kraj spomina?«<br />
Kot najustreznejše<br />
mesto za pokop<br />
predsednik Slovenske<br />
škofovske<br />
konference vidi<br />
ljubljansko osrednje<br />
pokopališče<br />
na Žalah, kjer so<br />
že pokopane druge žrtve vojn in<br />
vojaki različnih narodnosti,<br />
tudi<br />
okupatorski vojaki - stališče, ki ga<br />
je izrekel že ob maši zadušnici za<br />
umorjene pod Macesnovo gorico v<br />
Kočevju 31. oktobra lani.<br />
Dr. Andrej Fink »Slovenska<br />
družba je danes še vedno<br />
ranjena«<br />
Maši, pri kateri je pel cerkveni<br />
mešani pevski zbor sv.<br />
Pavla<br />
z Vrhnike, sodeloval pa je tudi<br />
baritonist Marko Fink, je sledil<br />
kulturni program. Njegov osrednji<br />
del je bil govor pravnika in publicista<br />
dr. Andreja Finka.<br />
Dr. Fink se je<br />
v poglobljenem<br />
nastopu tudi kot<br />
-<br />
pravnik in poznavalec<br />
mednarodnih<br />
odnosov -<br />
dotaknil številnih<br />
žgočih vprašanj,<br />
povezanih z<br />
nerazčiščeno<br />
preteklostjo, med<br />
drugim tudi tolikokrat omenjanega,<br />
a ideološko kontaminiranega<br />
pojma kolaboracije. Opozoril je,<br />
da so med drugo svetovno vojno<br />
dejansko vsi kolaborirali z vsemi,<br />
pri tem pa imeli pred očmi lastne<br />
preživetvene interese. Finkovo<br />
stališče glede slovenske<br />
(protirevolucije<br />
v takih razmerah je jasno:<br />
za Slovence in Slovenijo je tedaj<br />
edino pravo stran predstavljalo<br />
Slovensko domobranstvo, ki je<br />
bilo Slovenska narodna vojska.<br />
Pri domobrancih je<br />
namreč šlo<br />
»striktno in izključno za lastne<br />
domače in narodne interese in nič<br />
drugega«.<br />
odnosi<br />
Mednarodni splet<br />
dogodkov,<br />
in silnice med zavezniki,<br />
odločitve pred in med Jalto<br />
in po njej pa so povzročili, da<br />
so<br />
»slovenski narodni in državni<br />
interesi, sicer<br />
uspešni,<br />
doma vojaško<br />
ostali iznakaženi na<br />
najbolj brutalen način, za kar so<br />
poskrbeli domači revolucionarji<br />
s Komunistično partijo na čelu,<br />
komunistični internacionalizem<br />
in nekateri<br />
drugi mednarodni<br />
interesi, ki so se izkazovali bodisi<br />
s svojo kratkovidnostjo bodisi<br />
perverznostjo, kar ima po svojih<br />
posledicah<br />
iste učinke. Ti učinki<br />
pa so se pokazali, nekateri takoj,<br />
s sramotno britansko izdajo in<br />
predajo Slovenske narodne vojske<br />
revolucionarjem in z množičnimi<br />
ŠKOF ANDREJ SAJE: »BREZ<br />
SPOMINA NE BOMO MOGLI<br />
NAPREJ IN TUDI NE BOMO ZDRAVO<br />
RASLI KOT NARODNA IN DRŽAVNA<br />
SKUPNOST«<br />
poboji, ki so sledili. Oboroženih<br />
niso mogli premagati, znesli so<br />
se pa, kot vedno, nad neoboroženimi.«<br />
Drugi učinki revolucije so se<br />
nato, kot je dejal dr. Fink, izkazovali<br />
skozi 46 let totalitarnega<br />
enopartijskega sistema brez<br />
najosnovnejših človekovih pravic<br />
in svoboščin. A žal ni ostalo le pri<br />
teh 46 letih, saj se ti učinki izkazujejo<br />
»v ostalinah, ki se kažejo še<br />
danes in jih doživljamo vsak dan,<br />
med drugim na primer v dogajanju<br />
okoli RTV Slovenija«. Ali je<br />
torej partiji uspelo, kot je zapisala<br />
v temeljnih točkah programa
Družina 11.06.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: <strong>12</strong><br />
Površina: 1.461 cm 2 4 / 5<br />
Površina: 1.461 cm 2 67<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
svoje OF, vse do danes preoblikovati<br />
slovenski narodni značaj?<br />
Predmet razmisleka pa<br />
tudi predmet<br />
kritike zlasti izobraževalnega<br />
procesa, saj se o teh temah ne<br />
sme javno govoriti, najmanj pa v<br />
šolah. »Očitno je, da je slovenska<br />
družba danes še vedno ranjena,«<br />
je stanje opisal roški govornik.<br />
V svojem nastopu pa se je<br />
opredelil tudi do vprašanja, ki ga<br />
je v središče svoje pridige postavil<br />
škof Saje, namreč vprašanje<br />
odpuščanja. Medvojna in povojna<br />
tragedija, ki se je zgrnila nad<br />
slovenski narod kljub poštenim<br />
naporom, da bi jo preprečili,<br />
namreč po Finkovih besedah »ni<br />
bila sad kake naravne kataklizme,<br />
temveč človeške podlosti, ki je bila<br />
sad delovanja nekaterih ljudi in<br />
združb z imenom in priimkom«.<br />
Ali to<br />
spoznanje kakor koli kliče<br />
k maščevanju nad temi ljudmi<br />
in skupinami? Odgovor roškega<br />
govorca je bil jasen: »Osebno je<br />
bilo že vse gorje z nadnaravno<br />
pomočjo odpuščeno. Osebnih<br />
krivcev danes tudi ni več. Vendar<br />
z<br />
javnega, družbenega, državnega<br />
vidika ne more biti vse kar<br />
tako pozabljeno, kot da se ni nič<br />
zgodilo. Nenehno spominjanje na<br />
to ni nikakršna maščevalnost, kot<br />
zlohotno ponavljajo sejalci megle<br />
v<br />
službi nekdanjih krvnikov.<br />
Nerazčiščena preteklost bremeni<br />
sedanjost in<br />
ji onemogoča zdravo<br />
pot naprej. O tem govori psihološka<br />
stroka.«<br />
Iz<br />
teh spoznanj pa raste<br />
prenovljen pogled na umorjene<br />
domoljube, ki so<br />
se uprli revoluciji,<br />
in našo dolžnost do njih. Dr.<br />
Andrej Fink je bil glede tega<br />
jasen:<br />
»Razkropljeni po slovenski zemlji<br />
nenehno kličejo Božji blagoslov<br />
nanjo in na nas, da vztrajamo, da<br />
se še bolj utrdi naš pogum in da<br />
prikličemo na dan pravico, ki jo<br />
že osem desetletij terja naš dom.<br />
Dolžni pa smo nepokopanim<br />
poleg spomina in skrbi, da se<br />
kaj takega nikoli ne ponovi, tudi<br />
najelementarnejše. Raziskati je<br />
treba vsa grozodejstva, preiskati<br />
okoliščine nasilne smrti, s tem<br />
pa evidentirati žrtve, sicer bi<br />
ostale zamolčane, neobstoječe,<br />
torej ne-osebe. Po<br />
uradni dolžnosti<br />
mora država žrtvam izdati<br />
mrliške liste. Mora jim nameniti<br />
spoštljiva grobišča. Končno pa<br />
vrniti dobre ime. Klicati in trkati<br />
moramo na narodno in državno<br />
zavest in vest ter neprestano opominjati.<br />
Na temelju zločina nad<br />
slovenskim narodom ni mogoče<br />
dolgotrajno sožitje, kar se očitno<br />
izkazuje danes. Ni dovolj samo<br />
farizejsko obžalovanje. Naravnost<br />
perverzna je floskula: obsojamo<br />
medvojne in povojne poboje, a to<br />
pustimo preteklosti in zgodovini<br />
in se s tem danes ne obremenjujmo!<br />
Strašna preteklost nas sama<br />
po sebi še danes bistveno obremenjuje,<br />
tudi če bi<br />
tega ne hoteli.<br />
Naše današnje življenje temelji<br />
na uradni laži. Nujno jo moramo<br />
še naprej in do konca razkrinkavati!«<br />
BOGOMIR ŠTEFANIČ<br />
bogomir.stefanic@druzina.si
Družina 11.06.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: <strong>12</strong><br />
Površina: 1.461 cm 2 5 / 5<br />
DR. ANDREJ FINK: »NARAVNOST<br />
PERVERZNA JE FLOSKULA:<br />
OBSOJAMO MEDVOJNE IN<br />
POVOJNE POBOJE, A TO PUSTIMO<br />
PRETEKLOSTI IN ZGODOVINI<br />
IN SE S<br />
TEM DANES NE<br />
OBREMENJUJMO!«<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
TUDI LETOS SE JE ROŠKA SLOVESNOST ZAČELA S POLAGANJEM VENCEV: V IMENU PREDSEDNICE REPUBLIKE GAJE POLOŽILA ČASTNA ČETA SLOVENSKE VOJSKE, OSEBNO PA SO VENCE POLO-<br />
ŽILI NEKDANJI PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR, VODSTVO NOVE SLOVENSKE ZAVEZE (PREDSEDNIK DR. MATIJA OGRIN IN PODPREDSEDNICA DR. HELENA JAKLITSCH) TER DELEGA-<br />
CIJA SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE POD VODSTVOM PREDSEDNIKA IN NEKDANJEGA PREMIERJA (SINA ROŠKEGA REŠENCA) JANEZA JANŠE. SLOVESNOSTI SEJE UDELEŽIL TUDI JANEZ<br />
CIGLER KRALJ, VODJA POSLANSKE SKUPINE NOVE SLOVENIJE. /FOTO: BOGOMIR ŠTEFANIČ<br />
Površina: 1.461 cm 2 68
Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika - 07:09 11.06.<strong>2023</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 02:00<br />
1 / 1<br />
Odprtje volišč<br />
RADIO SLOVENIJA 1, 11. 06. <strong>2023</strong>, DRUGA JUTRANJA KRONIKA, 07:09<br />
ANA ŠTRAVS (voditeljica)<br />
V Črni gori so se odprla volišča, na katerih bo nekaj več kot 540 tisoč volilnih upravičencev izbiralo nove poslance.<br />
Predčasne parlamentarne volitve, ki so posledica dolge politične krize, potekajo le dober mesec po predsedniških.<br />
Najverjetneje pa bodo zaokrožile konec tridesetletne vladavine socialistov in Mila Đukanovića, ki se je s političnega<br />
prizorišča že poslovil. Po tem, ko je Jakov Milatović postal predsednik, bo njegovo gibanje Evropa zdaj verjetno slavilo<br />
tudi danes. Iz Podgorice Boštjan Anžin.<br />
BOŠTJAN ANŽIN (novinar)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Pohod stranke gibanje Evropa zdaj, stare komaj eno leto, se je začel zmago na lokalnih volitvah v Podgorici, nadaljeval s<br />
predsedniško tekmo. Zdaj se je pod vodstvom Milojka Spajića obeta okoli 30 odstotkov glasov. Kot pravijo, so edini, ki se<br />
ukvarjajo z gospodarstvom in reformami. Nihče drug ne govori o tem, vsi se osredotočajo na negativno kampanjo proti<br />
nam, kritizirajo program, mene in celotno ekipo, pravi Spajić. Socialistom, ki jih je po Đukanoviću prevzel Danijel Živković,<br />
se obeta okoli 25-odstotna podpora. A menijo, da je dosegljiva tudi zmaga. Še posebej, ker so se v gibanju Evropa zdaj<br />
zadnje dni otepali obtožb, da jih je financiral tudi padli kralj kriptovalut Južnokorejec Kwon, ki so ga v Črni gori priprli<br />
zaradi ponarejenih dokumentov. Zmaga na teh volitvah je ključna, da bi lahko oblikovali stabilno, evropsko in reformno<br />
vlado, ki bo Črno goro premaknila z mrtve točke in jo vrnila na pravo pot, je prepričan Živković. Stranke z novimi obrazi<br />
so volivce bombardirale z obljubami o višjih plačah, pokojninah, krajšem delovniku. Globoke etnične delitve na Srbe in<br />
Črnogorce tokrat niso bile v ospredju. Gibanje Evropa zdaj sicer podpira tesnejše odnose s Srbijo. Izrazito prosrbskim in<br />
proruskim strankam, nekoč združenjem v demokratsko fronto, pa se obeta slabši rezultat. Koalicijski partnerji zmagovalke<br />
bi tako lahko bili predstavniki manjšin in sredinska koalicija tehničnega premierja Dritana Abazovića iz gibanja URA in<br />
Aleksa Bečića, nekdanjega predsednika parlamenta, vodja stranke Demokrati. Z Milatovićem sta že sodelovala v prvi<br />
vladi brez socialistov in podporo srbske pravoslavne cerkve. A sledila je globoka politična kriza. Ljudje si želijo okrevanja<br />
gospodarstva, služb, končno zares oster boj proti korupciji in da bi se Črna gora spet premaknila naprej na poti proti<br />
Evropski uniji.<br />
69
Delo <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 864 cm 2 1 / 1<br />
Površina: 864 cm 2 70<br />
Več kot četrtine ne prepriča nobena stranka<br />
Barometer Podpora ,<br />
mesecu izgubile skoraj vse stranke ,<br />
ki so jo v zadnjem<br />
večinoma ni šla nikomur drugemu<br />
Za katero stranko bi najverjetneje<br />
volili, če bi bile parlamentarne<br />
volitve jutri? Kar<br />
petina vprašanih<br />
v junijskem Barometru, ki ga<br />
za Delo izvaja Mediana, je odgovorilo,<br />
da ne ve, še dobrih sedem<br />
odstotkov pa jih pravi, da jih ni<br />
prepričala nobena stranka. Kar<br />
je skupaj več, kot so anketirani<br />
namenili podpore prvouvrščeni.<br />
Barbara Hočevar<br />
Če bi bile volitve jutri, bi zmago<br />
sicer slavilo Gibanje Svoboda, ki<br />
bi ga obkrožilo 21,8 odstotka od<br />
7<strong>12</strong> polnoletnih, ki predstavljajo<br />
reprezentativni vzorec prebivalcev<br />
Slovenije, anketiranih med 5.<br />
in 8. junijem, a je to dve odstotni<br />
točki nižja podpora kot pred enim<br />
mesecem in celo najnižja od aprila<br />
2022, torej najmanj, odkar obstaja<br />
največja vladna stranka.<br />
Na drugo mesto bi se uvrstila<br />
SDS z 20,2 odstotka oziroma dobre<br />
pol odstotne točke manj kot<br />
maja. Tokrat se je na tretje mesto<br />
ponovno prebila SD, ki bi jo izbralo<br />
sedem odstotkov respondentov,<br />
kar je odstotna točka več<br />
kakor pred enim mesecem. Med<br />
parlamentarnimi strankami je<br />
SD<br />
edina, ki bi tokrat imela boljši rezultat.<br />
Še več kakor Gibanju Svoboda<br />
se je delež naklonjenih zmanjšal<br />
NSi, za katero bi se odločilo 4,9<br />
odstotka sodelujočih v raziskavi<br />
javnega mnenja. Levica pa, če<br />
bi bile volitve jutri, ne bi dosegla<br />
parlamentarnega praga. Piratska<br />
stranka je tokrat za njo zaostala za<br />
pol odstotne točke.<br />
Če primerjamo razmerja med<br />
koalicijo in opozicijo - vladne<br />
stranke bi skupaj zbrale 32,6 odstotka<br />
(maja 35 odstotkov), SDS in<br />
NSi pa 25 odstotkov (maja 28).<br />
Številka, ki se je najbolj opazno<br />
spremenila v tokratnem Barometru,<br />
je delež neopredeljenih. Pred<br />
enim mesecem 15<br />
odstotkov vprašanih<br />
ni<br />
vedelo, komu bi namenili<br />
glas, zdaj je takih že 20 odstotkov.<br />
Torej se v seštevku kar 27,2 odstotka<br />
vključenih v poizvedbo ne<br />
identificira s stališči, vrednotami<br />
in ravnanjem nobene od strank.<br />
Tako velik delež tistih, ki ga ni nagovoril<br />
nihče od političnih akterjev,<br />
smo v Barometru zadnjič imeli<br />
januarja 2022, so bile pa številke<br />
še višje v obdobju padca Šarčeve<br />
vlade. Pred<br />
enim letom, torej junija<br />
2022, je bilo anketiranih, ki so<br />
dejali, da ne vedo, koga bi volili, le<br />
sedem<br />
odstotkov.<br />
Glede zadovoljstva z<br />
delom vlade:<br />
eno leto po prevzemu oblasti<br />
ji je 40 odstotkov podelilo negativno<br />
oceno, skoraj 28 odstotkov<br />
pozitivno, nekaj manj kot tretjina<br />
pa srednjo.<br />
če bi bile volitve jutri, katero od strank bi volili?<br />
odgovorov v odstotkih<br />
delež<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
23<br />
zig<br />
».J 0 junij <strong>2023</strong>, N = 7<strong>12</strong><br />
■ 20,2 | maj <strong>2023</strong>, N = 716 20<br />
I apr. <strong>2023</strong>,<br />
N = 707 ■<br />
I<br />
I<br />
<br />
_<br />
II ll li Lt<br />
II<br />
ll “jja ij<br />
l-<br />
■■<br />
»a« II II »1»<br />
ij<br />
Gibanje SDS SD NSi Levica Piratska Resnica SLS SNS Vesna Naša Naša Konkretno drugo nevem nobene neželim oddal bi<br />
Svoboda stranka prihodnost dežela odgovoriti prazno<br />
Kako ocenjujete deio vlade in državnega zbora v zadnjem mesecu? Srednja ocena dela vlade in državnega zbora<br />
VLADA<br />
5,4 22,4 30,9 18,5 21,7 1,1 2,63<br />
zelo pozitivno srednje negativno zelo nevem j<br />
pozitivno<br />
negativno<br />
VLADA DRŽAVNI ZBOR<br />
2,76 2<br />
-<br />
71<br />
2,68<br />
2,82 2,83<br />
N 7<strong>12</strong><br />
DRŽAVNI<br />
". .<br />
ma ZBOR -i <strong>2023</strong>,<br />
1 ! T Titi N = 716<br />
«a<br />
glasovnico<br />
jun. <strong>2023</strong>,<br />
4,7 21,2 34,1 18,9 13,8 7,3 apr. <strong>2023</strong>,<br />
zelo pozitivno srednje negativno zelo nevem N 707 =<br />
pozitivno<br />
negativno<br />
4 Barometer Mesta na junijskem Barometru ustanovil društvo Platforma nestalno članico varnostnega Dodobra se je spremenila tudi<br />
priljubljenosti politikov so se kar sodelovanja, je mesec drugi.<br />
podoba<br />
ta sveta ZN.<br />
repa lestvice. Vodji<br />
... ihlionncti<br />
3,20 junij <strong>2023</strong><br />
Više kadarkoli prilJUDIjenOStl premešala. državnega precej Na vrhu, tokrat kot prej se je Predsednica zbora poslanske skupine SDS Jelki <strong>2023</strong> mai J<br />
ostaja predsednica republi- tokrat, na tretje mesto, uvrstil Urška Klakočar<br />
Zupančič, ki je Godec, ki je bila sama,<br />
maja zadnja,<br />
ke Nataša Pirc Musar, zdravstveni gospodarski minister Matjaž opozorila, da so bila premalo anketiranci tokrat namenili višjo<br />
minister Danijel Bešič Loredan, s Han, zunanja ministrica Tanja omenjena prizadevanja parla- oceno, prvemu med poslanci<br />
katerim sta bila maja vo- skupaj Fajon pa se je z <strong>12</strong>. mesta povz- za mentarne diplomacije ta Gibanja Svoboda Borutu Sajovicu | tknk skok mpsera meseca<br />
dilna, je pa zdrsnil na peto mesto. pela na četrto, zelo verjetno tudi uspeh, je tokrat na desetem pa najnižjo med vsemi uvrščenimi ®<br />
3 Anže Logar, ki je pred kratkim zaradi izvolitve Slovenije za mestu. na Barometer. padec meseca<br />
2 3,20 2,95 2,80 2,77 2,77 2,74 2,72 2,63 2,62 2,59 2,58 2,57 2,54 2,43 2,43 2,41 HH 2,34 2,27 2,25<br />
Nataša P. Anže Matjaž Tanja Danijel B. Robert Janez Matej Dominika Urška K. Jani Klemen Asta Luka Marjan Matej T. Jelka Alenka Janez Borut<br />
Musar Logar Han Fajon Loredan Golob C. Kralj Tonin Š. Pipan Zupančič Prednik Boštjančič Vrečko Mesec Šarec Vatovec Godec Bratušek Janša Sajovic<br />
DELO vir: liHtrtutza raziskovanje trga In medijev. Mediana, a. o.o., 5. 6.-8. 6. 202J.N =<br />
7<strong>12</strong> Naročnik ankete ie uredništvo Dela. mkataa odstopanja SMiodtmogratsk« sestave anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Sloveni]* popravili uteževanje s kombiniranimi utežmi.<br />
Za uporabo in povzemanje rezultatov oziroma ponatis javnomnenjske ankete je potrebno soglasje Dela, d. o. o. Dvanajst ur po prvi objavi soglasje ni več potrebno.
Reporter <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: <strong>12</strong><br />
Površina: 213 cm 2 1 / 1<br />
Županski mandati v Evropi večinoma<br />
niso omejeni<br />
Državni zbor bo razpravljal o<br />
Poljskem itd. imamo izvršilne-<br />
no, vloga župana niti tam ni ena-<br />
omejitvi funkcije župana<br />
na naj-<br />
ga župana, v mediteranskih dr-<br />
ka kot v Sloveniji. Sama ne želim<br />
več<br />
dva mandata. Piratska stran-<br />
žavah oz. t. i. franko skupini dr-<br />
kar tako primerjati držav, opozar-<br />
ka je namreč zbrala zahtevanih<br />
žav (Francija, Grčija, Italija, Por-<br />
jati na primere ali jih celo posta-<br />
najmanj pet tisoč podpisov vo-<br />
tugalska,<br />
Španija) pa imajo poli-<br />
vljati za vzgled naši ureditvi, saj<br />
livcev za vložitev zakona, pobu-<br />
tične župane, ki so v bistvu bolj<br />
je to mešanje jabolk in hrušk oz.<br />
do pa so podprli tudi ministri iz<br />
most med nacionalno in lokal-<br />
zgolj zavajanje javnosti, ki ni se-<br />
vrst Levice. Toda širšega politič-<br />
no politiko in imajo omejene pri-<br />
znanjena s specifikami posame-<br />
nega soglasja za sprejem take-<br />
Profesorica lokalne<br />
samouprave<br />
stojnosti. Da sploh ne omenjam,<br />
znega lokalnega<br />
sistema oblasti.«<br />
ga zakona ni, saj mu poleg opo-<br />
Simona Kukovič pravi, da se funkci-<br />
da je v nekaterih državah fo-<br />
Kukovičeva ni<br />
naklonjena omeje-<br />
zicijskih SDS in NSI nasprotuje-<br />
je županov po državah EU razlikuje-<br />
kus na regijah, druge države teh<br />
vanju županskih mandatov, saj<br />
jo tudi v Gibanju Svoboda in SD.<br />
jo, ponekod niso neposredno voljeni,<br />
sploh nimamo, pa še kaj bi se da-<br />
večji projekti potrebujejo več ča-<br />
Tudi v večini evropskih držav<br />
večinoma pa<br />
niso časovno omejeni.<br />
lo<br />
poudariti,« odgovarja Simona<br />
sa za realizacijo, poleg tega bi bi-<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
mandati županov<br />
niso omejeni,<br />
med drugim v Franciji, Nemčiji<br />
in Poljski. Kot nam je povedala<br />
strokovnjakinja za lokalno samoupravo<br />
dr. Simona Kukovič,<br />
profesorica na ljubljanski fakulteti<br />
za družbene vede, je županski<br />
mandat omejen v sosednji<br />
Italiji, kjer imajo dva zaporedna<br />
mandata po pet let, vendar<br />
to ne velja za občine, ki imajo<br />
manj kot 3000 prebivalcev.<br />
Prav tako imajo omejen županski<br />
mandat v Španiji, vendar ne<br />
v vseh regijah.<br />
»Naj najprej pojasnim, da je lokalne<br />
sisteme zelo težko primerjati<br />
že v članicah EU, kaj šele širše.<br />
V nekaterih državah imamo<br />
namreč neposredno izvoljenega<br />
župana, drugje imenovanega<br />
s strani lokalnega sveta ali pa -<br />
kot je na Portugalskem<br />
-<br />
župan<br />
avtomatsko postane vodja politične<br />
skupine, ki zmaga na volitvah<br />
v lokalni svet. Poleg tega<br />
je treba razlikovati tipe županov<br />
glede na samo funkcijo, recimo<br />
v Sloveniji, na Madžarskem,<br />
Kukovič.<br />
»Kot zanimivost pa naj osvetlim<br />
primer županov na<br />
Nizozemskem,<br />
ki so imenovani s strani nacionalne<br />
vlade (kraljevega komisarja,<br />
ki ga v vsaki regiji imenuje neposredno<br />
kralj, kraljevi komisar potem<br />
imenuje župane v svoji regiji)<br />
in imajo najdaljšo povprečno senioriteto<br />
v EU, saj so za uspešno<br />
vodenje občine nagrajeni z novim<br />
mandatom. Torej, najbolj znan<br />
primer omejevanja<br />
mandatov županov<br />
je v Italiji, a še tam samo v<br />
večjih<br />
občinah, ampak, kot reče-<br />
Površina: 213 cm 2 lo to v nasprotju z demokratični<br />
načeli, saj so volivci tisti, ki odločajo<br />
o tem, koga bi radi imeli za<br />
svojega predstavnika. Opozorila<br />
nas je tudi, da je Beneška komisija<br />
leta 2019 v svoji obsežni študiji<br />
63 držav v zaključkih zapisala,<br />
da ni ugotovljenih prednosti v delovanju<br />
političnih funkcionarjev z<br />
omejenimi mandati, celo obratno<br />
- poudarili so zaznavo neracionalne<br />
in neodgovorne porabe javnega<br />
denarja proti koncu zadnjega<br />
mandata. IGOR KRŠINAR<br />
FOTO: POLONA AVANZO<br />
71
Reporter <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 36<br />
Površina: 1.410 cm 2 1 / 3<br />
Površina: 1.410 cm 2 72<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Satelitska<br />
prenova<br />
desnice<br />
IGOR<br />
KRŠINAR<br />
igor.krsinar@reporter.si<br />
V Novi Sloveniji so se razveselili ustanovitve društva<br />
Platforma sodelovanja, Anžeta Logarja pozivajo k<br />
čimprejšnji ustanovitvi stranke. Toda ustanovil jo bo le ob<br />
soglasju prvaka<br />
svoje stranke Janeza Janše. Nekateri v<br />
SDS ga k temu že nagovarjajo. Ali bi nekdanji predsedniški<br />
kandidat s svojim projektom lahko zagotovil podporo Mateja<br />
Tonina za četrto Janševo vlado? Tako odgovarjajo v NSI.<br />
stranke, takšen pristop pa je nato potrdil tubo<br />
Logar s stranko<br />
med Janezom<br />
NSI da ne bodo<br />
mandatarja. pa so<br />
Ključno<br />
je seveda vprašanje, ali se v<br />
NSI res lahko veselijo morebitne Logarjeve<br />
stranke ali pa je zanje bolje,<br />
če Logar prevzame vodstvo SDS,<br />
kar si želi ustavni pravnik Janez Pogorelec,<br />
član vodstva NSI, ki se je včlanil v društvo<br />
Platforma sodelovanja. Sam Logar je možnost<br />
ustanovitve stranke napovedal v primeru,<br />
če aktualne stranke ne bodo upoštevale<br />
predlogov društva in »jih ne bodo<br />
vključile v oblikovanje politik«. Seveda si<br />
je težko predstavljati, da predlogov njegovega<br />
društva ne bi upoštevala SDS, katere<br />
predsednik sveta in poslanec je, ali njemu<br />
naklonjena opozicijska NSI, zato je najverjetneje<br />
imel v mislih vladajoče stranke.<br />
Politični projekt SDS<br />
Poleg tega v SDS ne skrivajo naklonjenosti<br />
Logarjevemu političnemu angažmaju.<br />
»Tega niti ne zavračam niti ne podpiram.<br />
Na to gledam kot na dobrodošlo popestritev<br />
v slovenskem političnem prostoru. Ali<br />
bo iz tega nastala stranka, pa morate vprašati<br />
Logarja,« je ob ustanovitvi Platforme<br />
sodelovanja na vprašanja novinarjev odgovoril<br />
njegov šef Janez Janša. S tem je dal vedeti,<br />
da ima Logar njegov blagoslov za ustanovitev<br />
stranke. Po predsedniških volitvah,<br />
na katerih je Logar v drugem krogu prejel<br />
več kot 46 odstotkov glasov, je Janša v intervjuju<br />
za strankarsko revijo Demokracija povedal,<br />
da je Logarju svetoval neodvisno kandidaturo<br />
s podpisi volivcev in ne poslancev
LU<br />
Q_<br />
O<br />
Reporter <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 36<br />
Površina: 1.410 cm 2 2 / 3<br />
la komplementarna z desnosredinsko politiko,<br />
bi bilo to perfektno.« Poslanec Franc<br />
Breznik pa je poudaril, da Logar pomeni<br />
bolj liberalno krilo stranke in pustil odprti<br />
obe možnosti: »SDS ni stroga konservativna<br />
stranka, mislim, da ne bi bilo nobenega<br />
razkola v stranki, tudi če bi jo vodil<br />
Anže Logar.«<br />
Če Janša ne bi bil naklonjen Logarjevemu<br />
dili, bi nam njegova stranka morda vzela<br />
enega poslanca. In če je to cena, da pridemo<br />
do širše, močnejše zgodbe na desni sredini,<br />
smo jo seveda pripravljeni plačati.«<br />
Toda kot smo opozorili v Reporterju, je<br />
ključno vprašanje, ali bi lahko Logar s svojim<br />
projektom zgradil most med Janšo in<br />
Toninom ter slednjega prepričal, da skupaj<br />
podpreta za mandatarja predsednika<br />
projektu, potem najbrž ne bi bila njegova<br />
sodelavka v Platformi poslanska kolegica<br />
tiste desnosredinske stranke, ki bi na volitvah<br />
prejela največ glasov. Glede na an-<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
S<br />
z<br />
oc<br />
3<br />
»rvt<br />
O<br />
S<br />
oc<br />
Površina: 1.410 cm 2 73<br />
di izvršilni odbor SDS. Takrat je tudi izjavil,<br />
da je Logar »ob načelnem ravnanju z nabranim<br />
političnim kapitalom na predsedniških<br />
volitvah lahko vse. Ne samo predsednik<br />
stranke, ampak tudi vlade in države.«<br />
Da imajo v SDS z Logarjem velike politične<br />
načrte, smo se lahko prepričali tudi na<br />
slavnostni akademiji SDS 18. februarja v hotelu<br />
Habakuk v Mariboru, kjer so proslavili<br />
obletnico ustanovitve stranke. Tam je evropski<br />
poslanec in donedavni podpredsednik<br />
stranke Milan Zver v pogovoru z novinarjem<br />
Večera izjavil, da ima Logar speči<br />
politični kapital, ki ga bo lahko unovčil:<br />
»Če bi oblikoval gibanje ali stranko, ki bi bi-<br />
Eva Irgl, ki je poleg nekdanje evropske poslanke<br />
SDS Romane Jordan njegova glavna<br />
politična opora. Zato so se pojavile špekulacije,<br />
da bi lahko skupaj z njo ustanovil svojo<br />
poslansko skupino, ki bi bila zametek nove<br />
stranke. Če ne bi dobil še kakšnega poslanskega<br />
kolega iz vrst SDS (govorilo se je<br />
tudi o Andreju Hoiviku), potem naj bi mu<br />
enega poslanca posodili v NSI. Toda v tem<br />
primeru bi se moral Logar javno distancirati<br />
od Janše, kar pa je težko pričakovati. Bolj<br />
verjetno je, da bo s svojo platformo »mešal<br />
zrak« do konca<br />
mandata, tik pred volitvami<br />
pa z dovoljenjem svojega političnega šefa<br />
ustanovil satelitsko stranko, s katero bi nagovarjal<br />
volivce, ki jih SDS zaradi svoje preveč<br />
radikalne politike ne more prepričati.<br />
Predvolilna koalicija NSI<br />
z Logarjem?<br />
Zato se mnogi sprašujejo, ali je vodstvo NSI<br />
naivno, ko ploska Logarjevi Platformi sodelovanja<br />
in ga nagovarja k ustanovitvi<br />
stranke. Še pred ustanovitvijo društva je prvak<br />
NSI Matej Tonin pozval Logarja k čimprejšnji<br />
ustanovitvi stranke in mu ponujal<br />
predvolilno koalicijo z NSI, s čimer bi poslala<br />
jasno sporočilo, da je možno oblikovanje<br />
desnosredinske vlade brez Janeza Janše.<br />
Tonin je na taboru NSI še dejal, da sta se z<br />
Logarjem pogovarjala o tem, kako priti do<br />
točke, da bo odgovornost za državo oziroma<br />
njeno vodenje prevzela mlajša generacija<br />
politikov. Logarjeve stranke pa ne vidi kot<br />
nevarnost: »Po raziskavah, ki smo jih nare-<br />
Logar Platformo sode- gl<br />
mu pripravljenih slediti v stranko?<br />
keto, ki jo je opravila agencija Ninamedia,<br />
bi Logarjeva stranka sicer lahko prehitela<br />
NSI, še vedno pa bi največ glasov v političnem<br />
bloku dobila SDS, ki bi potem za<br />
mandatarja predlagala Janšo. Toda Tonin<br />
nam je zatrdil, da Janše v nobenem primeru<br />
ne bodo podprli in da se bo tudi Logar<br />
glede tega moral pred volitvami izjasniti.<br />
Podobno pravi tudi podpredsednik NSI<br />
in vodja njene poslanske skupine Janez<br />
Cigler Kralj: »Že ustanovitev društva kaže,<br />
da smo imeli v NSI prav, ko smo pozivali<br />
k prenovi desne sredine. Toda samo<br />
društvo ne bo dovolj, zato bi Logar moral<br />
pokazati pogum in ustanoviti stranko. Če<br />
jo bo res<br />
ustanovil, bo to pomenilo spremembe<br />
na desnici, toda problem je v tem,<br />
da je trenutno še vedno član vodstva SDS.<br />
Tudi dve njegovi sodelavki v društvu sta<br />
članici SDS: Eva Irgl je aktualna poslanka,<br />
Romana Jordan<br />
pa nekdanja evropska<br />
poslanka SDS. Hitro se bo pokazalo,<br />
ali vse to počne v dogovoru z Janšo, saj bo<br />
moral pred volitvami odgovoriti na ključno<br />
vprašanje, ki ga vedno postavljajo novinarji<br />
- ali bo podprl Janšo za mandatarja<br />
ali ne. Pri nas je odgovor dovolj jasen.«<br />
Raje v levodesno kot v Janševo<br />
vlado<br />
»Janez Janša z našimi glasovi ne bo več<br />
predsednik vlade, NSI se od te svoje obljube<br />
ne more umakniti. Če bi desnica dobila<br />
večino, bi se znašli v podobnem položaju,<br />
kot ko je pred leti zaradi ugotovitev KPK
Reporter <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 36<br />
Površina: 1.410 cm 2 3 / 3<br />
Površina: 1.410 cm 2 74<br />
tJURBk + m<br />
Anže Logar s poslansko kolegico Evo Irgl. Anže Logar in Janez Janša sta skupaj pričakala Janez Cigler Kralj in Matej Tonin pozivata Logarja<br />
Brez dogovora v SOS ne bi bila ob njem. rezultate predsedniških volitev. Nekdanja evropska k čimprejšnji ustanovitvi stranke in prekinitvi<br />
poslanka Romana Jordan pa mu je sledila tudi v povezav z Janezom Janšo.<br />
Platformo sodelovanja.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Gregor Virant zahteval umik Janeza Janše<br />
iz vlade. Takrat bi lahko imeli še naprej desno<br />
vlado, a je Janša rajši, kot da bi se umaknil,<br />
dopustil, da je vlado prevzela Alenka<br />
Bratušek. Svoj osebni interes je postavil<br />
pred interes celotne politične opcije in vse<br />
Slovenije. Če bo SDS najmočnejša stranka<br />
na desni in če bo za mandatarja podprla<br />
Logarja, sem prepričan, bomo v tej vladi<br />
tudi mi, to bo popolnoma druga vlada,«<br />
poudarja Janez Pogorelec, član izvršilnega<br />
odbora stranke in dolgoletni kritik škodljivosti<br />
prvaka SDS za celotno desno opcijo.<br />
Meni, da bi bila najboljša rešitev, če bi<br />
Logar prevzel SDS, pri tem pa mu bo v veliko<br />
pomoč Platforma, ki jo je ustanovil.<br />
»Edina možnost za to, da pridemo do desne<br />
vlade, je, da je ne bo več vodil Janša,<br />
saj se bodo sredinski volivci le v tem primeru<br />
vrnili k desni sredini. Tudi če bi desnica<br />
imela večino, bo NS1 imela alternativo,<br />
če se Janša ne bo hotel umakniti. Po<br />
30 letih bo pač pred odločitvijo, ali mu je<br />
več do osebnih ambicij ali do Slovenije, ki<br />
nujno potrebuje zmerno desno vlado. Če<br />
bo vztrajal, bomo pač, tako kot pred leti<br />
Virant, morali iti v levodesno vlado. A<br />
verjamem, da ga bodo v naslednjih treh<br />
letih prepričali, predvsem njegovi lastni<br />
ljudje, saj je, kot kažejo ankete, tudi večinsko<br />
prepričanje volivcev SDS, da naj<br />
stranko prevzame Logar. Seveda pa je to<br />
povsem stvar SDS, druge<br />
stranke moramo<br />
II Milan Zver [na sliki z ženo Andrejo Valič Zver] na<br />
■ ■ slavnostni akademiji SDS v Mariboru: »Če bi Logar<br />
Jpl ustanovil stranko, ki bi bila komplementarna z<br />
!\ I desnosredinsko politiko, bi bilo to perfektno!«<br />
Janez Pogorelec: »Janez Janša z našimi glasovi ne<br />
bo več predsednik vlade, NSI se od te svoje obljube<br />
ne more umakniti."<br />
poskrbeti zgolj za to, da ta razprava ostaja<br />
odprta, saj gre za uspeh celotne naše politične<br />
opcije na<br />
naslednjih volitvah.«<br />
Logarjev politični kapital kopni<br />
Že omenjena anketa agencije Ninamedia je<br />
pokazala, da bi morebitno Logarjevo stran<br />
ko zagotovo oblcrožilo okoli deset odstotkov<br />
volivcev, kar je primerljivo z volilnim rezultatom,<br />
ki ga je leta 2011 dosegla Državljanska<br />
lista Gregorja Viranta. Ob tem pa bi Logar<br />
največ glasov jemal prav svoji SDS, saj bi ga<br />
»zagotovo« volilo okoli 23,5<br />
odstotka tistih,<br />
ki bi sicer volili SDS. Nekaj glasov bi izgubila<br />
tudi NSI, saj bi skoraj 17 odstotkov njenih<br />
volivcev obkrožilo Logarjevo stranko.<br />
Zelo malo ali skoraj nič volivcev pa bi izgubile<br />
vladne stranke Gibanje Svoboda, SD in<br />
Levica. Med neopredeljenimi bi jih Logarja<br />
volilo okoli devet odstotkov. Poleg tega je<br />
na vprašanje, ali naj Logar prevzame SDS,<br />
pozitivno odgovorilo okoli 57,5 odstotka anketirancev,<br />
ki so se izrekli za volivce SDS.<br />
To bi moralo resno skrbeti večnega prvaka<br />
stranke, če ne želi premisliti, ali ni 30 let na<br />
čelu stranke res dolga doba.<br />
Toda<br />
Logarjev politični kapital postopoma<br />
kopni. Ko so konec decembra lani po<br />
naročilu portala Domovina v agenciji Episcenter<br />
merili Logarjevo podporo, so ugotovili,<br />
da bi njegova stranka takrat prejela<br />
do 36 odstotkov glasov. Tudi tista anketa<br />
je pokazala, da bi največ glasov vzela SDS<br />
(okoli 59 odstotkov je bilo takih, ki so odgovorili,<br />
da bi ga volilo »zanesljivo«), nato<br />
NSI (okoli 37<br />
odstotkov zanesljivih volivcev),<br />
Gibanje Svoboda pa bi izgubilo<br />
le največ osem odstotkov volivcev, SD pa<br />
največ enajst odstotkov. Zato je vprašanje,<br />
koliko priljubljenosti bo Logarju uspelo<br />
obdržati do volitev, ki bodo čez slaba tri<br />
leta. Debatni krožek njegove Platforme bo<br />
prav gotovo nekaj časa zanimiv, čez kakšno<br />
leto pa se bo najbrž izpel. Zato nekateri<br />
opozarjajo, da bi se Logar moral prihodnje<br />
leto podati s svojo listo na evropske<br />
volitve in potem tam delovati do državnozborskih<br />
volitev.<br />
Vprašanje je tudi, koliko članov njegove<br />
Platforme mu bo sploh sledilo v stranko,<br />
če jo bo ustanovil. Večina med njimi izhaja<br />
iz civilne družbe, so intelektualci, ki se<br />
ne marajo podati v politiko. Denimo profesor<br />
evropskega prava Matej Avbelj, ki je<br />
Debatni krožek Logarjeve Platforme bo prav gotovo<br />
nekaj časa zanimiv, čez kakšno leto pa se<br />
v svojem zadnjem zapisu za pravniški portal<br />
lus-info kritičen tudi do največje opozicijske<br />
stranke, za katero je zapisal, da je<br />
»po treh desetletjih postala podjem enega<br />
samega političnega akterja. Ta politični<br />
gremij je brez notranjega pluralizma in<br />
kakršnihkoli ambicij<br />
delati novo,« zaradi<br />
česar je, kot piše, pot do normalne, zdrave<br />
demokratične države zaprta. Avblja je<br />
k politični aktivaciji dolgo nagovarjal rektor<br />
Nove univerze Peter Jambrek, a ga to ni<br />
zanimalo. Še težje je pričakovati, da bi v<br />
Logarjevo stranko prestopil član SD Jernej<br />
Pikalo, ki je kot minister za šolstvo nasprotoval<br />
stoodstotnemu financiranju javnega<br />
programa v zasebnih osnovnih šolah. Če<br />
Logarjevi stranki ne bodo<br />
bo najbrž izpel.<br />
Zato nekateri opozarjajo, da bi se Logar moral prihodnje<br />
leto podati s<br />
svojo listo na evropske volitve in tam<br />
delovati do državnozborskih volitev.<br />
zaupali niti njegovi<br />
kolegi iz debatnega krožka, kako bo<br />
potem prepričal druge volivce. ■
Reporter <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 42<br />
Površina: 1.659 cm 2 1 / 4<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.659 cm 2<br />
Svoboda je<br />
največja zabloda<br />
Roberta Goloba<br />
75<br />
ANA<br />
JUD<br />
Decembra lani je v oddaji na TV Slovenija nastopil publicist Janez Markeš. Pogovor je vodila<br />
Ksenija Horvat in gledalci smo spremljali dialog o dimenzijah svobode in avtoritetah ter o<br />
politično-filozofski drži slovenske nacije skozi vidike novinarstva in<br />
zavzemanju za<br />
nujnega poenotenja v<br />
javni prostor. Beseda je žuborela, dokler voditeljica ni vprašala -<br />
kako dalje?<br />
Kako avtoritetam vrniti položaj suverenosti? Kako rešiti novinarstvo? Znani komentator<br />
meni, da je prišel čas, ko profesionalci z ramo ob rami zgrade trdne temelje tolerance in<br />
izpostavijo avtonomne osebnosti s<br />
promoviranjem načel. Lepo, skoraj pravljično. Toda: ste v<br />
domačih logih že kdaj opazili avtonomnega pisca, ki bi pri načelih vztrajal tudi v lastno škodo,<br />
ali ste do danes gledali izključno nutrije?
LU<br />
UJ<br />
>40<br />
LkJ<br />
>r<br />
Reporter <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 42<br />
Površina: 1.659 cm 2 2 / 4<br />
:<br />
Skoraj nihče si ni drznil problematizirati<br />
ustanovitve bizarnega strateškega sveta za<br />
preprečevanje sovražnega govora, kije že sam<br />
po sebi sporen. Vsi molče. Vsi gledajo vstran.<br />
Za predsednico strateškega organa je Robert<br />
Golob postavil Niko Kovač.<br />
Reforma obnašanja<br />
»Naženimo jih!« je Golob z dvignjeno roko<br />
in dlanjo, stisnjeno v pest, vzkliknil na odru<br />
javne tribune pred parlamentarnimi volitvami.<br />
Besed nihče ni jemal resno. Jasno<br />
je, da politični kandidati v predvolilnem<br />
boju čvekajo vse sorte traparije in hujskajo<br />
volilno telo. Če se prebijejo v parlament,<br />
pa mire žolč. A ne Golob! Sončni kralj se je<br />
odločil, da bo vladal po načelu L’Etat c’est<br />
moi, čeprav najbrž slehernik z drobtinico<br />
razuma vidi, da je to naduti apokrif, sledeč<br />
grozeči napovedi »naženimo jih«. Ko je<br />
premier vendarle dojel, da v Evropski uniji<br />
(EU) ne moreš ljudi izgnati iz države kakor<br />
komarje iz spalnice, se je odločil, da jih bo<br />
utišal. In tako se je kralju porodila ideja o<br />
ustanovitvi strateškega sveta za preprečevanje<br />
sovražnega govora. Na uradni strani<br />
vlade piše, da je ta strateški svet nastal v<br />
želji po dvigu ravni komuniciranja, spoštljivemu<br />
dialogu in odpravi sovražnega<br />
govora. Salve smeha so utihnile, ko so ljudje<br />
spoznali, da kralj misli resno. Po samohvali<br />
Goloba so moči združili civilne iniciative<br />
oziroma stroka ter ustrezne vladne<br />
strukture, predstavniki pristojnih ministrstev.<br />
To pomeni, da gre za politični pogled<br />
na problematiko. In to pomeni, da je strateški<br />
svet de facto politični organ, podalj-<br />
ve, zlasti glede na stopnjo naklonjenosti<br />
do svobode izražanja. V ZDA dopuščajo<br />
mnogo več prostora govoru, ki koga užali,<br />
razburi - to naj bi bila sama srčika svobode<br />
izražanja -<br />
v Evropi pa manj. Razlogi<br />
za to so zgodovinski in imajo opraviti z<br />
bridkimi izkušnjami, vezanimi na drugo<br />
svetovno vojno,« piše dr. Avbelj.<br />
Dr. Barbara Toplak z mednarodne univerze<br />
Alma Mater Europaea pa je posebej za<br />
Reporter poudarila tanko mejo med ustavno<br />
varovano pravico do svobode govora,<br />
ki je zapisana v 39. členu ustave, ter kaznivim<br />
dejanjem sovražnega govora, o katerem<br />
govori 297. člen kazenskega zakonika:<br />
Strateški svet za<br />
proti sovražnemu<br />
boj<br />
govoru združuje civilno<br />
iniciativo oziroma stroko<br />
ter ustrezne vladne<br />
strukture, kar<br />
da gre za<br />
pomeni,<br />
politični organ,<br />
podaljšano lovko aktualne<br />
vlade, ki<br />
demokracijo.<br />
vztrajno zatira<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
O<br />
S<br />
o<br />
ce<br />
Q_<br />
a<br />
«4<br />
ac<br />
o<br />
cc<br />
ž<br />
O<br />
S<br />
a_<br />
O<br />
V<br />
zgodbi o Babilonskem stolpu je<br />
ljudstvo hotelo zgraditi stolp, ki<br />
bi segal do neba. Babilonci so se<br />
želeli približati Bogu, ki v vseh<br />
vejah krščanstva nastopa v podobi<br />
nedostopne avtoritete. On hoče poslušne<br />
in pridne podložnike.<br />
Namera Babiloncev,<br />
da zgrade stolp, ki bi segal tako<br />
visoko, da bi se celo približal božjemu<br />
kraljestvu, ga tako razbesni, da po velikem<br />
potopu enotni jezik združenega človeštva<br />
prekolne, da se ljudstvo med sabo<br />
več ne razume. Babilonci so po božji<br />
ukani začeli govoriti po svoje. Drug drugega<br />
niso več razumeli in so se samo še<br />
prepirali. Razkropili so se po svetu kakor<br />
narodi različnih jezikov. Fraza babilonski<br />
stolp je v modernem času v rabi<br />
kot prispodoba za stanje kaotike, ko<br />
ljudje znajo govoriti, a pogovarjati se ne<br />
znajo; kot slovenski narod, ki je z vstopom<br />
v demokracijo začutil sladkosti svobode,<br />
a se ni naučil spodobnega dialoga.<br />
Manko socialnih veščin je najmočneje<br />
eskaliral s prihodom družbenih omrežij,<br />
zlasti tviterja, legla sovraštva. Zdi se,<br />
da gre za platformo, ki potomcem skreganih<br />
Babiloncev omogoča, da se zopet<br />
vsepovprek ravsajo. Ves čas se derejo,<br />
pogovarjati se ne znajo. Dasiravno premier<br />
Robert Golob ne tvita, ga žalitve in<br />
laži motijo, zato se je odločil, da napravi<br />
red. Poteza bi bila hvale vredna, če ne<br />
bi šla vštric s svobodo, kraljevo največjo<br />
zablodo.<br />
Površina: 1.659 cm 2 76<br />
Marko Pavlišič, nekdanji poslanec DL in politični Dr. Barbara Toplak, pravnica, Alma Mater Europaea;<br />
komentator: »Upam, da se nasprotniki sovražnega »Vloga Strateškega sveta za preprečevanje sovražgovora<br />
ne bodo izkazali za sovražnike govora. Še nega govora je lahko le svetovalna pri pripravi abvedno<br />
je bolje, da nesoglasja rešujemo z govorom, straktnih zakonodajnih rešitev, nikakor pa se ne<br />
čeprav včasih težkim, kot pa s pestmi ali bajoneti." more spremeniti v sodnika o konkretnih primerih."<br />
šana lovka aktualne oblasti. Vladi se o<br />
konkretnih reformah, nujnih za napredek<br />
države, niti ne sanja, pa se ves čas opira na<br />
medijsko spinanje in skuša pozornost javnosti<br />
od praznih obljub preusmerjati na<br />
trivialnosti, kakor bi kanila najprej reformirati<br />
obnašanje slovenskega naroda.<br />
Sovražni govor sicer ni trivialnost. Je<br />
resen problem, ki ga je pravnik dr. Matej<br />
Avbelj že pred leti izpostavil v analizi za<br />
1US-INFO kot vrsto izražanja, ki ne uživa<br />
ustavne zaščite. Po njegovem mnenju<br />
je sovražni govor onkraj meja svobode izražanja,<br />
vsebina je nevredna ustavne zaščite,<br />
namen takega govora je širjenje sovraštva<br />
in sprožanje nasilja. »Enoznačna<br />
definicija sovražnega govora ne obstaja.<br />
Definicije se razlikujejo od države do drža-<br />
»O ustavnih pravicah ali kaznivih dejanjih<br />
lahko odločajo le pristojna sodišča. Imamo<br />
torej dve abstraktni skrajnosti, ustavno varovano<br />
pravico in kaznivo dejanje ter vmesno<br />
polje, ki ga v konkretnih primerih smejo<br />
določiti le sodišča. Znaki kaznivega dejanja,<br />
danes zajetega v faktu Javno spodbujanje<br />
sovraštva, nasilja ali nestrpnosti,<br />
so se skozi leta spremenili, se razširili tudi<br />
na uradne osebe, kot so se razširile možne<br />
izvršitvene oblike kaznivega dejanja.<br />
Nove sankcije in ukrepi za preprečevanja<br />
sovražnega govora kot kaznivega dejanja<br />
se pripravljajo na evropski ravni. V evropski<br />
zakonodaji je način sankcioniranja sovražnega<br />
govora in kaznivih dejanj iz sovraštva<br />
na ravni EU določen le z okvirnim<br />
sklepom Sveta iz leta 2008 in zajema le de-
Reporter <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 42<br />
Površina: 1.659 cm 2 3 / 4<br />
janja na podlagi rase, barve kože, veroizpovedi<br />
ter nacionalne ali etnične pripadnosti,<br />
ne pa na podlagi spola, spolne usmerjenosti,<br />
starosti in invalidnosti. Zato Evropska<br />
komisija pripravlja nove ukrepe v boju proti<br />
sovražnemu govoru in namerava vključiti<br />
sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva<br />
ter nove možne izvršitvene oblike<br />
na evropski seznam kaznivih dejanj.«<br />
Za standarde sovražnega govora v Evropi<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
velja upoštevati prakso Evropskega sodišča<br />
za človekove pravice (ESČP), ki o spremembah<br />
obvešča tudi slovenska sodišča.<br />
Sodniki bi<br />
Posveti o<br />
jih morali poznati.<br />
posvetih<br />
»Na evropski ravni se priporočajo skupni<br />
standardi za odzivanje na sovražni govor<br />
Člani sveta za<br />
preprečevanje<br />
sovražnega govora:<br />
Nika Kovač [vodja), dr. Dragan Petrovec, dr.<br />
Marko Milosavljevič, Katarina Bervar Sternad,<br />
dr. Barbara Rajgelj, Ajda Bezenšek Spetič, mag.<br />
Brankica Petkovič, Tatjana Pirc, Boštjan Vernik<br />
Šetinc, Kristina Pahor de Maiti, dr. Kaja Širok,<br />
Petra Kovačec, Lenart J. Kučič, Andreja Lang,<br />
Petra Bevek, mag. Tina Kosi. dr. Gregor Hudrič,<br />
Breda Gačnik in Petra Bezjak Cirman<br />
v celi EU, med drugim zato, da se prepreči<br />
zloraba sovražnega govora v političnih<br />
konfliktih. Pri tem je jasna vloga ne-<br />
Površina: 1.659 cm 2 ce si je Golob primarno zagotovil malo miru<br />
Ustanovna seja sveta za preprečevanje sovražnega govora [od leve proti desni]: Tatjana Pirc, Dragan ""**<br />
Petrovac, Nika Kovač in Marko Milosavljevič \|<br />
odvisnih sodišč v procesu, ki s sodno prakso<br />
vora in imenovanjem njegove predsedni- škega sveta, ki je že sam po sebi sporen. Vsi<br />
rišejo mejo med tistim, kar je dopuvora<br />
pred delom civilne družbe, saj jim je dal<br />
stno in ne krši standardov, povezanih z možnost, da nekaj naredijo in jih s tem utišal.<br />
uveljavljanjem pravice do svobode govora,<br />
Se mi pa zdi, da se bo ta ‘nekaj’, torej<br />
ter kaznivimi dejanji. Meje javnega diskurza<br />
njihova priporočila, pridružil seriji raznih<br />
so pravna kategorija, politična ka-<br />
analiz in strategij, ki jih pripravlja vsaka<br />
tegorija pa le v procesu ustvarjanja prava.<br />
vlada in so hitreje pozabljena kot napisavanje<br />
Vloga strateškega sveta za preprečena.<br />
Upam le, da se nasprotniki sovražne-<br />
sovražnega govora je lahko le svetovalna<br />
ga govora ne bodo izkazali za sovražnike<br />
pri pripravi abstraktnih zakonodaj-<br />
govora. Še vedno je bolje, da nesoglasja rega<br />
nih rešitev, nikakor pa se ne more spremeniti<br />
šujemo z govorom, čeprav včasih težkim,<br />
v sodnika o konkretnih primerih. kot pa s pestmi ali celo bajoneti.« Slednja<br />
V slednjem primeru bi namreč lahko sam opazka se nanaša na besede Mihe Kordiša,<br />
organ prestopil mejo pristojnosti in posegel<br />
vidnega politika iz Levice, ki je pred leti<br />
v ustavno zavarovano svoboščino,« je grozil, da bi zasebne gospodarstvenike z<br />
za Reporter še obrazložila dr. Toplakova. bajoneti nagnal v morje.<br />
Marko Pavlišič, nekdanji poslanec pokojne<br />
Čeprav si v nobeni državi EU politika dan-<br />
Državljanske liste (DL) ter politični danes ne dovoli tako neumno in eklatantno<br />
komentator, je ustanovitev strateškega organa<br />
posegati v delo medijev, so domači novinar-<br />
pospremil z besedami: »S strateškim<br />
ji pridno tiho. Skoraj nihče si ni drznil pro-<br />
svetom za preprečevanje sovražnega goblematizirati<br />
ustanovitve bizarnega strate-<br />
77
Reporter <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 42<br />
Površina: 1.659 cm 2 4 / 4<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
11 ru<br />
skih dopisih, ki jih pošiljajo tudi urednikom<br />
medijev ter poskušajo nanje apelirati s<br />
smernicami o uporabi vokabularja.<br />
0 sovraštvenosti<br />
Kaj točno naj bi pomenil neologizem »sovraštveni<br />
govor«, ki se v javnosti še ni prijel,<br />
ni povsem jasno, morda je z najbolj jasno<br />
razlago postregel filozof Boris Vezjak,<br />
ki je termin tudi vpeljal v rabo na svoji<br />
spletni strani In media res: »Z bolj sociološke<br />
perspektive bi zato morali govoriti<br />
o manifestacijah sovraštva, nestrpnosti<br />
in verbalnega nasilja (v izjavah, zapisih,<br />
grafitih), ki nujno ne sovpadejo s sovražnim<br />
govorom in ga z njim ne smemo<br />
zamenjevati. Sam bi zato najraje razliko-<br />
molče. Vsi gledajo vstran. Nihče se ne zgane:<br />
ko pridejo po enega, pa drugega in tretjega,<br />
saj potem tako in tako ne bo nobenega<br />
več. Za predsednico strateškega organa<br />
je Golob postavil Niko Kovač, antropologinjo<br />
in politično aktivistko z orjaško močjo<br />
civilne družbe, ki je povedala: »To neodvisno<br />
posvetovalno telo prepoznava in na neki<br />
način daje zavezo, da je treba ustrezno<br />
ukrepati proti sovražnemu in tudi sovraštvenemu<br />
govoru. Zaveza vseh nas je, da<br />
bomo delali konkretne stvari in dajali konkretne<br />
rezultate. Povezali smo se pri temi<br />
bitke proti sovražnemu govoru in bitke za<br />
strpnejšo družbo.« Kako točno naj bi počeli<br />
konkretne stvari s konkretnimi rezultati zazdaj<br />
ni jasno, saj so pravniki tudi v tem tekstu<br />
lepo razložili, da se ti strategi v konkretne<br />
primere ne smejo konkretno vtikati. To<br />
bi že pomenilo kršitev ustave. Zazdaj ta organ<br />
deluje zmedeno, posvetovalno, a z da-<br />
1.659 cm 2 78<br />
val med dvema diskurzoma: prvega, ki ga<br />
opredeli tudi kazenska zakonodaja in velja<br />
za kaznivega, imenujem sovražni govor,<br />
širši diskurz pa bi poimenoval kot sovraštveni<br />
govor.« Človek z drobtinico razuma<br />
se vpraša, kam gremo? Mar verbalni<br />
delikt ni stvar preživetega režima? Se vam<br />
ne zdi, da uvedba sovraštvenega govora<br />
ogroža svobodo izražanja? Mar »naženimo<br />
jih« ni sovraštveni ali celo sovražni govor?<br />
Mar naganjanje podjetnikov z bajoneti<br />
ni sovraštveni govor? Mar strateški<br />
svet ni Pandorina skrinjica sovraštva in<br />
sovraštvenosti, ki jo vladna politika uporablja<br />
v bitkah z opozicijo? Kako naj avtor<br />
ohrani avtonomijo in načela, če nad njim<br />
bedi vladna represija? ■
Reporter <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 50<br />
Površina: 2.262 cm 2 1 / 5<br />
Kaj je ženska?<br />
KATARINA<br />
KECEK<br />
' -~gSUfij 'lli<br />
6 '<br />
-<br />
% j/<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 2.262 cm 2 79<br />
-*#<br />
g|SSa#-<br />
’!<br />
, rfJjA rrπfcalMiia<br />
a»ICM!li.-- " -.j<br />
'
Reporter <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 50<br />
Površina: 2.262 cm 2 2 / 5<br />
Površina: 2.262 cm 2 80<br />
Verjetno seje marsikdo izmed staršev vprašal, kaj bi storil, če bi najljubši sin<br />
nenadoma izjavil, da se ne počuti dobro v svojem telesu in da je prišel do ugotovitve,<br />
da je v resnici ženska. Rad bi začel hormonsko terapijo in šel na operacijo spola.<br />
Nobenemu staršu ne želim takšne stiske, čeprav jih je v<br />
to težko, za<br />
Sloveniji že kar precej prestalo<br />
marsikoga nemogočo življenjsko situacijo. Je torej zdaj njegov sin ženska?<br />
Ali se morda znotraj te obleke, umetnega oprsja in šminke še vedno skriva moški?<br />
S<br />
tem<br />
vprašanjem se v dokumentarnem<br />
filmu Kaj je ženska?, ki je v minulih<br />
tednih dvignil veliko prahu<br />
v Ameriki in širše, sooča ameriški<br />
pisatelj in avtor Matt Welsh. Je oče<br />
štirih otrok, treh deklic in fanta, ki se je ob<br />
vedno pogostejšem pojavu besedne zveze<br />
»spolna identiteta« in<br />
ob vedno večjih številkah<br />
ljudi, ki spreminjajo svoj spol v moškega<br />
ali obratno, resno zamislil ob tem<br />
novem družbenem pojavu in se vprašal, ali<br />
ni morda tudi njegov sin v resnici ženska<br />
oziroma kako ugotoviti pravo spolno identiteto<br />
otroka. Tudi meni se je zdelo vprašanje<br />
Kaj je ženska? na prvi pogled enostavno,<br />
a se je, potem ko sem pomislila na vse<br />
možne interpretacije besede »ženska«,<br />
zapletlo.<br />
Zato sem zadnje dni s tem vprašanjem<br />
najedala prijatelje in znance. »Ti, kaj<br />
meniš, kaj je ženska?« sem jih vprašala čisto<br />
nedolžno iz zasede in pri tem radovedno<br />
mahala s trepalnicami. Večina je najprej<br />
obnemela ob tako neumno zastavljenem<br />
vprašanju. Še vedno sem nedolžno<br />
trepetala s trepalnicami. Potem so se vsi<br />
začeli malo čohati po glavi, prav videlo se<br />
je, kako njihove možganske vijuge delajo<br />
na polno in nato so iz njihovih ust prišli<br />
različni odgovori,<br />
tudi takšnih »nimam<br />
pojma«, je bilo kar precej med njimi. »Ehm,<br />
ženska je odgovor moškemu,« je rekel prijatelj.<br />
»Kakšen odgovor?« vprašam.<br />
Potem se zapletemo v besede, ki nič ne<br />
povedo. »Ženska ima joške in vagino, moški<br />
pa ne,« reče sosed Jože mirno, sedeč v<br />
senci lesenega nadstreška. »A je potem moški,<br />
ki spremeni spol v žensko, potem tudi<br />
zares ženska?« nadaljujem z vprašanji,<br />
Jože me gleda pisano. »Ja, ni ženska,« reče<br />
zmedeno. »Ampak če ima vagino, potem je<br />
ženska ali kako?« pristavim. Zdaj Jože grdo<br />
gleda: »Ne vem, kakšen odgovor hočeš slišati<br />
od mene.« »Ženska je oseba, ki se identificira<br />
z žensko,« poudari tretja prijateljica.<br />
»Torej je moški, ki se ima za žensko, potem<br />
tudi v resnici ženska ali kako?« vprašam.<br />
»Ja, seveda, če gre skozi proces transformacije<br />
v drugi spol,« reče. »Aha. Torej<br />
smo lahko vsi, kar želimo biti,« ugotovim.<br />
»Seveda,« prikima, »zdaj živimo v 21. stoletju,<br />
vse je dovoljeno in vse je prav.« »Torej,<br />
če se jaz zdaj identificiram na primer z<br />
mačko ali pa z raco, a potem to tudi postanem<br />
ali kako?« Ker je prijateljica mislila,<br />
da jo provociram, pogovora o tej temi nisva<br />
več<br />
nadaljevali.<br />
Spolna identiteta<br />
Na podobne odzive je naletel tudi avtor<br />
omenjenega dokumentarca, ko se je o te-<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
V zadnjih letih so ameriški aktivisti LGBT temo o spolni identiteti prestavili v osrednje ameriške medijes|<br />
poudarkom na holly vvoodskih izdelkih. Tako se razširila tudi teorija, da biološki spol ne obstaja in da je<br />
spol samo nekakšen psihološki konstrukt.
Reporter <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 50<br />
Površina: 2.262 cm 2 3 / 5<br />
Površina: 2.262 cm 2 81<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
matiki spremembe spola, zlasti med najstniki,<br />
pogovarjal s<br />
psihologi, pediatri, kirurgi,<br />
transspolnimi aktivisti, politiki, učitelji<br />
... V zaledju tega na videz enostavnega<br />
vprašanja, kaj determinira žensko, so se<br />
mnogi strokovnjaki zapletli v zanke lastnih<br />
besed. Morda se nam je do zdaj zdelo pravilno,<br />
da nam narava ob rojstvu na osnovi<br />
genitalij razkrije naš spol. Vsaj tako je to<br />
potekalo zadnjih dvesto tisoč let, odkar ljudje<br />
obstajamo na Zemlji. Do prejšnjega stoletja<br />
sta obstajala dva spola, moški in ženski.<br />
Odkar pa obstaja besedna zveza »spolna<br />
identiteta« (»gender indentity«), ki je k<br />
nam prišla iz Amerike in ki naj bi pomenila<br />
doživljanje svojega spola, pa smo kar nenadoma<br />
spoznali na kupe različnih spolnih<br />
identitet. V družbi obstaja osnovna razlika<br />
med spolnimi lastnostmi, dodeljenimi<br />
moškim in ženskam, t. i. binarnost spola,<br />
po kateri se večina ljudi ravna in ki uveljavlja<br />
konformnost z ideali moškosti in ženskosti<br />
v vseh vidikih biološkega in družbenega<br />
spola: biološki spol, spolna identiteta<br />
in izražanje spola.<br />
A kljub temu se določeni posamezniki,<br />
gre za eksplicitno manjšino, ne identificirajo<br />
z nekaterimi (ali vsemi) vidiki spola,<br />
ki so dodeljeni njihovemu biološkemu spolu.<br />
Nekateri od teh posameznikov se potem<br />
razglašajo za transseksualne ali nebinarne<br />
osebe.<br />
Mnoge države poznajo tudi že kategorijo<br />
tretjega spola, ki so ga uradno potrdili<br />
z zakonom v parlamentu (Avstralija,<br />
Avstrija, Argentina, Kanada, Indija, Nova<br />
Zelandija, ZDA in Nemčija). V teh državah<br />
namesto spola vašega otroka napišejo samo<br />
x ali pa starši izberejo tretjo ponujeno<br />
možnost »diverzno«<br />
Spol ni resničen<br />
(divers).<br />
Nas čaka nova realnost ali gre samo za ekstremni<br />
modni trend? Četudi ob besedi<br />
HBK*' "* *■<br />
mmBImk'' * *><br />
fgjHHHSf -<br />
*<br />
Najbolj znana slovenska<br />
-t' .<br />
transseksualka Salome,<br />
kije nekoč imela naziv »najdaljše ljubljanske<br />
noge«, svoje odločitve o spremembi spola nikoli ni<br />
obžalovala.<br />
»spol« morda najprej pomislimo na biološki<br />
spol, torej na tistega, ki nam ga je dala<br />
narava in nam ga ob rojstvu pripišejo<br />
zdravniki, obstaja tudi termin »družbeni<br />
spol«, ki označuje našo spolno identiteto,<br />
spolne vloge in spolni jaz, ki jih določa<br />
družba, v kateri živimo, kultura in njene<br />
vrednote. Spolna identiteta pa je osebno<br />
doživljanje lastnega družbenega spola,<br />
kar pomeni, da je danes postalo normalno,<br />
če se kakšen moški počuti tudi kot žen-<br />
’ ,,<br />
ska in obratno. Spolna identiteta nima zveze<br />
s spolno usmerjenostjo, to sta dva ločena<br />
pojma. Spolna usmerjenost je čustveno<br />
in spolno nagnjenje do oseb istega, drugega<br />
ali obeh bioloških spolov, spolna identiteta<br />
pa je osebno doživljanje lastnega spola,<br />
ki ni vezano na biološki spol in na spolno<br />
usmerjenost.<br />
Med spolne identitete štejemo različna<br />
pojmovanja, kot so moški, ženska, aspolna<br />
oseba, nebinarna itd. Leta 2014 je na primer<br />
družbeno omrežje facebook uporabnikom<br />
ponudilo več kot 70 možnih oblik spolnih<br />
identitet, kot so transpolnost, interseksualnost,<br />
androgenost, aseksulanost,<br />
aspolnost, panseksulanost itn., vsako leto<br />
pa dodajajo nove oblike spolnih identitet.<br />
Dvojčka Reimer<br />
Vsa ta revolucionarna zgodba se je začela<br />
v prejšnjem stoletju v Ameriki z dvema<br />
zdravnikoma seksologoma, ki sta vsak na<br />
svojem koncu države razmišljala o tem,<br />
da se narava v resnici ves čas moti. Prvi je<br />
bil psiholog John Money, ki je v 20. letih<br />
prejšnjega stoletja postal oče besedne<br />
zveze<br />
»spolna identiteta« ali »gender identity«,<br />
in zagovarja tezo, da so otroci ob rojstvu<br />
spolno nevtralni, spolno identiteto<br />
pa razvijejo glede na okolje in vzgojo. Money<br />
je znan tudi po tem, da je v Ameriki leta<br />
1960 odprl prvo kliniko za spremembo<br />
spola. Danes je tam klinik, kjer se ukvarjajo<br />
izključno z operacijami spola, več kot<br />
pet. Money je trdil, da bi dojenček moškega<br />
spola, če bi ga vzgajali kot žensko, to<br />
tudi res<br />
postal.<br />
Znan je po svojem kontroverznem eksperimentu<br />
z dvojčkoma Reimer. Eden od dečkov<br />
je imel pri porodu deformirane genitalije,<br />
pod Moneyjevim vodstvom in s hormonsko<br />
terapijo sta ga nato starša vzgajala<br />
kot punco. Ni se izšlo, oba fanta sta preživljala<br />
mučno otroštvo. Ko sta odrasla, se je<br />
David z operacijo vrnil v svoj biološki spol.<br />
πň"<br />
Dana International je Na zadnji naslovnici britanske revije Glamour<br />
leta 1998 zmagala na s pesmijo Diva. transmoški Logan Brovvn,
Reporter <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 50<br />
Površina: 2.262 cm 2 4 / 5<br />
Brat Bryan je pri 39 letih umrl za posledi-<br />
kom na ameriških, predvsem hollywood-<br />
cami droge, David je čez nekaj let naredil<br />
skih medijih. Ameriški aktivisti LGBT so te-<br />
samomor.<br />
mo o spolni disforiji v preteklih letih razši-<br />
Revolucija novega spola<br />
rili na teorijo, da biološki spol ne<br />
obstaja in<br />
da je spol samo nekakšen psihološki kon-<br />
Drugi pomemben začetnik novega vala pa<br />
strukt. Tisti, ki prihajamo iz prejšnjega sto-<br />
je ameriški biolog in seksolog Alfred Kinsey,<br />
letja, težko dojemamo koncept, da biološki<br />
ki je v 50. letih prejšnjega stoletja letih raz-<br />
spol ne obstaja in da se je narava vsa ta le-<br />
burjal javnost s kontroverznimi knjigami o<br />
spolnem obnašanju žensk in moških (ka-<br />
ta motila. Vsaj pri meni je tako, čeprav se<br />
močno trudim dojemati evolucijske posko-<br />
sneje se je razkrilo, da je svoje znanstveno<br />
delo opravljal na zapornikih in bolnikih<br />
psihiatričnih bolnišnic). Njegova teza je, da<br />
ke človeštva. Jasno je, da oseba, ki trpi zaradi<br />
spolne disforije, čuti stisko zaradi neskladja<br />
med svojo spolno identiteto in svo-<br />
smo ljudje spolna bitja že od rojstva naprej,<br />
jim biološkim spolom.<br />
po njegovem tudi dojenčki masturbirajo in<br />
Naši mladostniki se danes o svoji spolni<br />
doživljajo orgazme, prava sreča pa je v svo-<br />
identiteti zaradi trenutnih trendov<br />
sprašu-<br />
bodni in nebrzdani ljubezni. Kot je preda-<br />
jejo bolj intenzivno kot kadarkoli prej v zgo-<br />
val, tako je tudi živel. Z ženo sta imela mo-<br />
dovini. Že tako so obremenjeni z vpraša-<br />
deren zakon, ki sta ga oba uživala tako z<br />
njem glede svoje spolne usmerjenosti, do-<br />
ženskami kot z moškimi, Kinsey pa je imel<br />
afere tudi s svojimi študenti. Dela obeh stro-<br />
datek je zdaj tudi spolna identiteta. Pa ne<br />
mislim na povprečne adolescente, ki<br />
jih za-<br />
kovnjakov so danes osnova za temo o spol-<br />
nima vse v zvezi s spolnostjo, temveč na ta-<br />
ni identifikaciji, ki je v naši državi ne družbeno<br />
ne politično nismo niti načeli.<br />
ke, ki se začnejo o tem spraševati zaradi izpostavljenosti<br />
medijem in vrstniškim vpli-<br />
Spolna identifikacija je zelo občutljiva tema,<br />
v naših medijih je po navadi zastopana<br />
le z javnim intervjujem kakšne transspolne<br />
osebe, kjer se po navadi povzdiguje osebna<br />
izkušnja transformacije. Vsakršna kritika<br />
Še vedno niso pojasnjene okoliščine afere z<br />
bulmastifi, v kateri je za posledicami napada svojih<br />
psov umrl znani slovenski zdravnik Saša Baričevih.<br />
Šele po smrti seje razkrilo, da je bil zdravnik v<br />
vom. Tako jim je v proces grajenja samopodobe<br />
in identifikacije vložena dodatna nova<br />
dimenzija, ki je v preteklosti v večini primerov<br />
»šla mimo« brez večjih posebnosti.<br />
V praksi to poteka tako, da se zaradi tren-<br />
ali razmišljanje o tej nedotakljivi temi pa<br />
lahko hitro povzroči napad raznih aktivi-<br />
resnici<br />
ženska.<br />
da, ki se širi povsod po svetu, mladostniki<br />
pogosteje sprašujejo o svojem spolu in<br />
stov, ki razmišljujočega obtožijo homofobije,<br />
sovražnosti in diskriminacije. A mediji<br />
se zaradi želje po sprejetosti, odobravanju<br />
vrstnikov in želji po biti nediskriminatoren<br />
smo tu tudi zato, da načenjamo občutljive<br />
lahko tudi identificirajo s tem. V večini pri-<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 2.262 cm 2 82<br />
teme, četudi komu niso všeč, in da o njih<br />
spoštljivo<br />
razpravljamo.<br />
Polovica odstotka<br />
Natančnih podatkov o<br />
številu transeskualnih<br />
oseb v Sloveniji ni enostavno najti,<br />
saj se včasih ne identificirajo ali pa ne želijo<br />
razkriti svojega statusa. Poleg tega se<br />
lahko definicije in kriteriji za kvalifikacijo<br />
transeksualnosti razlikujejo med različnimi<br />
državami in študijami. Po podatkih Nacionalnega<br />
inštituta za javno zdravje (N1JZ)<br />
iz leta 2020 je bilo v Sloveniji v letu 2019<br />
opravljenih <strong>12</strong> spolnih korekcijskih operacij.<br />
Vendar ta številka ne zajema vseh transeksualnih<br />
oseb, nekatere se odločijo le za<br />
hormonsko terapijo oziroma za operacijo v<br />
tujini. Glede na raziskavo, ki jo je leta 2016<br />
opravila organizacija VVilliams Institute na<br />
kalifornijski univerzi v Los Angelesu, je v<br />
Združenih državah Amerike 1,4 milijona<br />
odraslih oseb, ki se identificirajo kot transseksualne<br />
ali transgender osebe, kar nanese<br />
približno 0,5 odstotka celotne populacije.<br />
Spol kot socialna forma<br />
Majhen odstotek ljudi, ki pa ima neverjetno<br />
velik vpliv. V želji, da bi se popravilo<br />
krivice iz preteklosti in po doseganju enakosti,<br />
nediskriminacije in sprejetosti so se<br />
v zadnjih letih motnje spolne disforije prestavile<br />
v »mainstream« medije, a s poudar-<br />
KjM"'-'<br />
y -<br />
•<br />
v<br />
k<br />
Petnajstletna hči ameriške zvezde Angeline,<br />
Jolie Shiloh že leta eksperimentira s svojo spolno<br />
identiteto, ime je tudi uradno spremenila v John.<br />
merov gre za najstnike, ki se že tako počutijo<br />
zapostavljene in iščejo skupnost, kjer bi<br />
se počutili sprejete. Lahko se odločijo celo,<br />
da so fluidnega spola, brez spola, nevtralnega<br />
spola,<br />
običajnega spola ipd.<br />
Proces razvoja spolne identifikacije in<br />
samopodobe je že sam po sebi naporen, v<br />
sodobnem času pa so mladostniku na voljo<br />
izbire, ki jih moja generacija in generacije<br />
pred mano niso imele. Ker sta spolna<br />
disforija in trend nevtralnega spola postala<br />
močno prisotna v pop kulturi, sta tako<br />
postala tudi za mladostnike pomemben<br />
vir za tvorjenje subkultur, identifikacije z<br />
določeno skupino in nenazadnje tudi kot<br />
sredstvo za upiranje staršem ali avtoritetam.<br />
Veliko tujih glasbenih in televizijskih<br />
zvezd, ki so idol mladim, je zamenjalo svoj<br />
biološki spol, mnogi so ujeti v kakšno od<br />
prej omenjenih spolnih identitet, kar tudi<br />
javno<br />
promovirajo.<br />
Slogan novega veka je: Jaz sem to, kar čutim,<br />
in ne to, kar vidite. Vsi se spomnimo<br />
evrovizijskih zmagovalk, transseksualke<br />
Dane International in njene avstrijske kolegice<br />
Conchite Wurst. Danes sta obe svetovni<br />
glasbeni zvezdi in imata na milijone<br />
oboževalcev. Tudi otroci mnogih filmskih<br />
zvezd eksperimetirajo s spolno identiteto<br />
(Angelina Jolie, Will Smith, Cher ...), mladostniki<br />
pa kot spužve vpijajo tovrstne medijske<br />
zgodbe.
Reporter <strong>12</strong>.06.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 50<br />
Površina: 2.262 cm 2 5 / 5<br />
Površina: 2.262 cm 2 83<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Mladostniki eksperimentirajo<br />
Dokler se mladostniki samo sprašujejo o<br />
tem, v katerem spolu so ujeta njihova telesa,<br />
še gre, resna težava nastane, ko se najstniki<br />
odločijo za hormonsko terapijo, ko si<br />
v želji po spremembi namerno poškodujejo<br />
telo ali pa pridejo v program za spremembo<br />
spola. Veliko breme pri tem nosimo starši.<br />
Soočeni smo z<br />
željami in odločitvami svojih<br />
otrok po spremembi spola, imena, videza<br />
in vedenja. Marsikateri od staršev na to reagira<br />
pokroviteljsko ali avtoritativno,<br />
dojemamo eksperimentiranje kot<br />
drugi<br />
del otroštva,<br />
odraščanja. Strokovnjaki menijo, da<br />
pri mladostnikih nobena od teh dveh reakcij<br />
ne zbudi odobravanja, hkrati pa tudi ne<br />
povzroča »ozdravitve simptomov«, saj večina<br />
mladostnikov želi, da se jih jemlje resno.<br />
Prepričani so, da je njihova želja po drugem<br />
spolu pristna. Sodobne smernice<br />
nam narekujejo,<br />
da če se oseba identificira z določenim<br />
spolom, mora okolica to upoštevati, zato<br />
države tudi sprejemajo ustrezno zakonodajo<br />
in tudi, na primer v Ameriki, strogo kaznujejo<br />
vsako<br />
diskriminacijo.<br />
Za starše je ta naloga seveda mnogo bolj<br />
zahtevna, saj se marsikdo boji, da če sprejmejo<br />
mladostnikovo dilemo glede spola,<br />
da jo bodo s tem tudi okrepili. Psihologi<br />
verjamejo, da je v večini primerov strah odveč.<br />
Kot velja pri mnogih pojavih v mladostništvu,<br />
gre lahko tudi pri vprašanju spolne<br />
identitete večinoma za prehodno zaskrbljenost.<br />
Mladostnikove želje je treba slišati,<br />
jih zadržati ter počakati, da čas in odraščanje<br />
naredita svoje. Vsi mladostniki iščejo<br />
svojo identiteto, ne samo spolne, in svoje<br />
mesto v družbi. Danes imajo na voljo samo<br />
več možnosti in opcij kot<br />
prej. 16 let ima<br />
najmlajši ameriški pacient, ki je prestal<br />
operacijo<br />
spremembe spola. Zdravnikom je<br />
bila njegova želja legitimna ne glede na to,<br />
da je bil v obdobju adolescence, torej ni bil<br />
formiran ne<br />
fizično ne psihično.<br />
Ameriški pisatelj in avtor Matt Welsh je s svojim<br />
dokumentarnim filmom Kaj je ženska? dvignil v<br />
Ameriki veliko prahu. Tako na desnem, še bolj pa<br />
na levem političnem prizorišču.<br />
Sintetični hormoni, ki jih med procesom<br />
transformacije prejemajo v svoje telo, sprožajo<br />
hude in trajne stranske učinke. Namerno<br />
ustavljanje menstruacije, umetno<br />
obdobje menopavze, prejemanje močnih<br />
testosteronskih hormonov ali estrogena,<br />
česarkoli, deformacija telesa, operacije, kemične<br />
kastracije, rak kot posledica stranskih<br />
učinkov zdravljenja ... O psihičnih stiskah<br />
po težkih in bolečih operacijah se redko<br />
govori. Člani transseksualne skupnosti<br />
spadajo med najbolj ogrožene ljudi, kar se<br />
tiče samomorilnosti. Mnogi izmed njih so<br />
bili depresivni in nagnjeni k samomoru, še<br />
preden so odkrili svojo spolno identiteto.<br />
Prevlada transžensk<br />
Ljudje s spolno disforijo so del naše družbe<br />
oziroma so tudi prej bili, če jih mi opazimo<br />
ali pa ne. Pri tem mislim na najbolj znano<br />
slovensko transseksualko Salome, na nedavni<br />
primer transeksualne<br />
mariborske učiteljice<br />
ali pa na pokojnega zdravnika Saša<br />
Baričeviča, ki je bil, mimogrede, tudi moj<br />
jjjH Lia Thomas, trenutno ena najboljših ameriških plavalk, je do leta 2020 tekmovala v moški plavalni ekipi<br />
SH univerze, kjer je bila 65. na lestvici najboljših plavalcev. Od leta 2021 do zdaj pa je v ženski plavalni ekipi in<br />
9HI je prva na ameriški nacionalni lestvici.<br />
osebni zdravnik, a mi nikoli sploh na pamet<br />
ni padlo, da se za njegovo moško obleko<br />
v resnici skriva ženska. Ko sem po njegovi<br />
smrti izvedela, da je bil moj zdravnik<br />
v resnici ženska, sem bila osupla. Vedno<br />
večji vpliv transseksualnih oseb je najbolj<br />
opaziti v različnih športnih disciplinah, v<br />
katerih transženske s peresno lahkoto premagujejo<br />
»biološke« ženske v vseh panogah.<br />
»Vedno zmagajo«, se pritožujejo ameriške<br />
športnice, ki v fizični moči ne morejo<br />
konkurirati<br />
transženskam.<br />
Zadnja leta ameriški športni svet treseta<br />
dve transrodni atletinji, to sta Terry Miller<br />
in Andraya Yearwood, ki pobirata medalje,<br />
kamorkoli prideta. Lia Thomas, trenutno<br />
ena najboljših ameriških plavalk, je do<br />
leta 2020 tekmovala v moški plavalni ekipi<br />
univerze, kjer je bila 65 na lestvici najboljših<br />
plavalcev. Od leta 2021 do zdaj pa je v<br />
ženski plavalni ekipi in je<br />
nacionalni lestvici.<br />
Noseči moški<br />
prva na ameriški<br />
Tudi sama se sprašujem, kakšne novosti<br />
nam še prinašajo modemi zahodni fenomeni.<br />
Spolna identiteta je socialni konstrukt,<br />
trdijo nasprotniki novega družbenega reda.<br />
Spol je biološki in je nespremenljiv. Temelji<br />
na kromosomih in na 99<br />
odstotkih vseh naših<br />
celic, kjer je genski zapis. Spolna identiteta<br />
pa je občutek, želja oziroma potreba.<br />
Lahko moški spremeni spol<br />
in postane ženska,<br />
ampak otrok ne more roditi. Tako kot<br />
jih transmoški ne more zaploditi. Tu znanost<br />
še ni prebila magične meje, čeprav<br />
smo priča fenomenom, da so lahko dandanes<br />
tudi moški noseči. Transmoški, ki<br />
ima še vedno svojo maternico, lahko donosi<br />
otroka, in to se dogaja. Na novi naslovnici<br />
angleškega časopisa Glamour je noseči<br />
Logan Brown, ki je pred nekaj dnevi na<br />
svet prinesel zdravo dojenčico. Narobe svet<br />
ali pravi red? Filozofija zahodnega fenomena<br />
ali ameriškega, če hočete, je, da vsak izmed<br />
nas izrazi svojo individualnost, svojo<br />
drugačnost, unikatnost, in to ne glede na<br />
druge deležnike.<br />
To je ta fluidnost, ki smo jo čakali tisoče<br />
let, končno se lahko odločamo, da smo,<br />
karkoli hočemo biti. Konj, mačka, kralj,<br />
ženska ali pa Kitajec. V ozadju tega novega<br />
reda so močne struje, ki propagirajo novo<br />
družbeno ureditev,<br />
hollywoodski filmi prinašajo<br />
nove in nove romantične zgodbe o<br />
LGBT-skupnosti, interes manjšine je v tem<br />
primeru postal vprašanje celotne družbe.<br />
Mnoge države so zato pod močnimi pritiski<br />
LBGT-skupnosti vprašanje spolne identitete<br />
brez večje družbene razprave spravile<br />
v svojo zakonodajo, le vprašanje časa<br />
je, kdaj bo podobno ureditev po nalogu<br />
Evropske skupnosti potrdil tudi slovenski<br />
parlament. A upam, da se bomo takrat resno<br />
zamislili ob neumnem vprašanju z začetka<br />
članka: Kaj je ženska? Kot je rekel prijatelj<br />
Uroš: »Ženska ni samo spol. Ženska je<br />
vesolje. In vesolje je ženska.« ■
Change language