14.06.2013 Views

Franco Rotelli, psichiatra - Exclusion.net

Franco Rotelli, psichiatra - Exclusion.net

Franco Rotelli, psichiatra - Exclusion.net

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>Franco</strong> <strong>Rotelli</strong>, <strong>psichiatra</strong><br />

I saperi delle psicologie sono sempre più ordinati alla definizione astratta di patologie,<br />

alla catalogazione di sintomi e sindromi, ad evincere dalle storie di vita i segni<br />

diagnostici propri di catene semantiche strutturate in malattia.<br />

Scavare nella penombra delle coscienze o stigmatizzare filiere di comportamenti,<br />

investigare perturbazioni al fine di inscrivere nel catalogo abnormità e patologie.<br />

La storia delle vite, la biografia delle donne e degli uomini sono per contro le uniche<br />

forme credibili di resistenza alle psicologie attuali. Molto cammino culturale, forse<br />

scientifico, deve essere fatto per rifondare psicologie sui percorsi di vita, di ambiente,<br />

di progetto esistenziale di individui e gruppi, di solitudini e di collettivi, di etnie e di<br />

appartenenze. Correlarli ai dati storici, ai paesaggi umani, alle loro evoluzioni ed<br />

involuzioni, allo sviluppo ed alla regressione, macrosociali o microcontestuali.<br />

La comunità illimitata che desideriamo, fatta di solidarietà locali e di apertura alle<br />

libertà degli scambi pla<strong>net</strong>ari, parla di identità multiple non sempre rese possibili, di<br />

scacchi e riprese, di potenzialità da aprire e rendere visibili, di scenari in movimento<br />

che consentano a ciascuno una possibilità negate le altre, molte possibilità in più felici<br />

condizioni date, dignità a tutti nell’infinita differenza. Solo le storie della vita, le<br />

biografie arricchite non certo l’ipostasi delle patologie, consentono di capire per cambiare<br />

invece di definire per negare ed invalidare altri, altro, (alterità, alieni, alienazione,<br />

esclusione, annichilimento, stigma e stereotipo, pregiudizio e definitivo giudizio).<br />

Riaprire i terreni della narrazione, intercalare normalità e normali follie, divertirsi della<br />

vita e delle vite non è negare diritto alla cura ma rivendicare il diritto ad occuparsi degli<br />

altri e che qualcuno si occupi di te, chiunque tu sia, dovunque tu ti sia fermato, rinchiuso<br />

nel dolore o nell’idea fissa o immutabile, nella ripetitività afinalistica o nel<br />

delirio, nella defezione dal mondo o nella dissociazione dalla catena linguistica che<br />

costituisce un mondo di appartenenza.<br />

L’altro, sempre, può reinventarti o toglierti la parola. Ma il secondo intervento è sempre<br />

illegittimo, non è mai scientifico, è sempre violenza.


Tra la follia come defezione dal mondo o come espulsione subita, e la follia come linguaggio<br />

prodotto dalla psichiatria, o l’abbandono al suo silenzio, o la sua presa in<br />

carico da gruppi, associazioni, sette che ne mettono in forma collettiva la scissione<br />

opaca, c’è ancora un linguaggio, una parola da raccontare che mantenga l’appartenenza<br />

ad un racconto particolare-universale?<br />

Racconto di individui che si muovono dentro l’energia infinita del mondo, cercando<br />

e non trovando il proprio cammino, ma camminando comunque sempre, magari in<br />

tondo, ma sempre. Atomi di una materia che è oggi un’illimitata comunità piena di<br />

vincoli e barriere insormontabili. Quanti embarghi dentro questa comunità, ma quante<br />

volte l’embargo altrui è ricercato e voluto? Produrre nessi, scambi, varchi, reti,<br />

impedire che, a margine, si lavori, d’ambo i lati, a murare vivi gli uni e gli altri.<br />

Come uscire dalla follia se non riconoscendo ragioni?<br />

<strong>Franco</strong> <strong>Rotelli</strong><br />

Psichiatra, Direttore Generale dell’Azienda Sanitaria Locale Caserta 2<br />

2003


<strong>Franco</strong> <strong>Rotelli</strong>, psihiater<br />

Dusˇeslovne vede vse bolj stremijo po abstraktnem opredeljevanju patolosˇkih stanj, po<br />

razvrsˇčanju simptomov in sindromov po predalčkih, po izdvajanju diagnostičnih<br />

znamenj, ki so lastna miselnim sosledjem, iz katerih se pomensko kroji posamezna<br />

bolezen, iz zˇivljenjskih zgodb.<br />

Rijejo po somraku zavesti, zˇigosajo vedenjska sosledja, raziskujejo motnje, zato da bi<br />

jih vpisale v seznam zastranitev in patologij.<br />

Pač pa so ravno zˇivljenjske zgodbe, posamezni zˇivljenjepisi zˇena in mozˇ, edine<br />

verodostojne oblike upora zoper danasˇnje dusˇeslovne vede. Dolga je sˇe pot kulture,<br />

nemara tudi znanosti, do preutemeljitve dusˇeslovnih ved na osnovi zˇivljenjskih poti,<br />

steza v okolju, bivanjskih načrtov posameznikov in skupin, osamelosti in skupnosti,<br />

narojenosti in pripadnosti. Dolga pot nas sˇe čaka do ugotavljanja njihove vzročne<br />

prepletenosti z zgodovinsko danostjo, s človesˇkimi krajinami, z njihovimi<br />

evolutivnimi in involutivnimi koraki, z razvojem in z regresijo, najsibo v<br />

makrosocialnem kot udi v mikrokontekstualnem merilu.<br />

Neomejena skupnost, ki po njej hrepenimo, spleteni iz lokalnih vzajemnosti in<br />

odprtosti do svobodnih razsezˇij pla<strong>net</strong>arnih izmenjav, pripoveduje o prezˇemanju<br />

mnogolikih identitet, ki jim ni vselej dano izraziti se, o porazih in o zˇivljenju, o<br />

razprostiranju sˇe ne razodetih mozˇnosti, o neokamenelih scenarijih, ki naj sleherniku<br />

omogočijo eno od premnogih neizkorisˇčenih prilozˇnosti za srecnejsˇe zˇivljenje ob<br />

priznanju dostojanstva vsem v neskončni mavrici razločkov. Zgolj zˇivljenjske zgodbe,<br />

oplemeniteni zˇivljenjepisi, ne pa vnaprejsˇnja hipostatična podmena patolosˇkih stanj,<br />

omogocajo razumevanje, ki strezˇe spreminjanju, ne pa razmejevanju, ki drugega<br />

(drugost, tujost, odtujenost, izobčenost, uničenost, ozˇigosanost in stereotip, zˇrtev<br />

predsodkov in nepreklicnih sodb) odklanjajo in pohabljajo.<br />

Razklenitev pripovednega obzorja, prepredanje normalnosti z normalno norostjo,<br />

igrivo sprejemanje zˇivljenja in zˇivljenj ne pomenijo ukinjanja pravice do zdravja, pac<br />

pa uveljavljanje pravice do ukvarjanja z drugim ter pravice do tega, da se nekdo<br />

vendarle ukvarja stabo, pa bodi ti kdorkoli, naj se ti je kjerkoli spotaknilo, da si se<br />

zaklenil v bolečino ali pa v otrplo, nepregibno misel, v brezciljno ponavljanje ali pa<br />

v delirij, dasiravno si izstopil iz sveta ali pa izpregel iz verige jezikovnih sosledij, ki<br />

nas vklepajo v svet pripadnosti.


Drugi te lahko vselej na novo osmisli ali pa ti vzame besedo. A slednje je v vsakem<br />

primeru neupravičeno, nikdar znanstveno, vselej nasilno početje.<br />

Mar je med norostjo kot izstopom iz sveta ali prizadejano izobčitvijo ter norostjo kot<br />

psihiatrovo umetno govorico ali prepustitvijo njenemu molku ter njeno prepustitvijo<br />

v oskrbo skupinam, zdruzˇenjem, ločinam, ki spregajo njen motni razcep skozi<br />

skupinski naklon, mogoče sploh sˇe razločiti govorico, pripoved, ki naj ohranja vez s<br />

partikularno-univerzalno pripovedjo?<br />

S pripovedjo o posameznikih, ki blodijo skozi neskončno energijo sveta ter isˇčejo<br />

svojo pot, ne da bi jo nasˇli, pa vendarle na njej, čeravno krozˇni, vztrajajo za vekomaj.<br />

Kot atomi snovi, ki se nam danes kazˇe kot brezmejna skupnost, prepredena z<br />

nepremagljivimi okovi in plotovi. Koliko embargov vklepa to skupnost! Pa vendar:<br />

mar ni prenekaterikrat embargo poteza, ki jo človek pri drugem načrtno, namerno<br />

izziva? Spredati vezi, izmenjave, prelaze, mrezˇe, preprečevati, da bi si na robu z obeh<br />

bregov prizadevali po vzajemnem zazidavanju zˇivih.<br />

Kako izstopiti iz norosti drugače kot s priznavanjem razumnosti?<br />

<strong>Franco</strong> <strong>Rotelli</strong><br />

Psihiater, Generalni direktor Lokalnega podjetja<br />

za zdravstvene storitve sˇt. 2 v Caserti<br />

2003

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!