m.dolenjskilist.si

Novo mesto, 21. julija 1955 

Stev. 29 Leto 6 

Lastniki in izdajatelji: Okrujni odbori S7DL Črnomelj, K.očevJe 

in A.Ho mesio. - Izhaja vsak petek — Urejuje uredniški odbor. 

— Odgovorni urednik Ione Gošnik. — Tiska Tiskarna »Slovenskega 

iiorofevalca« v Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — 

U redni it v« in uprava: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25. 

— Pošu; predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči 

rafiin pri Mestni hranilnici v Novem mestu blb-H-T-24. — Letna 

naročnina znaša 48') din,' polletna 240 din. ćetrtlt-iua 120 din in je 

plačljiva vi.aprej. 

L« 

O - ' 

» J- 

Dolenji** 

Tednik okrajev Črnomelj, Koč 

»Vi, ki se bojujete in umirate v boju za svojo neodvisnost, vedite, da bo 

ta boj kronan z uspehom... Ne klonite z duhom, trdno strnite svoje 

vrste, sprejemajte z dvignjeno glavo tudi najhujše udarce. 

TITO: 

» ... v ognju in pepelu, v krvi in solzah se je porajala 

nova Jugoslavija. V tem nezaslišanem, okrutnem boju 

na življenje in smrt se je rodila tudi nova vojska naših 

narodov, vojska, kateri naši narodi niso mogli dati nič 

drugega razen svoje goloroke mladine in brezmejne 

ljubezni. Da, ta vojska je bila rojena in je rastla zares 

v edinstvenih okoliščinah in takšnih primerov je v zgodovini 

vojn malo. 

... Naše sile so proti koncu leta 1941 v vsej Jugoslaviji 

štele 92 partizanskih odredov v Srbiji, Bosni in 

Hercegovini, Hrvatski, Vojvodini, Črni gori, Sloveniji in 

Makedoniji z okoli 80.000 borci. To število naših borcev 

je stalo proti skoraj pol milijona okupatorjevih in kvislinških 

čet... 

... Ko so enote Rdeče armade prišle do naše meje, so 

naše oborožene sile že predstavljale silo: 51 divizij je 

tvorilo 15 korpusov in korpus narodne obrambe, ... dve 

operativni skupini, vsaka z dvema brigadama, 16 samostojnih 

brigad in 130 manjših in večjih partizanskih 

odredov ... 

... Pri zaključnih operacijah leta 1945 so štele naše 

otoorožene sile na bojiščih 800.000 borcev v 17 korpusih, 

52 divizijah, 23 samostojnih bataljonih in 107 partizanskih 

odredih. To je bila tista sila, ki je osvobodila našo" 

državo in v^'co pomagala skupni borbi in zavezniškim 

naporom za zmago nad fašistično osjo... 

... Bilanca je strašna: 1,700.000 človeških žrtev. Od 

tega smo v vojni izgubili 305.000 mrtvih in 425.000 ranjenih 

borcev. To so najzgovornejše številke o tem, 

koliko smo prispevali v boju zoper združene fašistične 

sovražnike...« 

»... Naša borba se je pričela v Srbiji in se je v štirih 

letih razširila po vseh krajih naše države. Od Dževdžeiije 

so naše enote bile borbe, podeč sovražnika in so jih kon 

čal? na avsth^H moji. .Štiri leia so se v ju.^šklh vfotai^ 

naše nove armade zbirali, sinovi vseh jugoslovanskih na- ' 

rodov. Zbirali so se, da bi končali svojo borbo na obalah 

Jadrana, v Trstu, v Gorici in na Soči. Tudi danes stoje 

tam složno sinovi vseh naših narodov, monolitni v svoji 

enotnosti, in rad bi poudaril t da je prav takšna enotnost 

potrebna tudi tu, v slehernem mestu... 

... Naši partizanski odredi so od vsega začetka nosili 

na svojih zastavah zapisano geslo bratstva in enotnosti 

narodov Jugoslavije in pod tem geslom so se borili z nadmočnimi 

silami v najstrašnejših okoliščinah — borili so 

se in zmagali. 

Prvi govor v osvobojenem Zagrebu 9. maja 1045. 

»Bratje In sestre, tovariši In tovarišlce! Dovolite mi, da vas 

pozdravim v vaši Sloveniji, v naši jugoslovanski Ljubljani. Ta 

današnji veličastni zbor je dokaz, da so srca Slovencev, ogromne 

večine slovenskega ljudstva, utripala skupno s srci ljudstva 

Hrvatske, Srbije, Makedonije, Crne gore, Bosne in Hercegovine, 

ko je leta 1941 padla po naši državi tedaj največja sila v 

Evropi. Slovenski narod, združen v Osvobodilni fronti, je v teh 

štirih letih s svojo neomahljivostjo dokazal, da je rajši pripravljen 

umreti, kakor pa postati suženj svojega stoletnega sovražnika 

— nemškega osvajalca. 

Ni bilo lahko — to so bila težka leta — leta trpljenja In 

krvavega okupatorjevega terorja, težka leta neenake borbe, borbe 

skoraj golorokih partizanov z do zob oboroženimi tolpami 

nemških osvajalcev in njihovih slovenskih hlapcev, »bele garde« 

Pod poveljstvom sivolasega izdajalca Rupnika. Zgodovina borbe 

Slovencev je enaka zgodovini borbe Hrvatov, Srbov in ostalih 

narodov Jugoslavije. 

In danes lahko tu, na ulicah Ljubljane, smelo trdimo, da 

smo izvršili svojo dolžnost do naše skupne domovine, da so 

Slovenci izvršili svojo dolžnost do svoje ožje in do svoje skupne 

domovine, Demokratične federativne Jugoslavije. Naš boj z 

največjim sovražnikom ne le Slovanov, temveč vsega človeštva, 

kulture in napredka, je končan. Slovenija je osvobojena. To 

osvobojenje je predvsem vaše delo, delo najboljših sinov Slovenije 

in sinov vseh narodov Jugoslavije. 

Govor na zborovanju v Ljubljani 27. maja 1945 

*... Kar sem vedno omenjal, omenjam tudi danes, 

da je podlaga vsega — nadaljevati utrjevanje enotnosti 

in bra+^va naših narodov. Vi veste, da sta nas enotnost 

in bratstvo, ki smo se zanju borili, stala ogromno žrtev. 

Mi tega bratstva ne smemo oslabiti; ne smemo dopustiti, 

da bi prišlo do najmanjših medsebojnih razprtij. Ne gre 

vi" samo za združevanje v eno državo, marveč gre za 

duhovno zedinjevanje. Sleherni Srb, Hrvat, Slovenec, 

Makedonec, Črnogorec mora vsekdar vedeti, da je državljan 

skupne domovine, nove, federativne Jugoslavije 

— svoboden v svoji federalni enoti. Ko smo si postavili 

meje, smo se duhovno zedinili...« 

rvTe*can

B t r : B 1 2 

O gojitvi češenj 

17. junija je Dolenjski list objavil 

kratek, a tehten prispevek: 

»Je kolesarjenje v novomeškem 

parku dovoljeno?«. Dobronamerna 

kritika do danes še ni rodila 

prepotrebnih posledic: kolesarji 

so na poti mimo okrajne barake 

čedalje bolj nesramni. 

Nekaj primerov: pred dnevi 

sem šel z otrokom na kolodvor: 

mimo trafike je privozil po tej 

poti mlajši kolesar, nadaljeval 

vožnjo po pločniku za pešce in 

šele pri slavbi železniške sekcije 

zavil na cesta! Pešci smo se 

morali divjaku umakniti! 

Običaj je postal, da civilni in 

uniformirani kolesarji zavijejo z 

Ljubljanske ceste na asfaltirani 

pločnik že pri Sekciji, vozijo 

divje in brezobzirno do trafike, 

kjer se spustijo v dirko mimo 

barake na TUov trg in mimo 

Metropola na cesto Komandanta 

Staneta. Da se jim otroci in starejši 

ljudje s trudom umaknejo, 

ni treba posebej ponavljati. Da 

so tu v nevarnosti življenja, 

prav tako! Pridružujem se piscu 

zadnjega poziva v Dolenjskem 

listu in v imenu mnogih prosim: 

1. Prepove naj se takoj vožnja 

po poti mimo okrajne barake, 

kar je svoj čas že bilo prepovedano. 

2. Olepševalni odbor je zožil 

to pot z dovoljenjem Komande 

novomeške garnizije In bo tu 

nastal izredno lep park. Ožja 

pot spravlja pešce še v večjo 

nevarnost, kolesarska brezobzirnost 

pa je v našem mestu že 

kar prislovična. 

3. Prosimo komando Mestne 

milice, naj poskrbi skupno z LO 

MO za tablo, da je tu vožnja kolesarjev 

prepovedana, kršilce pa 

naj sproti kaznuje. 

4. Kdor ima opravka v okrajni 

baraki, naj gre do nje peš. 

? prav kma kolo. Varnost prometa, 

življenje otrok in skratka 

red in občutek varnosti naj 

imajo prednost pred divjašUm 

p.ictjem nesramnih kolesarjev! 

* 

Za upravnika hotela Kandija 

Je bil imenovan Jože Tomlje, 

t' »DOLENJSKI LIST« * . . . . 

Tujec o izvozu 

našega vina 

V londonskem laburističnem 

listu »Tht New Sta/tesman and 

Natioo« opisuje John Freeman, 

eden od urednikov, vtise s svojega 

potovanja po Jugoslaviji 

in pravi takole: 

»Vedno sem se čudil, zakaj 

Jugoslovani n« poskusijo bolj 

resno, da bi povečali izvoz svojih 

vin. Se bolj se pa čudim sedaj, 

ko tri tedne nisem pil drugih 

vin kot jugoslovanska. Prav 

res, malokatera dežela prideluje 

tako dobra vina po tako 

ugodni ceni. V vsakem delu Jugoslavije 

za tri do štiri šilinge 

izpijete steklenico izvrstnega 

lahkega vina, ki povsem zasenči 

kislaste tekočine iz Alžira in 

Languedoca, ki jih sicer tako 

veliko kupujejo.. Toda v Jugoslaviji 

nimajo klasifikacije po 

letnikih, nimajo specialnih vin, 

kakor so tako zvana plemenita 

vina iz Bordeauxa, Burgundije 

in iz področij Rajne, Razen v 

Sloveniji, Jugoslovani nimajo 

čvrstih, standardnih kvalitet in 

tako najdete velike razlike v 

kvaliteti vina iz steklenic, ki 

nosijo enake oznake. To je ena 

glavnih ovir večjemu izvozu. 

Jaz sodim, da bi se Jugoslovanom 

bogato povrnilo, če bi za 

odstranitev teh ovir žrtvovali 

več časa in denarja in če bi celo, 

kot so to storili Francozi, izdali 

zakon, ki bi zajamčil sistem 

kontrole nad kvaliteto. Prepričan 

sem, da bi se tržišča za taka 

vina lahko našla.« 

Določeno je število odbornikov 

občinskih ljudskih odborov 

Ze v zadnji številki (v članku 

Po razstavi brusniških češenj) 

sem omenil, da je podfiorjansko 

področje zaradi tajnih 

in podnebnih prilik zelo primerno 

za gojitev žlahtnih češenj. 

CešnJa ni izbirčna glede 

zemlje, pa tudi odpornejša je 

proii mrazu kot druge vrste 

sadnega drevja. Omenil sem tudi, 

da češnja najbolje uspeva 

na lahki peščeno-ilovnati zemlji. 

Oglejmo si »danes še nekatere 

stvari, ki so za sadjarja 

važne, če hoče, da bo imel 

res obilen in plemenit pridelek 

svojih češnjevih dreves. 

Mnoge raziskave so pokazale, 

da se nobena sorta češenj ne 

more oploditi z lastnim cvetnim 

prahom. Zato si moramo 

zasad.ti več sort češenj, šele 

potžm se bodo lahko oplojevale 

ter redno in obilo rodile. Da 

fmafno v sadovnisku več sort, 

Je va/.no še zato, ker se niti nekatere 

česnjeve sorte ne morejo 

oploditi med seboj. 

Češnje, kakor tudi višnje, 

rn ?:r..iožujemo predvsem s cep.,snjem, 

zelo malo pa s konskimi 

poganjki ali s semenom. 

S semenom razmnožujemo 

čeznje le zato, da dobimo 

podlage za vzgojitev nove sorte. 

Koščice zrelih češenj očistimo 

in operemo, jih posušimo v senci 

in shranimo na suhem, zračnem 

prostoru. To seme — koščice 

— vsadimo jeseni aii spomladi v 

top.* greae. Ce jih vsadimo 

•pomladi, je dobro, da jih že 

decembra vložimo v vlažen pe- 

*ek. Seme sadimo dva do tri 

centimetre vsaksebi in tri do 

J'.iri centimetre globoko, vrste 

pa naj bodo narazen 20 cm. Ce 

vzkaiijo vsa semena, moramo 

rastjfne razredčiti. Jeseni ali 

^pomladi potem te semenj ake 

picifeddnu) na njih stalno mesto 

v -i -o,.->qprl : 

mn iih v vr- 

Sle, med katerimi naj bo 90 cm 

F ' ko v pa so 

ločene 30 cm druga od druge. Ce 

smo ; rnenjake posadili zaradi 

cep'jer'i, jih cepimo šele naslednje 

ie:o spomladi, in sicer 

v krono, s spajanjem v višini 

1 metra. 

Razmnoževanje s koreninskimi 

poganjki je star, danes opusi 

i način, ker ni žlahtnih sort, 

ki bi se gojile na svojem lastnem 

korenu, razen osthamske 

in domače višnje. 

Najbolj razširjeno je razmnoževanje 

s cepljenjem. Tako razmnoževanje 

je tudi zelo prak- 

* tično, ker tako dobimo sorte, 

ki dobro prenašajo lastnosti 

matičnega drevesa, so pa tudi 

rodovitne. Seveda pa si moramo 

vzgojiti dobre podlage in 

cepiče. • 

Za podlago ponavadi uporabljamo 

divjo češnjo, katere je 

več inačic. Izberemo si plodove 

takih divjih češenj, katerih drevesa 

imajo svetlosrebrnkasto 

skorjo in piramidno obliko krone 

ter rdečo barvo plodov. 

Take vrste divjih češenj dajo 

zo'o odporne in dolgoletne podlage, 

ki uspevajo v vsaki zemlji, 

da le ni prevlažna, presuha 

ali preveč apnena. Podlage 

d ' ! 

ranje) pa ne cepimo pri kore- Imajo najboljše lastnosti, da Jth 

iiuvem vratu, ampak v ^ŠUnl prenesejo na bodoče češnjevo 

Na podlagi 9. in 11. Mena Za odbornikov; od tega lz-vollta ljud BkooJan 3, Smarjeta 3 ln Trebelno 

krone, da si '. A 

kona o izvedbi nove ureditve obska odbora dosedanjega občin 6 odbornikov. 

drevo. Ko režemo cepiče, močin 

Ln okrajev (Urad.nl list LRS skega ljudskega odbora: Kosta 

vzgojimo debloJ 

ramo posebno paziti na njih 

štev. 24-120/55) Je izdal Okrajni njevica il in Podbočje 8 odbor 6. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR 

-v-' p: o:, a pomni dar 

zrelost. Zrelejši cepiči so pri 

ljudski odbor Novo mesto na 1. nikov. 

NOVO MESTO: 

bam. Priporočljivo 

Nenavadno Junaška borba 

ob Taborski steni naa Belico 

Z Rudijem sva 26. aprila 1942 

v dopoldanskih urah krenila M 

Raven na Kočevskem proti 

Medvedjaku. Iskala sva skrit 

prostor v primerni hosti za 

gradnjo bunkerja. Takrat je bilo 

namreč partizanstvo na Kočevskem 

že v polnem razmahu 

ln Italijani so uporabljali čedalje 

krutejše metode, da bi zadušii: 

vstajo. Pot naju je zanesla tudi 

v veliko skalno jamo v Taborski 

steni naC Belico. V tej prostorni, 

skriti in suhi votlini vrh 

strmih planin je prostora za 50 

ljudi. Kraj se nama je zdel skrit 

in varen. Nekako v teh dneh je 

bil na Preži pri Kočevski reki 

ustanovljen Kočevski bataljon, 

ki je kmalu dobil ime Zapadnodolenjski. 

Kmalu potem se je 

vodstvo Kočevskega bataljona 

preselilo v Taborsko steno nad 

Belico. Tu je bilo odtlej zbirališče 

rajonskih aktivistov, pa 

tudi ciklostilna tehnika je v tej 

votlini razmnoževala iz dneva v 

dan več propagandnega gradiva. 

6. maja 1942 je izšla prva 

številka »Partizanskega vestnika«. 

Štab bataljona, ki je bil tu 

nastanjen, je blizu tri mesece 

vodil vse operacije na italijanske 

kolone, ki so se gibale po 

Kočevskem ali v dolini Kolpe. 

Vendar sovražniku ni uspelo 

odkriti, kje je politično ln vojaško 

jedro odpora v tem kraju. 

V votlino so imeli v začetku 

dostop le najzanesljivejši borci 

in aktivisti. Pozneje so vedeli 

2a zavetišče tudi drugi in to je 

bilo usodno. 

V OGNJU OFENZIVE 

Druga polovica julija 1942 

nam je dala italijansko ofenzivo. 

21. julija 1942 so požgali italijani 

Belico, Papeže in Bezgarje, 

nato pa še ostale vasi v hribovitih 

Kajih. 21. julija so iz 

Belice, Papežev in Bezgarjev 

ustrelili 12 terenskih aktivistov 

delavcev v Zamostu pri Osilnici, 

25. julija pa še 5 v Gerovem. 24. 

julija so Italijani okrog 8 ure 

napadli štab Kočevskega bataljona 

v Taborski steni. O tem 

pripoveduje podpolkovnik Franc 

Bombač — Zorko: 

»23. julija mi je Bračič poveri, 

mesto komandanta Kočevskega 

bataljona. Zamenjal sem 

Smelita. Pred njim je bil komandant 

Klj-jnšček Jože — Vasja. 

Pripravljali smo napad na 

Drago. V noči od 23. na 24. julij 

bi se moral- bataljon sniti na 

Medvedjeku z Zidanškovim bataljonom. 

23. julija zvečer je 

prišlo na Trato okrog 500 Italijanov. 

Okrog polnoči sem se vr 

nil s Florjanom in Vasjo v štab. 

Tu smo tudi prenočili. Nekako 

od 6. d « 7. ure zjutraj sta Florjan 

ir. Vasja odšla, jaz pa sem 

ostal v štabu t^r poslal na teren 

dv patrulji: eno proti Trati 

in drugo v smer Dragarjev 

in Raven. Sedež štaba pa se 

nam je zdel že precej razvpit, 

zato smo s nameravali preseliti. 

Okoli pol osme je padel prvi 

strel. Partizan Karo je povedal, 

da so na robu 60 m od štaba 

Italijani.« 

Z Zivkorr. se je spustil proti 

položajem, a so na poti že sekali 

po njem rafali. Vrniti se 

ni mogel več, marveč sta oba 

spolzela čez steno ob vznožju 

ter se rešila. V votlini so ostali 

Franc Bombač — Matjaž, komandir, 

intendant Aleks, učitelj 

Lado Vrtačnik, učitelj Edo M> 

helič, Feliks Lah — Laufar, T 

ože 

Jakšič, ranjenec iz Kostela, 

partizan Karo, Nežka Mule, 

Ivanka Mule, Franc Krže, a na 

stražarskem mestu Tine Obranovič 

ter nekje blizu otroka 

Vinko Kalčič in Jakob Turk, 

stara prvi 9 let, virugi 12. 

NOC GROZE V VOTLINI 

Italijani so uporabljali . vse 

vrste orožja, artilerijo, avione, 

plinske bombe in na koncu še 

metalec plamena. Sele ob 5. uri 

popoldne jim je uspelo prodreti 

tik do štaba, a so jih borci spet 

potisnili nazaj proti breznu. V 

tej bitki sta se zlasti izkazala 

Franc Bombač — Matjaž in intendant 

Aleks, ki sta tolkla do 

zadnjega po sovražniku. Matjaž 

Spomin na leta 

NOB v Gradacu 

26. julija bodo v Gradacu tretji« 

praznovali občinski praznik 

— spomin na dan, ko so italijanski 

okupatorji zaradi množičnega 

odhoda mož in fantov v 

partizane požigali vasi v gradaški 

občini in odgnali v internacijo 

otroke, odrasle in starčke. 

Na letošnjo proslavo se v 

Gradacu pripravljajo že dalj 

časa. Občinski ljudski odbor bo 

imel slavnostno sejo, organizacije 

pa bodo organizirale povorko 

skozi vas, akademijo in športna 

tekmovanja. V nedeljo 24. julija 

bo obč. odbor Zveze borcev pri 

novem mostu v Giršičih odkril 

popoldne ob 14. uri spomenik 

padlim borcem in žrtvam fašističnega 

terorja. -a- 

je imel zlomljeno roko, a se je 

še upiral in streljal le z zdravo 

roko po fašistih. Prestrelili so 

mu obe nogi, toda ni in ni se 

hotel umakniti iz prednjih položajev. 

Smrtno ranjenega so ga 

soborci končno le prinesli v notranjost 

votline. Aleks in Zakrajšek 

sta se borila naprej 

Zidanškov bataljon je trikrat 

upadei Italijanom v hrbet, a veliko 

močrejši sovražnik je odbil 

vse tri juriše. Streliva je vse 

bolj primanjkovalo. 

»Le eno bombo in damsko pištolo 

smo še imeli«, pripoveduje 

borka Nežka Mule. »Za vsakega 

od nas smo prihranili po 

en naboj, da bi nas sovražnik 

ne dobil žive v roke. Šele v hudem 

fgnju metalca plamena so 

morali borci zapustiti prednje 

položaje in se umakniti v notranjo 

votlino. Tako so Italijan: 

uspeli, da so okrog 6. ure zvečer 

prodrli v Taborsko steno 

Preživeli borci so jih čakali z 

edino bombo, ki jim je še ostala. 

Z naboji, ki so Hh prihranili 

zase, so pričakovali zadnjega 

trenutka. Toda napočila je noč 

in Italijane je bilo vse bolj strah 

Taborski steni so obrnili hrbet 

in se napotili v dolino. 

V tej nenavadno junaški borbi 

so darovali za svobodo svoja 

življenja: ; . ač-Matjaž, 

Intendant Aleks, učitelj 

Lado Vrtačnik, Franc Krže, 

Feliks Lah — Laufar, Tine 

Obranovič in otroka Vinko in 

Jakob Turk. Kaj se je zgodilo 

s partizanom Karom, se ne ve. 

Ostali borci pa so ostali živi in 

so se naslednji dan med 10. .n 

11, uro umaknili iz votline. 

Naš napor v tej akciji je skoraj 

nemogoče popisati. Tudi zame 

osebno je bilo to nekaj najstrašnejšega, 

kar sem doživela 

v narodnoosvobodilnem boju«, 

pravi stara partizanka Nežka 

Mule. Tone Ožbolt 

Uspela operacija 

Bilo je decembra 1943, ko je 

Hitler za vsako ceno hotel uničiti 

osvobodilno gibanje. 

V Jelenovem žiebu so ostali 

trije partizani. Ni jim preostalo 

drugega, kot da so se zakopali 

v sneg in čakali, kaj jim bo 

prinesla usoda. Med njimi pod 

snegom je bil tudi mlad fant, 

Dolenjec. Desna noga mu je 

ozebla. Po končani ofenzivi je 

Mirko odšel ves ozeben do prvega 

naselja, do katerega je 

imel dobri dve uri. Iskal je pomoči 

pri terenskem odboru v 

Travniku. Prosil je, naj bi ga 

napotili v bolnico, pa ni bilo 

mogoče, ker je bila že polna še 

težjih bolnikov. Vendar je bilo 

fanta treba spraviti na varen 

kraj, kjer bi ga pozdravili in 

bi imel preskrbljeno hrano. Sekretar 

terenskega odbora je zadevo 

izročil rajonskemu odboru 

Loški potok. Tu je bil sekretar 

Kordiš. Cepra je bila vas Travnik 

partizanska, je bilo tudi 

nekaj ljudi, ki so nasedli župniku 

Pravharju. 

1942. je bil požar skoraj ves 

Travnik, nepoškodovana je ostala 

samo hiša št. 12, po. domače 

pri Kaplarjevih. Kaplarjevi 

fantje niso bili ravno najbolj 

zanesljivi, vendar je bil najmlajši 

pri partizanih. In prav 

v to baJto smo dali Mirka v 

oskrbo. Mirko je bil prepričan, 

da smo ga dali v roke fašističnim 

ljudem, pa ni bilo tako. Določil 

sem vojnega referenta za 

Loški potok Janeza Mikuliča. da 

skrbi za Mirkovo varnost, zdravje 

in hrano. Ko si je po dobrem 

tednu malo napel rebra in je 

po eni nogi priskakal iz hiše, 

ga je takoj obsula vaška otročad, 

ki ga ni klicala Mirko, pač 

pa KaplarJev partizanček. Tako 

so mu rekli tudi odrasli. Kljub 

dobri oskrbi je šlo z nogo na 

slabše. Treba je bilo misliti na 

zdravnika. Začele so se kazati 

kosti na prstih desne noge. Ker 

je bil Janez bolj furmanske sorte 

in gozdni delavec, se je nekoliko 

razumel tudi na ranocelništvo. 

Sporočil mi je, da fti 

bilo treba na Mirkovih prstih 

porezati nekaj členkov, ki bi se 

poznele že zarasli s kožo. Tega 

mu nisem hotel, niti mogel dovoliti. 

Mirko je bil živahen fant, vesele 

narave, pa sta se z Janezom 

kar sama dogovorila za 

operacijo. Nekega dne Janeza 

dolgo ni bilo k meni. Končno je 

okoli poldne le pricopotal s 

svojimi težkimi nogami. Povedal 

mi je, da je bil pri ozeblem 

partizančku. Vprašam, kako in 

kaj. Janez zmiga z glavo in pravi, 

da slabo. Naposled se ojunači 

in pove, da Je fanta operiral. 

»Ti si ga operiral?« se začudim. 

»Dogovorila sva se, da bova 

glide prstov porezala. Pa sem 

prinesel ročno mizarsko žago, 

prijel nogo kot metrsko poleno 

in jo stisnil k sebi. Začel sem 

žagati prst na nogi. Ker je žaga 

bolj slabo rezala in je Mirka 

bolelo, sem moral odnehati« — 

pravi Janez. Vprašam ga, kaj 

bo sedaj, fant vendar lahko zgubi 

nogo. Janez pravi, da bo vzel 

ostre kovaške klešče, pa bo posamezne 

gli,de počasi »odšraufal«. 

Tudi s tem nisem soglašal, 

on pa Je zavil v časopisni papir 

zrezane korenike tobačnega stebla 

in jo ucvrl. da se je za 

njim kar kadilo in smrdelo kot 

bi stare cunje žgal. 

Mirko sam drži nogo. Janez pa 

s kleščami prime za mezinčeve 

členke in mu jih odstrani brez 

večjih bolečin. Potem je nategnil 

kožo in Jo zavezal. Po nekaj 

Okrajni ljudski 

dneh je šel na vizito in ugotovil, 

da se koža zarašča. Tudi 

Mirko se je pohvalil, da se kar 

dobro počuti. Ta uspeh je dal 

obema poguma. Mirko zopet nastavi 

nogo kot konj pri kovaču. 

Janez prime klešče in toliko 

časa sta ščipala členke, da 

jima jih je zmanjkalo. Zamotala 

sta bolno nogo in jo pustila 

teden dni. Brez vsakih šivov se 

je koža' lepo zarasla. Mirko Se 

je kaj kmalu smukal okoli deklet, 

ki mu niso rekle drugače 

kot KaplarJev partizanček. Ta 

partizanček je bil doma nekje 

od Novega mesta, menda iz Žabje 

vasi. Bil je izučen čevljar. 

Večkrat se je vrtil tudi okoli 

našega čevljarja. Pri nas se je 

zdravil tri mesece; bil je čisto 

dober, manjkalo mu je samo tisto, 

kar mu je Janez s kovaškimi 

kleščami odščipnil. Potem se 

je Kaplarjev partizanček spet 

podal v četo. 

Ce Mirko še živi, mu povem, 

da njegov zdravnik še tlači 

travo in je pripravljen vsak čas 

pomagati, saj tudi pomaga; je 

pa v Stari cerkvi pri Kočevju 

lo

3 

G3 

EJ 

E 

E, 

Sej 

GRADBENO PODJETJE 

»GRADBENIK« Novo mesto 

pošilja ob Dnevu vstaje in 10-letnici osvoboditve 

borbene pozdrave celi Dolenjskil 

Priporočamo se vsem, ki žele Imeti Izvršene solidne 

novogradnje in adaptacije po konkurenčnih cenahl 

Ob 10. obletnici osvoboditve 

in ob Dnevu vstaje 

pošiljamo borbene pozdrave 

vsem Belokranjcem 

in Dolenjcem! 

Delovni kolektiv 

BELOKRANJSKE 

ŽELEZ OLIV SRNE 

ČRNOMELJ 

Izdelujemo trgovsko in 

strojno litino ter ulitke 

barvastih kovin. 

Pozdrav DNEVU VSTAJE 

in vsem borcem NOB1 

»KROJA Č» 

NOVO MESTO 

Vsem delovnim ljudem čestitamo k prazniku DNEVA 

VSTAJE in k 10. OBLETNICI OSVOBODITVE! 

Hkrati priporočamo vsem cenjenim potrošnikom, da 

kupujejo v naših specializiranih trgovinah: 

TEKSTIL — Glavni trg 29 

OBUTEV — KONFEKCIJA — USNJENA GALAN - 

Ti KIJA — Glavni trg 28 

2KLEZMNA - BARVE — Glavni trg 11 

OKRAS — Glavni trg 19 

PAPIRNICA — Cesta komandanta Staneta II 

KNJIGARNA IN PAPIRNICA — Glavni trg I 

lelovni kolektiv in uprava trgovskega podjetja 

»IZBIRA«, NOVO MESTO 

ČESTITKAM OB DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE 

IN OB DNEVU VSTAJE SE PRIDRUŽUJE 

DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ZA 

TOVORNI IN AVTOBUSNI PROMET 

»GORJANCI« 

NOVO MESTO 

POSLUŽUJTE SE NAŠIH PREVOZOV IN USLUGI 

VEČNA SLAVA VSEM 

PADLIM BORCEM ZA 

SVOBODOl 

Z DELOM KREPIMO V 

REVOLUCIJI ZAČETO 

DELO, Z MARŠALOM 

TITOM NA CELU KO 

RAKAMO DO KONČ 

NIH ZMAGI 

OKRAJNI ODBOR ZVVI NOVO MESTO 

DOLENJSKI LIST 

Vsem občonom in vsem cenjenim odjemalcem in našim gostom 

čestitamo ob DNEVU VSTAJE In se Je vnaprej priporočamo! 

OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MIRNA 

KMETIJSKA ZODRUGA MIRNA — z odseki 

»REMONT« Mirna — Gostišče »MAJOLKA« 

Žganjar Bogomir — kleparstvo 

Delavski svet in upravni odbor 

SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA 

>1*11PN1K< 

Novo mesto 

pozdravljata v imenu kolektivov direkcije, gradbišč in stranskih obratov 

v Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Straži, Krškem, Stični in 

Cerkljah ob Krki 

NARODNI PRAZNIK 22. JULIJ — DAN VSTAJE 

in vse delovne kolektive v naši domovini! 

Naj žive pobudniki vseljudskega upora proti 

fašističnim okupatorjem In protiljudskemo i eda 

stare države! 

Iskren pozdrav vsem borcem za svobodo ob 

letošnjem DNEVU VSTAJE ln DESETI OBLET 

NICI OSVOBODITVE! MOZB Novo mesto 

Borbene pozdrave vsem 

pobudnikom NOB, vsem 

borcem, aktivistom in 

graditeljem socializma 

• naši domovini! 

Pozdravljamo 

DESETO OBLETNICC 

OSVOBODITVE 

in 

22. julij — DAN VSTAJE! 

ZADRUŽNO 

TRGOVSKO PODJETJE 

S 

ČRNOMELJ 

^^.^ 

Kupujemo ln prodajamo 

les, živino ln ostale 

kmetijske pridelke! 

O l U l O B O i O l O i a i O l O l C U l O l O l O l O l O l O I O l O l O l O 

K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA ISKRENO 

ČESTITA DELOVNI KOLEKTIV 

$&£i*vservts N O V O M E S T O 

s podružnico v Trebnjem 

Priporočamo naše usluge In delavnice! 

PRISRČNE ČESTITKE VSEM BORCEM NOV. AKTIVISTOM IN VSEM 

GRADITELJEM SOCIALIZMA V NAŠI DOMOVINI OB DNEVU VSTAJE — 

22. JULIJU! 

TOVARNA PLETENIN IN ZAVES 

„BELOKRANJKA" 

ČRNOMELJ 

Trodajamo vse vrste pletenin in zaves po ugodnih cenah! 

zahtevajte ponudbe, prepričajte se o kakovosti naših Izdelkov I 

5 

o 

• 

o 

• 

o 

• 

o 

Vsem cenjenim dobaviteljem in odjemalcem LESNO-INDUSTRIJSKEGA PODJETJA 

RIBNICA in TRGOVSKEGA PODJETJA »LES - NAŠI IZDELKI« sporočamo, da sta se 

obe podjetji združili v 

MEDZADRUŽNO LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 

RIBNICA NA DOLENJSKEM 

Kolektiv novega podjetja pošilja vsem delovnim ljudem Kočevske, Bele krajine ln 

ostale Dolenjske ob DNEVU VSTAJE iskrene borbene pozdrave! Vlagajmo tudi vnaprej 

vse naše sile in znanje v graditev socializma, za mir, za enakopravnost in sodelovanje 

vseh svobodoljubnih narodov svetal 

KUPUJEMO IN PRODAJAMO VSE VRSTE GOZDNIH SORTIMENTOV, REZANEGA LESA, IZDELKE DOMAČE 

OBRTI IN LESNE GALANTERIJE PO UGODNIH CENAH Q 

Prisrčne čestitke vsem borcem NOV, aktivistom Osvobodilne fronte 

in članom Socialistične zveze delovnih ljudi ob DNEVU VSTAJE In 

DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE 1 

» T e k s t i l a n a « 

TOVARNA SUKANCA — KOČEVJE 

Priporočamo naše kvalitetno blago iz mikane in Sesane preje za moške In 

ženske obleke ter plašče! 

i; i d i o i o i o i o i o i o i o i o i č > > o i p i o l o i o i o i o i o i o i d l 

MESARIJA IN KLAVNICA Novo mesto 

nudi vse vrste kakovostnega mesa in mesne izdelke po najnižjih 

dnevnih cenah! Priporoča se cenjenim odjemalcem z drobro postrežbo 

In prvovrstnim blagom. 

Kolektiv podjetja čestita delovnim ljudem ob narodnem 

prazniku in želi vsem podjetjem obilo novih uspehovl 

ČESTITAMO VSEM DEL UM KOLEKTI 

VOM IN SVOJIM ODJEMALCEM! 

OB PRAZNIKU VSTAJE - 22. JULIJU - 

PETROLNovo mesto 

N« zalogi imamo vedno vse vrste naftnih 

derivatov. 

obrtništvo novomefikega okraja pozdravlja Dan 

vstaje — dan revolucije la svojega preporoda! 

Okrajna obrtna zbornica Novo mesto 

»•oioioioioioioioiaioioioio 

K Dnem vstaje čestitajo in se priporočajo delovni 

kolektivi trgovskega podjetja 

. . Z A R J A " NOVO MESTO 

MODA — SNEGULJCICA — KOLONIALE — OPREMA 

0 

• 

0 

• 

o 

• 

o 

• 

• 

o 

• 

o 

• 

o 

• 

o 

Delovni kolektiv 

ELEKTRO 

TEHNIČNO 

PODJETJE 

Novo mesto 

čestita 

k DNEVU VSTAJE — 

22. juliju I 

Čestita k prazniku Dneva vstaje ln se priporočat 

OIOIOIOIOIOIOICOIOIOIOIOIO 1 

Uprava mestnega vodovoda 

NOVO MESTO 

se pridružuje čestitkam delovnim ljudem ob DNEVU 

VSTAJE ln želi novih uspehov v nadaljnji Izgradnji 

lašega mesta! 

Ob velikem praznovanju desete obletnice osvoboditve in 

letošnjem Dnevu vstaje pozdravljamo delovne ljudi Bele kra 

jine in jim želimo, da bi tudi v prihodnosti še uspešneje raz 

vijali delovne uspehe, dosežene v desetih letih socialistične 

graditve v svobodni domovini! 

Č R N O M E L J 

V NOB In po njej smo s revolucionarnim 

poletom položili 

temelje dejanske socialistične 

družbe. Nadaljujmo s ponosom 

ustvarjalno pot milijonov naših 

delovnih ljudi! 

Naj živi In srečno nstvarja 

nova dela Socialistična zveza 

delovnega ljudstva tugoslavljel

IZ/NA$I44 K RAD EV 

Naša vas je oddaljena 18 km 

od uredništva Dolenjskega lista. 

Zato tovariš urednik tako 

malo ve o nas. Imamo stare in 

mlade ljudi, marsikaj dobrega 

in tudi slabega, kakor je pač 

povsod. 

Nedelja 3. julija je bila strašna. 

Oblaki so se pretrgali, voda 

je zalivala vso dolino, v 15 minutah 

so vode narasle nad 2 m 

in preplavile polja. Žita, krompir, 

trava, vse je bilo pod vodo. 

Odnašalo je orodje, deske, 

drva in vse, kar se je dalo odtrgati 

od tal. Prosenova mama, 

ki je stara nad 90 let, je komaj 

ušla nesreči. Povodenj je najbolj 

uničila krompir in žito posestnikom 

Matku Viktorju, 

Prosen Tereziji, Kos Poldki, 

Dolenšku Ignacu ln Mencin Te 

Iz Zbur nam pišejo M*iopi«kimilovci 

reni j i. Občinski ljudski odbor 

se bolj malo briga, da bi jim 

ocenil škodo, kakor se čuje. 

Ob povodnji so prišli na pomoč 

gasilci. 

Gasilsko društvo v Zburah se 

bori s težavami, predvsem denarnimi. 

Veliko je društvu v 

tem pogledu pomagala rojakinja 

Josipina Brezovec iz Kalifornije, 

ki je poslala v pomoč 

43 dolarjev. Za prejeti denar 

se ji društvo najlepše zahvaljuje, 

kakor tudi njeni nečakinji 

Mariji Vidmar, preko katere 

smo denar dobili. Josrtpino Brezovec 

smo sprejeli v društvo 

kot častno in podporno članico. 

Slabo vreme, ki se vleče že 

tako dolgo, nam hodi zelo narobe. 

Saj gremo že h kraju ju 

Pastirička in volk sta se borila 

za jagnje 

Pastirji v vasi Novi Lazi v k čredi, ki jo je pasla 10-letna 

Kočevskem okraju so imeli že Minka Malnar. Ni veliko izbivečkrat 

priliko videti volka, ral, zagrabil je jagnje in ga 

»godilo se je tudi, da je kdaj hotel odnesti v bližnji gozd. 

zmanjkalo kako jagnje, ki je To je pravočasno opazila pazaostalo 

za čredo. Prejšnji te- stirica, s kričanjem je prikliden 

pa se je volk ojunačil in cala ostale pastirje, sama pa 

sredi popoldneva prikorakal stekla za volkom. Pogumno je 

zagrabila jagnje, ki ga je ne- 

LOVSkO kOČO na Travni sel volk in hočeš nočeš, volk 

• je moral obstati. Pogledala sta 

W*" se iz oči v oči, v tem pa so 

Na pobudo lovske družine pritekli ostali pastirji z ostri- 

Ribnica so začeli graditi na mi sekiricami, ki jih v ta na- 

Travni gori lovsko kočo. Koča men nosijo s seboj, in volk je 

bo odprta predvidoma konec te- jagnje izpustil in klavrno od- 

ga meseca. Člani Lovske družine 

Ribnica so sklenili, da bo 

vsak član prispeval za gradnjo 

koče 30 prostovoljnih ur, z denarnimi 

sredstvi pa bosta podprla 

gradnjo Kmetijsko gozdno 

posestvo Kočevje in Turistično 

olepševalno društvo Ribnica. 

Lovska koča bo namenjena lovcem 

in vsem ljubiteljem narave. 

Ribniški lovci naj bi našli 

posnemalce še kje drugje v našem 

okraju. 

Šel s praznim želodcem v 

gozd. Jagnje, čeprav močno 

ranjeno, je ostalo živo in pastirica 

ga je v rokah odnesla 

domov. 

Kmetje v Novih Lazah upajo, 

da bo uprava državnih lovišč 

poskrbela, da postreli 

volkove, saj je samo iz te vasi 

volk v zadnjem času odnesel 

tri ovce. 

CM. 

Novi dom SVOBODE v Kočevski Reki — 

središče kulturnega dela v občini 

Kiulburno-prosvetno delo v 

Kočevski Reki je bilo že od 

nekdaj zelo živahno in razgibano, 

toda kljub volji in premagovanju 

neštetih težav delo 

DPD Svobode le ni bilo popolnoma 

uspešno, ker so društvu 

manjkali prostori. Z vztrajnim 

delom in izdatno pomočjo 'državnega 

posestva so si zgradili 

nov dom, v katerem imajo veliko 

dvorano za nastope in redne 

tedenske kino predstave, telovadnico 

z vsem pripadajočim 

orodjem, klubsko sobo In knjižnico. 

Kupili so tudi nov kino 

S P O R T 

projektor, nov Inventar, • 

knjižnici pa imajo že 2000 knjig. 

Nedvomno, da je to najlepši podeželski 

dom Svobode in ponos 

vseh občanov. Posebno veliko 

zanimanje je za kino. Da bi lahko 

prišli h kino predstavam tudi 

ljudje Iz okoliških vasi, jih vozi 

po znižani ceni državno posestvo 

s svojim avtobusom. 

Svoboda se pripravlja za občinski 

praznik, ki bo meseca 

oktobra, z zelo obširnim programom. 

Največ zaslug pri 

kulturnem delu ima učiteljica 

tovarisiea Milenkova. C. M. 

7 Črnomlju potrebujejo Športno društvo 

V Črnomlju je športno življenje 

zelo pestro. Sport je zajel veliko 

1.1 udi. Crnomaljcl so lahkoatlett, 

odbojkarji, rokometasl in nogometaši. 

Tekmovali so že v Beogradu, 

Zagrebu, Ljubljani, Suboticl, 

Karlovcu, Mariboru, Celju 

lin drugod, rokometasl pa so nastopili 

celo v Zahodni Nemčiji. 

Skoraj vsa igrišča so zapustili 

kot zmagovalci. Osvojili so deset 

republiških prvenstev ln dva 

zvezna. CrnomaJijski atleti Imajo 

dva rekorda FLRJ ln štiri republiške. 

Odbojkarji so se pomerili 

s 26 nasprotniki, pa se niso 

bili poraženi. Rokometasl »o osvo- 

Okrajna zveza Partizana Kočevje 

organizira v vasi Kužel ob 

Kolpi dvoje taborjenj, ki bosta 

združeni z oddihom ln poučnim 

delom. Prva skupina bo štela 55 

tabornikov — pionirjev ln mladincev 

v starosti od 10 do 16 let. 

Taborila bo od 80, do 30. julija. 

Na taborjenje bodo Sli obakrat 

pionirji ln mladinci Partizana lz 

Kočevja, Ribnice, Velikih Lašč, 

Dobrepolja, Sod razlce, Loškega 

pctoka dn Fare. NajštevilneJe bo 

zastopan Partizan lz Kočevja, ki 

ima tudi največ članov. 

Druga skupina bo štela 50 tabornikov, 

mladincev in članov. 

Tudi ti bodo taborili v Kužlju ob 

Kolpi ln sicer od 30. julija do n. 

avgusta. Poglavitni namen obeh 

taborjenj je, da se usposobijo 

mladi člani Partizana v splošni 

vadbi ln posebnih športnih panogah, 

posebno pa bo to taborjenje 

pomembno za prednjake v društvih. 

Mladi telovadci in ostaLi 

bodo tu mnogo pridobili, kar Jim 

bo služilo za napredek njihovih 

društev. Okrajni zvezi Partizan* 

TRIUMF ČRNOMALJSKIH 

NOGOMETAŠEV 

NK »Bela krajina« : Partizan 

Kočevje i;l 

17. julija je bila v Črnomlju 

odigrana nogometna tekma med 

starima rlvaloma Dolenjske. Z 

boljšo ln hitro igro ao domačini 

v^ko porazili Partizana lz Kočovja 

i rezultatom 4:1 (1:1). Prvi 

polčas Je potekal v rahli terenski 

premoči domačinov, toda kljub 

temu se Je mreža prvikrat potresla 

nt domaČih vratih. Po sprejetem 

golu so se domačini začeli 

boriti za vsako žogo ln uspeh je 

bil kmalu kronan z golom, rezultat 

1:1. 

V drugem polčasu so domačini 

zaradi nesporazuma z vodstvom 

Igrali T. osmimi Igralci 18 minut. 

Ob burnem navijanju gledalcev 

•o doseKli pr^ko desnega krila 

gol, 10 minut kasneje Je bil rezultat 

že 3:1. Gostje so s« odločili 

z« obrambo, da bi se reMll 

težkega poraza Uspeli niso, ker 

je domače moštvo s precizno ln 

tehnično zelo dobro Igro zvišalo 

rezultat na 4:1. 

V predtekml je mladinsko moštvo 

BHf krnliru* zmagalo v borbi 

a Partlzancu-i lz Kočevja t rezultatom 

2:1. ^Gledalcev Je bilo 

preko 900, ki «o vztrajno navijali 

fca domaće Igralce. u it 

J111 prvenstvo n. republiške lige, 

pionirke »o prvakinje LRS, pionirji 

pa M m drugem mestu v 

Sloveniji. Nogomet ima v Črnomlju 

tudi tradicijo že izza vojnih 

let 

lija, pa še nobenega pšeničnega 

snopa ni v kozolcu. Morda je 

tudi vreme kaj krivo, da na 

državnem posestvu v Klevevžu 

še polovica sena ni pokošenega. 

Naj bo že kakorkoli, škoda se 

dela velika, ko bi vendar že 

otava lahko rastla. 

Bolj malo smo napisali. Mi 

se držimo tega: kratke novice, 

pa daljši razum. 

Jože Gorenc 

Lovska družina v Dolenjskih 

Toplicah šteje 35 članov. Skrbi 

zlasti za pogone na divje svinje 

in volkove, ki delajo veliko škodo 

po vsej okolici. Posebno lani 

je prišlo prav v vasi veliko divjih 

prašičev iz roških host. Marsikaterega 

nevarnega ščetinarja 

so uničili topliški lovci. Letos 

marca so na nekem pogonu z 

drugimi lovci uničili volka, posamezniki 

pa so pokončali precej 

divjih svinj. 

NAPREDEK ELEKTRIFIKACIJE V KOČEVSKEM 

OKRAJU 

Največja želja naših kmetov 

je, da bi dobili v svojo vas elektriko, 

s tem pa luč in pogonsko 

silo. 

V kočevskem okraju je bilo v 

zadnjih dveh letih elektrificiranih 

62 vasi, število odjemalcev 

toka pa se je povečalo za 2000. 

S pomočjo Okrajnega ljudskega 

odbora, ki je za elektrifikacijo 

prispeval 50 milijonov dinarjev, 

ter drugih podjetij in s prispevki 

ter s prostovoljnim delom interesentov 

je bilo zgrajenih 

145 km vodov visoke napetosti 

In 119 km krajevnega omrežja. 

Poleg tega je bilo zgrajenih 

30 transformatorskih postaj, 

pred dovršitvijo pa je velika 

razdelilna postaja v Kočevju. 

Elektrificirano je 68% okraja in 

na elektriko čaka samo še Suha 

krajina, kjer so jame za daljnovod 

tudi že skopane; delo so 

zaradi pomanjkanja denarnih 

sredsitev ustavili. Ker je potrošnja 

električne energije zaradi 

industrije vedno večja, so letos 

pričeM delati novo hidrocentralo 

na Cabranki; investicije bodo 

znašale več milijonov dinarjev. 

Delo je prevzelo gradbeno podjetje 

»Zidar« iz Kočevja. 

C. M. 

KRONIKA NESREČ 

Pretekli teden so se ponesrečili 

ln prišli iskat pomoči v novomeško 

bolnišnico: 

Tekstor Tone, kovač iz Malega 

Slatnika, je padel s kolesa in si 

poškodoval desno nogo. Učlrteljev 

sin Sterk Peter iz Starega 

trga ob Kolpi je padel z drevesa 

in si poškodoval desno nogo. 

Murn Franc, gozdni delavec iz 

Vrdun, se je pri dedu s sekiro 

vsekal v levo nogo. Grabnar Marija, 

poljedelka iz Malega Kala, 

je padla s češnje, poškodovano 

ima desno nogo. Sušteršič Martin, 

sin čevljarja iz Jame pri Dvoru, 

se je v levo nogo močno zbodel 

s trnjem. Sin avtomehanika iz 

Gornje Straže, FaJeskini Jurij, je 

pri sosedu Urbančiču sedel v vrel 

lug in si poškodoval spodnji del 

telesa. Mlinar Kic Lovrenc iz 

Zloganj si je pri padcu v mlinu 

poškodoval prsni koš. Brczovar 

Jože, delavec iz Hmeljčiča, se je 

s trnjem zbodel v prst desne roke. 

Štefan Katica, gospodinja iz 

Predgrađa, je padla z voza in si 

poškodovala desno nogo. Markovič 

Jože, rudar iz Vrhka pri Tržišču, 

je padel s češnje, poškodovan 

Ima prsni koš. Koprivška Janeza, 

železničarja iz Ljubljane, je na 

postaji Ortnek udarila vodovodna 

cev in .mu močno prizadela glavo 

in levo nogo. Nado Bauer iz Laz 

pri Kočevju je v gozdu pičila 

kača v levo nogo. Šoferju Miklieu 

Stanetu iz Ljubljane je v Kočevju 

priletel kos železa v desno 

nogo. Antonu Pakarju, delavcu 

v Keramiki, je stroj poškodoval 

prste desne roke. Bregant Marija 

iz Gor. Karteljevega si je pri 

padcu poškodovala levo nogo. 

Ne pozabile: poravnana 

naročnina vam zagotavlja 

brezplačno 

nezgodno zavarovanje 

pri Dolenskem listu! 

Tehniko na podeželje 

Ob združitvi Ljudske tehnike okrajev Črnomelj in Novo mesto 

Predstavniki Ljudske tehnike 

iz okrajev Črnomelj in Novo 

mesto so na nedavni skupni konferenci 

razpravljali o nalogah 

organizacije v obeh okrajih. 

Menijo, da je treba zanimanje 

za tehniko vzbujati že pri predšolski 

mladini. Za to so poklicane 

organizacije, ki imajo opraviti 

z mladino In jo vzgajajo. 

Izobraževanje v tehnični smeri 

naj se nadaljuje vzporedno s 

Šolskim poukom, tako da bo 

mladina, ko zapusti šolo, izobražena 

tudi tehnično. Seveda mislimo 

pri tem praktično tehniko, 

ki je v vsakdanjem življenju 

tako zelo potrebna. Tudi pošolski 

mladini, podeželski in mestni, 

je treba omogočiti, da se 

seznanja s praktičnimi pridobitvami 

sodobne tehnike. 

Take misli o tehnični vzgoji 

Iûdi, ki naj bo glavna naloga 

Ljudske tehnike, so izrazili tudi 

predstavniki te organizacije 

na kongresu c Celju 17. oktobra 

1954. Kongres je nakazal tele 

glavne oblike dela: uvajanje 

tehnike v kmetijstvo, elektrifikacijo, 

komunalno in gradbeno 

dejavnost, spoznavanje tehnike 

na splošno In posameznih njenih 

panog. 

Kako naj druStva Ljudske 

tehnike vzgajajo svoje člane? 

Ker je še precej ovir, kakor so 

pomanjkanje strokovnjakov, prostorov 

iin tehnične zavesti med 

delavna in iznajdljiva. Zbirajo 

naj tehnično literaturo, jo razširjajo 

med svojimi člani, prirejajo 

strokovna predavanja in 

kuub, »riurjenoeti in u^hom y ribniški dolini žanjejo 

črnomaljskega »porta pa v Crnom- • • 

lju Se vedno nimajo športnega 

društva. Imajo sicer društvo Partizan, 

ki pa ne ustreza vsem potrebam 

ln željam črnomaljskih 

športnikov. Menimo, da bi mora. 

la občina ln podjetja podpreti 

njihovo željo, ki Je vsekakor 

upravičena. M — K 

Poučno taborjenje ob Kolpi 

gre vsa pohvala ta organiziranje 

teh taborjenj. Imenovan je tudi 

že štab tabora, vodja obeh taborov 

p« bo Cuk Dušan, 

Kako dela »Partizan« 

• Velikih Laščah 

V preteklih letih je vladalo v 

društvu Partizan v Velikih Laščah 

precejšnje mrtvilo, v zadnjem 

času pa se Je stanje precej 

izbolJ#alo. Pohvalltt moramo telovadce, 

nogometaše, uspešni so 

lahkoatiati in oatale veja dejavnosti 

društva. Sodelovali so na 

vseh telovadnih akademijah v domačem 

kraju, i. maja so napravili 

izlet v bližnji Ortnek, v lepem 

številu ao sodelovali na 

okrajnem Zletu Partizana v Kočevju, 

v Koper pa JJh je šlo nekaj 

nad 80. 

Mladi člani društva, predvsem 

srednješolci, urejujejo sedaj letno 

telovadlšče z nogometnim 

Igriščem, igrišče za odbojko ter 

doskočlAče. Med počitnicami se 

nameravajo pomeriti v raznih 

igrah ln atletiki s sosednjimi društvi 

Partizan v Ribnici, Kočevju 

in Sodražlci. Naj še omenimo, da 

imajo za uspešno delo društva 

veliko zaslugo društveni načelnik 

0*mak, predsednik Smjer ln načelnik 

Žužek. Kakor še marsikje 

drugje, tako tudi v tem kraju 

primanjkuje društvu žog, vseh 

vrst mrež in drugih športnih rekvizitov, 

kar precej ovira še večji 

uspeh društva. -em- 

K borbenemu prazniku 

slovenskega ljudstva 

— DNEVU VSTAJE — 

čestita In se priporoča 

za naročila kolektiv 

podjetja 

KAMN0SESTV0 

IN CEMENTNI 

IZDELKI 

NOVO MESTO 

. Žetev ječmena je v polnem 

teku tudi pri nas v ribniški dolini. 

Letina bo nekako srednja, 

vendar, glede na letošnje slabo 

vreme, še kar zadovoljiva. Pšenica 

še zori. Tudi pšenica nam 

obeta srednje dober pridelek. V 

nekaterih krajih ji je škodovalo 

zadnje deževje in je polegla. 

Rast koruze ovirata deževje in 

hladno vreme, zato kar ne more 

od tal. Upamo, da se bo vreme 

vendar ustalilo ln da bo koruza 

že pravi čas dobila dovolj sonca 

in toplote. (or) 

razgovore. Dobro se je obnesel 

ljudmi, morajo biti društva sila 

pouk s pomočjo strokovnih filmov, 

ki so jih spremljale dobre 

razlage in pojasnila. Društva 

Ljudske tehnike naj organizirajo 

ekskurzije, na katerih si bodo 

člani ogledali industrijske obrate, 

moderne kmetijske naprave, 

hidrocentrale, ladjedelnice ln 

podobno. Delo v društvih bo postalo 

bolj pestro in bo privabilo 

več ljudi, če bodo društva osnovala 

sekcije za radioamaterstvo, 

brodarstvo, fotoamaterstvo, letalstvo 

in še avto-moto krožke. 

V okrajih Novo mesto in Črnomelj 

delo Ljudske tehnike ni 

enostransko. V Novem mestu 

ima Aeroklub 225 članovi Avtomoto 

klub 160, Radio klub 41 

članov. V Mokronogu imajo Avto-moto 

klub, ki ima 62 članov 

in fotoamaterski klub z 32 člani. 

Letos so bila ustanovljena še 

tale društva Ljudske tehnike: v 

Sentrupertu (62 članov), v Šentjerneju 

(25 član:,-.-, Straži (15 

"lanov) in na Otočcu (12 članov). 

V kratkem bodo ustanovljena 

društva Ljudske tehnike še v 

Dol. Toplicah, Trebnjem, Mirnr 

peči in Smarjeti. Število članstva 

Ljudske tehnike v okraju 

bo naraslo od 479 na 655. 

Na področju okraja Črnomelj 

V Kočevju so proslavili 

13. julij - praznik 

šoferjev 

Praznik šoferjev — 13. Julij — 

so letos lepo proslavili tudi šo 

ferji v Kočevju. 12. julija popoldne 

se je razvil po mestu 

dolg sprevod vseh mogočih motornih 

vozil, od težkih tovornikov, 

traktorjev ln drugih, do 

elegantnih osebnih avtomobilov, 

na kraki kolone pa še ameriški 

avtomobil slovenskega izseljenca, 

ki je na obisku v domovini. 

Avtomobili so bili lepo okrašeni 

z zastavicami, zelenjem In 

transparenti. V nedeljo so pa 

Imeli veliko šofersko rajanje. 

Kurirji TV slanic: 

na pohod in v Stično! 

Modna revija je lepo uspela 

Lepo vreme Je preteklo soboto 

vendarle omogočilo težko 

pričakovano modno revijo novomeških 

obrtnikov, tekstilne tovarne 

Novoteks in nekaterih 

drugih novomeških podjetij. 

Nad 500 ljudi se je zbralo na 

kopališču ob Krki, kjer je revijo 

začel v imenu Okrajne 

obrtne zbornice Henrik Cigoj. 

Na okusno aranžiranem odru se 

je zvrstilo 34 modelov, ki so prikazali 

različna oblačila, obutev, 

perilo, usnjeno galanterijo in 

pod. Splošno presenečenje so 

vzbudila okusna blaga Novo* 

teksa, katerega kolektiv je lahko 

ponosen na odlično kvaliteto 

ln najmodernejše vzorce pokazanih 

volnenih in svilenih tkanin. 

Nifl manj priznanja niso 

zaslužili seveda prvovrstni obrtniški 

izdelki novomeških Šivilj, 

krojačev, Industrije obutve, friterjev, 

trgovine Slovenijašport, 

RUDNIKI KREMENČEVEGA PESKA 

tovarne »Toko« Iz Domžal In 

novomeške »Izbire«. Jutranje, 

dnevne, večerne ln delovne 

obleke, plašče itd. so pod spretnim 

vodstvom napovedovalca 

Julcta Kobeta pokazali manekeni, 

ki so — razen nekaj spodrsljajev 

— dobro opravili nelahko 

nalogo pred kritičnim občinstvom. 

Za dobro voljo je v 

odmoru poskrbelo še nagradno 

žrebanje, po uspeli reviji pa 

družabni večer. Ponovitev v 

nedeljo zvečer je bila prav tako 

uspešna. Sodeloval je tudi orkester 

KD Dušan Jereb. 

Priznanje, ki so ga poželi na 

modni reviji obrtniki in novomeška 

podjetja, naj jim bo nagrada 

za dosedanje delo in 

vzpodbuda k novim uspehom. 

Obrtna zbornica in pripravljalni 

odbor za revijo sta nalogo 

odlično izvršila. Zato: še kdaj! 

»KREME N« Novo mesto 

st pridružujejo čestitkam ob Dnevu vstaje! 

Priporočamo naše prvovrstne kremenčeve peske 

za Industrij o! 

• »••••M«»»»»»MMMMMMM»»M»WMMMMMMM« MMMMM« 

deluje Avto-moto klub s sekcijo 

v Metliki, fotoamatersko društvo 

s sekcijo v Gradacu in Radio 

klub v Črnomlju in Semiču. V 

okraju je 130 članov Ljudske 

tehnike. Okrajni odbor Ljudske 

tehnike v Črnomlju je uspešno 

pomagal pri organizaciji Kmetijskega 

tedna v Beli krajini. 

Novoustanovljena društva 

Ljudske tehnike na podeželju so 

dosegla že tolikšne uspehe, da 

z gotovostjo lahko trdimo, daje 

organizacija na pravi poti, ko 

hoče s tehnično izobrazbo zajeti 

naše podeželje. 

Destilacija in promet 

alkoholnih pijač »DANA« 

Mirna na Dolenjskem 

proizvaja vse vrste alkoholnih 

pijač in sadne sokove! 

Priporočamo vam 

prvovrstne pijače po konkurenčnih 

cenah! 

Delovnim ljudem Dolenjske 

pozdrav ob 22. juliju I 

4 cpo je pvCjenie 

tat'Cini&ov v betulu 

Vlak nas Je peljal po deželi 

hmeljevih. nasadov, po deželi sonca, 

vese'ja in radosti — po naši 

lepi Štajerski. Prispeli smo v 

Letuš, kraj pod Mozirskimi planinami, 

vasico ob sinji planinski 

Savinji. Čeravno nas je ob prihodu 

v tabor pozdravil dež, smo 

se polni upanja na tri tedensko 

življenje ob bistri Savinji oprijeli 

taborniškega dela. Vsak si je 

postavil in uredil svojo platneno 

hiško. 

Življenje v našem taboru je 

prav prijetno. Zjutraj nas iz globokega 

sna in mehkih postelj zbudi 

glas vzgojitelja. Iz šotorov se 

vsujejo sveži in spočiti obrazi 

fantov in deklet, ki zadovoljno 

možikaijo v jutranjem soncu. Do 

dobra se zbudimo šele pri jutranji 

telovadbi, ki nam je zelo potrebna 

in koristna. Osvežimo se v 

čisti Savinji, ki nas marsikatero 

popoldne privabi v svoje valove. 

Ob 9. uri se zberemo pred jamborom 

na sredini tabora. Glas 

vzgoijitel'ja zadoni: »Pozdrav zastavil« 

in tabornik dvigne zasta 

vo, ki ponosno zaplapola v ju- 

"cranjjem soncu. Komaj pozajtJnkujemo, 

že plava |?o zraku priljubljena 

žoga. Takoj po malici se začuje 

z odbojkarskega igršča vesei 

vrišč. 

Po kosilu se prične popoldanski 

taborniški počitek. Po kopanju 

imamo poučna predavanja o taborništvu. 

Popoldne nas zvabi 

prelepa Savinja. Zvečer zadoni 

iz šotorov vesela taborniška pesem 

fantov in dekler, po 9. uri 

pa zavlada v taboru popolen 

molk. Taborniki spe, 

... le stiraž korak 

se čuje skozi mrak 

in reke bistre šumenje; 

prelepo naše je življenje. 

Taborniki — otroci padlih 

partizanov se zahvaljujejo socialnemu 

skrbstvu in Zvezi borcev 

za ves trud, ki so ga vložili za 

nas ln obljubljamo, da bomo postali 

vredni člani naše socialistične 

družbe. 

V petek popoldne: 

na Upnik pri Trebnjem! 

Predsednik okr. odbora SZDL Jože Borštnar govori ob pokopu 

103 borcev NOV na pokopališču v Žužemberku 10, VII. 1955 

V V 

D0LEN3SK1 OBVEŠČEVALEC 

KINO 

Kino KRKA Novo mesto 

21. julija: italijanski film »Rim ob 

11«. 

Od 22. do 25. julija: ameriški film 

»Jutri bo boljše«. 

Od 26. do 23. julija: avstrijski 

film »Zapeljive zvezde«. 

Dom JLA.v Novem mestu 

Od 22. do 24. julija: angleški film 

»Onečaščcna«. 

Od 27. do 29. julija: jugoslovanski 

film »Deklica ln hrast«. 

Kino Dolenjske Toplice 

Od 21, do 22. julija: jugoslovanski 

film »Biografija maršala Tita«. 

Od 23. do 24. julija: francoski 

film »Trpljenje«. 


»Preobrat«. 

Kino Trebnje 

Jugoslovan. film 

23, in 24. Julija: 

»Pot miru«. 

Predstave: v soboto ob 16. uri za 

predvojaško vzgojo; 

v soboto ob 18. in 20. uri za 

občino Trebnje; 

v nedeljo ob 9. uri za občino 

Vel. Gaber; 


Mokronog in Trebelno; 


Mirna in Rakovnik; 

v nedeljo ob 16. url za občino 

Velika Loka; 

v nedeljo ob 1«. url za občino 

Dobrnič. 

21. Julija ob 20. url: angleški 

»Pikova dama«. 

film 

Kino Črnomelj 

Od 21 do 24. julija: »Rdečelaska 

in kavboj« 

Od 26. do 27 

Julija: »Motne vode 

teko«. 

28. Julija: »Pariz poje«. 

Kino JADRAN Kočevje 

21. Julija: angleški film »Pikova 

dama«. 

Od 22. do 24. Julija: Italijanski 

film »Dekleta s španskega trga«. 


»Ni malih grehov«. 

Kino Loški potok 

23. ln 24. Julija: ameriški film 

»Krvna osveta«. 

Kino Mokronog 

23. in 24. julija: ameriški film 

»Zgodbe iz predmestja«. 

DEŽURNA ZDRAVNIŠKA 

Od 21. do 31. julija ima dftiuMM 

zdravniško službo dr. Miro Vodnik. 

DOLENJSKI LIST 

v vsako hišo 

MALI OGLASI 

I3CEM POŠTENO gospodinjsko 

pomočnico nad 45 let. Javi naj 

se pri upravi lista. Dam v najem 

posestvo z vsemi pritiklinami. 

(329) 

ZARADI SELITVE prodam kompletno 

spalnico in nekaj posameznih 

kosov. Cena ugodna. 

Naslov pri upravi lista. (381) 

RAZGLAS 

31. Julija 1955 ob 8. url bo v Vel. 

Loki na Dolenjskem licitacija 

osnovnih sredstev bivše KDZ Velika 

Loka in sicer: 

1. zidan svinjak: 3.000 komadov 

strešne opeke — Klkinda, ostreš 

je približno 13 m 3 

, razne deske 

in zidne opeke približno 7000 kosov; 

2. strojna lopa: 3.000 komadov 

strešne opeke, približno 6 m» Jelovih 

desk, ostrešj e; 

3. kmetijski stroji: reporeznice 

— ročna, krožna brana, trii jer, 

40 m2 žične mreže in še več večjih 

im manjših strojev in orodja. 

OBVESTILO 

Zdravstveni dom Novo mesto 

obvešča vse prizadete, da se s 1. 

avgustom 1955 zaradi dopustov 

začasno spremeni delovni čas ambulant. 

Ambulanta št. I. (za zavarovance 

v delovnem razmerju) 

bo poslovala v avgustu neprekinjeno 

od 6. do 11. ure. Popoldanska 

ordinacija odpade. Ambulanta 

št. II (za svoje zavarovance, 

upokojence ln njih svojce, invalide, 

ubožne in privatnike) bo poslovala 

od 12. do 17. ure razen 

sobot, ko bo ordinacija od 12. do 

15. ure. 

Zdravstveni dom Novo mesto 

ČESTITKA 

Dragi teti Ani Plaznik, ki Sivi 

v Milvvauke USA iskreno Čestita 

za njen praznik, predvsem jI pa 

želi še mnogo zdravih let Tinca 

z družino iz Novega mesta. 

Sejmi v novomeškem 

okraju 

Novo mesto: vsak prvi ponedeljek 

v mesecu svinjski sejem, 

vsak ponedeljek in petek tržni 

dan, 

Gotna vas: 21. julija. 

Velika Loka: 25. julija. 

IZ MATIČNIH URADOV 

Novo mesto 

Pretekli teden je bilo v Novem 

mestu rojenih 17 dedkov in 17 deklic. 

— Poročili so se: Simic 

Janez, kmet lz Malega Cerovca, 

in Bobnar Manija, gospodinja iz 

Dol. Straže. Kurent Valentin, ing. 

arhitekture, ln Detoni LJudmUa- 

Ada. ing. arhitekture, oba iz 

Ljubljane, — U m r l i so: Žagar 

Jože, sin oficirja JLA, 5 mesecev, 

tiz Novega mest«. Kočevar Ivan, 

sin posestnika, 3 mesece, iz Kota 

pri Semiču. Zaje Frančiška, 

gospodinja, 74 let, 1« Vinice pri 

Črnomlju. 

ČRNOMELJ 

Od 18. junija do 16. julija 1955 

sta bila rojena dva dečka in ena 

deklica. Poročila sta se: 

Rudman Drago, priučen strojnik 

iz Varaštovca, ln Stanfel Frančiška, 

kuharica iz Vel. Nerajca. 

U m r l i so: Rauh Jože, kmet, 

43 let, iz Zagozdaea. MušiČ Janez, 

kmet, 45 let, iz Bistrice. Movrin 

Prane, delavec, 22 let, iz Sel pri 

Dragatušu. Pelhan Janez, nižji 

gradbeni tehnik, 41 let, lz Zir 

Kranju, Klenovšek Ludvik, rudar, 

32 let, lz Sv. Mateja pri Trbovljah. 

Ormovšek Cveto, Ing. geolog, 

32 let, lz Murske Sobote. 

GaŠperič Jože, delavec, 20 let, te 

Sel pri Dragatufru. 

Kočevje 

Od 2. do 16. julija 1956 »o bili 

rojem 4 dečki in 5 deklic. Poročila 

sta se: 2agar Martin, 

delavec iz Pod en. in Rački Marlfja, 

gosp. pomočnica lz Delača. 

U m r l Je Osterman Jože. delavec, 

75 l«t, la Kočevja. 

Iz novomeške porodnišnice 

Pretekli teden so rodile: Stajner 

Julka iz Korenja pri Raki —• 

deklico. Vehar Manija iz Potoka 

pri Straži — deklico. Nerad Frančiška 

iz Rake pri Krškem — dečka. 

Godec Ana iz Kočevja — deklico. 

Pire Štefka iz Kržišča pri 

Krškem — deklico. Kukman Marija 

iz Orkljevca prt Mirni peoi 

— dečka. Založnik Milica iz Podgrada 

pri Stopičah — dečka. Gornik 

Marija lz Ločne pri Novem 

mestu — dečka. Kastelic Marija 

iz Grabrovca pri Metliki — do&ka. 

Pezdič Julka iz Dol, Toplic — 

deMico. Medved Ana lz Rumanje 

vasi — dečka. Slmontc Pavla 

iz Stražnega vrha pri Črnomlju 

— deklico. Mali Marija iz Otočca 

ob Krki — dečka. Prime Martfla 

iz Dobruške vasi pri Skocjanu — 

deklico. Faleskdnd M115« ia Gor. 

Straže — deklico. Klančar Jožefa 

Iz Smarjefe — dečka. Petek Uma 

1* Statrega loga pri Kočevju — 

dečka. PavMC Ivanka iz Novega 

mesta — deMico. Tunik Jožefa iz 

Gor. Težke vode pri Stopičah — 

dečka. Korenjak Zorka iz Primožev 

pri Kočevski Reki — dečka.: 

Zupevec Jožefa la Straže pri N. 

m. — dečika. Stravs Marija iz Gaberja 

pri Brusnicah — dečka. Malovašl* 

Ljubica lz Črnomlja —. 

dečka. Friceli Lucija lz Vel. Lahlnjo 

pri Črnomlju — deklico. 

PantOVlC Nada iz Loke pri Črnomlju 

— 2 deklici. Kos Antonija lz 

Gor,- Lakenc pri Mokronogu — 

deklico. Somrak Ana iz Goriške 

vart. prt Mirni peči — dečka. Kon* 

ček Jožefa lz Uršnih sel — dečka. 

Raimuta Ana iz Osoinika pri 8' •mtfiu 

— deklico. Srečnim mami. 

oam čestitamo!

Za mladinski nagradni natečaj 

KRVAVA JESEN 

Oktober 1944. Mračen popol 

Na dan 50-letnice smrti Ja nagrade slovesno podeli 14. rist in napredek Dolenjske«, in sveta za prosveto in kultudanski čas se je nagibal k veneza 

Trdine, 14. julija, je bila julija, na dan Trdinove smrti. je dejal. Nagrajencem so če- ro pri LOMO predsednik Jančeru. Nebo je bilo oblačno. 

v Novem mestu lepa in po V dvorani Dolenjskega mustitali še v imenu okrajnega ko Jarc. » Burja je pihala izza sivih Gormenljiva 

slovesnost: okrajni zeja so se zbrali nagrajenci: komiteja in SZDL Ema Mu- Po zaključni slovesnosti so jancev. Zeblo me je. Ze štiri 

odbor Ljudske prosvete je raz univ. prof. arh. Marijan Mu- sarjeva, v imenu sveta za pro- si nagrajenci in gostje ogle- ure sem pasel za vasjo. Nenadelil 

Trdinove nagrade za lešič, znanstveni sodelavec NUK sveto in kulturo pri OLO dali muzej, nato pa odšli k doma je pritekel brat: 

tošnje, jubilejno Trdinovo v Ljubljani prof. Janez Logar, predsednik sveta Vladimir slavnostnemu kosilu v hotel »Se pred mrakom priženi do 

leto. 

hčerka like Vaštetove, dr. Vi- Berce. v imenu mestne občine > Metropol«. 

mov! Bomo morali prej spat. 

Komisija za podelitev nasenjakova (ker pisateljica za 

Nemci so v vasi. Vse so zastragrad, 

ki so jo sestavljali predradi bolehnosti ni mogla priti 

žili,« ml je rekel. Prosil sem ga, 

sednik okr. odbora Ljudske sama), predsednik KUD iz 

naj počaka, da bova skupaj 

prosvete Jože Zamljen, tajnik Stopič Henrik Novak, predsed 

gnala, pa je izginil prav tako 

LP Lojze Kastelic, ravnatelj nik KUD iz Trebnjega Adolf 

hitro, kot me prej predramil iz 

Dolenj. muzeja Janko Jarc, Grum, člani komisije za letoš 

dremavih misli, in ostal sem 

ravn. Študijske knjižnice Minjo Trdinovo nagrado in od 

spet sam. 

rana Jarca nogo Komelj, uredborniki okr. odbora Ljudske 

Ura je bila pet popoldne. 

nik Dolenjskega lista Tone prosvete. 

Mrak je ovijal zemljo, meni pa 

Gošnik in književnik Severin Prišli so tudi zastopniki 

se je zdelo, da je že tema. 

Šali, je najprej osvojila nače oblastnih forumov in ustanov: 

Strah me je bilo. »Domov molo, 

da se bodo nagrade vsako prof. Ema Musar za OK ZKS, 

ram, samo domov«. Zgrabil sem 

leto podeljevale za že izdana, Jože Plavc za Okr. odbor 

vrv in potegnil žival za seboj. 

oziroma narejena dela (to SZDL. predsednik LO MO No 

Nerada je šla. Toda iti sem mo 

velja za znanstveno, literarno vo mesto Boris Andrijanič, 

ral. Takrat me ne bi zadržala 

in likovno nagrado) ali za predsednik sveta za kulturo 

nobena stvar. Zelo sem se bal 

dela (znanstvena in literarna), in prosveto pri OLO Vladimir 

Nemcev. Žival pa je stopala po 

ki so vsaj v tisku. Za letošnje, Berce, predsednik okrožnega 

časi in se ni zmenila ne za ve 

ubilejno Trdinovo leto, je sodišča dr. Marjan Pavlic, 

čer ne za nevarnost. 

i ila komisija mnenja, da je Ludvig Golob za MO SZDL 

Ne spominjam se več, kako 

treba zavzeti nekoliko širše in Drago Šproc, ravnatelj no 

sem hodil domov. Vem le to, 

stališče in upoštevati tudi vomeške Glasbene šole. 

da sem se boječe izmuznil mi 

stvari, ki morda niso bile iz Nagrajence in ostale goste 

mo kozolca, kjer naj bi stražili 

dane v razdobju od lanskega je pozdravil tajnik Okr. od 

Nemci. Lasje so se mi ježili in 

ulija. Po temeljiti presoji je bora Ljudske prosvete Lojze 

sko-aj stekel sem tja. Pred 

iomisija sklenila, da predloži Kastelic, nato pa jedrnato ori 

hlevom tudi matere nisem opa 

okrajnemu odboru LP nasledsal Trdinov lik in pomen njezil, 

čeprav me je ogovorila. 

nje nagrajence: 

govega dela ter dal tudi poro 

Kar zdirjal sem za kravo v 

1. Za znanstveno nagrado čilo v imenu komisije za Trdi 

hlev ln jo privezal. Tako dol 

prof. Janeza Logarja, našega novo nagrado. Na kratko je 

go se pri tem delu še nikdar 

odličnega trdinoslovca, ured orisal delo posameznih nagra 

nisem zamudil. 

nika Trdinovega Zbranega dejencev, nato pa jim v imenu 

Gost mrak je ležal nad vasjo. 

la in tudi izdaje Rože in trnje, Ljudske prosvete izročil na 

Po nebu so se še vedno podile 

ki jo v Trdinovo počastitev grade. 

kope sivih oblakov in burja je 

izda Trdinova knjižnica — V imenu nagrajencev se je 

vlekla, vendar ne tako močno 

20.000 dinarjev. 

zahvalil arh. Marijan Mušič. 

ko tam sredi košenlc. Ljudje so 

2. Za literarno nagrado pi »Ponosni smo na priznanje, ki 

se poskrili po hišah. Vsakdo je 

sateljico Ilko Vašletovo, pred smo ga prejeli in se zavedamo, 

čakal, kaj bo. Nihče ni prav vevsem 

za njen roman Upor, da nas nagrada vzpodbuja še 

del, zakaj so se Nemci pod noč 

katerega dejanje «e godi v za večje prizadevanje za ko- 

pravzaprav ustavili tu. Drugi 

Novem mestu za časa franco »•••••••»••••••»•MM •••»•»»>•• 

krat so prišli podnevi, pa še taske 

okupacije, pa tudi dejakrat 

so ostali največ eno uro. 

nja nekaterih njenih drugih 

Letošnji nagrajenci (stoje od leve proti desni): univ. prof. arch. Ko smo povečerjali. ni nihče 

povesti imajo za prizorišče 

Marijan Mušič, Henrik Novak (za KUD Stopiče), dr.* Zlata silil spat. Nekdo je prišel po 

K 22. JULIJU - DNEVU 

Dolenjsko 20.000 dinarjev. 

Visenjak - Vašte (za pisateljico Ilko Vaštetovo), Adolf Grum vedat, menda je bil Nemcem za 

(za KUD Trebnje) in prof. Janez Logar 

3. Za likovno nagrado univ. VSTAJE - ČESTITA IN 

tolmača, naj se zaradi nemške 

prof. Marijana Mušiča. ki ima 

izredne zasluge za estetsko in SE PRIPOROČA 

zgodovinsko-arhitekturno ureditev 

Novega mesta — 20.000 

dinarjev. 

PEKARIJA Trdinov večer v Novem mestu 

4. Za vneto in uspešno Ijudskoprosvetno 

delo pa KUD v Novo mesto 

Stopičah (10.000 dinarjev,) 

>Svobodo< v Straži (kip mar-, 

šala Tita) in KUD v Trebnjem 

(10.000 dinarjev). Pedagoška 

nagrada se ne podeli, ker ni Nogomet je v Jugoslaviji 

izšlo nobeno tako delo. 

šport št. 1 

Okrajni odbor Ljudske prosvete 

je predlog komisije v Statistični letopis nam odkri 

celoti sprejrl in določil, da va zanimivo sliiiko o naiem sportu- 

Leta 1953 (pcdarki so namreč 

za to letfO/ je bilo v vsaj dr 

Jutri zvečer slavnostni žavi 5977 športnih organizacij, 

brzoturnir v Domu JLA ki so štele vseh članov 797.442. 

V Slo'venip je b:i| 0 1017 osnov 

V petek, na praznik Dnenih 

športniih društev s 135.897 

v v^t->im (Amsterdam). 

v zadnjem času z romanom lazila nekaj časa po oddelka so vse kače spletene med se »Kaj pa drugič, Boštjan?* 

Nastopile bodo moške ln žen »Na kmetih«, za katerega je za prtljago, nato pa zavila boj. Odnesli so /uboj iz letala, 

ske ekipe. 

dobil Prešernovo nagrado. Delo proti potniški kabini. Lahko nekako le razpletli kače, jih NOVE FRIZURE 

Novomeščane opozarjamo na tudi prevajajo. Na večeru je si mislimo, kakšen poplah bi preložili v drug. trden zaboj »Kako vam ugajajo nove 

to mednarodno odbojkarsko sre bral odlomek iz novega dela nastal, če bi prišla med pot lil ponovo vkrcali na letalo. ženske frizure?« so zadnjič 

čanje, ki bo gotovo kvalitetno. »Zločin«, ki bo izšlo jeseni pri nike, še o pravem času je pa Seveda so morali to oprn\ iii vprašali znanega filmskega ^ 7 

Ekipe bodo nastopile v najmoč Prešernovi družbi. Beno Zu nevarnega sprehajale« opazil v največji tajnosti, da ne bi režiserja De Sicco. 

— Šaj nisem prosil za vašo 

nejših postavah. F. M. pančič je mlad novelist, ki za eden od uslužbencev in opo med poinik nastala panika. »So kar dobre,« je odgovoril. roko! 

V vezi se pomenim nekoliko besed z gospodinjo. »Oh, kaj ne, da je 

bogpomagaj taka svatovsčina, še mene obhaja taka vročina, kakor bi 

gorelo pod mano. Kaj šele ne bi revico nevesto. Jaz se čudim najbolj 

svatom, saj njihova dolžnost bi bila, delati ji veselje, pa se drže kakor 

štori in ji kažejo celo v obraz, da se je sramujejo.« Gospodinja pa 

pravi, da se temu nič ne čudi, da je to sploh tako, kjer pridejo na 

tako poroko pošteni svat je. Zato pa jih je tudi tako težko dobiti. Večidel 

jemljejo falote, katerih ni nobene reči sram, taki so veseli tudi 

na ciganski ali tatinski svatbi, da se le zalijejo z vinom. 

Ko pridem nazaj v hišo, že najdem svoje mlade prijatelje v živem 

pogovoru s svati, prejšnja soparica je zginila, nevesta si briše solze in 

si pomiče robec nazaj na lase. Jaz dvignem čašo in nazdravim nevesti 

in ženinu z opominom, da izpije na njuno zdravje, kakor je navada, 

celo kupico vsak svat in vsak gost, ki se nahaja v hiši. Vsi ostanejo 

in poslušajo. Starešini rečem, ker se briga on tako slabo za veselje 

druzbino, bodo prevzeli to skrb drugi, sposobnejši od njega, njemu in 

vsem njegovim tovarišem pa povem naravnost, kako grdo in neusmiljeno 

se nam zdi njihovo ponašanje proti poročencema. Neumne navade se 

morajo opustiti, drži se jih le bedak in kdor je njegove žlahte. Naj 

jih bo sram take strahopetriosti! »Grega in Francka sta sedaj mož in 

Žena, veže ju poštena vez krščanskega zakona, gre jima odslej ravno 

tista čast in tisto spoštovanje, kakor vsem drugim zakonskim. Kar je 

prej bilo, ne spada na nas nič in, če bi spadalo, hi se moralo prezreti 

in pozabiti, ker je popravljeno. Pravico, jima očitati greh ima samo 

tisti, ki je brez greha, kw pa brez greha niikogar ni, se ne sme tudi 

nihče predrzniti, da bi nam žalil ženina in nevesto. Bog ju živi Se 

enkrat! Svatje, nalijte kupice. Ker ste do sedaj lenarili, je treba utegniti 

zamudo. Ženske naj pijo ali ne pijo, ali možaki bomo Izpraznili 

vsak svojo še enkrat na dolgo življenje, dosmrtno ljubezen in zakonsko 

•rečo nase spoštovane neveste in našega prijatelja ženina.« 

Po hiši se razlega vrisk in brezkončni živio, razbita je ledena skorja, 

ki je obdajala srca, dijaki obstopijo svate in začno prepevati milo, 

sladko, ognjeno, navdušeno, najprej narodne, potem Prešernove, Vilharjeve 

in druge. Med petjem se nazdravlja, napija, trka, uka. Druge in 

dužice prešine novo življenje, ko nehajo dijaki, zapojo oni in za njimi 

zopet dijaki. Neizrečeno je očarala celo društvo Prešernova »Železna 

cesta« s tistim drdiajočim napevom, ki ga slišijo naši kmetje raje nego 

umetnega. Starešina od veselja kar poskakuje in stiska roke meni in 

dijakom. Nevesta se začne smehljati, srečni ženin ji dela kratek Čas 

s šalami in ji streže s pečenko, vinom in kruhom, seve, kadar potihne 

petje. Ce pa pojo dijakr, sedita oba kakor zamaknjena, na skrivaj, pod 

mizo, gladi Grega ročice svoje lepe neveste. Kadar zopet zakrožijo svatje, 

jima pomagata tudi ženin in nevesta. Veselica vre, kipi, napreduje neprenehoma. 

Iz dveh družb se sestavi ena, jaz sedem k starešini, dijaki 

med svate, najveselejša dva eden k nevesti, eden k ženinu. Dva dijaka 

nekam odideta, že poprašujemo drug drugega, kaj je z njima, da se ne 

VLADO LAMI T: Krajina pod Trško goro 

vrneta, naenkrat privriskata s harmoniko ln s celo košaro dišečih in 

pisanih rož. Mladina je predrzna, iznajdena, domišljava, si ve pomagati 

iz vsake zadrege. Cvetlice sta nabrala v grajskem vrtu in spotoma 

izvedela tudi za harmoniko. Iz najlepših, najbolj blagodušnih rožic splete 

so venec za nevesto, robec se jI strga z glave, med petjem in zdravicami 

venčamo Francko in nakitimo potem za vršijo ženina in svate. 

Starešini navežemo na klobuk toliko rož, da je nosil na glavi cel vrtec. 

Harmonika začne igrati, noga poskakovati in drencati. Dijak se oglasi: 

•Posluh, prosim posluh, častita družba! Predno začnemo ples, moramo 

izvršiti še eno dolžnost. Naši nevesti smo postavili na glavo venec, ali 

to še ni dosti. Revica se je jokala dolgo in bridko, treba je, da ji speremo 

solze, ker ni spodobno, da jo pelje ženin na ples objokano.« In 

dijak Uliva iz čaše vino na svoj prt in jo umiva in briše okoli oči in 

po obrazu. Zdaj stoji pred nami kakor spremenjena, pod cvetočimi 

rožicami cvetoča rožica. Harmonika zaigra vdrugo, ženin pelje nevesto, 

dijaki družice izza mize; šele ko se oni naplešejo, pridejo na vrsto 

svatje; jaz in starešina pa ostaneva mirno na svojih mestih, on ni plesal, 

ker ni hotel, jaz, ker ne znam. Zopet dohajajo gledat ln poslušat fantje, 

dekleta in babe, ali se smejaio le od daleč v veži, v hišo si ne upa 

priti nobeden teh zabavljivcev. odkar so naredili »škrici« alianso s 

svati. Tudi se je javno mnenje hitro spremenilo. Fantje so zaceli odobravati 

in hvaliti našo veselico, dozdevalo se jim je strašno neumno, 

da se žaluje in žali takrat, ko dobita ženin in nevesta nazaj svoje 

zapravljeno poštenje. Dekleta so vihale sicer še zmeraj nosičke, ali 

marsikatera bi bila rada prišla plesat, pa se je bala. Domačo hčer sem 

spravil brez truda v hišo in jo izročil in priporočil dijaku, da jo kratkočasi. 

Plesala je tako dolgo, da se je v plesalca zaljuoila. Radovali smo 

se s svati več ur; tako dolge popotnje ni pomnil v tem kraju nihče. 

Vprašal sem nevesto, kako ji je sedaj pri ..ou. »Hvala Bogu! Sedaj 

sem tako dobre volje, če mi še kdo kaj poza Da vi ja, da se mu bom 

smejala v zobe, ne pa jokala. Ali prej, oh, mi je bilo strašno hudo. 

Tako mislim mora biti pogubljenim v peklu. Grega imam rada, ali 

veste, ljubezen kaj lahko pogasne v toliki sramoti in bridkosti. Grabila 

me je grozovita jeza nanj; če me je spotoma kaj vprašal, mu 

nisem dala nobenega odgovora.« O teh besedah me nekaj strese, spomnil 

sem se tožne usode Anžetove Reze ln Boldtnovcga Miha. 

2e se je bila tovariši ja vzdignila, da gre naprej, kr> prinese gospodinja, 

zdaj z nami vred vsa vesela, dva bokala najboljšega z-a šentjanževec. 

Zabava se ponovi ln traja še knke pol ure. Fantje in dekleta so 

zavrte še nekatere krati ln celo hladnokrvni starešina se da omečiti in 

naredi kratko polko z debelo krčmarico.

Delo, ki bo rodilo trajne sadove 

Od obrtniške 

k industrijski proizvodnji 

Uredništvo našega lista ie zaprosilo predsednika OLO dopolnitev oz. razširitev ne 

Novo mesto, ljudskega poslanea Viktorja Zupančiča, za katerih večjih tovarn in pod 

razgovor o vprašanju, kaj vse lahko prištevamo h glavjetij, kot so n. pr. Novoteks, 

nim delovnim uspehom • okraju T zadnjem desetletju. Kremen, Novoles, razne mi 

Ker to izčrpno poročilo o celokupni dejavnosti ljudske zarske delavnice, tovarna pe 

oblasti na Dolenjskem za povojno obdobje podano na rila in čevljev v Novem me 

zadnji seji OLO konec avgusta, objavljamo danes Iz razstu, kovinsko predelovalno 

govora s tovarišem Zupančičem le najvažnejše misli in obrt, destilacijo na Mirni in 

nekaj podatkov. 

podobno. 

Prva povojna leta smo vlo nega jugoslovanskega trga, pa Medtem ko je znašal narodžili 

v takratnem novomeškem nekaj manjših podjetij v Noni dohodek Irta 1953 v okraju 

in trebanjskem okraju vse vem mestu in posameznih več 2 milijardi in 368 milijonov 

naše sile in vsa razpoložljiva jih krajih. 

dij», ; m je leta V) 54 d v in i 1 na 

finančna sredstva v obnovo Pred ljudsko oblastjo so bi'e J> .^milijardi in 683 ni i 1 i j. din, 

med vojno porušenega pode leta 1945 nadvse težke naloge. letos pa je predviden že v viželja. 

Hude rane je okupator Vojna nam je zapustila v obeh šini 3 milijard in 205 milijo 

.zasekal .Novemu mestu, Ga- okrajih le 17 ohranjenih- šol. nov. Na prebivalca je zuašal 

berjam, Podgorju* 'Suhi kraji 29 šol je bilo popolnoma uni narodni dohodek v teh letih 

ni, Mokron i; in drugim kračenih, 15 joi pa- je bilo brez 35.000 din, 42.800 din in letos 

jem z njihovo bližnjo in širša tnalih prostorov. Tri četrtine predvidenih 48.300 din. kar pa 

>-. ' političnimi oiâ.ii« i lolske opreme je bilo med je seveda še vedno znatno pod 

zasi slovenskim republiškim pov 

vrsto,let neutrudno skrbela, kje spremenjene v bunkerje prečjem. Leta 1953 je bilo v 

f i 'i bi odstranili težke posle in belogardistične trdnjave. podjetjih drž. sektorja zapodice 

medvojnega razdejanja. Vse to je terjalo ogromno truslenih 2906 ljudi, letos pa jih 

:\ie ma.uj ni bila važna skrb da in denarja, ki smo ga po bo že 4718. Vrednost obrtniške 

ta dvig kmetijstva. V živino zmogljivosti okrajnega gospo proizvodnje je prav tako prereji 

smp bili zaradi vojnih darstva tudi vlagali v te nacej večja. Ce jo ocenimo za 

VLADO LAMUT: Novo mesto i Bagovlm logom, Krko ln Gorjanci s Trdinovim vrhom 

razmer skorajda na tleh; mene. 

manjkalo je orodja, gnoja, Ob strani pa so »tale takrat 

opeke itd. Bili so odkupi, ki glavne naloge, ki so osnova 

so bili za prehrano v državi za dvig Dolenjske in njenega 

takrat nujno potrebni, zavira gospodarstva: skrb za razvoj 

li pa so normalen razvoj ži lahke industrije in obrtnih 

vinoreje. Proizvodnja v kme podjetij, za katere imamo v 

tijstvu je zaostajala za potre okraju marsikje dobre pogobami 

trga in naše skupnosti. je. Za ustanovitev oz. razvoj 

Industrijska in obrtniška pro teh obratov je poleg dobrih, 

izvodnja se je s težavo kopala dela voljnih ljudi seveda po 

iz prejšnje nerazvitosti. Imeli trebnih tudi vsaj nekaj fi 

buio tekstilno tovarno, tovarno nančnih sredstev. Z lastnimi 

igrač, LIP, ki je izvozil ogrom skromnimi sredstvi Dolenjska 

ne količine lesa iz Dolenjske, takrat ni mogla iz prejšnje 

kar so zahtevale koristi skup- nerazvitosti. 

VIDEN NAPREDEK INDUSTRIJE, OBRTI 

IN KMETIJSTVA 

Leta 1950 in 1951 smo začeli 

delati po novem gospodarskem 

načinu. Bolj uspešno smo premagovali 

stare težave. Sproščenost 

je kmalu pokazala 

ugodne posledice tuni v dvi- 

£ anju kmetijske proizvodnje, 

vanju državljanov so mnogi 

občinski ljudski odbori dosepati 

prvovrsten marmor za do 

V Bell krajini raste iz malega veliko — Lani 

gli prav lep razvoj. Zgrajene 

mači trg in izvoz, pri »Belsadu« 

so bile razne nove in obnov so investirali v okraju čez 763 milijonov din, so dogradili kisarno in uredili 

ljene stare ceste in pota, stav 

delavnico za izdelovanje bonbo 

od tega v industrijska podjetja 314 milijonov 

be splošnega ljudskega premonov. 

Prej so prodali na mesec 

ženja, vodovod v Novem me — Delovni kolektivi vabijo na ogled in obisk za približno 6 milijonov dinarjev 

blaga, lani pa že za 26 milistu. 

Dol. Toplicah in Straži. delegacijo poslancev Ljudske skupščine LRS jonov! Rudnik je povečal pro 

Šole v Ambrusu, Beli cerkvi, 

izvodnjo, v Hrastu so odkrili 

Birčni vasi, Brusnicah, Dobr- »Po vojni bomo zgradili to ln zadruge so dobile na razpolago 

nahajališče boksita. Obrat Teniču, 

na Dolžu, Dvoru, Lazah, In to! Po vojni bomo napeljali 27,864.000 din investicij za oprelekomunikacije 

na Semiču se je 

.Mirni, v Mirni peči, Novem vodovode, elektriko in uredili mo, plemensko živino itd., razna 

povečal in dal kruha novim de 

mestu, Orehovici, Poljanah, promet! Po vojni bomo ...« podjetja pa iz okr. kreditnega 

lavkam, v Metliki pa je zrasla 

Škocjanu, Šmarjeti, na Tre- Tako je bilo med vojno v Bell sklada skoraj 29 milijonov din 

lepa tovarna — bodoči dom 

belnem, Vel. Cirniku, v Za- krajini. Revolucija je ljudem posojil. Republiški sklad za kre 

»Belokranjke«, tovarne pletegradcu, 

Žužemberku in Spod. odprla oči, zaželeli so si gospoditiranje kmetijstva je dal kmenin. 

Prej obrtna delavnic*, da 

Lakencu so bile obnovljene. darskega napredka in dviga dotijskim posestvom in zadrugam 

nes sodobna tovarna. Vinska 

Na novo so bile zgrajene tlej zaostale, nerazvite deželice. 27,200.000 din posojil, iz republi 

klet v Metliki bo temelj umne 

osnovne šole v Ajdovcu, Glo- Ze pred koncem vojne so na škega proračuna pa je okraj doga 

kletarstva za belokranjske 

bodolu, Korinju, Sentrupertu, osvobojenem ozemlju začeli obbil 159 milijonov dinarjev za di 

vinogradnike. V Bušinji vasi, na 

Gaberju, Malem Slatniku, navljati rudnik v Kanižaricl, jaški dom v Črnomlju, za šolo 

Glavici, Hrastu in Brezovici so 

medtem ko so še v gradnji 

zgradili zbiralnike za vodo. v 

velika šola v Prevolah (Suha 

okraju pa položili 8 kilometrov 

krajina), Stopičah in šmarje 

cevovoda, zgradili črpalno poških 

Toplicah. 

stajo v Starem trgu in pred 

V 10 letih je bilo v okraju 

kratkim dobili vodo tudi v 

Dobličah za vodovod Črnomelj 

napeljanih 63,7 km električnih 

z okolico. 

daljnovodov, zgrajenih 21 

transformatorskih postaj, med 

V občinah Semič, Vinica, 

tem ko v še 2 manjka notra 

Metlika in Gradac je elektrifinja 

oprema. Bilo je napeljakacija 

zaključena, drugod ninega 

243,2 km nizkonapetostmajo 

elektrike le še posamezna 

nega omrežja; 5211 hiš je 

naselja. Prištejmo še železniško 

dobilo električno luč. V tem 

postajo v Črnomlju, lepa dija 

desetletju je bilo elektrificiraška 

domova v Črnomlju in 

nih 146 naselij, odstotek elek 

Metliki, šolo na Vinici, nove statrifikacije 

pa se je dvignil od 

novanjske hiše, športne objekte 

37,6°/o na 67,6%. 

in drugo — pa dobimo precej 

Po nepopolnih podatkih je 

točno sliko velikega gospodar 

bilo samo v zadnjih 3 letih inskega 

napredka. Ustvarjeni so 

vestiranih iz okrajnega in re 

Pogled na novozgrajeno in doslej najlepšo Industrijsko stavbo temelji za dvig Bele krajine. 

publiškega proračuna, iz po 

v Beli krajini — novi dom Belokranjske železolivarne, ki ga Medtem ko je znašal narodni 

moči zaostalim predelom, iz 

bodo slovesno odprli v avgustu. 

dohodek na prebivalca leta 1953 

kreditnih skladov in ostalih 

komaj 29.483 din, se je dvignil 

zrasla so prva obrtna podjetja, In stanovanjsko hiSo na Vinici, lani na 37.556 din, letos pa naj 

virov v novomeškem okraju v vaseh pa so se pripravljali na za elektrifikacijo, komunalna bi znašal po okrajnem družbe 

za dvig gospodarstva, gradnje obnovo požganih domačij in go dela, stanovanja, kanalizacije innem planu 44.653 din. 

hiš in ostale negospodarske spodarskih poslopij. Prva poza gradnjo tovarne »Belokranj- 

investicije nad eno milijardo vojna leta so imeli odbori ljudka« v Metliki. Iz SKLADA ZA Investicije v nove tovarne 

235 milijonov dinarjev. Uspeske oblasti okraja in KLO polne GOSPODARSKO POMOČ NE bodo pokazale ugodne posledice 

hi obsežnega desetletnega de roke dela z razdeljevanjem hra RAZVITIM OKRAJEM Je Bela letos, zlasti pa prihodnja leta, 

la so danes vidni že skoraj na ne, živilskih in drugih nakaznic. krajina lani dobila 380 milijo ko bodo vsa začeta dela izvr 

vsakem koraku v mestu in na Pesem dela je odmevala na ponov dinarjev pomoči: za vodošena. Zanje bo zato še potrebna 

vasi. 

goriščih; zidarji, tesarji, krovci, vod Črnomelj, Metlika in Stari pomoč s strani republike. Po 

Ce pogledamo današnje po 

vse je hitelo, da zabriše sledove trg 100 milijonov, za dograditev moč, ki jo je skupnost že dala 

trebe Dolenjske, z doseženimi 

vojne in njene hude posledice. in opremo tovarne učil 98 mili Beli krajini za njeno boljše živ 

uspehi seveda ne smemo in ne 

Veliko in naporno delo je bilo jonov, za novo tovarno ln opreljenje in bodočo gospodarsko 

opravljeno, kakršnega zgodovina 

moremo biti . zadovoljni. 

mo železolivarne 90 milijonov, osamosvojitev, pa je naložena 

Bele krajine doslej še ni doži 

Ogromno je še dela za dvig 

za povečanje obrata Telekomu preudarno in zares gospodarsko: 

vela. 

kmetijstva, ki je še vedno 

nikacij na Semiču 17 milijonov, iz malega raste veliko. Obrtne 

zaostalo. Manjka mu osnovne Po končani obnovi pa je bilo 

za rudnik Kanižarica 45 milijo delavnice z delovno tradicijo in 

mehanizacije in opreme z treba stopiti korak naprej — k nov, za Belsad 10 milijonov in domačimi kadri preraščajo v 

leto 1953 z indeksom 100, je orodjem, ki naj bi ga kmet industrializaciji okraja, k načrt za novo ustanovljeno podjetje manjša in večja industrijska 

znašala lani 129, letos pa se 

preko domače zadruge in njenemu dvigu kmetijstva, obrti, Marmor v Gradacu 20 milijonov podjetja. S sorazmerno majhni 

bo dvignila na 134. Celokupni 

nih odsekov izkoriščal za svoj prometa itd. V prelomu s pre dinarjev. Posebej je dobil okraj 

mi sredstvi se prej nerazvita 

promet trgovine se je dvignil 

napredek. Zadruge in ljudska teklostjo pomeni leto 1954 za še 28,295.000 din za obnovo med 

industrijska ln obrtniška de 

od 1953 z indeksa 100 na 135, 

oblast bodo morale še veliko Belo krajino glavni mejnik. vojno požganih vasi in 28 milijavnost 

v Beli krajini krepi, 

gradbeništvo od 100 v letu 

narediti, da pride celokupno Nikdar v njeni preteklosti še jonov din za gradnjo vinske 

razširja, daje ljudem delo in 

1953 na 179 v letu 1954, letoš 

kmetijstvo v napredni tir. Ve niso vložili toliko sredstev v kleti v Metliki. 

dviga blagostanje. 

nji plan pa predvideva nadaljliko 

je odvisno od kmetov sa podjetja, komunalne naprave, Uspehi niso izostali. Zelezolinji 

dvig na 189. Bruto vred- 

Delovni ljudje Bele krajine bi 

mih, od njihovih vzpodbud in gradnje ln industrijo, kakor varna, nekoč majhen obrtniški zato radi pozdravili v svoji sre 

razpoloženja. Samo od čaka prav lani. Iz proračunskih sred obrat, se je preselila v moderdi delegacijo poslancev sloven 

V petek na svidenje na nja ne bo nič. V industrijskih 

stev okraja je bilo porabljenih no, svetlo tovarno, ponos Bele ske Ljudske skupščine, da bi 

zboru kurirjev v Stični in obrtnih pod >-tja h -bo treba 

za stanovanjske hiše, šole, elek Mrajine. Njena proizvodnja bo jim pokazali sadove dosedanje 

trifikacijo, preoravanje steljni- 

okrepiti delavsko samouprav 

že letos sedemkrat večja. To pomoči, napredek partizanske 

na Dolenjskem! 

kov in pod. 52 milijonov in 522 

ljanje, zaostriti čut do splošvarna 

učil bo povečala proiz deželice med Kolpo in Gorjan 

tisoč din. Kmetijska posestva in 

nega ljudskega premoženja in 

vodnjo. V Gradacu so začeli koci in njene načrte za bodočnost. 

nost industrijske proizvodnje 

še izboljšati proizvodnjo. Zla 

je rastla takole: 100, 136 in 

sti pa bo treba okrepiti kra 

159. 

jevno gospodarstvo in usta 

V tem času je doseglo tudi 

navljati socialistična obrtniška 

kmetijstvo viden napredek. 

in uslužnostna podjetja, ki jih 

Zadružništvo je z dobro orga 

Leta 1953 je prišlo do nove, 

zelo primanjkuje. Tudi na 

Podjetje 

nizacijo kmetijske pospeševal 

bistvene spremembe in zbolj 

prosvetnem in zdravstvenem 

ne službe pokazalo sadove 

šanja v dolenjskem gospodar 

področju so odprta še mnoga 

„N0V0LES" 

večletnega dela, proizvodnja 

stvu. Republiška skupščina je 

pereča vprašanja, zaradi ka 

je začela naraščati, čeprav le 

dala tudi Dolenjski pomoč iz 

terih še vedno zaostajamo za 

tine niso bile ravno ugodne za 

sredstev za nerazvite predele, 

razvitejšimi okraji. 

našega kmeta. Največji vzpon 

brez katerih prej navzlic naj je zabeležila živinoreja: med Naredili smo velik korak 

»elovna vnema je začela naboljši volji nismo mogli uspeštem ko smo n. pr. leta 1947 naprej, z začetim delom pa bo 

raščati, številna podjetja so no naprej. Tako smo v zadnjih imeli v okraju 4780 konj, treba nadaljevati. Industrija, DOLENJSKA LESNA INDUSTRIJA 

razširila svojo proizvodnjo. treh letih zaključili obnovo, 26.770 glav goveje živine, 4378 obrt in kmetijstvo že dajejo 

ovc, 719 koz, 26.106 prašičev, skupnosti znatna sredstva, ne 

s svojimi obrotl 

8743 zajcev, 87.613 perutnine moremo pa reči, da ima Do 

in 5610 čebelnih panjev, smo lenjska s tem že vsa sredstva 

ŽAGA STRAŽA, ŽAGA SOTESKA IN 

Borcem XII. SN0UB! 

ob popisu v začetku leta 1955 za nadaljnji razvoj in gospo 

Obveščamo vse bivše borce 

ugotovili razveseljiv napredarsko osamosvojitev in da bi 

GALANTERIJSKI 0RRAT N0V0 MESTO 

ali se namerava udeležiti zbora 

XII. SNOUB, da bo do 4. septemdek: 

5259 konj, 30.572 glav ji pri tem pomoč republike ne 

brigade v Mokronogu. 

bra 1955 v Mokronogu — kraju, 

goveje živine, 5118 ovc, 609 bila več potrebna. Še imamo nudi po najnižjih tržnih cenah vse vrste trdega in mehkega lesa ter 

Sporočila pošljite na naslov: 

kjer Je bila L 1943 brigada »Zveza vojaških vojnih Invali 

koz, 32.918 prašičev, 784.1 zaj ogromno nerešenih in perečih 

bukov in hrastov parket. 

ustanovljena — zbor te brigade. dov« — gtab XII. SNOUB — 

cev, 103.409 perutnine in 5746 vprašanj, ki jim Dolenjska s 

Vsi dogovori na nabavo se sklepajo v komerciali podjetja 

Da bi bila organizacija in li- Ljubljana, G o* posveta ka cesta 2, Čebelnih panjev. 

svojimi sredstvi ne bo kos. V 

v Novem mestu, telefon št. 109 

vedha zbora čim uspešnejša in (Tel. 21 - 901). 

teh 10 letih nismo mogli od 

udeležba polnoštevilna, poziva Prav tako naprošamo sorod Uspehi v komunalnem straniti vseh posledic besnega 

mo vse bivše ôrce XII. briganik« in znance borcev, padlih 

medvojnega uničevanja okude, 

da čimprej, najkasneje pa 

gospodarstvu 

v tej brigadi, da aporoče na 

patorjev, zato bo pomoč še 

ČESTITAMO 

do 31. julija t.l. sporoče slede isti naslov ime in priimek ter Vsekakor je treba poudariti 

potrebna. 

čo podatke: 

K DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE IN LETOŠNJEMU DNEVU VSTAJE! 

kdaj in kje jo padel. 

tudi velike uspehe komunal To, kar je bilo napravljene 

Priimek in Ime, od kdaj do Bivši borci, udeležite se polnega gospodarjenja v občiga v desetletju 1945—1955, pa 

kdaj je bil v brigadi in v kanoštavilno I. zbora XII. briganah. S pomočjo republike in je veliko delo, ki bo rodilo 

teri edinici, sedanji naslov in de 1 Pripravljalni odbor okraja in ob dobrem razume trajne sadove. 

V kočevskem okraju; 

žiulnoreja na prvem mestu huje prizadeta. Prav zaradi 

Na prolnjo uredništva, kaj lahko Itejemo med največje 

delovne zmage v kočevske* okraju v desetletju 

1945—1955, je OLO Kočevje sporočil, da so bili doseženi 

največji uspehi v kmetijstvu. Zlaitl lepo napreduje živinoreja, 

ki ima na Kočevskem tradicije In odlične pogoje. 

Seveda pa so v kočevskem okraju dosegli lepe uspehe 

tudi v drugI obnovi In gospodarski dejavnosti, zlasti v 

lesni industriji, rudarstvu, gradbeništvu, ostali Industriji, 

ob^ti, prometu in trgovini. Vidni so uspehi na področju 

prosvete, socialnega skrbstva ln zdravstva, komunalnih 

gradenj in športa. Deset let svobode je globoko preobra- 

S žilo tudi ta del Dolenjske. 

V kočevskem okraju smo od 

osvoboditve do danes dosegli v 

kmetijstvu prav lepe uspehe. 

Seveda, da te uspehe lahko pravilno 

ocenimo, ne smemo pozabiti, 

v kalranem stanju jt bilo 

kov -::iijistvo našega okraja ob 

osvoboditvi. Ves okraj Je bil 

med vojno Izredno hudo prizadet, 

Skoraj povsem uničene ali 

M trte so bile vse gospodarske 

pange. Na ozemlju bivših Kofievurjev 

(40% površine okraja) 

Je bilo do tal porušenih nad 

80°/» vseh vasi; kmetijska površina 

Je bila zapuščena, neposejana. 

Uničena so bila gospodarska 

poslopja, živine pa na 

tem področju leta 1946 skoraj 

ni bilo. Močno je vojna priza 

dela tudi vse ostalo področje 

okraja, kjer je bilo do kraja 

uničenih več vasi, požgano mnogo 

posaneznih domačij, število 

živine z»lo zmanjšano in vsa 

kmetiijski dejavnost v zastoju. 

Taka, hu-lo žalostna je bila slika 

kmetijstva v našem okraju 

leta 1945. Treba Je bilo hitro 

ukrepati in delati, da se Je to 

stanje zbojjšalo, da se Je poveča! 

prideUk, dvignila živinoreja, 

skratka, d a se Je naše kmetlj- 

»tvo spet postavilo na noge. 

Zaradi podnebnih razmer so 

pri nas pofojl predvsem z« razvoj 

živinoreje. In ravno živinoreja 

je biU med vojno najhuje 

prizadeta. SmanJAaio se Je številčno 

stanje živine, še več ško 

de pa Je bilo zaradi Izgube plemenskih 

živali, kajti pri nas je 

bila že pred vojno vpeljana selekcija 

ln plemenska reja živine, 

zato Je bila živinoreja še 

prednosti, ki Jo Ima v našem 

okraju živinoreja pred drugimi 

panogami kmetijstva, smo tej po 

osvoboditvi posvetili največjo 

skrb. Rešiti je bilo treba tri 

pereče probleme: priskrbeti živino 

za Izpraznjeno področje 

Kočevske, koder so nastajala 

državna posestva, povečati število 

glav pri zasebnih gospodarjih 

ln znova uvesti selekcijo na 

vsem področju okraja, da se s 

tem dvigne reja plemenske živine, 

kar Je bil glavni cilj vseh 

naših ukrepov. Prizadevanje zi 

obnovo In dvig živinoreje je rodilo 

lepe uspehe, o čemer nam 

pričajo tudi številke. Tako Je 

bilo v okraju leta 1946 le 1671 

konj, 6385 krav, 9253 prašičev, 

2166 ovc in 660 koz, leta 1954 pa 

2113 konj, 7304 krave, 9107 prašičev, 

3957 ovc In 465 koz. 

Ker so pogoji ugodni predvsem 

za govedo, smo stremeli, 

da se število konj zmanjša, prašičereja 

naj bi ostala približno 

v Istth mejah, ZB ovce nismo posebno 

skrbeli, ker nimamo Izrazito 

ovčarskih predelov, reja 

koz pa naj bi se čimbolj zmanjšala. 

Prd govedu še nismo dosegli 

predvojnega števila, kar je 

docela unujivo, saj je bilo sa- 

radi vojne domala Izpraznjenega 

pol okraja. Ker številčno 

ni mogoče tako hitro dvigniti 

živinoreje, smo skušali doseči 

čimveč uspehov v proizvodnosti 

živine, kar nam je uspelo s 

selekcijo. Ze prva leta po vojni 

smo evidentirali znatno število 

živine In uvedli rodovnik, leta 

1952 pa smo dobili kontrolo 

proizvodnosti. Najlepše nam o 

tem povedo številke. 

Leta 1940 Je bilo 529 rodovnih 

krav, leta 1948 Jih Je bilo 986, 

leta 1952 je Število naraslo na 

1553, konec leta 1954 pa smo jih 

imeli že 3390. Od tega števila 

je 2269 glav pri članih kmetijskih 

zadrug in 1131 pri državnih 

posestvih. Tako je v rodovniku 

44% od celotnega števila krav, 

povprečna mlečnost na rodovno 

kravo je bila lani 2472 litrov 

mleka. Z načrtnim delom smo 

močno presegli predvojno proizvodnost 

živine. 

Plemensko živino prav zarad! 

njene dobre kakovosti prodajamo 

tudi v sosednje okraje ln re- 

Ena izmed kočevskih »rekorderk« — Bistra s posestva v Livoldu, 

ki je dala predlanskim 6184 kg mleka 

publike za Izboljšanje njihove 

živinoreje. Tako smo lani prodali 

Izven okraja 184 bikov, 276 

krav in 172 telic, v skupni vrednosti 

49,768.000 dinarjev. 

Za pravilno ocenitev vloge, ki 

Jo ima živinoreja v kmetijskem 

gospodarstvu okraja, moramo 

omeniti še klavno živino. Za 

meso so naši kmetijski proizvajalci 

prodali 3346 glav goveđi in 

2306 glav druge živine (prašiči, 

drobnica, konji), v skupni teži 

1,068.070 kg in skupni vrednosti 

127,997.000 dinarjev. Ce prištejemo 

še plemensko živino, je 

dala živinoreja v našem okraju 

lani 177,765.000 bruto dohodkov. 

Selekcija krav je v našem 

okraju, čeprav je najmanjši, 

precej večja kot v drugih, glede 

mlečnosti smo pa na prvem mestu. 

Uspehe smo dosegli tudi v rodovitnosti! 

živine. Do leta 1952 

je bilo na vsakih 100 krav le 

69 telet, po prizadevanju veterinarske 

in živinorejske službe pa 

je bilo lani že 79 telet na 100 

krav. 

Naj na kratko omenimo še 

razvoj govedoreje na državnih 

posestvih. Leta 1945 so Imela 

komaj 50 glav govedi, sedaj jih 

imajo nad 2500. Kmetijsko-gozdarsko 

posestvo Kočevje ima 

danes več ko 100 krav, ki dajejo 

nad 4000 litrov mleka na 

leto, Imajo pa tudi kravo', ki 

daje največ mleka v Sloveniji 

— lani ga je dala 6584 litrov. 

Res je, da je šlo največ truda 

ln prizadevnosti za zboljšanje 

živinoreje, vendar se je veliko 

skrbelo tudi za poljedelstvo in 

sadjarstvo. Z uvedbo selekcije 

krompirja je v okraju že dobro 

napredovalo pridobivanje semenskega 

krompirja. 1954. leta 

je bilo priznanega 110 hektarov 

7. 835.000 kg pridelanega semenskega 

krompirja. Od tega odpade 

nekaj nad 70% na državna 

posestva. Da bi povečali plodnost 

zemlje, imamo redne gnojilne 

poskuse, s katerimi se proizvajalci 

koristijo. Lani je bilo 

smotrno uporabljenih 250 vagonov 

umetnih gnojil — osemkrat 

več ko pred vojno. 

Napreduje tudi sadjarstvo: 

vsako leto je zasajenih čedaljo 

več sadnih dreves. Načrtno, v 

strnjenih nasadih, ' je bilo po 

vojni obnovljenih jad 80 hektarov 

sadovnjakov, od tega samo 

lani 33. 

Največ zaslug za uspehe, ki 

smo jih našbeli, Imajo kmetijske 

zadruge in državna posestva. 

Okrajna kmetijska službi 

Je pa v najožji, povezavi z njimi 

tudi precej pripomogla, da se 

Je delo razvijalo laže in bolj 

načrtno. To velja zlasti za zadružni 

sektor, državna posestva 

pa Imajo organizirano tudi lastno, 

dobro urejeno fcmetijskopospeševalno 

službo. 

Inž. Anton Zoro

Stran 4 »DOLENJSKI LIST€ Stev. 29 

»No, to pa so že spet skuhali 

v Kuharjevi kuhinji!« je dejal 

belogardist, ko je prebiral naše 

»Radijske vesti«. Ni mu šlo v 

glavo, da je narodnoosvobodilna 

vojska znova napredovala in 

novomeškega 

Zapiski ob odkritju spominske plošče na Kuharjevi zidanici na Lipniku pri Trebnjem 

GAZIMO, GAZIMO 

Gazimo, gazimo v belo mečavo, 

kmalu snega bo do uhljev in čez. 

Gazimo, gazimo. Kaj če na glavo 

bi nataknili si kučme z dreves? 

Gazimo, gazimo. Tjakaj čez Savo 

drevi hudič nas vabi na ples. 

se pomnožila. Skrbelo ga je 

prodiranje zaveznikov, ni mu 

bilo po volji, da beli, oiklostirani 

Mati iz Kuharjeve »kuhinje« 

krožijo od rok do rok, da 

Jih je vsak dan več in da jih 

ljudje tako radi prebirajo. 

Vesti, ki smo jih »skuhali« v 

Kuharjevi zidanici, so bile živa 

stvarnost, resnica, ki je ni mogel 

nihče zbrisati. Ob njih je 

rastlo upanje in vera, da se bo 

kmalu zrušila nacistična Nemčija. 

Novice, ki smo jih vestno 

ubirali in razmnoževali, so nam 

h dneva v dan potrjevale, da 

imo imeli prav o vsem, kar smo 

v dolgih letih vojne govorili 

ljudem, zlasti pa vsem tistim, ki 

lo dvomili v našo zmago. 

Ljuba in draga nam je bila 

okrožna tehnika, naš novi dom, 

Središče naše pisane besede, ki 

ni nikoli zamrla, čeprav je 

tesno krog nje divjal neprestan 

boj z okupatorji in izdajalci, 

boj med star-im in novim svetom. 

Dokler bom živel, bo ljuba 

mojemu spominu in vsem tistim, 

k: so delali v njej: Oskarju 

Venturiniju — Črnemu Sandor>]u, 

neutrudljivemu snovalcu 

M'.'anu Čopiču, našemu umetniku 

in karikaturistu Dušanu 

Povhu, pridnemu in natančnemu 

Zlaitanu Gromu. S hvaležnostjo 

in tihim hrepenenjem po 

na : 

smo hoteli obveščati o resnici In prišli razbojniki pome, so naj- mnogo govorili. Mnogi so prt- so bile sicer plašne, toda včasih 

o tem, kaj hočemo. prej dobili v roke brata. LegL- hajali sami na žago in prebirali zmožne vsega. Takrat nismo go- 

S tov. Edom Hofbekom, ki Je timirali so ga, toda ker se po- ter odnašali material. Kljub vorili, ali so aktivisti pogumni, 

bil v Dol. Nemški vasi ' šolski datki niso strinjali z mojimi, so bombardiranju Novega mesta, rekli smo le, da vestno izpolnjuupravitelj, 

pozneje pa izvoljen mislili, da so v zmoti. Za nji- Mokronoga, Višnje gore in stal- jejo svoje dolžnosti, in izpolnjek 

it cdoosianec za Kočevski hovim hrbtom so že pokale nega obletavanja sovražnih letal vanje teh je bilo prav gotovo 

partizanske puške in odhiteli s'o ln nekaterim bombam, ki so jih zvezano z odstranjevanjem pred-' 

rin' 'e t b 

veličas>tnejših dneh naše zgodovine 

se je bodo spominjali 

vsi. ki so v tistem času zahajali 

vanjo, zlasti pa odborniki podokrosnega 

odbora OF, tovariši: 

Ignac, Pavle, sekretar odbora 

Lojze, naš partijski sekretar 

Slavko, kurirji iz brigad, komande 

mesta Trebnje, sosednje 

stanice TV 4, člani NZ, vsi doma 

Ivi mi in aktivisti novomeškega 

okrožja, 

2 

Deio za propagando s tiskano 

f»«0*in na podw>Čju Trebnjega in 

okolice sega daleč nazaj v začetke 

NOB. Kmalu po 22. juliju 

1941 se je osnoval v šoli v Dol. 

Nemški vasi center za razdeljevanje 

ilegalne literature. Najvneteiša 

takratna organizatorja 

Blažič in Hofbek sta dala svoje 

življenje za svobodo. Sola v 

Dol. Nemški vasi je bila vseskozi 

središče, kjer so se zbirali 

organizatorji OF in partizanske 

vojske iz bližnje in daljne okolice. 

Mnogokrat se spftjhotfltl 

Slavka Perparja — Vrbinca, ki 

je tedaj vodil center za razdeljevanja 

literature v trebanjskem 

okrožju. Kot bi se nenadoma 

zredil, je večkrat počasi 

korakal na železniško postajo. 

Pod suknjič okr-g pasu si je 

naložil kupe ilegalne literature 

in me spraševal: 

»Ali se mi kaj pozna?« Nasmehmil 

sem se in mu odvrnil: 

»Italijani verjetno ne vedo, koliko 

si tehtal pred 

vsem normalno pa 

izgledaš.« 

Zadrgnil se je s pasom, da je 

komaj dihal, in odšel. Sčasoma 

smo spoznali, da se Lahe lahko 

vara z lepo obleko in dostojan- 

; 

>:iho. da se že

m.dolenjskilist.si

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?