21. avgust 1953 (št. 0180) - Dolenjski list

Novo mesto, 21. avgusta Ž9S3
Stev. 33 Leto IV
Lastniki t» izdajatelju Okrajni odbori 3£L)L Črnomelj, &ucevje
lo NOVO mesto. — Izhaja vsak petek. — Odgovorni urednik
Tone Ooftoik, — Uredništvo lo uprava; Novo mesto, Cest« ko*
mandanta Staneta 25. — Postni predal 33 — Telefon aredniitva
In oprave 127. — Tekoei račun pri Narodni banki v Novem
mestu: 6I6-T-I81. — Letna naročnina 300 din. polletna 290 din.
četrtletna I2S din. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalra«
* Ljubljani Dolenjski
Okrajni komite ZKS v Novem
mestu je sklical 4. avgusta
širši posvet komunistov
novomeškega okraja. Posvetu
sta se udeležila tudi doseda
nji sekretar okrajnega komiteja
tov. Jože Borštnar in novi
sekretar okrajnega komiteju
tov. Franc Pirkovič-Čort. Numen
posveta je bil proučitev
vsebine pisma Centralnega
komiteja ZKJ z ozirom na
razmere v organizacijah ZK
novomeškega okraja. Po podrobni
obravnavi stanja v posameznih
osnovnih organizacijah
ZK in zadržanju poedinih
komunistov so bili udeleženci
posveta enotni v tem, da navedbe
v pismu Centralnegii
komiteja glede napak in slabosti
v organizacijah in pri
posameznikih v celoti veljajo
tudi za novomeški okraj.
Na posvetu so podrobno obravnavali
razmere v osnovni
organizaciji ZK Bršljin. Dasi
je to najmočnejši industrijski
center v okraju, ni politično
življenje niti toliko razgibano
kot v drugih deliti mesta.
Krivdo zato nosijo komunisti.
Od 68 članov jih je 17 popolnoma
pasivnih. Običajni izgovori
pri takih so češ, nisem
sposoben, ne poznam terena,
nisem govornik in pod. Celo
na organizacijskih sestankih
ni polne udeležbe. En član se
je zadnjič izgovoril, da ne
more priti na sestanek, ker je
pijan (!). Množični sestanki v
Hršljinu so slabo obiskani,
ker ne pridejo uslužbenci in
delavci podjetij, pa tudi komunisti
ne. Med komunisti
posameznih podjetij ni povezave
in skupnega dela. Posamezni
komunisti v Bršljinu si
res prizadevajo z a politično
in kulturno razgibanost, vendar
njihovo prizadevanje hromi
pasivnost ostalih članov
Karakteristično za politično
aktivnost te organizacije je.
da je na zbor volivcev prišlo
le 10 komunistov.
Podobne slabosti in napake
obstojajo tudi v drugih organizacijah
ZK na območju
mestne občine, posebno kar
zadeva udeležbo na množičnih
sestankih in zborih volivcev
Tako je na zbor volivcev 11
terena od 820 volilnih upravičencev
prišlo le 50, pa še od
teh le malo število komuni
stov, akornvno jih je na II
terenu 120.
Kar velja zn organizacije na
območju mestne občine, velja
še • večji meri za organizacije
in posamezne komuniste
na podeželju. Pomanjkanje
borbenosti, pomanjkanje in
odrekanje vsake odgovornosti,
nedisciplina, želja po komandiranju,
želja po lastnem okoriščanju,
podcenjevanje lastne
izobrazbe, pijančevanje in
slabi družinski odnosi, torej
vse tisto, kar je v nasprotju
od lika komunista, to so pogosti
pojavi pri posameznih
komunistih. Razumljivo je. da
so taki komunisti, ki trdijo,
da so za socializem, ne borijo
pa se za socialistično zavest,
kaj lahek plen sovražnikov
socializma in kaj pogostokrat
postanejo prav oni razširjevalei
protisocialističnih parol
in tedene. Ne boriti se za socialistično
zavest je toliko,
kot bežati pred socialistično
graditvijo. Namesto borbenosti
se opaža pri posameznih
organizacijah in komunistih
očitne nezainteresiranosti in
defen/.ivnosti, to pa v času, ko
imamo v rokah prav vse argumente,
da v kali za trem o vsak
poizkus oviranja in klevetanja
naše poti graditve socialistične
družbe, ter razvijemo
socialistično zavest do tiste
višine, ki je na današnji stopnji
razvoja potrebna. Ti argumenti
so naši dosedanji uspehi
pri graditvi socializma z
lastnimi sredstvi, ti argumenti
so naši usoehi v premagovanju
gospodarskih težah, ti ar.
piintcnfi šp naši uspehi pri
krepitvi obrambne moči naše
države, ti argumenti so naši
veliki uspehi v zunanji politiki.
Teh arenmentov je toliko,
da jih nima nobeden delavski
razred na svetu toliko
in na kn,tere smo lahko kot
komunisti in kot državljani
ponosni To ]e tudi nase nn.fboliše
orožje v borbi proti
POJASNILO
V zvez! s člankom, ki Je bil
objavljen v 31. številki ntšega
lista pod naslovom: »V Zbure
napeljujejo elektriko«, pojasnjujemo,
da je treba navedbe za
Rudolfa Vidmarja nazumet; take,
d.-t on v resnifi r delom pomaR'!,
n) pa hotel podpisnfi pq.
•oji:?!, tako kot ostali posestniki.
Cena 12 din
list
o Centralnega komiteja
ostankom klerikalne reakcije
Ivi prav vsled pomanjkanja
borbenosti posameznih komu
nistov spet dviga glave iz mišjih
lukenj, kamor se je potuh
nila takoj po vojni.
V občini Rakovnik obstoja
organizacija ZK, toda njenega
dela med množicami ni občutiti.
V organizaciji SZDL ji
iomaj 20% volilnih upravičencev,
pa še ti so pasivni
Nerazumljivo je, kako moreji
komunisti dopustiti da na
seji občinskega ljudskega od
bora ponovno glasujejo, oziroma
razpravljajo o odprav
omejitve zvonenja, ko je vendar
prejšnji sklep potrjen /
odlokom, ki ga je mogoče razveljaviti
samo z odlokom. O
istem problemu so na prošnji
/upnika razpravljali tudi n 1
občinskem ljudskem odboru
^marjeta. podobno prošnjo pa
imajo tudi že v Skocjanu. Namesto,
da odborniki sploh raz­
pravljajo o takih neutemeljenih
prošnjah, bi raje vprašati
župnega upravitelja v Skocja
nu, kdaj bo poravnal davčni
obveznosti do skupnosti Po
lobno vprašanje bi lahko po
stavili tudi drugim župniii
upraviteljem, saj dolgujejo na
davkih župne nadarbine it
•erkve v novomeškem okraji
tad 3 milijone dinarjev!
Na posvetu komunistov no
vomeškega okraja je bil «prt-
•et sklep, da naj bo pistm
Centralnega komiteja ZK 1
prelomnica v delu komuni
•;tov. Res je, tudi okrajni ko
mite do sedaj ni nudil zadost
ne pomoči pri ideološkem dvi
?U in splošni izobrazbi člano\
ori nižjih organizacijah, kai
je treba v bodoče popravili
Napake in slabosti, zlasti pt
'lokaj pogosti primeri k rimi
nala v gospodarskih organizacijah,
ki mu zapadajo tudi
posamezni komunisti poleg
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
drugih napak, resno škoduje
|o ugledu organizacije in naše
poti v socializem. Prav zato je
treba vse tuke napake, slabosti
in nepravilnosti odpraviti
/a vsako ceno. Kdor se ne
'uti dovolj močnega v vsakem
oziru, da bo izpolnjeval na
vodila organizacije in oprav
'jal svoje dolžnosti kot komu
nist, naj raje sam odstopi
Samo z nesebičnim delom
oredanostjo in borbenostjo za
.vetle ideale socializma si ko
•nunist lahko pribori zaupa
a je množic. Zato je trenutni
lajvažnejša naloga vsakega
komunista, da se poglobi »
oismo Centralnega komiteja
Ha vsako nakazno slabost ali
napako preuči sam na-sebi in
da potem postane resnični borec
za socializem in socialistično
zavest da postane lik
komunista, kakršnega na konen
nakazuje pismo Centralne
Bra komiteja ZKJ.
Več nacionalnega ponosa bi lahko imeli
Dan za dnem prihaja v našo
državo več tujcev. Med njimi
so različni ljudje. Mnogo je takih,
ki prihajajo zaradi narav
nih lepot, ki jih ima nasa do.
movina res v izobiljiu, mnogo
je med njimi resničnih prijateljev
nove Jugoslavije, veliko
jih pride k nam na letni oddih
iz čisto ekonomskih razlogov,
ker so pri nas napram drugim
državam še najbolj ugodno cone
v letoviščih. Bodimo odkriti,
med njimi je tudi takih, ki pridejo
iz gole radovednosti, pa tudi
takih, ki pridejo zato, da bi
našli kakršenkoli vzrok in priliko
za klevetanje naše družbene
ureditve, ko se vrnejo v inozemstvo
in s tem skušali ško.
dovati ugledu nove Jugoslavije
v svetu. Iz leta v leto tudi prihaja
k nam na oddih in obisk
več rojakov iz zamejstva. Razumljivo
je, da so ti najbolj
toplo sprejeti, saj so del našega
narodnega telesa, so naša kri, so
naši bratje in sestre, ki tudi po
bivanju več desetletij v zamejstvu
med tujimi ljudmi niso
pozabili svoje rojstne domovine,
domačega kraja in ljudi.
Lepo je in prav in tudi olika
zahteva, da smo do vsakogar,
ki pride k nam vljudni in da
mu skušamo ustreči kot se spo.
dobi. Prav Je tudi, da mu omogočimo
videti naše naravne lepote
ter mu nudimo, kar moremoi.
Toda vse to lahko napravimo
v vljudni, vendar dostojni
obliki, brez pretiravanja, zlasti
pa brez podcenjevanja samega
sebe, to je brez lastnega ponižanja
na stopnjo navadnega
hlapčevstva. Odnos, kakršnega
imajo nekateri ljudje pri nas
do vsakega tujca, pa kaže pomanjkanje
vsakega nacionalnega
ponosa in osebnega dostojan,
stva. V trenutku, ko pred take
ljudi stopi tujec, pozabijo na
vso to, v njihovih očeh, še bolj
pa v obnašanju Je tujec bog,
njegove stvari, obleka, avto, fotoaparat
in celo parfum so hožanstvo,
vredno navdušenega
občudovanja. Vse, kar Je naše,
pristno domSkce, pa če je še tako
dobro, Je v tem trenutku
ničevo
Prideš v nepoznan hotel nekoliko
lepše oblečen in s črnimi
očali, že te obkroži skupina na
takarjev in uslužbencev. Kot v
zboru te vsi pozdravijo v tujem
jeziku. V trenutku, ko spoznajo
da si domačin, to navdušenje
splahne na nič. Časopisi
so v zadnjem času prinesli več
takih konkretnih primerov skoraj
hlapčevskega odnosa do tuj
ca, ki ga celo tujci obsojajo.
Poglejmo nekaj takih vsakdanjih
sličic, katere nam nikakor
niso v ponos. Skozi Novo mesto
drvi dnevno na desetine Inozemskih
avtomobilov najbolj
moderne in luksuzne i izdelave.
Mnogi se tudi ustavijo na trgu,
ali drugje. V trenutku ima tak
avtomobil krog strmečih občudovalcev,
ki no morejo prehvaliti,
kaj vse Imajo inozemci.
Drugič se spet ustavi tuji avtomobil
pri mostu, iz nJega izsto
pi možak in začne deliti otro
kom bonbone. Jasno je. da imajo
otroci radi sladkarije, in ko
se jih nabere večja skupina,
med njimi celo odrasli, druga
dva tujca nimata prizor. Kaj si
mislite, v kakšne namene bosta
kazala te fotografije v inozem.
stvu? Nič bolj nam ne bodo v
čast fotografije, ki so jih posneli
tujci pred tedni: skupine
mladih fantov so odhajale na
odsluženje kadrovskega roka
Skoraj vsi so bili pijani, da so
komaj hodili p. cesti z velikimi
pletenkami v rokah, zraven
pa se še drli kot nekdanji jesi.
harji.
Podobna stvar Je z rojaki, ki
so prišli na obisk. Kdo jim i/
srca ne želi dobrodošlice in prijetno
bivanje v dragetn domačem
kraju? Takega, ki jim tega
ne želi, prav goivo ni med nami.
Zelo veseli smo Jih in želi.
>no, da še in še pridejo in v
čim večjem številu. To so naši
najbolj »željen! in najbolj dragj
gosti. Toda več kot žalostno
je dejstvo, da so med nami še
ljudje, ki se pred temi rojaki
ponižujejo do take mere, da za
ceno slabe srajce ali svinčnika
I radirko na koncu, prodajajo
svoj osebni in nacionalni ponos.
Mnogo smo že pisali o nesramnem
izkoriščanju teh ljudi v
obliki prosjačenja paketov in
drugih daril, vendar to še ni
prenehalo. Navedli srn« tudi vrslo
primerov podlih laži, ki se
jih taki poslužujejo, samo da
/budijo usmiljenje, toda posamezniki
imajo tako debelo kožo,
dia se jih taka kritika ne
prime.
V Suho krajino Je letos prišlo
zelo veliko ameriških rojakov.
Dasi so svoji ožji domovini
in svojcem veliko pomagali, jih
sedaj na domu se vedno oble.
gajo raznovrstni prosilci. Tako
je k neki ženski prišel pred
dnevi možakar iz ene suho-
Kako dolgo bo še stala baraka pri Kandijskeim mostu? — V
Kandiji pred mostom Je križišče petih cest. Promet Je tu Iz
redno velik in se veča iz dneva v dan. Bilo je na to kraju že
nekaj prometnih nesreč, lahko pa jih bo še več, kajti baraka
na desni strani prj vhodu na most zapira razgled na most za
vozila in pešce, ki pridejo od Žabje vasi in Ragovske ceste,
pa tudi v nasprotni smeri. Zaradi prometa je potrebno, da ta
bar?ka izgine in sicer čimprej, dokler še ni kake večje nesreče.
Tudi iz estetskih razlogov obstanek barake na tem mestu
ni opravičljiv!
krajnskih vasi, seveda v najbolj
raztrgani obleki, prosit daril.
Ko se je predstavil v vsej svoji
poudarjenosti revščini, je tako
le povedal: »Jaz nisem komunist,
sem zelo pobožen in redno
Hodim v cerkev.« Rojakinja pa
ga je krepko zavrnila, češ, za
mene ni važno, kaj si Po prepričanju,
važno je samo, če si
poštenjak in delaven človek.
Poudarila Je še, da misli, da so
ravno komunisti najbolj pošteni
Bodimo tovariški do vsakogar
in tudi vljudni, toda bodimo pa
ludi ponosni n a vse tisto, kar
je naše, pa čeprav ni morda
lako lepo kot jo tujčevo, Je pa
res naše, očuvano z našo krvjo
in ustvarjeno z našimi žuljavi
mi rokami. Ne sramujmo se tega,
če nam mai.jka In ne ponižujmo
se na stopnjo suženjstva!
Mi imamo inuiaikaj, na kar
smo lahko kot narod ponosni,
ker smo vse to ustvarili v mnogo
težjih pogojih kot so si
Kopališče na Loki ob Krki Je vedno polno obiskovalcev. Prijetno presenečeni smo pred dnevi
videli med novomeškimi kopalci tudi podpredsednika vlade Mek sandra Rankoviča, ki preživlja
del svojega letnega dopusta z ?eno na Dolenjskem, in Janeza Vipotnika, člana Odbora za gospodarstvo
Zveznega izvršnega sveta, ki ga Je v teh vročih dneh prav tako privabil hlad zelene
Krke. Vsi visoki obiski dokazujejo, da postaja Novo mesto s kopališčem na Loki, ki oddaja lepo
urejene tujske sobe, in drugimi prirodnimi zanimivostmi, vedno bolj obiskani IzletniSkii in
turistični kraj na Dolenjskem
ustvarili navidezno blaginjo
drugi narodi. Zakaj bi dajali na
blago dobre kvalitete napis
»uvoženo«, če Je izdelano doma?
Mislim, da trgovine napišejo na
I-CKS ilno o a' o sam« ,M »pra
vj angleški kamgarna, ker ga
potem lažje prodajajo, p a ako.
ravno Je to blago izdelano, kot
se Je že dogajalo, v novomeški
tekstilni tovarni
Res Je, naš narod Je dolga
>tun ija z.ivei poa tujim gosp^o
stvoru in je lak odnos do lutca
posledica preteklosti, toda z nar.
u,.(>!i:. .r.. !•.,(» borbo se je
na" narod povzpel i/ naroda
hlapcev v narod junakov in to
lahKo brez vsakega hvalisanja
in pretiravanja pokažemo vsakomur,
ker je to ena naših največjih
pridobitev, na Katero
su poteg drugih 'ahko ponosni
Vsak tuj-r ria-n In laaif 1 drag
gost tn prijatelj, toda gospod
nad nami ni nihče.
Barci XV. brigadeletos
20. septembra nasvidenje v Metlili
Okrog 28. septeimbra 1943 je
bila v Metliki pri Vranišičevi
hiši f rmirana XV. slovenska
partizanska brigada, ki si je
tozneje priborili naslov Udarne.
Brigado so sestavljali borci
bivšega Gorjansuega, Semiške.
ga in Belokranjskega bataljona,
ki so pred tem sestavljali
Vzhodno-dolenjski odred. Prvi
komandant brigade je bi] tov.
Vasja, komisar pa tov. Niko SL
iih. Borci so bili prav tako skoraj
sami Dolenjci, po večini iz
Bele krajine in šenijernejskega
er podgorjanskega sektorja.
Sporazumno z Glavnim odborom
Zveze borcev pripravlja
okrajni odbor ZB Črnomelj ob
priliki desete obletnice ustanovitve
XV. brigade veliko proslavo,
ki bo v Metliki letos 20.
septembra. Poseben pripravlalni
odbor je na svoji prvi
seji v Metliki izdelal v grobem
spored proslave, ki bo še pravo-
Tudi v Črnomlju noj se razčistijo nekatere stvori
Ze kmalu po okrajnj konferenci
SZDL v Črnomlju so posamezni
mestni tereni sklicali
konference, kjer so sprejemali
sklede okrajne konference in
kritizirali pomanjkljivosti in
napake, ki se dogajajo v Črnomlju.
Objavljamo v izvlečku sklepe
občnega zbora SZDL nekega
črnomaljskega terena:
19. in 20. februarja 1944 je v
Črnomlju zasedal SNOS, zato naj
bj se ta dva dneva proglasila za
občinski praznik. Prav tako naj
bi Ljudski odbor mestne občine,
ki v dveh mesecih doslej še ni
izpolnil svojega sklepa, preimenoval
Glavni trg v Črnomlju v
trg narodnega heroja Bonsa Kidriča.
Ljudski odbor mestne občine
naj bi tudi na podlagi anke.
te v zvezi z novim hišnim oštevilčenjem
preimenoval ceste in
ulice v Črnomlju po naših zaslužnih
voditeljih in belokranjcih
kot sta na primer narodna heroja
Janko Stariha In Albinca
Mali ter kulturna delavca Oton
Zupančič in Milan Jarc. Skrajni
čas je tudi, da se odpravi zmeda
v hišnih številkah ter imena cest
kot »Zadnja«, »Farovška« in celo
»Stakorjeva gasa«. Organi ljudske
oblasti naj izvedejo preosnovo
trgovske mreže v mestu tako,
da odvzamejo izključno pravico
trgovanja le enemu državnemu
in zadružnemu trgovskemu podjetju,
temveč naj ima trgovska
mreža več samostojnih posloval,
nic v cilju medsebojnega tekmovanja
in konkurence.
Trgovskemu podjetju OZZ s
sadjem in zelenjavo naj se onemogoči
prodaja uvoženih tovarniških
prehrambenih izdelkov.
Tako poslovanje prepoveduje že
ime same trgovine. Zadružna poslovalnica
naj raje upošteva želje
in potrebe občanov in odkupuje
kmetijske in živinorejske
pridelke (krompir, mleko, sočivje
itd.), ne pa da gleda kakor
zdaj, samo za dobičkom. Ljudski
odbor naj bi uveljavil v prodajalnah
kruha tehtanje kruha, ne
pa prodajo na oko oziroma po
kosih. Takrat šele bodo potrošniki
zadovoljni, ker bodo dobili
toliko krufca, kolikor g a bodo
plačali. Mestno gostinsko podjetje
naj si čim preje uredi hladilnico,
da bo gostom lahko postreglo
v vročih dneh s hladno
pijačo.
Ljudski odbor mestne občine
naj bi tudi odločneje kot doslej
skrbel za gradnjo stanovanjskih
hiš. Mesto se mora razvijati,
čeprav lastniki zemljišk1h parcel
pogosto ne čutijo stanovanjske
krize. Dogaja se, da si nekateri
trgovski uslužbenci gradijo večje
stanovanjske hiše, pritličja pa
zazidavajo z opeko in lesom, ker
nočejo v dograjeni hiši podnajemnika.
Tudi lastnik vecstanovanjskih
hiš iz Tribuč naj dogradi
stanovanjsko hišo čimprej,
ker doslej, kakor izgleda, z zavlačevanjem
namerno povzroča
stanovanjsko stisko. Isto velja
tudi za vse ostale, ki jim je
zmanjkalo denarja prav takrat,
ko bi bilo treba na novi hiši izvršiti
zadnja zidarska dela.
Naselje okrog železniške postaje
naj se razsvetli s primernimi
žarnicami tn ne s svetlobo
petrolejke kot doslej. Crnomeljčani
zahtevajo, naj Svet za notranje
zadeve OLO omeji dobič-
kaželjnim prirediteljem (gasilskim
društvom in drugim) prirejanje
skoraj vsakotedenskih
veselic s pijančevanjem pozno v
noč, kot da je to edini uspešni
način zbiranja denarnih sredstev.
Denar naj bi raje nabirala društva
s kulturnimi prireditvami,
na katerih se bo delovno ljudstvo
prosvetljev.ilo in ne moralno in
socialno propadalo.
Črnomaljska Ljudska prosveta
naj se že vendar zavzame in
ustanovi mestno gledališče. Mladinsko
kulturno-umetniško društvo
naj bi v svoj krog pritegnilo
tudj vajeniško in kmečko
mladino, da bi se mladina ne
izgubljala v gostilnah, kot se.
Zbor članov SZDL je vsekakor
nakazal vrsto problemov in sprejel
napredne sklepe, od prebivalcev
Črnomlja pa je odvisno,
koliko jih bodo uresničili.
Marjan
časno objavljen. Zamišljena j*
proslava v večjem obsegu in
sicer odkritje nekaterih spominskih
plošč, med drugim tudi
spominske plošče na Vranišičo«
vi hiši pri Metliki, kjer |i bila
h?igada zaprisežena. Na sporedu
bodo tudi kulturni nastopi
in" prireditve ter špoftna tekmovanja.
Okrajni odbor ZB Črnomelj
ponovno prosi vse borce, komisarje,
komandirje in komandante
te brigade, da pošljejo
čimprej svoj sedanjh naslov z
navedbo časa službovanja v
brigadi In položaja, oziroma čina,
ki so ga imeli.
Prav tako pa tudi uredništvo
Dolenjskega lista naproša vse,
ki bi imeli kakršnokoli gradivo,
ali ki bi lahko napisali
spomin na življenje v brigadi,
da to pošljejo uredništvu za ob.
javo v Dolenjskem listu sedaj
pred proslavo. Se posebno dobrodošle
so fotografije, katere
po objavi vrnemo nepoškodovane.
Iz Mirne peči
2. avgusta letos ob 16. uri je
mirnopeška organizacija Zveze
borcev prekopala padle borce
iz okoliških krajev na mirnopeško
pokopališče. Izpred občL
ne so borce spremili na pokopališče
'tevilni medvojni aktivisti,
medtem ko je godba iz
Trebnjega igrala žalostinke-
Govor pri odprtem grobu je
imel Adalbret Božič, pevski
zbov SKUD »Dušan Jereb« pa
je pel žalostinke. Pogreba se je
udeležilo veliko ljudi: zastopstva
različnih organizacij, šolska
mladina, mirnopeški gasilci
in domače prebivalstvo.
Množične organizacije so
sklenile, da bodo postavile dostojen
spomenik vsem borcem,
ki so pokopani na mirnopeškem
pokopališču. A. B.
Z razstavo in prireditvi)] o
so nas novomeški lovci prijetno presenetili
»Prijetno sem presenečen nad
lepo in okusno razstavo«, »razsrava
zasluži pohvalo, organizatorjem
pa iskreno čestitamo«, »razstava
je res lepa obenem pa tudi
poučna zlasti za mlade lovce«, itd.
Take in podobne laskave pohvale
so zapisali v knjigo vtisov na novomeški
lovski razstavi v nedeljo
16. avgusta najvidnejši predstavniki
lovstva Slovenije in tudi drugi
številni obiskovalci.
Prva samostojna lovska razstava
v Novem mestu, ki jo je organizirala
okrajna Lovska zveza Novo
mesto, je bila res lepo pripravljena
in za vsakega zanimiva, tudi
za nelovca. Dvorana telovadnice
v osnovni Šoli je bila dobesedno
spremenjena v gozd, poln različnih
lovskih trofej in priprav za
'ov, od najstarejšega orožja, ki
ga je uporablja! človek v kamen
dobi, to je kamenite sekire, do
moderne rrocevke. Manjkalo rudi
ni »orožja«, ki je bilo odv/eto
'i'vjim lovcem od različnih prirezanih
pihalnikov pa do zank iz
ž'ce, katerih se na žalost še vedno
poslužujejo brezvestni ljudje
2iva kima zlatica v železni klet«
ki je vzbtrala splošno zanimanje
zlasti med mladino. Posebno boR«
ro je bilo na razstavi zastopamrazlično
rogovje divjačine, gamso­
vo, srnjakovo in jelenovo, med
katerimi je bilo več izredno lepih
in redkih trofej. Tudi pernati prebivalci
naših lovišč so bili na razstavi.
Častno mesto med razstavljenimi
predmeti je imela prehodna
zastavica Lovske zveze Slovenije,
katero so sklenili obdržati
novomeški lovci.
Pred razstavnim prostorom, ki je
bil prav tako spremenjen, v gozd,
je bilo poskrbljeno za »zadnji
pogon«, to je za okrepčilo. Strelci
so se ves dan preizkušali v streljanju
z zračno puško za dobitke,
srečolov pa je izvlekel marsikaterega
kovača iz žepa obiskovalcev,
marsikaterega pa so tudi razveselili
drobni praktični dobitki, ki jih
je bilo precej. Za prijetno zabavo
so skrbeli pridni godbeniki iz
Smihela.
Tudi nastop izvežbanih športnih
psov na Loki je privabil lepo
število navdušenih gledalcev, ki
niso štedili z priznanjem za lepo
izvedene vaje in naJoge umnih
Človekovih štirinožnih spremljevalcev.
Odlok o razglasitvi občinskega praznika Trška gora
Na podlagi 15. člena odst. 1 z«.
kona o občinskih Hudskih odborih
(Uradni list LRS Štev 19-88/52)
In na predloe organizacije Zvezeborcev
in SZDL le o>bč-lnskl 1.1 u d
ski odbor TrSka gora na svoji
seli dne 5. 1uli.1« 1953 izdal
O D L O K
o razglasitvi 23 (triindva.1s>>teGa)
s(!.ptbodo narodul
Oto-čec dne 5. Julija 7353
Prrds rini k obč LO:
(Kirar Franc 1. r.) .

Stran 2. D O L E N J S K I CIST Stev. 33
r>Le dajte ga, le pošteno ga
nasekajte, da bo čutil! Vse premalo,
ali sploh nič već ne uporabljajo
palice v naših iolah!
Ko sem jaz hodil v Solo, nas je
Učitelj za vsako malenkost tako
premi'kastil, da smo bili črni. Pa
smo tudi bili mirni! Sedeli smo
v soli kot pribiti in se nismo
niti ganili! In kakšen reipekt
smo imeli pred našim učiteljem!
— Za f.leherno malenkost naim
je učitelj po napeto Iztegnjenih
dlaneh z ravnilom našteval
»packe* ali pa s palico kresal
po konceh vkup stisnjenih
prstov, da so mi po vsem telesu
zaaon.azeh mravljinci, če sem
se po preteku enega tedna
samo spomnil n* to! — Se danes
mi je koža na glavi neporaščena
od lasanja, ko mi je učitelj
odnesel šop las s kožo vred. —
Klečali smo na ajdi, koruai ali
soli večkrat toliko časa, da so
nam noge kar omrtvele.«
Taksne in podobne izjave
čujem dan za dnem iz ust mamic
naših učencev, čujem iz ust
njihovih očetov. Pritožujejo se,
velika večina se pritožuje, da j*
prišla palica ob vso veljavo, da
postajajo učenci vedno neubogljivejsi,
vedno razjposajenejši, da
nimajo nikakinega respekta niti
pred učiteljem, se manj pa pred
starši In domačimi. Ravno te
besede, te pritožbe staršev o
padajočem ugledu palice so mi
narekovale, da naj se nekoliko
zaustavim pri tem vprašanju in
skušam prikazati ne samo odnos
današnjega vzgojitelja do palice
in do telesne kazni »ploh,
ampak tudi, kakšno naj bi bilo
v tem pogledu stališče staršev.
Saj ni prav nič čudiega ...
če se je pod vplivom nekdanje
večstoletne vzgoje, pri kateri
so imeli ravno cerkveni
krogi dominanten vpliv, ne
samo porodila, ampa tudi zagospodovala
krilatica: šiba novo
mašo poje. Saj je bil vendar
njihov cilj vzgojiti človeka v
slepi pokorščini, ponižnosti,
boguvdanosti in v drugih čednostih,
ki so jim omogočale materialno
in moralno izkorišanje
bedne človeške raje. Le »pomnimo
se, kako so razni cerkveni
mogotci ne samo oznanjali,
ampak tudi zahtevali od nižjih
cerkvenih krogov, da oznanjujejo
in vtepajo ljudem v glavo
poleg drugega tudi razne
»bUgre« (blagor ubogim na
duhu, ponižnim, krotkim, preganjanim,
zaničevanim, revnim
i. dr.), četudi sami niso niti
hoteli, niti želeli biti deležni
vseh teh »blagrov«! In kdorkoli
se je umaknil, aLi ie samo hotel
umakniti posvečujoči milosti teh
blagrov, ako že ni zgorel na
grmadi, ga je doletela milost,
da je bil deležen muk inkvizicijskih
ječ.
LE DAJTE GAI U
Strah Je bil tisti ...
ki je vzgajal (toda ne vzgojil!)
ogromno večino, strah je bil
tisti, ki je zapovedal otroku, da
se je dostojno obnašal, strah je
bil zopet oni, ki ga je tako
nepremično pribil na klop, da
se niti ganiti ni mogel. In ti
strah ni spremljal otroka samo
od šolske dobe dalje, ampak
imel je odločujočo vlogo že
takoj v otrokovi najnežnejši
mladosti. Le spomnimo se, kako
se »bogec jezi« na nedolžno
dveletno bitje, ki je zavekalo,
ker so mu najbrže nagajale
gliste v črevesju, le spomnimo
se ciganov s torbami, ki so
tako radi odnašali poredne
otroke (Zbežimo, stecimo, cigani
gredo!), spomnimo se dimnikarjev,
ki so bili nekoč strah in
groza naših otrok, »pomnimo M
raznih nebogljenih beračev in
beračic, da niti ne omenjamo
piemno",1h pravljic, v katerih so
nastopala razna strašila od Ježibabe
pa tja do razkuštranih,
se pogledala. Iz njenih oči Je
seval srd bajeslovne Meduze
(žena, ki je imela kače namesto
las). V istem hipu sem v oddaljenosti
približno sto metrov
zagledal 4 do 5-letnega dečka,
ki je ob pogledu na bajeslovno
Meduzo (bila je verjetno njegova
mati, toda ne morem je
tako imenovati) kar odrevenel.
Iz ročic je kar spustil sekiro,
I katero se je dotlej igral in
obstal kot ukopan z nepremlč
nim pogledom uprtim v mater.
Predvideval sem, da bo grmelo
in treskalo in hotel sem preprečiti
bližajočo se nevihto. Stopil
spm s kolesa, navidezno nekaj
popravljal in skrivaj opazoval
prizor. Ko je žena prišla do
otroka, ga je zagrabila z eno
roko, z drugo je dvignila igračo
in vlekla otroka verjetno proti
domu. Neznano mi je, kako se
je zadeva končala doma.
Se nlkd?r ntsem videti izraza
tako globokega strahu v otroških
očeh!
rijetno, v igri in pesmi potekajo dolenjski mladini počitniški
dnevi. Tako »o preživeli tudi otroci padlih borcev In žrtev fašističnega
terorja tri vroče tedne v počitniški koloniji v Ribnici
m se nato raz*l domov potni lepih vtisov In nepozabnih
doživetij
brezzobih, zloveščih čarovnic, ki
so za zajtrk požirale poredne
otroke s kostmi in kožo vred.
Le onemu so milostno prizanesle,
ki se je znal hipoma
spreobrniti in postati od Savla
Pavel, le onemu, ki je znal, če
ž« ne zatajiti, pa vsaj začasno
zadušiti vso svojo prešerno
otroško razposajenost In nagajivost,
prav skrušeno sklonil
glavico ter kleče prosil palico
(ne staršev!) oproščenja.
Naj navedem samo en primer
od mnogih, ki sem jih videl!
Pred kratkim sem bil na svojem
kolesarskem pohodu dohitel na
neki vaški poti ženo.
V roki Je tiščala pendrek ...
V obliki polmeterske debele
palice. Ko sva bila vštric, sva
Zdi se ml, da niti mala Fatama
v Hugojevih Nesrečnikih ni
pretrpela toliko strahu, ko je v
trdi noči morala iti v gozd po
vodo.
Ali naj bo torej res strah tisti,
ki naj pomaga aLi pa še celo
vzgaja naše otroke?
Spom nimo se nekolidco ...
polpretekle dobe in vprašajmo
se, kaj vendar so dosegli
fašistični mogotci v 25. letih
med našim primorskim ljudstvom
s svojo ustrahovalno metodo?
Prav dobro se spominjamo,
kaj so doseglj pri nas, pa
četudi so uporabljali! prav vsa
sredstva stare inkvizicijske
dobe! Podlegli so sicer maloštevilni
duševni slabiči, v zdravem
jedru našega ljudstva pa
(posfkus umetnih gnojii
na ttavniftu
Leto* spomladi »e je pripe
Ijala k nam štiričlanska komi
s j« (po večini kmetijski stroko
vnjakri) in me vprašala, če
b: amebi na mojem tiavniku
narediti poskus z umetnim gnojili.
Z veseljem sem privolil,
čeprav so rni stavi''H razne Pogoje.
Na travniku smo pričel; meri.i.
Vse polno rad»vedmih sosedov
pa je to opazovalo od da.
leč. Marsikdo s, je mislil: trav.
nike merijo »jerbšna bo«. Raz.
meri 1! in zako ličili smo pel
percel. Vsaka parcela po pet
metrov široka in 20 metrov doiga,
to je en ar.
ParceLe Pa s0 bil« pognojene
takole:
Prva parcela j« ostala nepognojena.
Druga parcela Je bila pognojena
z 2 kg dJušika — nitrofo.
akal in 5 kg fosforja - super
fosfat.
Tretja parcela: 2 kg dušika, 2
kg kalija - kaljeva sol.
Četrta parcela: 5 kg fosfor j;
n 2 kg dušika.
Peta parcela: 2 kg diušika, 5
kg superff isfata in 2 kg ka'ij i,
Nekaj dni pred kresom so zo-
,et prišl., da sm 0 poskusno parcelo
obkosili in potem vsak po.
samezni air krm0 p-nsebej pre-
;ehtali v zelenem stanju in
končno dobili! sledeče rezultate:
Prva parceli, kj je bi'a nepi.
gnojena, je dala 123 kg sena.
Jruga je dala 13u kg, tretja 148
:

«
fitev. SS D O L E N J S K I CIST Stran 9.
IZ nAS IH K+lAJGV
To je bil za Birčno vas
in okolico velik praznik
Napredni gospodarji bivšega
krajevnega ljudskega odbora
Bičns vss so že pred leti pri­
šli do zaključka, da naprednega
gospodarstva ni brez električne
si e. Stopi!ii »o skupaj in se po­
govorili, kako in kaj bi začeli.
18. deiembra 1951 so izvolili
elektrifikacijski odbor s tovari,
sem Tonetom Počrvino st. na
čelu. Poleg krajevnega so izvo­
lili še vaške odbore za elektri­
fikacijo in se zagrizli v delo.
Ni b.lo lahko, toda popustili
niso. V času od 18. XII. 1951 dO
konca ju.ija 1953 j« imel odbor
Iti sej in 41 sestankov p 0 va­
seh. Re.3 je, veliko razumeva­
nje je našel odbor prj veČini
posestnikov, pa tudi okrajni
ljudski odbor je podprl priza­
devanje domačinov, nekaj pa
so pomagala posamezna pod­
jetja.
V zelo kratkem času so zgra­
di U traasfonmatorsko postajo,
3 km in 600 m daljnovoda in 12
km omrežja. Vse to je stalo
fl ,200.000 din. Prebi vatlci vasi,
ki »o sedaj elektrificirane, to
je Birčna vas, Stranaka vas,
oboje Lakence, Jama, Rakov­
nik in Ranjušče so prispevali:
v gotovini 1,640.000 din, v bla­
gu in materiailu 1.800.000 din, z
delom 908.540 din, z vožnjami
930.813 din. Skupno torej so
prhpevaM sami 3.369.352 din!
Ostalo so prispevali okrajni
ljudski odbor, domača kmetij­
ska zadruga in razna podjetja,
za kar so jim vsii prebivalci
teh vasi iskreno hvaležno.
Ko je v soboto opoldne 8-
avgusta prvič zagorelo v doma­
čijah navedenih vasi 368 žarnic,
je bilo navdušenje vseh nepo­
pisno. »To je naš praznik, to je
začetek napredka,« tak« so go­
vorili povsod. Drugi dan, to je
v nedeljo 9. avgusta »o to po­
membno pridobitev proslavili
na Ruperč vrhu z bogatim kul­
turnim sporedom, pni katerem
se je še prav posebno izkazal
moški pevski zbor domačega
KUD, nastopile pa so tudi ml 1**
di^ke 7. baletnimr in telovadni­
mi točkami. Predsednik elektri-
fikacijskega odbora tov. Tone
Počrviina je pozdravil vse goste
in se zahvalil za pomoč in so­
delovanje, tajnik tov. Miha Go­
lob je pa poročal o delu odbo­
ra. V imenu okrajnega ljudske­
ga odbora je domaiHnom česti-
Sal za doseženi uspeh tov, Miha
Počrvina, potem pa se je raz­
vila prijetna zabava, katere se
je udeležilo blizu 1.500 domači­
nov in gostov.
Z upravičenim ponosom nad
doseženim uspehom pri elektri­
fikaciji in. toplo hvaležnostjo
ljudski oblasti in podjetjem, kot
so »Kremen«, Zadružno trgovsko
podjetje, Gozdno gospodarstvo,
Lesno industrijsko podjetje No­
vo mesto in druga, ki so jih
podprla pri njihovi prizadevno­
sti, govore domačini v teh vaseh
zadnje dni samo o elektriki. S
trpkim poudarkom pa člani od.
bora tudi povedo, o velikih te­
žavah, ki so jih imeli s posa.
meznimi ljudmi, ki nočejo razu­
meti današnjega časa in potrebe
medsebojnega sodelovanja. Taki
redki posamezniki še vedno mi­
slijo, da si bodo ustvarili lažje
življenje samo na račun drugih.
Ena takih redkih izjem je tudi
večja posestnica s skoraj 14 ha
zemlje Angela Surla iz Stranske
vasi. Dočim so drugi manjši po­
sestniki prispevali v denarju ali
z delom jn vožnjami najmanj po
18.000 din in tudi več, je ona
prispevala vsega le 7000 din. Ker
so prispevali po številu luči, ki
jih bodo imeli, je ona prijavila
za stanovanjsko hišo in gospo­
darska poslopja samo dve luči,
pa še za te ni prispevala dovolj,
ker so drugi dali povprečno na
vsako luč po 6000 din. Gotovo
si misli, da si bo napeljala več
luči, ko bo tok že v vasi. Prav
bi bilo, da si vaščani, ki so po­
kazali pri elektrifikaciji res ve­
liko požrtvovalnost, take izjeme
dobro zapomnijo. R< R.
postojanke Miklavž ln na Go­
spodično.
V letošnjem letu pa je začelo
vse skupaj z vodstvom vred pe­
šati. Nihče se ne spomni, da bi
bilo treba spet delati. Čeprav si
poedini člani PD prizadevajo, da
bi z delom spet prišli v tek, se
odgovorni za to ne zmenijo. Tudi
članarina za leto 1953 še do da­
nes ni pobrana. Ze sami člani
društva so opomnili predsednika
tov. 2. Z., naj skliče sestanek
PD, da bi se pogovorili o delu
in skupnem odhodu v naše lepe
planine, vendar je doslej ostalo
le pri besedah.
Vprašujemo se, kje leži vzrok
za spanje in nedelavnost našega
društva? Smatram, da bi bilo
nujno potrebno, da bi se sestali
vsaj enkr.it v tem letu in se do­
dobra pomenili o vsem. Sedaj je
že avgust in kaj bodo Imeli člani
PD od letošnjega leta — ali je
bil morda organiziran kakšen
skupni izlet v planine? Za vzgled
naj nam bo PD Črnomelj, ki si
je s svojim lastnim delom posta­
vilo nov planinski dom na Mir­
ni gori! Vredno jih je posnemati!
C. X.
Občinski odbor PLZ je orga­
niziral v Suhorju splošni tečaj
PLZ. Zaključni izpiti so bili 9.
avgusta. Uspeh Izpitov je bil
glede na obdobje največjega dela
zadovoljiv, saj je naredilo izpit
z odličnim uspehom 5, s prav
dobrim uspehom 8, z dobrim 3 in
z zadostnim uspehom 1 tečajnik.
Pudariti moramo, da je raz­
veseljivo dejstvo, da so bili vsi
predavatelji iz vrst PLZ, od ka­
terih so nekateri šele letošnjo
pomlad absolvirali tečaj. S tem
se je metliški odbor PLZ posta­
vil na lastne noge.
Vse graje pa je vredno posto,
panje nekaterih ljudi, ki so bili
poklicani na tečaj, pa se ga niso
hoteli udeležiti. P. C.
Počitniška kolonija v Podzemlju
Iz Metlike
2e eno leto je od tega, kar smo
Metliki ustanovili Planinsko
društvo. V začetku je bilo kar
živahno in uspešno delo, saj smo
v letu 1962 organizirali lepo pla­
ninsko prireditev v Metliki.
Skupina planincev se je podala
na pot proti Gorjancem. Sla je
na Trdinov vrh, do planinske
Za letošnjo poletno sezono
je občinski ljudski odbor v Gra-
dacu s sodelovanjem Kmetijske
zadruge v Podzemlju uredil v
Podzemlju letno kopališče, ki
privablja zlasti ob nedeljah
številne kopalce in izletnike na
bregove tople Kolpe. Z uredi­
tvijo kopališča in gostišča ob
Kolpi, ki je dnevno oskrbljen
z jestvinami in pijačami za go­
ste, je Podzemelj postal vablji­
va izletniška točka.
V Podzemelj so letošnje po­
čitnice prišli na oddih tudi pio­
nirji iz vse Bele krajine, ki so
bili odbrani v okrajno počitniš­
ko kolonijo. Lepi sončni dnevi
na bregovih tople Kolpe, odlič­
na in izdatna hrana, skrbno
vodstvo, igre, zabava in izle­
ti..., vsega je v izobilju za
mladi rod, ki je po zaslugi in
prizadevanju zdravnika dr. Loj­
zeta Miheliča in načelnika od­
delka za prosveto pri okrajnem
ljudskem odboru v Črnomlju,
ki sta organizirala počitniško
kolonijo, našel v Podzemlju za
polne koše veselja in sreče. Po­
čitniška kolonija v Podzemlju
se je zvrstila v dveh izmenah,
vsaka pa je štela okrog 50 o-
trok. Prvo izmeno je vodila
prof. Praznikova iz Črnomlja,
drugo pa vodi prof. Kolarič,
znani mentor mladih belokranj­
skih športnikov, ki je v počit­
niško kolonijo v Podzemelj prL
peljal za vodiče osmošolce —
znane belokranjske športnike
na trening. Med njimi se naha­
ja tudi republiški prvak v me
tu kopja, Marko Plut.
Počitniška kolonija v Podzem­
lju je nov dokaz naše ljudske
oblasti, kako skrbi za naš mladi
rod. Prepričan, smo, da bodo
po uspelem letošnjem zaključku
tudi v bodočih letih počitniške
kolonije belokranjske mladeži
v Podzemlju posrečeno organi­
zirane kakor letos. "C-
V [iiiSijitil ni vse tako. kot ki mulo i
POSTELJ IN ZENO SO MU
UKRADLI
V spalnico 40-letnega Antonia
Glrardinlja v Italiji so ponoči
vdrli neznani tatovi in ko je
sladko spal, so mu odnesi ženo
s posteljo vred. Zjutraj, ko je
hotel poklicati ženo, je začuden
opazil, da nje niti postelje ni.
Tatovi so ženo privezali na po­
stelj in jo odnesli kako miljo
daleč. Neki ponočnjak je slišal
vpitje na pomoč in je poklical
policijo, ki je plen v celoti
rešlLa.
Iz Crraošnjic smo prejeli
dopis, ki ga v celoti objavlja­
mo:
Pogosto beremo v časopisju
pritožbe naših delovnih ljudi
glede visokih cen v naših go­
stinskih podjetjih in nepravil­
nega poslovanja njih name­
ščencev. Čeprav smo v Črmoš-
uricah precej potrpežljivi lju­
dje, z vsem zadovoljni, ker je
pač kraj tako od rok, rla vsi
od občine do okrnjn pa še na­
prej radi pozabijo na nas, smo
'lazlic potrpežljivosti ugolovi-
li, da je mera polna, da ni
nravilno, da se okorišča z žu­
lji dveh delovnih kolektivov,
Gozdne uprave in Kmetijske­
ga posestva, ena sama oseba
Pred dobrim pol letom je
Državno posestvo Kočevje,
katerega del je' posestvo v
Crmošn jieah, odprlo kot po­
seben obrat ffoslilno. Za ob ra-
tovodja je bil postavljen tov
IToler oziroma njegova ženn
Čez noč se je v Crmošn jicah
vse spremenilo, V gostilni s ;
dobil nivo ki ga ?o 15 let Bi
bilo Dobil si Cocto in drug?
'diaee. kakršne ti je srce po­
želelo. Dobil si prvovrstno
salamo., sir. kruh. skratka nri-
nesel je »kulturo in civiliza­
cijo« v Crmošnjice. kakor s* 1
te izrazil upravitelj tnkaiš-
njecra posestva tov. Cucek
Toda nosilec take kulture je
'ahko hiti. zlasti če se ti pr ;
tem polni žep, saj stane pivo
"5 in 65 din. kisi* voda 50
din. vino 180 itd. Tudi meso
in kruh sta dražia kot dni
Tod. čeprav je dalo oosestv«
živino po znatno nižjih cenal*
Delavci v Crmošnjicah so h
kmalu opazili in skrivaj za­
beli godrnjati. »Rad vrne pre­
malo denarja, prikraiša pr'
vagi.« so godrnjali Cigani \f
Srednje vasi. toda samo skri
vaj. Pregovor namreč pravi
da kogar moraš prositi, g.-
nikar ne jezi. Tov. Holer i<
ubral pot nekdanjih vaški'
•ostilničarjev - oderuhov. Pri
•nz.no je ponnial bla'-o, skora :
(i ga je vsilil in ljudje so ki'
novali. kot da je zastonj. Za-
kaj si ne bi privoščili neka'-
salame, sira in mesa. pa vina
saj garajo od iutra do ve­
čera, ko si mislili, on pa je
i lepo zapisoval. Toda prvega Je
tov. Holer prinesel vljudno na
Gozdno upravo spisek dolžni
kov, češ naj se jim odtegne
pri plači. Dolgovali so mi:
52.000 din, delavci posestvr
pa nad 160.000 dinarjev. Tud
po 19.000 din je dolgovala po­
samezna družina. Plača je ro­
mala v gostilno, v prid pose­
stva ali v Holerjev žep, to št
ni znano. Toda jesti je treba
vsak dan, ta pesem pa se je
ponavljala iz meseca v mesec
Gostilna v Crmošnjicah je
postala prava zlata jama.
Da bi človek lahko verjel
da se take stvari dogajajo, y
treba poznati življenjski stan­
dard in kulturno raven tu­
kajšnjih ljudi, kar je posebno
poglavje tn bi bilo treba o
tem precej razpravljati. Po
eni strani bi bilo treba ure­
diti plače delavcem, ker so se­
daj prenizke, kot je zadnjič
ugotavljal nekdo v Dolenj­
skem listu, po drugi strani pa
v/gujiiti ljudi in jih privesti
do pametnega in koristnega
načina življenja. Za take stva­
ri pa bi bilo potrebno, da se
oglasi pri nas kdaj tudi kakš­
na zdravstvena ekipa, zaščitim
sestra, kulturni delavec ali
kdo drugi, toda tudi za to so
Crmošnjice, kot vse kaže,
mnogo predaleč.
Organizacija Zveze komu­
nistov je začela razčiščevati
vprašanje gostilniškega obrata
v Crmošnjicah. Ugotovila je.
da prevaža Holer blago s ka­
mionom posestva in da ne
olača za prevoz niti dinarja,
ker pripelje blago skupno s
listim. ki ga potrebuje pose­
stvo. Najemnine za veliki vrt,
ki ga obdeluje sam in prodaja
zelenjavo, tudi ne plača. Gnoj,
ki ga je moral plačati vsak
delavec posestva, Holer ni
dačal. Na vprašanje, ki je bi­
lo postavljeno tov. Cucku, če
ve, da so delavci dolžni go­
stilni 160 000 din. je ta odgo­
voril, da za to ne ve. Iz tega
dedi vprašanje: ali je ta de-
iar last posestva, ali gostilne
ili samega llolorja. če pose­
stvo, kot nekak nadrejeni fo­
rum ne ve. če se vodi kakšno
knjigovodstvo ali ne in zakaj
je vsaka stvar za 5 ali 10 din
dražja kot drugje, če se pre­
voz ne plačuje. Pravijo, da je
treba amortizirati opremo
»brala, ki stane okrog 40.000
din. Toda ali morajo delavci
Izplačati opremo v nekaj me­
secih in ker je vsaka stvar
toliko dražja, bi oprema mo­
rala biti že davno amortizi­
rana, če bi Šlo res za amorti­
zacijo.
Sklenjeno je bilo. da se se­
stavi komisija, ki bo pregle­
dala knjigovodstvo in tehtnice
ter večkrat izvršila kontrolo
obrata, za kar naj bi izdala
iprava posestva polnomočje.
Vendar pa kljub sklepu po\-
rtomočjfl ni bilo izdano. Tov.
Holer je že drugi dan vedel
vse. Nesramno je napadel vse
člane — komuniste razen ene­
ga, posebno pa upravitelj.*
Gozdne uprave, češ da je sa­
boter, ker zavira razvoj Či-
mošnjic. Najbrž zato. ker zah­
teva kontrolo. Obrnil se je na
Gostinsko zbornico v Črnom­
lju, kjer so mu dejali, kakor
on sam pravi, da smo v Cr­
mošnjicah starokopitni in «!e
nismo zadovoljni, nam ni treba
iti pit. Delavci obeh kolekti­
vov pa odgovarjajo obema,
Gostinski zbornici in Holerju,
da smo v Crmošnjicah morda
res starokopitni. nismo pa ne­
umni in ne bomo delali ZA
njegov motor, ki si ea je ku-
nil v treh mesecih Tudi avto,
katerega misli po lastni izjavi
kupiti in katerega ne bo mo-
srel kupiti s plačo 7.000 do
8.000 din. kolikor imata z že­
no. nr» bo kupoval za naše žu­
lje. Gradnja kopalnega baze­
na in drugi načrti tudi ne
bodo uresničeni na naš račun
za njegov žep. Tudi za kul­
turo, ki je taka. da delavca,
ki ga je predhodno obral za
19.000, 26.000 din ali manj,
pijanega zakleneš v klet ali
drvarnico, ga pretepeš ali po­
li ješ 7. vodo. se mu lepo za­
hvaljujemo. Če pa odgovorni
forumi, ki poznajo t. Holerja
še iz Kočevja, ne bodo razči­
stili stvari, bomo Crmošnjiča-
ni sami poskrbeli, da se tako
početie preneha, pa čeprav
tov. Holer grozi, da nam bo
pndkresal noge, Če mu ne bo­
mo dali miru.
Na Trebelnem je še vedno vroče
»Davčna komisija iz Trebelne-
ga orgira na Vaše uredništvo
glede raziskave, da klobase in
vino odmerja davke, katero za­
devo je raziskal Vaš uslužbenec
in (baje celo) izjavil, da bo na­
knadno objavljen popravek tega
članka«. Tako nekako se glasi
drugo »urgiranje«. Prvo je bilo
za nekaj stopinj bolj vroče; za­
htevalo je brezpogojen preklic
objave članka, sicer bi sledilo
»urgiranje« na vlado LRS.
Toda na Trebelnem je že od
nekdaj vroče. Doslej je dvakrat
udarilo izpod pokrovke. Ko je
prvič zakipelo, si srečaval pro­
cesije ljudi, ki so hodili r.a okraj
po pravico. Klemenčičev Franci
je imel polne roke dela; pisal je
prošnje in pritožbe, da ga je roka
bolela. Zraven je tolažil in kri­
tiziral, godrnjal in spet obljub­
ljal, da se bo vse uredilo, samo
na prava vrata bo treba potrkati.
Potrkal je tudi pri nas. Morda
zaradi Tomiča. Tomič je namreč
mkoč predlagal, da bi bil Fran­
ci kar dober za tajnika. Res, da
se kot knjigovodja ni kdosiga-
vedj kako obnesel, toda ...
Na kratko, potrkal je... Za­
čel je, da so ljudje v ognju. Kri­
vice. Da. In davčna komisija.
Davčna komisija je tista. Saj je
podpredsednik občine Lojze Mr­
cina sam rekel, da je tam manj
davkov, kjer se dobi več pijače.
Ogledamo naj si številke, če ho­
čemo. Dobro, glejmo jih! List bo
o tem pisal, ker rad piše o tistem
kar ljudi grize in boli. Zakaj bi
ljudje vendar trpeli krivico? In
gledamo preP 5s iz seznama davč­
nih obveznikov, ki nam ga kaže.
Peterle Jože iz Cikave — 10 ha
obdelovalne zemlje — 41.900 din
davkov. Beretič Anton iz Maln
— 6 ha obdelovalne zemije —
96.000 din davkov. Presenečeni
smo. Kako to? Franci nam zma­
goslavno kima. To je tisto, taka
je davčna komisija! Hm. Toda to
še ni vse. Spet se zagledamo v
štsvilke. Leopold Grebene ima
3,29 ha obdelovalne zemlje in
poslopje, kot nihče. In župan je
bil, a davkov za 1952. leto ima
20.900 din\ A glejte to! Tomič
Ani pa je komisija za 3,12 ha
zemlje nabila kar 39.000 din dav­
ka. Tole mi je dala za vas. Gle­
damo. List je popisan s črnilom:
»Prj obračunu za leto 1952 se je
devetčlanska davčna komisija
nabila v prostore občine in raz­
delila dohodnino za leto 1952.
Strah in trepet! Tomič Ani se
godj krivica. Grebene pa ima
premalo davka.«
Potem Klemenčičev Franci
našteva Še in še. Feliks Nahtigal
z 1,84 ha zemlje ima kar 23.035
din davka. Nikjjr ni, kot bi bilo
tjreba. Ljudje so kot ogenj. Ce
podpišite! Podpisuje. In nato
odhaja z veselo zavestjo, da je
našel prava vrata in da je nanje
moćno polvkal.
In izšel je članek, ki je tako
močno ratgrel davčno komisijo,
da nam je takoj poslala točen
prepis davčnih obveznosti za
navedene kmete. Po tem urad­
nem predpisu: »nima Peterle
Jože iz Cikave 10 ha obdelovalne
zemlje, ampak 9,95 ha. Prav tako
ta človek nima davčnega pred­
pisa 41.900 din, ampak 41.925 din.
isto je t Bereticem. Nikakor ni­
ma 6 ha obdelovalne zemlje,
ampak 6.07 ha, no predpisa pa
slučajno vseeno 96.000 din za
leto 1952. Grebencu niso odme­
rili za 3,29 ha obdelovalne zem­
lje 20.900 din davka, ampak za
3.29 ha zemlje so mu odmerili
20.925 din. Tudi pri Tomič Ani
so nesoglasja. Obdelovalne zem­
lje nima 3.29 ha, ampak 3.73 ha,
a davkov za 1952 ne 39.000, am­
pak 39.900 din. Na podlagi vseh
teh nepravilnosti zahtevamo, da
članek v celoti prekiičete, dru­
gače ...!«
Tako je utemeljila zahtevo po
popravku davčna komisija iz
Trecelnega. Vsakemu treznemu
človeku bo jasno, da se iz teh
številk nikjer ne najde pravična
odmera davka in tudi v resnici
se davek na Trebelnem ni pra­
vično odmerjal. Zato ni kaj pre-
klicevati!
Toda številke so številke, živ­
ljenje je pa življenje. In marsi­
kaj se. v življenu odvija drugače,
kakor bi hotele številke.
V rokah imamo rokopis Kle.
merčičevega Francija. Piše: »Ta­
ko ne bo moglo itil Treba je
sklicati zbor volivcev in posta­
viti na tako odgovorno mesto
ljudi (za člane davčne komisije),
ki bodo delali tako, kakor zahte­
va naš socialistični zakon!« Lepo
se to sliši! Bil pa je Klemenčičev
Franci začasno celo v odboru
SZDL, vendar ga na občne zbore
in sestanke ni bilo. Namesto, da
bi občinski odbor sproti opozar­
jal na nepravilnosti tn napake,
je pisal prošnje m pritožbe, kri­
tiziral in razdiral.
Res je, treba bi bilo sklicati
zbor volivcev. Prav ima Klemen,
čiče v Franci! Toda bodo vsi vo-
livc" prišli? Prišli bi, če bi ne
imeli izkušenj iz tistih časov, ko
jim je bil za predsednika Tomič.
Takrat je bila na sestankih ved­
no polna dvorana ljudi. Disku­
tirali so, ali kakor se temu pra­
vi, pogovorili so se o vsem, kar
jim je ležalo na srcu. Toda To­
mič — Tomič je odločal sam; na
sestanku so sklenili eno, on je
odločil drugo. Ščitil je sebe in
sorodstvo pred obveznimi odda.
jami, pred davki in še tiste, ki
imajo oči in vidijo posebno ostro
še, če neka stvar neprijetno za­
deva njih lastne težnje. Človek
naj bo v prvi vrsti pošten do
soljudi in šele to ga nato opra­
vičuje, da ljudi tudi zastopa. To
velja tudi za davčno komisijo v
Trebelnem!
SZDL bo v Trebelnem šele ta­
krat polno zaživela, ko bodo
odpravljene vse grobe napake,
ki se v Trebelnem na občini in
drugje dogajajo. SZDL naj skli­
če vse svoje člane in zbor članov
vseh množičnih organizaciji Tu
naj davčna komisija pokaže svo­
je davne račune, pa se bo videlo,
— ljudje bodo odločili — ali je
delala pravično, ali ne. Na občni
zbor naj pride tudi Klemenčičev
Franci s kopo pritožb, ki jih piše
na okraj in naj naglas, pred
ljudmi pove tisto, kar rad šepeta
za vogali. Videlo se bo, koliko
je vredno.
Napake so. Davek je bil ne­
pravilno odmerjen. Vendar ni do
tega prišlo samo po krivdi davč­
ne komisije, ampak tudi zarasli
nepopolne izmere zemljišč, ki
se vleče že iz predvojnih dni,
predvsem pa zaradi tega, ker so
ljudje sami bili davčni komisiji
premalo v pomoč. Vsak se nam.
reč oglasi šele takrat, ko ga
zaboli.
Objave ne preklicujemo! Na­
vedene številke tega nikakor ne
zahtevajo. Davčna komisija naj
z delom in ne z »urgiranjem«
dokaže svojo pravičnost. Prav
tako ne preklicujemo izjave, da
so vino in klobase merilo za
davke v Trebelnem. Dopolnjuje­
mo jo v toliko, da Alojz Mrcina
pri tem, ko je izrekel te besede,
ni mislil na davčno komisijo (po
njegovih lastnih besedah!), am­
pak na nekega okrajnega davč­
nega uslužbenca, ki se na svoji
uradni poti v Trebelno večkrat
oglasi v Nahtigalovi gostilni, g-
Toliko.
TELES IMAM V Z G O J A
Mladinsko šahovsko
prvenstvo Slovenije
Vse do pretekle sobote je te­
klo polfinale prvenstva, v kate.
rem so sodelovali tudi naši ša.
bisti. Sila je zelo dobro začel,
a je kasneje popolnoma odpo­
vedal in je dobil zaporedoma
kar šest ničel na tabeli. Prema,
gal ga je tudi Medic, ki je bil
z njim v isti skupini. Sila je v
B skupini zasedel deveto me
sito, kar zanj gotovo ni uspeh.
Medic je bil kljub dvema in
pol točkama zadnji. Tudi tretr
Novomeščan Skerlj je v A sku
plni popolnoma odpovedal. V
zadnjem kolu je remiziral in se
talko otrese! zadnjega mesta,
Končni vrstni red v pol finalu
je bil naslednji:
A skupina: Guzel 8 točk, Drak-
sler in Sioherl 7 in pol, Malesič
6, Kac 5, Vošpernik 5, Gabrov-
šek in ."itefe 4 in pol, Studnička
3. Skerlj i n Kučar 2 točki. Iz
skupine so se plasirali v finale
Grzel, Draksler, Sicherl, Male-
šiič in Kac.
B skupina: Crepinšek 8 in
pol, Stupica in Tomšič 7 in pol,
Vavpetič, Perdam in Plavčak 7
točk, Rožič 5, Novak 4 in pol,
Sila 3 in pr*], Bolčina jn Bav-
dek 3, Medic 2 in pol- Iz te sku.
pine so se plasirali v finale:
C repi nšek, Stup ic a, Tomš ič,
Vavpetič in Perdan.
finalne
bomo
V nedeljo so začeli
tekmovanje, o katerem
poročali prihodnjič. Novomeški
šahisti bodo na žalost sodelova­
li na njem pač samo kot gle­
dalci.
LEPI USPEHI keglJaJPcega
centra Novo mesto
V zadnj

Stran 4, D O L E N J S K I L i .S 9
JOŽE GLONAR
Bližamo se cilju. Nekaj časa
voziinu po predmestju Aten in.
okrog poldneva se v manjši
vročini ustav mio na pusta ji v
Atenah. Postaja se mi zdi skro.
mna za tako velemesto, saj imajo
Atene s Pire jem 1,200.000
prebivalcev. Na postaji nas pričakujejo
zastopniki našega poslaništva
in nekateri naši atletski
funkcionarji, ki so že prej
prispeli z našo reprezentanco.
Zvemo, d a se naši atleti dobro
počutijo in d a upajo na zmago
v troboju z Grki in Turki, samo
malo se boje vročine, vendar
bo tekmovanje zvečer in
takrat je v Atenah prijetno
hladno. N a kolodvoru nas je ča.
kal tudi zastopnik hotela, kjer
smo imeli rezervirane sobe.
Vsakemu je takoj daj razglednico
'hotela z načrtom mesta, tako
(|a si ga vedno lahko našel.
Hotel se imenuje Estia Ernpo.
rom in je v središču mesta. Za
posteljo v hotelu smo plačali 19
tisoč drahem. V ta znesek je
vštet tudi izdaten zajtrk. Preračunamo
v dinarje je to 190
din.
Ko sm0 se peljali po cesti,
smo opazili po cestah živahen
prt met. Miličniki s čudovito
mirnostjo in majhnimi kretnjami
urejujejo promet. Miličniki
so tudi zelo uslužni. Ko se
je eden naših športnikov izgubil
v mestu, ga je miličnik pripeljal
prav do našega hotela.
Proti večeru, ko je popusti.a
vročina, smo sj ogledali mesto.
Posebno si> nas zanirnale polne
izložbe in življenje na ulici. V
bližini našega hotela je bil velik
trg Omomia od katerega vo.
di n.a vse strani osem širokih
ulic. V izložbah prevladujejo
ameriški izdelki. Videli smo nešteto
najrazličnejših vrst blaga,
čigar cene niso niti visoke. Vendar
so nas motile mere, ker ne
računajo na metre, ampak na
aršin, ki ima 64 cm.
Iz Novega mesta
Atene
V večini prevladuje konfekcija.
Čevlje izdelujejo iz belega
in črnega usnja, drugačnih
nismo videli. Živila se Grkom
zde draga. V primeri z blagom
res, posebno tista, katera morajo
uživati, zlasti moko in
sladkor. Njihova mera pa ni
kilogram, ampak oka, ki je
l,2:i0 kg. Utezi so ploščate in
okrogle, tako da se tujec težko
znajde in nikdar ne ve, če je
dobil toliko, kolikor je zahteval.
Kupil sem eno oko marelic,
trgovec je nametal na
tehtnico nekaj obročev in meni
se je zdelo, da jih ni bilo niti
za en kilogram. Kmalu smo
ugotovili, da nam dajejo »od
oka«. Skoraj v vsaki drugi prodajalni
prodajajo radio aparate.
Številni so kioski ob prometnih
cestah. Tam lahko kupiš
ra/lične izdelke. V nekaterih
kioskih so imeli naprodaj celo
ameriške uniforme. Toda koliko
ljudi si lahko vse to pnvo
šči? / Grčiji je zaposlenih samo
tiOO.OOO delavcev, 200.000 pa je
nezaposlenih. Brezposelni si
pomagajo na različne načine,
največ s prodajo kakih predmetov.
Na cesti srečaš polno
ljudi, ki ponujajo sončna očala
in razne druge malenkosti.
Na atenski ulici lahko že zgodaj
zjutraj vidiš trume moških,
ki čakajo na priložnostno
delo: eder ima v rokah lopato
in grablje, drugi nekaj čopičev,
tretji nekaj žag, vsi pa
se žalostno ozirajo za skromnim
zaslužkom. Na cesti srečaš
moške samo v dolgih hlačah,
tudi v največji vročini. Ženske
si pokrivajo obraz s tančico, da
ohranijo belo polt, zvečer pa
se ogrnejo, ker so večeri hladni.
Prvi dan tekmovanja
Bliža se čas tekmovanja, ki
bo zvečer ob razsvetljavi v starem
marmornatem stadionu.
Ulice so polne ljudi, vse hiti k
stadionu. Takoj vidimo, da Je
En mesec zapora za službo »železmšl
policaja«
Svojevrstne samovoljne službe
se je lotil Franc Gregorčič,
delavec iz Irčne vasi. Meseca
aprila letos je šel v popoldanskih
urah na železniški most
čez Krko, ustavljal pešce, ki
so šli čez most, zahteval dovoljenje
in baje tudi plačilo, To.
varišici Danico Kuhar in Mari­
jo Tretrenjak je celo fizično
napadel, ker se mu nista pokoravali.
Seveda ga za to opravilo
ni nihče pooblastil in zato bo
sedaj v zaporu en mesec premišljeval,
če se izplača polaščati
službe, za katero ga ni
nihče naprosil.
Frarisc Medvedec pa bo imel tri mesece
ričetno dieto
Skupaj sta delala v tovarni
lesnih izdelkov in skupaj stanovala
v baraki podjetja v
Novem mestu Anton Božič in
Franc Medvedec. Slednji je dobro
zaslužil, toda rad je pa tudi
pogledal v kozarec, zato n\ oblečen,
kot bi bil lahko. Letos 9.
julija si je »izposodil« Božičev
jopič, nizke čevlje in nogavice
ter se brez slovesa podal proti
RECEPT ZA DOLGO
ŽIVLJENJE
Ob praznovanju 103. rojstnega
dne je Jenie Long v Long
Angelesu za dolgo življenje
priporočila: 1. izogubljite se dela;
2. ne poročite se in 3. živite
na račun starejših bratov in
sester.
BIK PREVRNIL ŠTIRI
VAGONE BRZOVLAKA
Nedaleč od Ardmore v Ameriki
se je na progi razkoračil
velik bik in jezno gledal v prihajajoči
brzovlak. Ker ga je
strojevodja prepozno opazil, je
zavozil vanj. Posledica trčenja
so bil štiri prevrnjeni vagoni in
20 ranjenih potnikov. Bik je
seveda tudi končal življenje.
LOJZE ZUPANC:
VELIKI DNEVI
Povest
domu na Primorsko, toda telefonična
tiralica je bila hitrejša
od njega, zato so ga takoj po
prihodu domov prijeli organi
ljudske milice in mu odvzeli
izposojene stvari, ki so bile
vredne okrog 7.000 din. V
spremstvu je priromaj nazaj v
Novo mesto in senat okrajnega
sodišča mu je naložil za tako
»izposojanje« prijateljeve obleke
3 mesece zapora.
pri Grkih atletika najbolj priljubljen
šport. Deset minut od
središča mesta, med dvema
majhnima gričema leži stadion,
ki je zelo ozek in ima obliko
podkve. Zgradba naredi na vsakega
čudovit vtis, marmor je
tako snežno bel ln tako lepo
ohranjen, kakor da bi bil stadion
zgrajen komaj včeraj. Ze
leta 200 po našem štetju so tekmovali
na tem mestu. Tu so bile
tudi prve moderne olimpij­
ske igre leta 1890. Takrat je
bil stadion dograjen. V njem je
80.000 sedežev. Z zadnjih vrst,
prav na vrhu stadiona že težko
razločiš tekmovalce. Tekališče
ni olimpijsko, ker so včasih
tekli samo od stebra do stebra
in ne v krogu, kakor tečejo danes.
Tam kjer je bil nekoč cilj,
sta še danes dobro ohranjeni
dva stebra. Od severa proti jugu
je proga dolga 190 m, počez
pa samo 20 metrov.
Utnn«
Pesi ne smemo potrgati korenin,
ko jo damo kuhati, ker
sicer izgubi lepo rdečo barvo.
Kadar kuhaš krompir, nalij v
posodo le toliko vode, da je
krompir pod vodo, v kateri naj
počasi vre. Ko je kuhan, sme
ostati na dnu le nekoliko vode.
*
Spinačo daj kuhati v vrelo
slano vodo in jo kuhaj odkrito,
da ne izgubi lepe barve.
*
Da zakrijejo svoje slabosti,
razgaljajo ljude slabosti drugih.
1+1=1 ali kaj pravi
— Na vas pa polovica.
praksa
(Resnična zgodba)
Mestece ob vodi brez vode,
čudne reči se v tebi gode!
imam smolo, da stanujem prj
svojem tastu. Je pač težko.
Stanovanjska kriza. Ko sem že
vdrl v njegovo družino, sem se
pač vsidral še v njegovj hiši.
V eni sobi moja žena in jaz,
v drugi tast in tašča pa še
svak. Racionalno izrabljen prostor.
Stranišče in kuhinja pa
skupna,
Pa so odhajale štorklje v
Egipt. Po starj navadi. Da ne
bi imele preveč prtljage, so
pustile v mojj sobi še drobceno
punčko. So pač videle, da je
soba premalo zasedena. Za 50«/o
premalo. Zato so pustile tovor
v njej, pa ne pri tastu. Naj bo,
sem si mislil. Se vsaj nihče ne
bo razburjal, da imam preveč
prostora, pa mirna Bosna.
Pa sem se grdo vštel. Zdaj so
se šele začele sitnosti. Saj veste
— otroški dodatki.
Ti pošlje Okrajni zavod odločbo
meni in mojemu tastu.
Menj — da živim s svojim tastom
v skupnem gospodinjstvu,
tastu — da ne živi njegov zet,
to se pravi jaz, z njim v skupnem
gospodinjstvu.
Popraskal sem se po glavi,
tast je s prstom povrtal po nosu,
oba sva skomignila z rameni.
Kaj češ, oni tam na Okrajnem
zavodu že vedo, kdo s
kom živi in kdo ne.
Pa menj le ni dal vrag miru.
Prečital sem še enkrat svojo
odločbo, pa tastovo, pa še svojo.
In sem videl, da so meni
naprtili polovico tastovega davka,
tast je pa kljub temu imel
še ves svoj davek. Zaradi skupnega
gospodinjstva naj bo, sem
si mislil. Tu se ne zastopim.
Računati pa sem le nekoč nekaj
znal. Ce odpade name polovica
tastovega davčnega predpisa,
odpade na tasta še preostala
polovica. Ce pa odpade
na tasta ves njegov davek, potem
sem jaz davka prost.
Mislil sem, mislil, tri dni sem
PO 40 LETIH SE JE NASITIL
ČAKANJA
V kraju Easton Pa (ZDA) je
pred kratkim Avgust Kenney
vložil tožbo za razvezo zakona.
Ze pred 40. leti mu je žena ušla,
in pravi, da se je sedaj prepričal,
da se menda ne bo več
vrnila.
AMERIŠKE ŽENE ŠE SE BORIJO
ZA ENAKOPRAVNOST
Ameriški senat je pred kratkim
sprejel dodatek k Ustavi,
s katerim se priznava ženam
enaka pravica kot moškim.
V Ameriki je namreč še dokaj
držav, kjer ženam odrekajo
enake pravice, kot jih imajo
moški. V državi Kentuckv žene
nimajo iste pravice podedovanja
kot moški, Ce podeduje žena,
je to obenem tudi lastnina
njenega moža. V South Carolini
smatrajo celo obleko žene
za moževo lastnino. V Distriktu
Minilo je leto. Leto strahu, groze, trpljenja ln
ponižanj. Zastave s kljukastimi križi, ki so jih bili
hitlerjevski vojaki ob prihodu v Belo Krajino v
prvih dneh zasedbe razobesili na nekaterih hišah v
Črnomlju, Gradacu in Metliki, so izginile. Ko so ne­
ko noč prenočili v učilnici, so iz surove objestnosti
in sovraštva do vsega slovenskega požgali na graj­
skem dvorišču šolske knjige, zemljevide, slovenske
zastave in slike. Tudi slike slovenskih pesnikov so
uničili: potrgali so jih Iz okvirov, jih zmečkali in
potlačili v platneno vrečico, vse skupaj pa prevezali
z vrvico; in tako so dobili nekakšno žogo. To žogo
so potlej brcali po grajskem dvorišču. Izza zavešenih
oken jih je opazovala prestrašena učiteljica in solze
so ji zalivale oči. Otroci so se preplašeni stiskali do­
ma. Nihče se ni upal priti v šolo, dokler so bili tuji
oikornjani vojaki v vasi. Z ničvrednimi papirnatimi
bankovci — okupacijskimi markami, ki so jih sproti
tiskali in so jih imeli ko listja — so prestrašenim
ljudem plačevali krompir, prašičke in vino, kakor
da bi hoteli ustvarjati vtis, da vse, kar vzamejo tudi
pošteno plačajo. Vse so hoteli imeti, kar so videli.
Od pohlepa in požrešnottl so jim ob pogledu na bel
kruh in mlade, debele pujske ter na polne sod« be­
Columbia plačajo ženam za
enako delo nižjo plačo, kot moškim.
Zvezna država Georgia
je šele pred kratkim odpravila
zakon, po katerem je imel oče
pravico, da komurkoli izroči
nerojenega otroka. V Floridi
so odpravili zakon, ki uvršča
omožene žene med duševno zaostale,
otroke in umobolnike.
Podobni zakoni pa so še vedno
v veljavi v nekaterih ameriških
državah.
lokranjskega vina kar oči izstopale iz očesnih jamic.
Pokupili so vse, kar je 'bilo v trgovinah količkaj
vrednega in nagrabljeno blago v zavojih pošiljali
svojcem v Nemčijo, ki takrat ni imela drugega ka­
kor škornje za vsakega vojaka, letala, topove, tanke
in brzostrelke. Belega kruha, mesa, svile, srebra in
zlata pa Hitlerjevi podaniki skoraj niso poznali. In
prav tega je bilo v naši domovini za trdo prisluženi
denar na pretek.
Za trdo prisluženi denar? So bile nemške oku­
pacijske marke tudi trdo prisluženi denar? Niso bi­
le! Sproti so jih tiskale nemške divizijske tiskamice.
Bilo jih je ko listja in trave. Blaga pa je bilo v za­
sedenih krajih dovolj. Skladišča in trgovine so bile
polne, kajti za trdo prisluženi denar tudi naši ljudje
pred vojno niso kupovali svile, zlata in srebra. Zdaj
pa so prišli tuji ljudje s tujim, ničvrednim denarjem
in pokupili vse. Izpraznili so trgovine, izpraznili ka-
šče in zidanice. Ljudem je od groze ledenela kri v
žilah. Dajali so, dajali so vse, kar so tuji vojaki za­
htevali od njih, samo da bi si rešili golo življenje.
Tako se je dogajalo kakšen mesec po zasedbi.
Dolg mesec je bil to. Strašen mesec. A minila je
tudi ta prva in največja groza. Nekega dne so oškor-
njani in očeladenl vojaki odšli. Tovorni avtomobili,
motorji, tanki... vsa ta sivozelena ropotija je s svo­
jimi surovimi, podivjanimi in krvi željnimi lastniki
odropotala dalje. Dalje, le dalje proti jugu...
Takoj za njimi so prišli v Belo krajino drugi
tuji vojaki z žlobudrajočo govorico. Ti so ostali v
izdani domovini. Zdaj so raz hiš v Črnomlju, Gra-
dacu in Metliki in raz hiš v prenekaterih vaseh, ko­
premišljal. Nazadnje pa se le
ojunačim in stopim na Okrajni
zavod pobarat tovariše, kako je
to.
Pridem tja. Štirje so sedeli,
gledali okoli, malo pobrskali po
aktih, vmes pa si grizli nohte.
Peti je bil zaposlen s stranko.
Pa pridem na vrsto in razložim,
kako in kaj.
— Vi živite v skupnem gospodinjstvu
s tastom?
— Tako je, sem potrdil.
— Zato odpade na vas polovica
njegovega davka.
— Aha, sem zinil z razumevanjem.
— Tast pa ne živi z vami v
skupnem gospodinjstvu, zato
odpade ves njegov davek pač
nanj, ml je pojasnil dalje.
Zdaj mi pa le ni bilo popolnoma
jasno. Kako je to — jaz
živim z njim, on pa ne z mano?
Pa sem še enkrat vprašal:
-~ Koliko odpade davka na
tasta?
— Vse.
— Torej name ne pride nič?
Pred kratkim je bilo v časopisju
več razprav o primerih nemoralnosti
v nasi družbi ter
»Zgodbah brez konca« in »dekletih«
iz sindikata. Zal, da take
zgodbe niso omejene samo na
večja mesta, pac pa se pojavljajo
tudi na podeželju in t0 ne brez
konca, pač pa je precej takih
z žalostnim koncem. Ces je, da
bi tudi temu madežu današnje
družbe odkrito pogledali v oči in
zaceli ostro borbo proti tem
Sstankom stare miselnusti, toda
ne morda z drastičnimi merami,
pač pa predvsem s pravilno
vzgojo že pri starših. Kam pripeljejo
človeka razvratne zaiolode,
in koliko je med našo mla.
dino želje za lagodnim življenjem
za ceno tudi kriminalne
razvratnosti, kaže naslednji primer:
Pred leti je prišel v Črnomelj
u'5-letni Maks Ferlan, mož neznane
preteklosti in se honorarno
zaposlil kot knjigovodja v
gradbenem podjetju. Kmalu se
je seznanil z mladimi lahkoživkami,
s katerimi je zapravljal
svoj zaslužek. Pa tega ni bilo
vedno dovolj, kajti dekleta so
bila vedno bolj zahtevna in mož,
ki mu plača ni zadostovala, je
začel jemati denar kolektiva. Torej
začel je lesti v pravi kriminal,
samo da bi lahko kril
vedno večje zahteve ljubic. Prilaščanje
denarja ni moglo ostati
dolgo prikrito in ko so mu prišli
na sled, je sklenil končati svoje
življenje na vrvi. Pred tako sramotnim
pobegom iz življenja je
napisal poslovilno pismo, iz katerega
posnemamo:
»Da vam olajšam preiskavo,
bom sam vse pojasnil.
So ženske, ki za denar in darila
dajo svoje telo na razpolago.
Dve sta, ki sta me upropastili,
obe imata začetni črki M, ena
Mi..., druga pa Mo... V Črnomlju
bodo že uganili, kateri
tički sta to. Začelo se je vse nekako
avgusta 1952, torej ravno
— Torej na tasta druga polovica.
— Ne, nanj odpade ves davek.
— Torej, potem name nič.
— Saj sem vam že rekel, da
polovica. Pri tem je mož potrpežljivo
izvlekel Uradnj list
in oba sva začela iskati P°
njem. Presneto, pa ni bilo paragrafa,
ki bi trdil, dn se davek
deli tako. da na enega odpade
polovica, na drugega pa kljub
temu še ves.
Pa se ti je zmazal mož pa.
pirni:
— Je pač taka naša praksa,
je dejal in zaprl Uradni list v
predal.
E, pa se nisem znašel. S
prakso se pa ne znam kregati.
Pobral sem , svoje papirje, dal
klobuk na glavo in odšel.
Kaj pa naj bi bil drugega
storil. Praksa je pač praksa.
D. M.
obletnica. Najprej je prigovarjanju
podlegla Mi..., Mo ... pa
je bila prisotna in je dobila lepo
nagrado. Nato je šla stvar dalje
in se mi je ponujala vedno pogosteje,
seveda za dobre pare.
Imel sem takrat se svoj denar.
Pozneje je prišlo do razmerja,*
Mo ... Dajal sem ji vedno večje
vsote, zahtevala pa je vedno več
daril, in redni intimni odnosi z
njo so me stali 40.000 din. Ona
ima vse: zavese, blago, servise,
sandale, jestvine, torbico in
mnogo drugega. Seveda sem tudi
jaz kriv. Zamikalo me je mlado
žensko telo, ki se samo ponuja.
Kdo bi se teg- branil? To je vse,
kar bi imel povedati. Seveda bosta
Mo ... in Mi - .. morebiti tajili,
ali to, kar sem napisal, drži.
Mo... sem vsak dan kupil tudi
45 cigaret, posodil pa sem ji tudi
400 industrijskih bonov, ki mi
jih ni vrnila. Se več bi pisal, pa
ni vredno. Kaj poiščite vse stvari
in če sem jaz žrtvoval življenje,
naj tudi drugi prispevajo
nekaj ...«
Ko je to napisal, je Ferlan zabingljal
na vrvi. Sodil se je sam.
Zaradi samega Ferlana morda
niti ne bi bilo vredno tako obširno
pisati o tem, saj pregovor
pravi, da kakršno je življenje,
taka je smrt. Toda tu sta še dve
mladi dekleti, ki si z nemoralnim
življenjem zapirata pot v bodočnost.
Ce že ne moremo reševati
razvratnost 65-Ietnega izprijenca,
nam ne more biti vseeno bodočnost
mladih ljudi. Tragedije take
lahkomiselnosti so tudi v Črnomlju
pogoste. Tako življenje
se slej ali prej konča tragično.
Saj smo slišali že krik dekleta,
ki je končalo mlado življenje na
tračnicah, pa samotni strel na
Mirni gori, videli naplavljeno
truplo na bregovih reke, smrt na
vrvi in podobno. Torej ne povesti
ali zgodbe brez konca, pač
pa vse z žalostnim koncem.
Nad tem naj se zamislijo množične
organizacije, predvsem pa
starši, ki morajo vedeti za po-
der so se nastanili fašisti, visele drugačne zastave:
belo-rdeče-zelene in s križem v sredini.
In spet je pomlad prišla v deželo. To je bila že
druga pomlad s tujimi vojaki v izdani domovini.
Sadovnjaki so zacveteli, pašinci zazeleneli, v Veliki
lozi pa so se po drevju in grmovju spreletavale ptice
m glasno prepevale, veseleč se svobode. '
Da, ptice so bile svobodne! Le ljudje so čutili
sužnji jarem na vratovih. Dušil jih je ta jarem, iz
dneva v dan jih je bolj žulil.
V Dobravicah je stari kovač Mike Starina koval
vse dneve od jutra do večera. Kmetom je popravljal
pluge, brane, vozove in motike, koval je podkove
za konje in vole ter vlival pogum v prestrašena srca
vaščanov. Nad vhodnimi vrati v kovačnico so se še
jasno poznale velike črke, tiste, ki jih je na kovač­
nico napisal še njegov pokojni sin Matija. 2e pred
meseci je moral stari kovač k tem črkam pripisati
samo še eno besedico. Tako so zahtevali karabi-
njerji, ki so nalašč zato prišli v vas k Starihovim.
Zdaj se na tabli takole bere:
MATIJA STARIHA, kovač — fabbro.
Pred kovačnico je težko nakovalo. Prej je bilo
vedno v kovačiji, a že prejšnji teden ga je stari
kovač s pomočjo sosedov prenesel iz delavnice pred
vhodna vrata kovačnice. Tamkaj zdaj razbija po
njem, da se razlega po vsej vasi in še daleč naokoli,
da trdi udarci odmevajo v Veliki lozi. Naj slišijo
Dobravčani, da je njegova pest še močna, da so kite
v rokah še trde! Naj slišijo, kako veselo prepeva
težko kladivo, ki ga ob starem mojstru, ob dedeku
vihti njegov vnuk Ti j čeki
»Greš nocoj na ples?«
Ena izmed tistih pogostih poletnih
sobot je, ki vonjajo po
nageljih, sopari in prahu. Na
Loki je hlad, polmrak, vrvenje
in glasba,
»Povej, jaz bi šel!«. Jože ji s
prsti razpreda lase in čaka, kaj
bo rekla. — Tiho je. Sem od
Gorjancev piha veter. Krka rahlo
udarja ob obrežno vrbje.
»Rad bi, da bi se še prej sestala
— predno greva. Veš, Milan
ne verjame, da se imava rada.
Prišla bi skup.aj!«
Tiho je Majda, raztresena, s
kratkimi pogledi drsi po vodni
gladini. Vstaja, nato se ogrinja
v jopico in polglasno zašepeče:
»Morda!« Potem gre po stezi. Jože
si prižiga cigareto. Smehlja
se in mrmra:
»To bo Milan zijal!«
Ena izmed tistih pogostih poletnih
sobot je, ko je sopara v
zraku in je človeku toplo pri
srcu. Mrak se je že močno strdil;
noč je in preko neba so razpete
zvezde.
Jože meri z e pol ure pločnike
na desni strani trga. Vsak hip
mora priti... Prihajata. Oble-
Anekdota
Mark Twain je v nekem ameriškem
listu nekaj časa urejeval
rubriko »Vprašanja in odgovori«.
Nekega dne je dospelo pismo:
»Slišal sem, da ribe zavoljo
svojega fosforja, ki ga imajo v
sebi, ugodno vplivajo na razvoj
možganov. Ali mi lahko poveste,
koliko rib naj pojem?«
Mark Tvvain je odgovoril: »Za
vašo potrebo bi zadostoval
srednje velik kit.«
mora'i
zamisliti
četje svojih hčera, pa ne ukrenejo
ničesar. Nemoralnost in
razvratnost je smrdljiv tvor na
našem družbenem telesu. Vsi
smo dolžni, da si prizadevamo
to ozdraviti. Ce ne gre z masažo,
je treba operacijo, nič ne pomaga.
Začnimo pa zdraviti pri
koreninah in temeljito.
DROBCI
Nobena misel bi ne smela biti
nekritična — in nobena kritika
nesmiselna.
Zdravniki žive od domišljavosti
bolnikov, bolniki umirajo
od domišljavosti zdravnikov.
*
Čednost Je slabost človeka, ki
bi se upiral vsakj skušnjavi.
Stev. 33
čena je za ples. Pentljo si je bila
vzela iz las; kostanjevi ji valovijo
vse do ramen. Milan je v
temnorjavi obleki, redkuKuuj jo
obleče. Držitt. se celo za ruKe,
.najda in Milan, kar se v iNuvem
mestu zlepa kdo ne predrzne, ce
noče imeti mir pred ljudmi.
Majda ni već raztresena; hladneje
je. V oceh se ji bhskajo
kratki plamencki in Milan se
Jožetu prešerno muza.
Kajti na Loki ob Krki je nocoj
mrak, hlad in ples.
£k
»Mama, ali je res, da sem se
rodil v uecembru?«
»Seveda je!«
»Ampak, mama ... v decem-
pru so štorklje vendar v Afriki.«
»Gospod profesor, obljubili ste
predavanje o možganih!«
»Nemogoče! Ta teden imam
nekaj drugega v glavi.«
»Tovarišica, moja ljubezen do
vas je 'kakor vzburkano morje
. . .«
»A — zato mi je zmeraj tako
slabo, kadar pridete!«
»To je torej tvoja nevesta?
Ali je pametna?«
»Dragi moj, ona ima pameti
za dva!«
»No, potem JQ pa le vzemi,
ona je kakor nalašč zate!«
»Vselej, ko se srečava, mislim
na najinega prijatelja.«
»Ali sem mu mar tako podoben?«
Oče: »Ce fant kar tako brez
dela postopa po cesti, kaj le misliš,
da bo iz njega?«
Sin; »Miličar!«
IZ PREDAPRILSKE...
»Da, zdaj sem ločen. Zena ji»
dobila
nje.«
otroke, jaz pa stanova-
»In premoženje?«
»To je dobi' advokat!«
MESAR PRI ZDRAVNIKU
»Torej, kje čutite bolečine?«
»Tukaj, gospod doktor, ravno
pod ledvično pečenko!«
PRED APRILSKA VOJAŠKA
DRESURA
»Kaj boste storili, ko pokličejo:
Prostovoljci naprej!«
»Stopil bom vstran, da bodo
mogli prostovoljci naprej.«
KO BODO NA LOKI
IZPOSOJALI ČOLNE
»Tako bj se peljala s teboj do
konca sveta!