28. oktober 1965 (št. 814) - Dolenjski list
28. oktober 1965 (št. 814) - Dolenjski list
28. oktober 1965 (št. 814) - Dolenjski list
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Št. 43 (<strong>814</strong>) Leto XVI<br />
NOVO MESTO, četrtek<br />
<strong>28.</strong> oktobra <strong>1965</strong> DOLENJSKI<br />
Druga obletnica<br />
RADIA BREŽICE<br />
Z letošnjim občinskim praznikom<br />
sovpada tudi druga<br />
obletnica delovanja lokalne<br />
radijske postaje v Brežicah.<br />
V tem obdobju je dosegel<br />
brežiški radijo precejšen razvoj.<br />
Občani ga radi poslušajo,<br />
saj jih vestno seznanja<br />
z dogodki v občini, pomaga<br />
jim z vzgojnimi, zdravstvenimi<br />
in kmetijskimi nasveti,<br />
jim odpira pot. v svet<br />
resne glasbe in skrbi za prijetno<br />
razvedrilo ob nedeljskih<br />
popoldnevih.<br />
Programski svet radia Brežice<br />
pripravlja ob vstopu v<br />
tretje delovno leto načrte za<br />
izboljšanje oddaj in se priporoča<br />
za širši krog sodelavcev.<br />
Te dni v<br />
novomeški<br />
cini<br />
Z vrsto pomembnih<br />
prireditev slavi Novo<br />
mesto in novomeška občina<br />
svoj iubilejni občinski<br />
praznik, ki poteka<br />
letos še posebej v<br />
znamenju proslav ob<br />
600-letnici ustanovitve<br />
mesta in 20-letnici osvoboditve.<br />
Tako bo drevi ob 20.<br />
uri slavnostna akademija<br />
v Domu kulture v<br />
Novem mestu, jutri ob<br />
9. uri pa slavnostna sei<br />
ja občinske skupščine.<br />
S Ob 10. uri bo tradiciog<br />
nalen tek po ulicah Noj<br />
vega mesta, hkrati pa<br />
• bodo odprli novo ureje-<br />
* ne zbirke oddelka NOB<br />
J v Dolenjskem muzeju.<br />
J Ob 12. uri bo zgodovin-<br />
J sko pomembna priredili<br />
tev v Bršlinu: odprli<br />
JS bodo novo steklarno in<br />
m na njej odkrili spomin-<br />
« sko ploščo s posveti-<br />
S lom, da je bil ta novi.<br />
UST<br />
Praznik Brežic in Velike Doline<br />
Danes je praznik obcme<br />
Brežice. Odborniki občinske<br />
skupščine se bodo<br />
zbrali na slavnostni seji v<br />
prosvetnem domu na Veliki<br />
Dolini. Prišli bodo tudi<br />
gostje in med njimi mnogi<br />
prosvetni delavci, da si<br />
bodo ogledali novo osnovno<br />
šolo, ki bo danes odprta.<br />
Za ljudi na Dolinah bo<br />
to nepozabni praznik in v<br />
šolski kroniki bodo začeli<br />
pisati novo poglavje z velikimi,<br />
ponosnimi črkami.<br />
Gradnja velikodolinske<br />
šole je veljala okoli 110<br />
milijonov din. Celotno breme<br />
nosi občina, v tej vsoti<br />
• IIIIBIIIIIIMMIIMUUCIIN<br />
I<br />
moderni objekt zgrajen t<br />
ob 600-letnici mesta in<br />
20-letnici osvoboditve S<br />
(1365—1945—<strong>1965</strong>).<br />
V soboto zvečer bodo S<br />
v prostorih Dolenjske S<br />
galerije slovesno podelili<br />
letošnje Trdinove i<br />
nagrade, v nedeljo pa "<br />
bo proslava 100-letniee<br />
osnovne šole na Otoe- •<br />
cu, kjer bodo odkrili |<br />
spominsko ploščo NOB' i<br />
in razvili prapor KO j<br />
ZB; po proslavi bo ob •<br />
11. uri v obnovljenem J<br />
domu Partizana na g<br />
Otočcu akademija. V J<br />
nedeljo bodo ob 11. uri S<br />
odprli v <strong>Dolenjski</strong>h To- S<br />
plicah ljudsko knjižni- S<br />
co v Domu prosvete, 1. S<br />
novembra ob 11. uri pa<br />
bočo v Beli cerkvi od- S<br />
krili spomenik padlim S<br />
borcem in žrtvam faši- •<br />
stičnega nasilja.<br />
V okvir letošnjih pri- J<br />
reditev za praznik ob- j<br />
čine Novo mesto sodijo J<br />
seveda tudi otvoritev J<br />
umetniške razstave ki- 5<br />
parja VI. <strong>št</strong>ovička v Do- S<br />
lenjski galeriji, zborova- •<br />
nje slovenskih zgodovi- S<br />
narjev v Novem mestu •<br />
in nova racava knji- •<br />
ževnili del občanov novomeške<br />
občine v Študijski<br />
knjižnici Mirana<br />
Jarca v Novem mestu.<br />
Za 29. <strong>oktober</strong><br />
— občinski praznik Novega mesta in novomeške<br />
občine, ko se znova spominjamo prvih junakov<br />
naše revolucije in ustanovitve Prve novomeške<br />
partizanske čete leta 1941 na Frati —<br />
pozdravljamo vse delovne ljudi našega ožjega<br />
področja, posebej pa še kolektiv novega podjetja<br />
INIS, industrije stekla v Novem mestu,<br />
ki začenja jutri s svojo proizvodnjo v korist<br />
domače občine in vse jugoslovanske skupnosti!<br />
Štiri milijone površinskih metrov ali 18.000 ton<br />
stekla — to je njihov bodoči prispevek socia<strong>list</strong>ični<br />
domovini! Za 3 in pol milijarde dinarjev<br />
se z njihovim delom povečuje vrednost letne<br />
proizvodnje v naši občini, 320 ljudi pa je v novem<br />
podjetju dobilo svoj kos kruha.<br />
Ob novi delovni zmagi in letošnjem jubilejnem<br />
občinskem prazniku novomeške občine<br />
ISKRENO ČESTITAMO VSEM OBČANOM in<br />
jim želimo tudi v bodoče veliko uspehov v skupnih<br />
prizadevanjih za izboljšanje življenja!<br />
OBČINSKA SKUPŠČINA<br />
in vse družbeno politične<br />
organizacije občine<br />
NOVO MESTO<br />
Pogled na zgradbe INIS, industrije stekla v<br />
Novem mestu. (Foto: Polde Grahek)<br />
pa je upo<strong>št</strong>evan tudi delež<br />
gospodarskih organizacij.<br />
Načrte za osnovno šolo na<br />
Veliki Dolini je napravil<br />
inž. arh. Franc Filipčič. Šola<br />
ima šest učilnic, zbornico,<br />
pisarno, kabinete, delavnico<br />
za tehnični pouk,<br />
temnico za fotoamaterie,<br />
mlečno kuhinjo in družinsko<br />
stanovanje.<br />
Danes zjutraj so tudi<br />
razglasili uspehe športnih<br />
tekmovanj sindikalnih podružnic<br />
in jim razdelili priznanja<br />
v dvorani prosvetnega<br />
doma v Veliki Dolini,<br />
kamor je ob 9. uri pritekla<br />
<strong>št</strong>afeta mladine brežiške<br />
Sergej Kraigher v Brestanici<br />
in na Senovem<br />
V soboto je zvezni poslanec<br />
tov. Sergej Kraigher znova<br />
obiskal proizvajalce v kr-<br />
Italijnnski turisti<br />
na trgatvi v Krškem<br />
Tudi preteklo soboto in<br />
nedeljo je obiskala Krško<br />
večja skupina italijanskih turistov.<br />
V soboto zvečer so se<br />
prijetno zabavali in plesali v<br />
hotelu »Sremič« ob zvokih<br />
priznanega plesnega ansambla<br />
»Celuloza«, v nedeljo pa<br />
so bili na trgatvi na Sremiču,<br />
kjer so vinogradi Agrokombinata<br />
Krško.<br />
S podobnimi izleti tujih turistov<br />
si turist hotel »Sremič«<br />
v bodoče obeta večji<br />
priliv deviznih sredstev.<br />
vn<br />
OD <strong>28.</strong> OKTOBRA<br />
DO 7. NOVEMBRA<br />
Med 29. in 31. oktobrom<br />
ter med 4. in G. novembrom<br />
padavine. Vmes suho<br />
oziroma lepo vreme.<br />
Močnejša ohladitev okrog<br />
4. novembra.<br />
Dr. V. M.<br />
občine v počastitev občinskega<br />
praznika- Popoldne<br />
bo na Dolini prijetna zabava.<br />
Jutri bodo v Cerkljah ob<br />
Krki slovesno odprli obnovljeni<br />
zdravstveni dom,<br />
v soboto vrsto obnovljenih<br />
trgovskih lokalov v Brežicah,<br />
kjer bodo ob 11. uri<br />
proslavili tudi novo delovno<br />
zmago: začel bo delati<br />
rekonstruirani mestni vodovod.<br />
V nedeljo bo vrsta<br />
športnih srečanj in tekmovanj,<br />
kar vse bo popestrilo<br />
bogat spored letošnjega<br />
občinskega praznika lepega<br />
mesta ob Krki in Savi.<br />
ški občini. S predstavniki<br />
občinske skupščine je bil<br />
med delavci termoelektrarne<br />
v Brestanici, kjer se je zanimal<br />
za probleme ob reorganizaciji<br />
elektrogospodarskih<br />
podjetij v Sloveniji, za oskrbo<br />
TE s premogom iz Breze<br />
(BiH) in s Senovega, odgovarjal<br />
pa je tudi na vprašanja<br />
iz vrst članov kolektiva.<br />
— Na senovskem rudniku se<br />
je tov. Kraigher zanimal za<br />
razmere ob sedanji delitvi<br />
OD, za položaj v rudniku po<br />
gospodarski reformi in pred<br />
njo, posebej pa ga je zanimala<br />
tudi problematika glede<br />
preusmeritve rudnika, saj je<br />
znano, da ima zalog še za<br />
pribl. 20 let. Poslanec si je<br />
ogledal tudi rudniško kovinarsko<br />
delavnico in se zanimal<br />
za njene kooperacij ske<br />
zmožnosti ter načrte.<br />
Še 300 krvodajalcev<br />
v kočevski občini<br />
Še preko 300 krvodajalcev<br />
bo predvidoma oddalo letos<br />
kri v kočevski občini, ko<br />
bodo 9. novembra od 7. do<br />
12. ure odvzemali kri v domu<br />
Dušana Remiha v Kočevju.<br />
Zdaj bodo na vrsti<br />
predvsem zamudniki in del<br />
podeželja. Letos je v občini<br />
oddalo kri že preko 600 krvodajalcev.<br />
Dan mrtvih<br />
1. november — praznik belih križantem<br />
... Steze in stezice do kamnov, spomenikov<br />
in plošč bodo eež noč spet<br />
oživele — milijoni rok se bodo sklonili<br />
in prižgali lučico v spomin njim, ki so<br />
bili in umrli, da živimo mi danes ...<br />
To je njihov dan in v spominu bomo<br />
spet z njimi, ki so nam bili in so nam<br />
dragi in ljubi in živijo v nas dalje.<br />
Predkongresne<br />
Glavni odbor SZDL Slovenije<br />
je pred nedavnim dostavil<br />
občinskim vodstvom SZDL<br />
v razpravo osnutek tez za<br />
predkongresno dejavnost. Občinski<br />
odbor SZDL v Novem<br />
mestu je ustanovil 7 skupin,<br />
ki so teze pre<strong>št</strong>udirale in dale<br />
nanje pripombe. Te sku-<br />
II IIIIlv £ * M<br />
teze 60 SZDL<br />
pine prav te dni razpravljajo<br />
o tem, kako prilagoditi<br />
dejavnost SZDL v novomeški<br />
občini v obdobju pred<br />
kongresom. Nato se bo začela<br />
javna razprava o prilagojenih<br />
. tezah na izrednih<br />
konferencah krajevnih organizacij<br />
SZDL.
PREMALO UČNIH MCI ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED<br />
Iz analize, ki jo pripravlja učencev, ki imajo pouk v<br />
po začetku šolskega leta Med 100 oddelkih, poučuje pa jih<br />
občinski zavod za prosvetno 99 učnih moči. Med njimi je<br />
pedagoško službo v Novem 79 učiteljev, 3 predmetni uči<br />
mestu, je razbrati, da učna telji in 6 profesorjev. 68.7 «/0<br />
mesta po šolah niso dovolj predmetnega pouka poučuje<br />
zasedena in da primanjkuje jo učitelji. Vsak teden opra<br />
predvsem predmetnih učitevijo 395 nadur, pouk pa je<br />
ljev za posamezne predmete. zaradi pomanjkanja primer<br />
J& V OBČINI TREBNJE<br />
obiskuje letos osnovne šole<br />
nih učnih moči skrčen<br />
teden za 115 ur.<br />
vsak<br />
2.697 otrok, ki imaj 0 pouk H V OBČINI NOVO MEv<br />
93 oddelkih. Vseh učnih STO obiskuje osnovno šolo<br />
moči je 89, med njimi 75 7.145 otrok, ki imajo pouk v<br />
učiteljev, 6 predmetnih uči 257 oddelkih. Na šolah poteljev<br />
in 3 profesorji. 62.7 učuje 261 učnih moči, med<br />
odst. predmetnega pouka o- njimi je 200 učiteljev, 38<br />
pravijo učitelji, na teden na predmetnih učiteljev in 11<br />
redijo na šolah 488 nadur, profesorjev.<br />
pouk strokovnih predmetov Kot je razbrati, zasedba<br />
pa je vsak teden skrčen za učnih mest po šolah torej<br />
113 ur, ker ni na voljo pri ni najboljša, zlasti še ne glemernih<br />
učnih moči.<br />
de strokovnosti. Med pro-<br />
B V OBČINI METLIKA svetarji je precej absolven<br />
obiskuje osnovno šolo 1037 tov, ki nimajo diplome, še<br />
učencev, ki imajo pouk v 40 posebej pa primanjkuje pred<br />
oddelkih, poučuje pa jih 43 metnih učiteljev. Zategadelj<br />
učnih moči. Med slednjimi je odstotek predmetnega po<br />
je 32 učiteljev, 4 predmetni uka, ki ga poučujejo učitelji,<br />
učitelji in dva profesorja. sorazmerno visok. Ker na<br />
65.2 odst. predmetnega pou domala vseh šolah primanjka<br />
opravijo učitelji. Na vseh kuje predmetnih učiteljev,<br />
šolah je 143 nadur na teden, katerih pri nekaterih pred<br />
pouk pa je zaradi pomanjmetih učitelji ne morejo nakanja<br />
predmetnih učiteljev domestiti, so morali skrčiti<br />
skrčen vsak teden za 11 ur. pouk. Marsikje so se bili<br />
H3 V OBČINI ČRNOMELJ prisiljeni zateči k honorar<br />
obiskuje osnovno šoao 2.756 nim predavateljem.<br />
Kmetova izobrazbe- -<br />
rezerva v kmetijstvu<br />
Nemalo rezerv v kmetijstvu<br />
bi lahko našli v zasebnem<br />
sektorju. Ni dvoma, da<br />
je nestrokovno kmetovanje<br />
ena izmed rezerv, saj se<br />
način kmetovanja v zadnjih<br />
desetletjih ni dosti spremenil<br />
ali pa sploh ne. Tudi<br />
drobna kmetijska mehanizacija<br />
ne bo rešila problema<br />
strokovnosti pri obdelovanju<br />
zemlje.<br />
Pravimo, da je kmetijskih<br />
strokovnjakov že več kot dovolj<br />
in da posamezniki že<br />
težko dobijo službe. Vsi namreč<br />
želijo le v družbeni sektor<br />
kmetijstva, zajema le<br />
manjši del vseh kmetijskih<br />
površin, medtem ko v zasebnem<br />
sektorju manjka strokovnjakov.<br />
Za katerokoli obrt mora<br />
imeti vajenec končano osemletko,<br />
v. nasprotju s tem<br />
pa mislimo, da je za<br />
kmeta vsak dober. Ni res!<br />
Skoro v nobenem drugem<br />
poklicu nimamo opraviti<br />
s toliko kemičnimi<br />
in biološkimi procesi kot prav<br />
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED<br />
•20 LET ZVEZE NOVINARJEV JUGO<br />
SLAVIJE. 29. oktobra bomo proslavili 20 let<br />
ustanovitve in dela novinarske organizacije.<br />
To bo najlepša priložnost za vsestransko<br />
analizo dosežkov in pomanjkljivosti novinarjev<br />
in sredstev množičnega komuniciranja.<br />
Tisk, radio in televizija opravljajo pomembno<br />
poslanstvo informatorja, osveščevalca<br />
in mobilizatorja. Vse bolj postajajo<br />
demokratična tribuna, ki ni last samo novinarjev,<br />
ampak širše družbe. S te široke<br />
tribune je čedalje bolj slišati glas upravljavca,<br />
njegovega stališča in mnenja, njegove<br />
predloge in kritiko. Tako je tudi prav-<br />
Število članov Zveze novinarjev Jugoslavije<br />
je porastlo od 300 leta 1945 na 4000<br />
oktobra letos. Leta 1947 smo imeli samo 217<br />
časnikov z naklado 3,2 milijona izvodov, v<br />
začetku leta <strong>1965</strong> pa je bilo že 1092 časnikov<br />
s skupno naklado nad 10 milijonov izvodov.<br />
Radio je prodrl v vsako hišo, tudi v najbolj<br />
oddaljeno vas. Medtem ko je bilo leta 1947<br />
samo 200.000 radijskih sprejemnikov, jih je<br />
letos že 2.5 milijona. V Jugoslaviji je tudi<br />
pel milijona televizijskih sprejemnikov, čeprav<br />
je televizija šele nekaj let na svojem<br />
zmagovitem pohodu.<br />
Kljub napredku tiska pa z doseženim<br />
nikakor ne moremo biti zadovoljni. Treba<br />
je premagati <strong>št</strong>evilne objektivne težave, kot<br />
so nepismenost dela prebivalcev, nezadostno<br />
razvite prometne zveze, pomanjkljiv PTT<br />
promet, slabo razvita prodajna mreža itd.<br />
Dan, ko je bila pred 20 leti ustanovljena<br />
Zveza novinarjev Jugoslavije, bodo počastili<br />
v petek tako, da se bo sešel zvezni odbor,<br />
kjer bodo pregledali dosežke in pomanjkljivosti<br />
novinarske organizacije. Proglasili bodo<br />
tudi nagrajenca za življenjsko delo —<br />
Vinka Vinterhalterja.<br />
• POSVETOVANJE O IZUMITELJSTVU.<br />
V Ljubljani je bilo dvodnevno posvetovanje<br />
o izumiteljstvu in tehničnih izboljšavah, ki<br />
se ga je udeležilo 200 predstavnikov podjetij,<br />
strokovnih združenj in in<strong>št</strong>itutov. Poudarili<br />
so nujnost hitrejšega napredka tehnike.<br />
Dejali so, da je treba odpreti vrata<br />
»Vrh« predvsem ni popoln. Od<br />
36 neodvisnih afriških držav, ki so<br />
članice organizacije afriške enotnosti,<br />
jih manjka osem; vse s tako<br />
imenovanega francoskega jezikovnega<br />
področja. Te so: Slonokoščena<br />
obala, Niger, Zgornja Volta, Dahomej,<br />
Čad, Malgaška republika, Gabon<br />
in Togo. Doslej so predstavniki<br />
držav in vlad 28 afriških dežel<br />
obravnavali že tri zelo pomembna<br />
vprašanja, ki jih imajo na dnevnem<br />
redu konference v Akri.<br />
Glede Južne Rodezije so hitro<br />
dosegli soglasje. Afriški državniki<br />
pozivajo Veliko Britanijo, naj nikakor<br />
ne dopusti, da bi okrog 200<br />
tisoč belcev zavladalo nad več kot<br />
<strong>št</strong>irimi milijoni Afričanov. Rodezijska<br />
zadeva pa se tudi pretekli teden<br />
še ni razpletla. Zdaj je predsednik<br />
rodezijske rasistične vlade povabil<br />
britanskega premiera VVilsona, naj<br />
ga obišče v glavnem mestu Rodezije<br />
Salisburyju. In VVilson je prišel.<br />
Izjavlja. sicer, da je trdno odločen<br />
vztrajati pri tem, da Shiithu<br />
ne bo dovolil enostransko razglasiti<br />
neodvisnosti, toda treba je<br />
hkrati vedeti, da so v Britaniji veliko<br />
bolj naklonjeni svojim »prijateljem«<br />
— belcem kot pa — »ne.<br />
civiliziranim črncem«. Zato se navsezadnje<br />
ne bi niti Čudili, če bi<br />
zvedeli, da sta se Wilson in Smith<br />
zmenila za kompromis, po katerem<br />
bo volk sit in koza cela. že<br />
zdaj pišejo časopisi, da bi Smith<br />
vendarle utegnil razglasiti neodvisnost,<br />
samo izvršitev tega akta pa<br />
bi odložil »za ne-določen čas«. To.<br />
rej naj bi počakal na to, da se stvar<br />
poleže. V Britaniji pa so že dali<br />
vedeti, da bi take razglasitve ne<br />
imeli za upor proti kraljici in da se<br />
torej Smithu in njegovim v tem<br />
primeru ne bi nič zgodilo.<br />
Zato torej so afriške dežele tako<br />
zaskrbljene za usodo Južne Rode<br />
v kmetijstvu, kjer delamo z ke, sadja, zelenjave, mesa in<br />
živimi bitji, z živalmi in rast drugega blaga. S svojim delinami.<br />
Poklic kmeta je strolom kmet v veliki meri prikovno<br />
zahtevnejši kot marsispeva k standardu delovnega<br />
kateri poklic in vendar se za človeka; na to ne bi smeli<br />
strokovno izobrazbo kmeto pozabiti! — Nesmiselne so<br />
valcev vse premalo zmenimo! govorice, da kmetje niso<br />
Veliko kmetov sodeluje s dovzetni za sodobno tehno<br />
kmetijsko zadrugo in s tem logijo v kmetijstvu. Kmeta<br />
prispevajo k uspehom ali je treba samo strokovno<br />
neuspehom zadruge. Od kme usposobiti. Oblika izobražetovih<br />
zmožnosti je tudi odvisvalnega dela s kmetovalcem<br />
no, če bo na trgu dovolj mo pa ne bi smela biti pridiga<br />
širokim pobudam. Sprejeli so tudi osnutek<br />
pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in<br />
koristnih predlogih.<br />
M DVA GOSTA V JUGOSLAVIJI. Našo<br />
državo sta obiskala predsednik jemenske<br />
vlade Amri in švedski zunanji minister<br />
Nilsson- Z našimi državniki bosta izmenjala<br />
mnenja o svetovnih problemih in dvostranskih<br />
odnosih med Jemenom in Jugoslavijo<br />
oziroma Švedsko in Jugoslavijo. Prepričani<br />
smo, da bosta obiska prispevala k nadalj-<br />
20 LET ZVEZE NOVI<br />
NARJEV JUGOSLAVIJI<br />
njemu poglabljanju prijateljskih čustev, ki<br />
jih gojimo do švedskega in jemenskega<br />
ljudstva.<br />
B ZADNJI ČAS ZA SETEV PŠENICE.<br />
Kljub suši bo treba pohiteti, ker je blizu<br />
čas, ko mora biti setev pšenice končana.<br />
Strokovnjaki priporočajo, naj v krajih, kjer<br />
že dolgo ni bilo dežja, ne orjejo njiv tako<br />
globoko kot sicer, pač pa naj zemljo dobro<br />
pognoje zlasti z dušičnimi gnojili.<br />
Si KRAGUJEVAC — PRST OPOMINA. V<br />
Kragujevcu so te dni počastili spomin na<br />
7000 ustreljenih dijakov in profesorjev. Komemoracije,<br />
ki nas opominja, da ne smemo<br />
pozabiti na ta strašen dogodek leta 1941, se^<br />
je udeležilo 50.000 ljudi. Z venci in cvetjem<br />
so prekrili 33 množičnih grobov, ki so kot<br />
prst opomina, da se leto 1941 ne sme več<br />
ponoviti. To smo dolžni mladim dijakom<br />
in sivolasim profesorjem, ki so šli objeti na<br />
morišče in ki so na tem pohodu v smrt<br />
peli »Hej Slovani«. #<br />
• NAČRTI ZA LJUBLJANSKO BOLNIŠ<br />
NICO. Investitor je prevzel načrte za ljubljansko<br />
bolnišnico, potem ko so zdravstveni<br />
strokovnjaki ugotovili, da projekt ustreza<br />
zije, ker bi uresničitev Smithovili<br />
groženj pomenila, da se bo iz te<br />
dežele izcimila druga Južnoafriška<br />
republika, kjer Afričani nimajo<br />
prav nikakršnih pravic.<br />
Tudi glede leopoldvilskega Konga<br />
so se baje naglo sporazumeli.<br />
Predsednik Kasavubu je zboru afri-<br />
»Afriški vrh"<br />
zaseda v Akri<br />
škili državnikov svečano obljubil,<br />
da bo poslal domov vse bele najem,<br />
nike, ki jih je bil Čombe nabral po<br />
svetu. To pa pomeni, da se razmere<br />
v tem Kongu vendarle obračajo.<br />
O tem priča tudi to, da se<br />
je Kasavubu sestal s predsednikom<br />
brazzavilskega Konga ter skuša urediti<br />
dosedanja kar velika nesoglasja<br />
med obema deželama.<br />
Drugo tako pomembno vprašanje,<br />
o katerem so afriški državniki že<br />
razpravljali, pa je vprašanje beguncev<br />
in podtalne dejavnosti. V Afriki<br />
je zdaj okrog 400.000 beguncev, ki<br />
so zbežali iz svoje domovine največ<br />
zaradi hudega preganjanja.<br />
Vzdrževanje beguncev seveda stane,<br />
hkrati pa so med njimi največkrat<br />
nabirali vohune in diverzante<br />
za boj proti režimom, ki tistemu,<br />
ki je begunce gostil, niso bili po<br />
godu. Tako je vprašanje beguncev<br />
in podtalnega rovarjenja močno povezano<br />
in so ga skupno tudi obravnavali.<br />
To pa precej žolčno. Sprejeli<br />
so deklaracijo o podtalnem<br />
delovanju in resolucijo o begun<br />
o sodobnem, kmetijstvu, temveč<br />
naj bi bilo izobraževanje<br />
praktično prilagojeno proizvodnemu<br />
procesu.<br />
Poglejmo samo belokranjske<br />
sadovnjake in košenice,<br />
pa bomo videli, da so mnoge<br />
notranje rezerve skrite v<br />
zemlji, če bi vsaj del časa<br />
pri iskanju notranjih rezerv<br />
posvetili izobraževanju kmetov,<br />
bi dosegli že precejšen<br />
napredek. Starejši kmetoval-<br />
medicinskim zahtevam. Z zgotovitvijo projekta<br />
je dana osnova za gradbeno dovoljenje<br />
in začetek gradbenih del, za kar je že<br />
vse pripravljeno.<br />
• KOLIKO ENERGETSKIH OBJEKTOV<br />
DO LETA 1970? Na seji odbora za industrijo<br />
zvezne skupščine so obravnavali osnutek<br />
zakona o gradnji in financiranju energetskih<br />
objektov do leta 1970. Med drugim sb omenili<br />
tudi podatek, da bodo v petih letih porabili<br />
za elektroenergetske objekte 625 milijard<br />
dinarjev. To je neogibno potrebno, če<br />
hočemo zamašiti vrzel, ki jo predstavlja pomanjkanje<br />
pogonske energije in ki bo čedalje<br />
večja, če ne bomo hitreje gradili razne<br />
energetske objekte.<br />
• NIKAR TAKO. V dnevnem tisku pogosto<br />
zasledimo poročila o iskanju notranjih<br />
rezerv v gospodarskih organizacijah- Iz njih<br />
tudi razberemo, da gredo ponekod v primitivizem<br />
s tem, ko iščejo take rezerve, ki<br />
samo otežijo napore za večjo in sodobnejšo<br />
proizvodnjo. Nekatera podjetja se hermetično<br />
zapirajo pred novo delovno silo, češ<br />
ne bomo več sprejemali novih delavcev, taka<br />
je intencija reforme. To pa ni res. V duhu<br />
reforme ne bi bilo, če bi ekstenzivno zaposlovali<br />
nove ljudi. Ako pa z novimi zaposlenimi<br />
bistveno povečamo družbeno produktivnost,<br />
je to povsem druga stvar. Razen<br />
tega pa gre tudi za to, da ne moremo vsepovsod<br />
»zacementirati« obstoječe kvalifikacijske<br />
sestave zaposlenih, denimo tudi tam,<br />
kjer je ta zelo slaba in ki tudi pogojuje<br />
nizko produktivnost. Dobrim, sposobnim<br />
strokovnjakom morajo biti na široko odprta<br />
vrata celo tedaj, če imamo preveč ljudi —<br />
nestrokovnjakov. Prav tako ne bi smeli<br />
zmanjševati <strong>št</strong>ipendij — ne po <strong>št</strong>evilu ne po<br />
sredstvih. Kdor vidi v tem notranjo rezervo,<br />
ta gotovo še ne razume duha gospodarske<br />
reforme in ga je treba o tem poučiti.<br />
• IZ REPUBLIŠKE SKUPŠČINE. V torek<br />
sta zasedala prosvetno-kulturni in socialno-zdravstveni<br />
zbor. Prvi je razpravljal o<br />
statutih republiških skladov, drugi pa o racionalnejšem<br />
delu v zdravstvu.<br />
cih. Posebnemu odboru izvedencev<br />
pa so naročili, naj pripravi osnutek<br />
konvencije o beguncih, da bi bilo<br />
to vprašanje rešeno tudi v prihodnje.<br />
Delegati pa močno zamerijo tistim<br />
osmim državam, ki se te konference<br />
v Akri ne udeležujejo, ker<br />
so prav te dežele najbolj obtoževale<br />
nekatere svoje sosede za podtalno<br />
rovarjenje. Sicer pa prevladuje<br />
med delegacijami prepričanje,<br />
da je problem podtalnega delovanja<br />
preveč napihnjen in da je bistvo<br />
tega problema v tem, da se<br />
dežele zunaj Afrike vmešavajo v<br />
notranje zadeve afriških dežel, da<br />
gre torej za boj proti kolonializmu<br />
in neokolonializmu, in to bolj, kot<br />
pa za spore med afriškimi državami.<br />
To pa so zelo daljnovidna stališča,<br />
ki omogočajo mnogo lažje<br />
urejanje medsebojnih nesoglasij v<br />
Akri.<br />
Razpravljali pa so že tudi o predlogu<br />
Gane, naj bi že zdaj ustanovili<br />
vseafriško unijo. Po tem, kar se je<br />
izvedelo iz krogov delegacij, ki so<br />
na konferenci, saj zaseda sama konferenca<br />
ves čas za zaprtimi vrati,<br />
je ta ganski predlog podprlo nekaj<br />
delegacij. Večina pa vendarle sodi,<br />
da je tak predlog za zdaj še preuran<br />
jen, da so razlike in nesoglasja<br />
vendarle še prevelika, da bi se dežele<br />
pokorile volji čeprav izvoljenega<br />
izvršnega sveta vseafriške<br />
unije. Treznejši so tisti glasovi, ki<br />
priporočajo, naj bi se prej regionalno<br />
povezovali, in to najprej na<br />
gospodarskem področju, kjer so<br />
koristi za vse sodelujoče očitne,<br />
potlej pa bi lahko prešli še na politične<br />
oblike sodelovanja. Pomembno<br />
pa je, da tega niso odložili z<br />
dnevnega reda, temveč so naročili<br />
strokovnjakom, naj to vprašanje<br />
afriške integracije še naprej preučujejo.<br />
Že to je veliko.<br />
ci znajo cepiti in obrezovati<br />
sadno drevje le toliko, kolikor<br />
jih je naučil učitelj v<br />
osnovni šoli. S tem znanjem<br />
kmetuje večina še danes. Zasebni<br />
kmetovalci kupujejo<br />
tudi vse več umetnih gnojil,<br />
a z nesmotrno in nestrokovno<br />
uporabo gnojih izgubljamo<br />
milijone! Rastlinam e<br />
treba dajati predvsem tisLa<br />
hraniva, ki jih potrebujejo<br />
in ne le »gips«, ki je morda<br />
ostal na zalogi v zadružnem<br />
skladišču. Tudi žival mora<br />
dobiti samo določene količine<br />
beljakovin, škroba, rudnin<br />
in vitaminov. Vse to zahteva<br />
znanja v stroki, zato bi<br />
moralo izobraževanje zasebnih<br />
proizvajalcev v kmetijstvu<br />
dobiti ustreznejše mesto.<br />
Le z večjo strokovnostjo<br />
pri kmetovanju bomo lahko<br />
iz zemlje iztisnili, več in imeli<br />
cenejše pridelke.<br />
JOŽE ŠKOF<br />
• DVAJSETLETNICA 0/:N _<br />
Pretekli teden smo po vsem svetu<br />
svečano proslavili dvajseto obletnico<br />
ustanovitve organizacije združenih<br />
narodov. V prigodnih govorih<br />
so poudarjali velik pomen<br />
svetovne organizacije za obravnavanje<br />
miru in sploh člove<strong>št</strong>va,<br />
ki bi se samo ugonobilo, č> bi<br />
prišlo do atomske\katastrofe. Svetovna<br />
organizacija ni potrebna le<br />
majhnim in srednjim državam,<br />
ki si tudi prek nje varujejo svojo<br />
neodvisnost in mirno graditev,<br />
pač pa prav tako tudi velikim državam,<br />
ker je mir potreben vsem<br />
brez razlike.<br />
• ČISTKA V INDONEZIJI —<br />
Po poročilih iz te azijske dežele,<br />
se položaj v njej še ni umiril.<br />
Čedalje pogostejše so vesti, da<br />
prepovedujejo delo organizacijam<br />
komunistične partije in sindikatom<br />
ter še nekaterim drugim organizacijam,<br />
ki jih dolže, d-, so<br />
sodelovale pri uporu 30. septembra.<br />
Pretekli teden pa so sl- zaostrili<br />
odnosi med Pekingom in<br />
Džakarto, ker je indonezijska vojska<br />
vdrla v kitajsko trgovinsko<br />
predstavni<strong>št</strong>vo. Začelo pe se jc že<br />
z indonezijskim protestom, ker na<br />
kitajskem veleposlani<strong>št</strong>vu niso<br />
obesili zastave na pol droga v<br />
spomin na pobite indonezijske generale,<br />
las Džakarte pa odgovarjajo<br />
na vse pekinške očitke, da<br />
bodo Indonezijci pač sami urejali<br />
svoje zadeve in ne potrebujejo<br />
naukov.
P isali<br />
smo že o tem,<br />
kako uresničuje kolektiv<br />
SGP PIONIR*<br />
načela reforme. Da bi<br />
osvežili spomin, bodo ponovili<br />
nekaj zgovornih podatkov.<br />
Najprej navajamo<br />
<strong>št</strong>evilke iz avgusta 1964,<br />
nato pa one iz avgusta<br />
<strong>1965</strong>.<br />
celotni kolektiv: 2.158 delavcev<br />
in 60 vajencev — 1.756<br />
klavcev in 67 vajencev; na<br />
gradbiščih: 1.725 delavcev in<br />
* 6 vajencev — 1.343 delavcev<br />
m 36 vajencev (lani je bilo<br />
v okviru SGP PIONIR 5 gradišč,<br />
letos so gradbišče Krs<br />
k°. ki je imelo 252 delavcev,<br />
družili z brežiškim, tako da<br />
s° zdaj samo 4 gradbišča); v<br />
Rekciji: 120 zaposlenih —<br />
2 zaposlenih; v centralnih<br />
^bratih, kamor <strong>št</strong>ejejo: mehansko<br />
- kovinski, avtomeha-<br />
^čni i n cementninarski obr<br />
a t. žaga ter pleskarska in<br />
P arketarska delavnica dvesto<br />
dvainpetdeset delavcev in 42<br />
^ aJencev — 245 delavcev in<br />
vajencev; vrednost osnov«<br />
n'h sredstev za proizvodnjo<br />
' 0 rez stavb): 413 milijonov —<br />
^ milijonov; plačana reali-<br />
Zat*ija: 2 milijardi 379 milijon°v<br />
— 3 milijarde 227 mili<br />
giposs sgp pionir jugomont<br />
jonov; narodni dohodek na<br />
enega zaposlenega: 5<strong>28.</strong>208<br />
din — 698.472 din.<br />
Gospodarska reforma je samo<br />
okvir, v katerem išče<br />
SGP PIONIR rešitev zanj zelo<br />
pomembnega vprašanja —<br />
gradbeniške proizvodnje. Bolezen,<br />
ki smo ji rekli »investicijska<br />
mrzlica«, smo v gospodarstvu<br />
že ozdravili. Preostane<br />
torej še gradnja stanovanj<br />
kot osnovna dejav-<br />
zemljišču na 12 mesecev, na<br />
urejenem pa na 7 mesecev.<br />
Cena stanovanj je za 2 do<br />
25 odst. nižja od cene za stanovanja,<br />
grajena po klasičnem<br />
načinu. JUGOMONT sistem<br />
zagotavlja potresno varnost<br />
konstrukcije, nudi velike<br />
možnosti za arhitektonsko<br />
oblikovanje stavb ter zagotavlja<br />
dobro zaščito proti<br />
vlagi in toplotno ter zvočno<br />
za montažo bo omogočila<br />
gradbeno dejavnost preko<br />
vsega leta.<br />
V Sloveniji je treba zagotoviti<br />
gradnjo vsaj 1500 stanovanj<br />
na leto po sistemu<br />
JUGOMONT, da bi se novi,<br />
industrijski in ceneni montažni<br />
način gradnje izplačal.<br />
GIPOSS ima že izdelanih 19<br />
projektov za stanovanjske<br />
stavbe (v njih je skupno 639<br />
stanovanj) tja od stolpnic z<br />
I ZA POENOSTAVLJENO I<br />
I IN CENENO GRADNJO I<br />
nost. Stanovanj je pri nas še<br />
vedno premalo, toda tudi investitorjev,<br />
ki bi bili- sposobni<br />
plačati gradnjo stanovanj,<br />
je vse manj. Zatorej je treba<br />
gradnjo stanovanj poenostaviti<br />
in poceniti.<br />
Samo v tem je rešitev. Med<br />
gradbinci bo uspeval samo<br />
ta, ki bo ne le šel v korak z<br />
razvojem, pač pa bo razvoj<br />
prehiteval v načrtova<br />
nju in v uporabljanju sodobnih<br />
načinov gradnje.<br />
Sistem JUGOMONT ustreza<br />
takšnim zahtevam, čas<br />
gradnje stanovanjskih stavb<br />
se skrajša s tem sistemom<br />
na komunalno neurejenem<br />
izolacijo, ki je boljša od dosedanje.<br />
Gradbena podjetja GORICA<br />
iz Nove Gorice, INGRAD iz<br />
Celja, naš PIONIR, OBNO<br />
VA iz Ljubljane, SAVA z Jesenic<br />
in STAVBAR iz Maribora<br />
so ustanovila poslovno<br />
združenje GIPOSS, ki je odkupilo<br />
licence za gradnjo po<br />
JUGOMONT sistemu in gradi<br />
stanovanja in stanovanjska<br />
naselja po tem industrijskem<br />
montažnem načinu. V<br />
združenju GIPOSS bo 6 gradbenih<br />
podjetij uvedlo delitev<br />
dela in izpopolnilo tehnološki<br />
proces proizvodnje. Tipizacija<br />
gradbenih elementov<br />
" a izmed PIONIRJEVIH sodobnih in velikih zgradb: preskrbovalni center<br />
v Mostah (Ljubljana) med gradnjo<br />
Napitnica na cesti Pišece-Bizelisb<br />
Sosedje z obeh strani si bodo podali roke na bližnjici — Nova cesta je dobrobit*<br />
zlasti Pišečanom — Od nje si obetajo tudi večji obisk turistov. Ljudem<br />
ni žai delovnih ur, ki so jih žrtvovali za to prometno pot<br />
v<br />
đ soboto, 30. oktobra, boizročili<br />
prometu novo ce-<br />
' }° Pišece—Bizeljsko. Sosed-<br />
* 2 obeh strani bodo nabavili<br />
srečanju na bližnji-<br />
~* med obema krajema. Nabavili<br />
bodo prazniku obči-<br />
, 6 Brežice, ponosni na uspee-<br />
ki so jih dosegli z do-<br />
" raditvijo te prometne poti.<br />
Vajenske nagrade<br />
potrjene<br />
. S posebnim odlokom je<br />
rebanjska občina zagotovila<br />
VaJencem pravico do mesecnagrade.<br />
Najmanjše na-<br />
° ta«e smejo biti za vajence<br />
Prvem učnem letu 12.000<br />
z 1 n. v drugem 16.000 in v<br />
r* etJem 20.000 din ne glede<br />
^ to, ali se vajenci uče v<br />
elovnih organizacijah ali pri<br />
pebnikih. Odlok tudi dopu:<br />
° a pravico vajencem, da<br />
P reJmejo namanj 60 odstot-<br />
°v nagrade v gotovini.<br />
Cesta, ki povezuje pišečko vezani samo na Brežice, od<br />
pokrajino z Bizeljskim, je slej pa bodo v marsičem<br />
dolga nekaj manj kot 5 ki osredotočeni predvsem na Bilometrov.<br />
Dobrodošla je zlazeljsko, ker jih razdalja ne<br />
sti Pišečanom, ki jim je pri bo več ločila s sosedi.<br />
bližala kraje na Bizeljskem<br />
in obsotelsko železnico. —<br />
J.TEPPEY<br />
Nova cesta je prinesla veliko<br />
dobrega zlasti vasici Podgorje,<br />
kjer so si ljudje že<br />
dolgo želeli boljše prometne<br />
zveze. Med največje pridobitve<br />
zadnjih let <strong>št</strong>ejejo vaščani<br />
elektrifikacijo svojega kraja,<br />
zdaj pa bodo v knjigo napredka<br />
zapisali še cesto. —<br />
Pišečani si od nove ceste<br />
obetajo tudi večji obisk turistov.<br />
Lovski dom, ki so ga<br />
odprli pred nekaj tedni, bo<br />
gostoljubno sprejemal obiskovalce<br />
poleti in pozimi. Lovci<br />
ga že dobro poznajo in tisti,<br />
ki so se že kdaj ustavili<br />
v njem, se<br />
tja.<br />
radi vračajo<br />
Pišečani se zavedajo, da bo<br />
nova prometna pot nekoliko<br />
spremenila življenje in navade<br />
pri njih. Do sedaj so bili<br />
38 stanovanji do stanovanj<br />
skih blokov, v katerih je od<br />
20 do 119 stanovanj, pa do<br />
enostanovanjskih vrstnih hiš<br />
in stanovanjskih četvorčkov.<br />
Cene 1 m2 koristne stanovanjske<br />
površine se gibljejo v<br />
stanovanjih z normalno opremo<br />
od 80.000 do 95.000 din,<br />
v stanovanjih z minimalno<br />
opremo pa od 77.000 do<br />
91.000 din. V prvi skupini so<br />
v ceni vračunani stroški napeljave<br />
za centralno kurjavo,<br />
vgraditev sanitarij z umivalnikom,<br />
kopalno kadjo in<br />
grelcem za vodo, oprema kuhinje<br />
in skupinska televizij-<br />
n n i z a &s>® & sl-sj b k « a s-:<br />
Živahen prašičji se<br />
jem v Novem mestu<br />
25. oktobra je bilo pripeljanih<br />
na prašičji sejem v<br />
Novem mestu 1333 prašičkov,<br />
starih do 12 tednov, in 87<br />
prašičev, starih od 3 do 6<br />
mesecev. Prodanih je bilo<br />
1382 prašičev. Do 12 tednov<br />
stari so bili na prodaj od<br />
6500 do 12.500 din, od 3 do 6<br />
mesecev stari pa od 13.000<br />
do 30.000 din. Sejem je bil<br />
dobro obiskan, prodanih je<br />
bilo rekordno <strong>št</strong>evilo prašičev,<br />
kupcev pa je bilo največ<br />
iz oddaljenih krajev.<br />
ska antena; v drugi skupini<br />
pa napeljava za centralno<br />
kurjavo, vgraditev sanitarij z<br />
umivalnikom, <strong>št</strong>edilnika v kuhinji<br />
s pomivalnim koritom<br />
ter skupinske televizijske antene.<br />
Sistem JUGOMONT pomeni<br />
v gradbeni<strong>št</strong>vu pravo revolucijo.<br />
Prebroditi je bilo<br />
treba kopico težav, preden so<br />
se pri SGP PIONIR lahko<br />
odločili za nov industrijski<br />
montažni način gradnje. Izpremeniti<br />
je bilo treba način<br />
projektiranja, oziroma še<br />
boljše: prilagoditi ga je bilo<br />
treba JUGOMONT sistemu.<br />
Priprava gradbenih del je obsežnejša.<br />
Kolektiv bo moral<br />
urediti poseben cementninarski<br />
obrat, ki bo proizvajal<br />
gramoz ustreznih debelin<br />
in poleg raznih klasičnih<br />
cementninarskih izdelkov izdeloval<br />
tudi montažne elemente<br />
za. JUGOMONT sistem.<br />
Takšen cementninarski obrat<br />
bo, kot vse kaže, stal v Gotni<br />
vasi pri Novem mestu,<br />
kjer je dovolj velika gramoznica.<br />
Uveljavljanje JUGOMONT<br />
sistema bo terjalo precejšnje<br />
napore tudi izven kolektiva<br />
SGP PIONIR. Miselnost slovenskega<br />
človeka žal ni naklonjena<br />
novitetam. Tudi investitorji,<br />
ki zdaj iščejo najcenejše<br />
gradnje, se bodo morali<br />
odločati za JUGOMONT<br />
sistem, pri tem pa hkrati zagotavljati<br />
gradnjo vsaj stotih<br />
stanovanj na enem gradbišču.<br />
Kolektivu SGP PIO<br />
NIR velja za to, ker se je<br />
odločil za revolucionarno novost,<br />
kj bo v korist družbi<br />
in njemu, javno čestitati!<br />
PISMA UREDNIŠTVU<br />
Odgovor iz<br />
TŠS na Mirni<br />
14. oktobra je bil v 41.<br />
<strong>št</strong>evilki Dolenjskega <strong>list</strong>a na na, je TŠS tov. Rebernika<br />
strani 4 v rubriki »Pisma z dopisom z dne <strong>28.</strong> 9. <strong>1965</strong><br />
uredni<strong>št</strong>vu« objavljen dopis<br />
obvestila, da prošnji ni mo<br />
tov. Draga Rebernika, str.<br />
gla ugoditi ravno iz navede<br />
tehnika iz Trebnjega <strong>št</strong>. 27<br />
pod naslovom »Direktorja<br />
sta se zmenila«. Tov. Rebernik<br />
v tem razen ostalega povsem<br />
izmišljeno navaja, »da<br />
je izvedel, da v TŠS MIRNA<br />
potrebujejo več tehnikov« in-<br />
»da je na osebno prigovarjanje<br />
napisal prošnjo za<br />
sprejem v delovno organizacijo<br />
TŠS« in dalje, da je<br />
bila njegova prošnja odbita,<br />
ker »da sta o njegovi prošnjo<br />
odločala že prej direktor<br />
KEMOOPREME (prejšnje<br />
delovno mesto tov. Rebernika)<br />
in direktor TŠS«,<br />
kar naj bi tov. Rcberniku<br />
povedal tehnični vodja TŠS.<br />
Ker je gornja informacija<br />
izmišljena, pri tem pa tudi<br />
tendenciozna, smatrajo podpisani<br />
za potrebno, da javnost<br />
informirajo, kako je<br />
vanje vloge tov. Rebernika.<br />
dejansko potekalo obravna-<br />
Tov. Rebernik - je 20. 9.<br />
<strong>1965</strong> vložil na TŠS MIRNA<br />
prošnjo za sprejem na delovno<br />
mesto tehnologa ali<br />
normirca. To prošnjo je vložil<br />
pri komisiji za sprejem<br />
in odpoved delovnega raz-<br />
Šaleške Toplice navezujejo<br />
stike s itiiino<br />
V prvi polovici oktobra sta agencij pa si bodo še novem<br />
se predstavnika brežiške tubra ogledali Čateške Toplice<br />
ristične zveze in čateških To ter se prepričali o zdravljeplic,<br />
Marjan Uratarič in nju. Tedaj bodo prejeli tudi<br />
Maks Toplišek, v Avstriji po zahtevane albume s fotograsvetovala<br />
o izmenjavi gostov.<br />
fijami, prospekte in druge<br />
V Gradcu sta obiskala agen<br />
reklamne materiale. Avstrijci<br />
cijo Stajerbus, ki že sodeluje<br />
z našimi zdravilišči, ter po<br />
se zanimajo tudi za silvestrodobno<br />
združenje Union na vanje pri nas. V čateških<br />
Dunaju in agencijo Dalmacia Toplicah pričakujejo že po<br />
v Munchnu. Povsod so predzimi, najkasneje v februarju<br />
stavnikoma izkazali razume ali marcu, večjo skupino govanje,<br />
zastopniki obiskanih stov iz sosednje države.<br />
Priporočamo naše usluge vsem<br />
delovnim organizacijam in toplo<br />
pozdravljamo vse prebivalce novomeške<br />
občine za letošnji<br />
29. OKTOBER —<br />
NAŠ OBČINSKI PRAZNIK<br />
AVT0PROMET -<br />
TUZEMSKA ŠPEDICIJA<br />
GORJANCI<br />
M0V0 MESTO - STRAŽA<br />
merja pri TŠS. Navedena<br />
komisija je prošnjo tov. Rebernika<br />
redno obravnavala,<br />
ker pa so v TŠS mesta teh<br />
nologa oz. normirca zasede<br />
nega razloga. Na delovnem<br />
mestu tehnologa oz. normirca<br />
ima TŠS namreč že več let<br />
stalnega delavca, ki za potrebe<br />
TŠS pevsem zadošča.<br />
Tov. Rebernik je bil zgolj<br />
informiran o postopku, kako<br />
se delavci sprejemajo v<br />
TŠS, namreč na osnovi prošnje<br />
na komisijo za sprejem<br />
in odpoved delovnega razmerja,<br />
in mu od pristojnih<br />
delavcev TŠS nihče ni prigovarjal,<br />
naj prošnjo vloži,<br />
saj ima TŠS vsa delovna<br />
mesta tehnikov polno zasedena.<br />
Tehnični vodja TŠS<br />
Kovačič Janez tov. Reber niku<br />
ni nikoli omenil, da sta<br />
o njegovi prošnji predhodno<br />
odločala direktor KEMO<br />
OPREME in direktor TŠS,<br />
ker to ni res-. Direktor TJSS<br />
Mirna je za tov. Rebernika<br />
Draga namreč prvič slišal<br />
šele iz njegovega objavljenega<br />
dopisa uredni<strong>št</strong>vu, kar<br />
jasno dokazuje, da ni bilo<br />
nobenega dogovarjanja z di<br />
rektorjem Kemoopreme o<br />
nastavitvi tov. Rebernika in<br />
da so kakršnekoli domneve<br />
tov. Rebernika izmišljene in<br />
tendenciozne.<br />
TŠS MIRNA<br />
VLADIMIR ILERŠIČ,<br />
direktor TŠS<br />
JANEZ KOVAČIC,<br />
tehnični vodja TŠS<br />
ANTON NOVAK<br />
predsednik komisije za<br />
sprejem in odpoved del.<br />
razmerja TŠS.<br />
Prizadeti se<br />
oglašamo<br />
Tovariš urednik!<br />
Zelo nas je iznenadit ukrep<br />
o omejitvi vsakodnevne dostave<br />
po<strong>št</strong>e. Na območju KO<br />
SZDL Poljane je prizadetih<br />
več vasi, tako da dostavljajo<br />
po<strong>št</strong>o v Občice, Mali Rigelj,<br />
Stare žage in Novo goro samo<br />
še enkrat na teden, le v<br />
same Poljane še trikrat na<br />
teden. Ti kraji so od po<strong>št</strong>e v<br />
<strong>Dolenjski</strong>h Toplicah oddaljeni<br />
5 do 10 km. Ker ljudje<br />
pravočasno ne dobivajo časopisov,<br />
jih odpovedujejo, saj<br />
stare vesti niso več zanimive.<br />
— Kdo je odločil in zakaj,<br />
da smo toliko prizadeti, nas<br />
je zanimalo na zboru volivcev<br />
14. oktobra. Volivci KO<br />
SZDL Poljane menimo, da je<br />
treba dostavo po<strong>št</strong>e čimprej<br />
obnoviti, kot je bilo pred reformo,<br />
PTT Novo mesto pa<br />
prosimo, da naše želje upo<strong>št</strong>eva.<br />
Naši kraji so med<br />
NOB veliko prestali in nekateri<br />
še zdaj životarijo.<br />
KO SZDL POLJANE
PRED 31. OKTOBROM, SVETOVNIM DNEVOM VARČEVANJA — PRED 31. OKTOBROM, SVETOVNIM DNEVOM VARČEVANJA — PRED 31. OKTOBROM, SVETOVNIM DN<br />
Zapelo je: „CVENK!" in dinarček je...<br />
Jožica, Zdenka in Darinka, tri deklice iz skromne delavske družine Turkovih,<br />
so v 6 letih znosile v hranilnik na KB Novo mesto že 99.036 din! Trije otroci, ki<br />
sicer ne živijo v izobilju, bodo znali vse življenje ceniti privarčevani dinar<br />
Reklo je: »Cvenk!« in dinarček<br />
je zdrsnil v hranilnik.<br />
Kdo ga je dal? Morda<br />
mamica, morda očka, teta,<br />
Boris Savnik ml. iz Adamičeve<br />
10 v Novem mestu<br />
hodi v 8. razred osnovne<br />
šole Katje Rupena. Za svoja<br />
leta je hudo resen fant,<br />
pa tudi privarčeval je že<br />
precej<br />
stric, dedek ali kdorkoli, ki<br />
je prišel na obisk. Ko je<br />
otrok . svetlih oči prinesel<br />
pred gosta hranilnik in knjižico,<br />
obiskovalec, ki je bil<br />
ves presenečen, pač ni mogel<br />
odreči otroku svojega<br />
prispevka. Mladi varčevalec<br />
se vendar obeta razviti v dobrega<br />
gospodarja! Dinar k<br />
dinarju, kovanec h kovancu,<br />
bankovec h bankovcu in na<br />
hranilni knjižici se nabirajo<br />
tisočaki in desettLsočaki.<br />
— Dober dan!, so Jožica,<br />
Zdenka in Darinka doma?<br />
— So, so, kar naprej! me<br />
je prijazno povabila tov. Torkova<br />
iz naselja nad mlini.<br />
Pred menoj sede Jožica<br />
(10 let), Zdenka (12 let) in<br />
Darinka (11 let). Pripovedujejo:<br />
— Najprej smo hranile za<br />
hladilnik in za očka. Skladiščnik<br />
je pri Pionirju in bi<br />
moral plačati, če bi mu ob<br />
letu kaj manjkalo. Pa ni bilo<br />
še nikdar treba in tudi<br />
hladilnika ne bomo kupili.<br />
Tako pravi mama in dodaja:<br />
»Ko le za kruh ne bi<br />
zmanjkalo!«<br />
— Kdaj ste začele ..varčevati?<br />
— Zdenka je bila stara<br />
6 let, ko ji je dal očka za<br />
rojstni dan nekaj stotakov in<br />
naročil: »Hrani, Zdenka! Počasi<br />
se bodo nabrali tisočaki!«<br />
Zdenka je poslušala očkov<br />
nasvet. 9.1.1959 je naložila<br />
pri KB Novo mesto na knjižico<br />
500 din in dobila hranilnik.<br />
8. aprila istega leta so<br />
vse tri sestrice odnesle na<br />
banko novo vlogo: 644 din.<br />
Takrat je bil to velik denar,<br />
še zlasti za Jožico, Zdenko<br />
in Darinko, ki jim je bilo<br />
takrat 4, 6 in 5 let.<br />
— Zakaj porabite prihranke?<br />
Punčke se ob tem vpra-<br />
šanju nasmihajo in ne vedo<br />
kaj reči, pa jim priskoči na<br />
pomoč mamica:<br />
— Včasih je knjižica v pomoč<br />
vsej družini, včash pa<br />
tudi Jožici, Zdenki in Darinki,<br />
kadar potrebujejo za čevlje,<br />
za obleko ali kaj podobnega.<br />
— Koliko hranilnikov je pri<br />
hiši?<br />
— Samo eden in samo ena<br />
knjižica. Oboje je na Zdenkino<br />
ime, ker je najstarejša.<br />
Vse tri dajemo denar v skupen<br />
hranilnik, vsake 3 ali 4<br />
mesece pa nosimo na banko.<br />
Srečko Veber iz Žabje vasi<br />
27 <strong>št</strong>eje med najmlajše<br />
varčevalce, <strong>št</strong>iri leta je star,<br />
hranilnik pa je dobil pred<br />
pred dvema letoma od stare<br />
mame.<br />
— Hranilnika pa nimam<br />
jaz, pri stari mami je zaklenjen!<br />
je moško povedal.<br />
— Zakaj pa je pri stari<br />
mami?<br />
— Zato ker ona največkrat<br />
da dinarje!<br />
Srečko je zdaj fantiček,<br />
toda vsak kovanec sproti spusti<br />
v hranilnik. Iz njega bo<br />
postal še dober varčevalec.<br />
— Kaj boš s privarčevanim<br />
denarjem, Sergij?<br />
— še ne vem, na knjižici<br />
pa imam 16.000 din.<br />
— In v hranilniku?<br />
— Kakšnih 2000 din bo!<br />
— Kdaj in zakaj si začel<br />
varčevati?<br />
— Takrat še nisem hodil v<br />
šolo, zdaj pa hodom v 5 razred.<br />
Očka mi je prinesel hranilnik.<br />
Svetal je bil, jaz pa<br />
majhen, pa sem začel metati<br />
vanj dinarčke.<br />
— Se izplača?<br />
— Seveda se! Pred tremi<br />
leti sem si za 16.000 din prihrankov<br />
kupil kolo. Vse kar<br />
jejo mi očka, mamica in stari<br />
očka. Ne zapravljam, malokdaj<br />
grem v kino in tudi<br />
v slaščičarno ne hodim!<br />
dobim dam v hranilnik. Da<br />
— 2e 8. leto teče, odkar<br />
varčujem, je povedal Boris<br />
Savnik iz Adamičeve 10 v<br />
Novem mestu. — Zakaj sem<br />
začel, se ne spominjam več<br />
dobro. Zdi se mi, da sem<br />
videl hranilnik pri bratrancu<br />
v Ljubljani in si ga zaželel.<br />
Takrat sem hodil v prvi razred.<br />
— Odkod so prihranki?<br />
— Kadar kdo pride na<br />
obisk, se me spomni. Najboljši<br />
vir so dedki in tete<br />
14.326 varčevalcev ima pri KB Novo mesto<br />
za letošnji 31. <strong>oktober</strong>, svetovni dan varčevanja,<br />
na hranilnih knjižicah 994 milijonov in<br />
760 tisoč din prihrankov. Letos izplačane<br />
obresti varčevalcem bodo znesle okoli 10 milijonov<br />
din.<br />
Tudi varčevanje je letos preživelo svojo<br />
krizo. Pred reformo so ob govoricah, da bo<br />
denar zamenjan, nekateri hiteli dvigati privarčevane<br />
zneske. V KB Novo mesto je bilo samo<br />
v juniju letos dvignjenih za 37 milijonov din<br />
prihrankov, toda konec septembra je bilo<br />
spet za 92 milijonov din več vlog kot dvigov.<br />
Zdrava pamet je zmagala!<br />
Med 14.000 varčevalci je kakšnih 8.500 mladih,<br />
ki imajo naloženih približno 360 milijonov<br />
din prihrankov. Na mladini gradimo bodočnost,<br />
zato ta sestavek ob dnevu varčevanja<br />
posvečamo mladim varčevalcem z<br />
iskreno željo, da bi jih bilo vedno več!<br />
Takšen pa je najmlajši<br />
varčevalec pri KB Novo<br />
mesto, 4-letni Srečko Vehar<br />
iz Žabje vasi 27<br />
Najuspešnejši mali oglasi:<br />
v domačem tedniku!<br />
Pomoč šolstvu - najučinkovitejša investicija<br />
Ali ne bi s tem prispevali<br />
k zvišanju produktivnosti<br />
teh staršev, ker bi jih<br />
razbremenili skrbi za njihove<br />
otroke v Času, ko so oni<br />
zaposleni? Priporočilo v tej<br />
smeri je bilo sprejeto, toda<br />
ostalo je žal samo pri priporočilu.<br />
Nizek odstotek učencev, ki<br />
končajo osnovno šolo, oziroma<br />
se nižji odstotek tistih,<br />
ki jo končajo v 8 letih, postavljata<br />
pred nas odgovorno<br />
nalogo izboljšati materialne<br />
pogoje šolstva, skrbeti za<br />
strokovno usposabljanje učiteljev,<br />
hkrati pa tudi vzpostaviti<br />
pravilen odnos do šolstva<br />
s strani vseh organov<br />
in organizacij kot tudi s strani<br />
slehernega občana. Predvsem<br />
mislim tu na odnos<br />
staršev do šole in izpolnjevanja<br />
obveznosti, ki jih šola<br />
nalaga učencevm. Gre za pre<br />
vzgojo staršev. Mnogo učencev,<br />
zlasti na podeželskih šolah,<br />
ne konča osnovne šole,<br />
ker jih starši preveč obremenjujejo<br />
z domačim delom,<br />
drugod zopet zato, ker starši<br />
ne pri vzgaja jo učencem<br />
delovnih navad, in čuta odgovornosti<br />
za kvaliteto opravljenega<br />
dela. Vsem mora biti<br />
jasno eno: Učenje je delo;<br />
vsako delo zahteva svoj<br />
čas, svoj delovni red' in seveda<br />
tudi počitek. Učenec<br />
mora imeti dovolj časa za<br />
domače učenje, mora imeti<br />
doma svoj delovni red in seveda<br />
tudi čas za sprostitev<br />
in razvedrilo. Vse to mu moramo<br />
zagotoviti, če hočemo,<br />
da bo pri učenju uspeval,<br />
da bo šolo uspešno končal.<br />
Prav v uveljavljanju takega<br />
pojmovanja domačega učenja<br />
in odnosa do Sole pa bi<br />
morale krajevne organizacije<br />
storiti mnogo več kot so doslej,<br />
če so doslej ponekod<br />
mlade, razvijajoče se gospodarske<br />
organizacije, zaposlovale<br />
nove delavce z nedokončano<br />
osnovno šolo, potem je<br />
potrebno staršem jasno in glasno<br />
povedati, da moderna industrija<br />
zahteva izobraženega<br />
delavca, da gospodarska reforma<br />
sili gospodarske organizacije<br />
k naglemu zviševanju<br />
produktivnosti, ne s povečanjem"<br />
<strong>št</strong>evila zaposlenih,<br />
ampak z boljšo organizacijo<br />
dela in s kvalitetnejšim delom<br />
na slehernem delovnem<br />
mestu. Prav v tem pogledu<br />
pa vsi, prav vsi, lahko marsikaj<br />
storimo in moramo storiti,<br />
če naj bomo aktivni soustvarjalci<br />
in realizatorji reformnih<br />
prizadevanj.<br />
če šole II. stopnje delujejo<br />
v nekoliko boljših kadrov<br />
skih pogojih, potem sta njihovo<br />
materialno stanje in financiranje<br />
še bolj pereč problem.<br />
Vključevanje šol II.<br />
stopnje kot strokovnih šol v<br />
prizadevanja za prilagajanje<br />
vsebine in metod dela<br />
zahtevam razvijajoče se proizvodnje<br />
in potrebam družbenih<br />
služb poteka počasi<br />
delno zaradi neustreznih materialnih<br />
pogojev, delno zaradi<br />
neizdelah sodobnih<br />
učnih programov. Prav tu<br />
je nujno hitrejše in učinkovitejše<br />
delo za šolstvo<br />
pristojnih republiških organov.<br />
Interni dogovori med<br />
posameznimi vrstami šol ne<br />
morejo biti niti nadomestilo<br />
novega učnega programa, niti<br />
ne morejo biti porok za<br />
pravilno orientacijo v delu,<br />
ker izhajajo bolj iz trenutnih<br />
situacij in potreb kot pa<br />
iz proučenih zahtev proizvod<br />
ter strici. Tudi mamica in<br />
očka nista izjema.<br />
— In kako obrneš prihranke?<br />
— Za privarčevani denar<br />
sem si do zdaj kupil smuči,<br />
kolo in fotoaparat. Kadar<br />
gremo na dopust, primaknem<br />
tudi jaz kakšen znesek,<br />
če gremo na izlet prav tako,<br />
zdaj pa zbiram za transistorski<br />
sprejemnik. 25.000 din<br />
je že na hranilni knjižici, 10<br />
do 15 tisoč pa jih bo še treba<br />
zbrati. Do konca šolskega<br />
leta bo, tako upam, »plan«<br />
izpolnjen! ...<br />
14.326 varčevalcev pri KB<br />
Novo mesto je samo majhen<br />
del prizadevne množice ljudi,<br />
ki dajejo na stran prihranke.<br />
To je koristno za<br />
njih in za družbo. Med njimi<br />
je več kot polovica mladih,<br />
ki resda ne prednjačijo<br />
po vrednosti vlog, zato pa<br />
po <strong>št</strong>evilčnosti. Ko varčujejo,<br />
nje in družbenih služb ter<br />
proučenih fizičnih in psihičnih<br />
zmogljivosti učencev v<br />
tej starostni dobi.<br />
Vsekakor drži eno: na področju<br />
šolstva moramo iskati<br />
notranje rezerve — ne v<br />
zmanjševanju sredstev za šolstvo,<br />
ker jih ima že tako<br />
premalo —, ampak v večji<br />
učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega<br />
dela. To pa bomo<br />
dosegli predvsem z bolj naglim<br />
urejanjem materialnih<br />
pogojev dela, s hitrejšim<br />
strokovnim usposabljanjem<br />
učiteljev, z urejenim sistemom<br />
financiranja in razvijanjem<br />
samoupravljanja v naših<br />
vzgojnoizobraževalnib zavodih,<br />
z racionalizacijo vsega<br />
dela, ki ga morajo opravljati<br />
šole. Tu mislim predvsem<br />
na tisto delo, ki ga<br />
morajo šole opraviti poleg<br />
svojega pedagoškega dela.<br />
Omejiti bo potrebno razne<br />
zahteve upravnih in bančnih<br />
služb ter raznih organizacij,<br />
ki nenehno terjajo od šol<br />
Pionirji in<br />
mladinci !<br />
VarSujte in<br />
vlagajte pri<br />
svoje prihranke hkrati tudi<br />
dobro in gospodarno upravljajo.<br />
Turkovi Zdenki je naročil<br />
očka: »Hrani, Zdenka! Počasi<br />
se bodo nabrali tisočaki!«.<br />
Zdenka skupaj s sestricama<br />
že 6 let nosi prihranke v<br />
banko.<br />
^Za 31. <strong>oktober</strong>, svetovni<br />
dan ^irčevanja, naj velja naša<br />
iskrena čestitka vsem mla-<br />
Malega Sergija Thorževskega<br />
je te dni kuhal prehlad.<br />
Družbo mu je delal<br />
stari oče Sergij Thorževskij,<br />
ki vnučku primakne<br />
marsikateri dinar, katerega<br />
ta spusti v hranilnik in<br />
odnese nato na knjižico v<br />
novomeško KB...<br />
dim in odraslim varčevalcem!<br />
Želimo, da bi bilo vedno več<br />
njim • enakih! V tem je veliko<br />
poro<strong>št</strong>vo, da bomo uspešno<br />
prebrodili reformo in da<br />
se bo povečala vrednost dinarja,<br />
našega plačilnega sredstva!<br />
J.M.<br />
OOOOOOOOOOOOCXXXXXXXXXXXXXXX)OOOCXXXX3<br />
40-!etnica na Otočcu<br />
V okviru 600-letnice Novega<br />
mesta in 20-letnice osvoboditve<br />
je v ponedeljek zvečer<br />
priredila na Otočcu tovarna<br />
zdravil KRKA sprejem<br />
za 53 jubilantov — farmacevtov,<br />
ki so diplomirali leta<br />
1925 v Zagrebu. Na sprejem<br />
so prišli jubilanti iz vseh<br />
vnaših republik in celo iz Bolgarije.<br />
Gostje so si v torek<br />
ogledali tudi Novo mesto in<br />
obrate tovarne zdravil.<br />
razna poročila, analize, statistike<br />
ter jih obremenjujejo<br />
s <strong>št</strong>evilnimi, povsem nepotrebnimi<br />
izdatki. Seveda bo<br />
v zvezi s tem potrebno spremeniti<br />
marsikatere predpise.<br />
Priprave za to so v teku in<br />
posebne republiške komisije<br />
pripravljajo tozadevne predloge.<br />
Spremeniti bo potrebno<br />
način financiranja šolstva,<br />
tako da mu bo zagotovljen<br />
stabilen vir dohodkov, ki bo<br />
ločen od občinskega proračuna<br />
in mu bo zagotavljal<br />
ustrezer delež v delitvi narodnega<br />
dohodka, šele tafc<br />
način financiranja bo zadostna<br />
materialna osnova za hitrejši<br />
razvoj samoupravljanja<br />
v naših vzgojnoizobraževalnih<br />
zavodih<br />
Težnje gospodarske reforme<br />
na področju šolstva pomenijo<br />
boljšo kvaliteto pouka,<br />
hitrejše končevanje<br />
<strong>št</strong>udija in še boljšo organi'<br />
zacijo dela.
Razstava plaket in medalj Vladimira Štovicka<br />
V sredo, 20. oktobra <strong>1965</strong>, je bila ob 18. uri v<br />
<strong>Dolenjski</strong> galeriji odprta razstava del akademskega<br />
kiparja in medaljerja Vladimira Štovička. Ob napovedani<br />
uri se je v spodnji dvorani galerije, kjer mojster<br />
razstavlja svoja dela, zbralo veliko <strong>št</strong>evilo*ljubiteljev<br />
umetnosti in avtorjevih prijateljev, ki so s<br />
svojo prisotnostjo dali poudarka ne samo prvi avtorjevi<br />
razstavi v Novem mestu, temveč tudi prvi javni<br />
manifestaciji ob proslavi občinskega praznika Novega<br />
mesta v njegovem jubilejnem letu.<br />
Med prisotnimi smo poleg<br />
predstavnikov novomeške občine:<br />
predsednika Sergeja<br />
Thorževskega, podpredsednika<br />
Andreja Grče, tajnika<br />
Francija Kuharja, načelnika<br />
•Jožeta Suhadolnika in drugih<br />
opazili tudi našega generalnega<br />
konzula v Celovcu<br />
tov. Franca-Pirkoviča, odličnega<br />
hrvatskega književnika<br />
in člana Jugoslovanske akademije<br />
znanosti in umetnosti<br />
v Zagrebu Gustava Krkleca,<br />
književnika Jaroslava<br />
Štovička, kiparjevega brata<br />
in njegovo hčer kiparko Via<br />
dimiro <strong>št</strong>oviček, predstavni<br />
ka kolektiva IKOM iz Zagreba<br />
N. Jurčiča in D. Benca,<br />
urednika »Novosti« iz Sara<br />
jeva E. čengiča itd. Od ožjih<br />
kiparjevih rojakov se je<br />
otvoritve razstave udeležil tudi<br />
starosta slovenskih znan<br />
stvenikov univ. prof. dr. Mihajlo<br />
Rostohar. Posebej vidna<br />
je bila <strong>št</strong>evilna udeležba<br />
predstavnikov sosednje občine<br />
Krško, tako skupščine<br />
kot tamkajšnjih kulturno<br />
prosvetnih, političnih in<br />
družbenih organizacij.<br />
Umetnika so počastili tudi<br />
njegovi prijatelji iz Kranja,<br />
ki so mu prinesli šopek gorenjskih<br />
nageljnov in rožmarima<br />
z vabilom, da razstavo<br />
svojih del iz Novega mesta<br />
prenese tudi v Kranj.<br />
Po otvoritvi je konserva-<br />
Z otvoritvenega slavja na razstavi Vladimira Štovička v <strong>Dolenjski</strong> galeriji 20.<br />
oktobra: konservator Ivan Komelj predstavlja umetnika in njegovo življenje;<br />
desno od njega: kipar Frane Vodnik, univerzitetni profesor Mihajlo Rostohar in<br />
kipar Vladimir Štoviček<br />
Mladina najraje sega po knjigah<br />
V brežiški knjižnici so imeli letos 9.850 obiskovalcev — Nabava novih del<br />
je skromna in dolgo?etnim bralcem že primanjkuje čtiva — Bralci se rad'<br />
zadržujejo tudi v čitalnici — Do knjig in revij imajo prost pristop<br />
Knjižnica v Brežicah je<br />
ena tistih ustanov, ki žive tiho,<br />
skoraj neopaženo življenje.<br />
Kdor le poredkoma zaide<br />
vanjo, kar ne more verjeti,<br />
da odnašajo njeni obiskovalci<br />
s seboj na tisoče<br />
Djambo rcliki<br />
Z mednarodno odpravo,<br />
imenovano »Karavana prija<br />
teljstva po Afriki«, ki je osmega<br />
4narca 19R2 odšla iz<br />
Beograda proti afriškim deželam,<br />
je bil tudi znani jugoslovanski<br />
publicist in svetovni<br />
popotnik Tibor Sekelj.<br />
Na dolgi poti v tuje dežele,<br />
a med prijateljska ljudstva,<br />
je nabral polno torbo izkušenj<br />
in zapiskov. Po vrnitvi<br />
domov je zapiske uredil v<br />
Potopis, pridal več original<br />
nih fotografij in tako je nastala<br />
ena najboljših potopisnih<br />
knjig o afriških deželah<br />
z naslovom »Djambo rafiki«.<br />
Za slovensko javnost je knjigo<br />
prevedla Tita škerlj —<br />
Sojar, izdala pa jo je Mladinska<br />
knjiga v zbirki Globus.<br />
Ni<br />
posebej zahvala in priznanje. ljerstvo, če govorimo o kipar<br />
Kipar Vladimir <strong>št</strong>oviček se ski tehniki in vsebini medalj<br />
je ob koncu vsem udeležen ah plaket. V pretežni meri<br />
cem in dolenjski galeriji to so na njih reliefno upodobljeplo<br />
zahvalil, potem pa s svoni portretiranci. Modelirani<br />
jimi prijatelji in častilci po- sta lahko obe ali samo ena<br />
sedel še kako urico v prijet plat medalje. Na eni strani<br />
nem -razgovoru, kjer so ga je navadno portret z napisom,<br />
s primernimi nagovori poča na drugi besedilo z ali pa<br />
stili še akademik Gustav Kr- brez dodatnega emblema. Meklec,<br />
dr. Mihajlo Rostohar, dalja ali plaketa je že po iztor<br />
Republiškega zavoda za v imenu Gorenjcev pa tov. raznem značaju ali funkciji<br />
spomeniško varstvo tov. Ivan Kapus.<br />
svečana, slavnostna, jubilejna,<br />
Komelj zbranemu občinstvu Nasledrijega dne si je raz spominska; je predvsem di<br />
predstavil avtorja kot umetstavo ogledal republiški seploma, če je portretna, zanika<br />
in vrednotil pomen njekretar za prosveto in kultuhteva od portreta verno pogovega<br />
umetniškega ustvarjaro tov. Tomo Martelanc, ki dobnost, čeprav samo fizičnja.<br />
se otvoritve zaradi nujne zano, tako kot na kovancih,<br />
Vso razstavo in ves potek držanosti ni mogel udeležiti. '"'>mkah ali sploh diplomah.<br />
pri otvoritvi je posnela za Tovariš Ivan Komelj je ob Medalje je poznal že antičgrebška<br />
televizija in jo v tej priložnosti o umetniku in ni Rim, ponovno jih oživi resvoji<br />
četrtkovi oddaji tudi njegovem življenju povedal ^so.nca; medaljerska produk<br />
objavila, zakar ji velja še tole:<br />
cija se nadaljuje v 17. in 18.<br />
stoletju. Eden velikanov medaljerstva<br />
18. stoletja pa je<br />
naš rojak šega. Tudi v 19. sto<br />
Življenjska in umetniška pot letju ni v vladarskih druži<br />
Vladimira Štovička<br />
nah pomembnejšega dogodka<br />
— rojstva, krsta, poroke, smrti<br />
— ali v javnem življenju<br />
— kongresa, razstave ali dru<br />
Morda je dobro premišljena<br />
poteza Dolenjske galerije in<br />
ne le goli slučaj odločil, da v<br />
letu obletnic našega mesta<br />
odpiramo v <strong>Dolenjski</strong> galerikaj<br />
o medalji in medaljerstvu.<br />
Na razstavi vise okrogli<br />
in oglati formati; okrogli<br />
so medalje, pravokotni plakete,<br />
oboje skupaj pa je medage<br />
slavnosti, ne da bi jo počastili<br />
in ohranili v spominu<br />
z medaljo ali plaketo.<br />
(Nadaljevanje na 16. str.)<br />
Miroslav Kugler: DEKLICA (<strong>1965</strong>)<br />
ji tudi razstavo Vladimira<br />
<strong>št</strong>ovička, kiparja in predvsem<br />
medaljerja. V medaljerstvu<br />
so namreč dolenjski rojaki<br />
dosegli zavidljivo evropsko<br />
kvaliteto in zato naj bo pri Ob XIII. zborovanju slovenskih zgodovinarjev<br />
čujoča <strong>št</strong>ovičkova razstava v<br />
Novem mestu tudi spomin na V petek, 22. oktobra, so se servatorske probleme Novega ga gradiva m novih dognanj, ki vici, rezultate arheoloških iz<br />
nekatere probleme postavljajo v<br />
veliko medaljersko tradicijo v Novem mestu zbrali slo mesta. Zborovalce sta pozdrakopavanj<br />
v Drnovem in mu<br />
popolnoma novo luč, kar je po<br />
in hkrati tudi opozorilo na venski zgodovinarji na svovila Se zastoprillLa dru<strong>št</strong>va udaril ,v zaključni besedi tudd dezejske zbirke v brežiškem<br />
nezavidljivo mesto, ki ga ima jem XIII. zborovanju. Zbrane zgodovinarjev Jugoslavije in lovni predsednik zborovanja. gradu.<br />
medaljerstvo pri nas danes. udeležence je pozdravil pred slovenske podružnice Arheo Zborovanja se je udeležilo Lepi dnevi, prijetno počutje<br />
Ker se le redko srečujemo sednik občinske skupščine loškega dur<strong>št</strong>va Jugoslavije. 120 zgodovinarjev iz vseh kra v Novem mestu in dobra or<br />
s samostojnimi medaljerski- tov. Sergij Thorževskij, jim za Nato je akademik dr. Milko jev Slovenije, med njimi tudi ganizacija so pripomogli, da<br />
mi razstavami, ne bo odveč, želel dobrodošlico in na krat<br />
Kos prebral svoj referat o nekaj <strong>št</strong>udentov zgodovine iz je XIII. zborovanje sloven<br />
če najprej spregovorimo neko opisal historične in konustanovitvi<br />
Novega mesta, v seminarja za zgodovino ljubskih zgodovinarjev odlično<br />
katerem je z novimi dognanji ljanske univerze in pedago uspelo. T. K.<br />
orisal nastanek mesta na podške akademije v Mariboru.<br />
ročju, ki je že pred ustano Posamezna predavanja pa so<br />
vitvijo mesta bilo dokaj go poslušali J.udi nekateri Novosto<br />
naseljeno in v virih tudi meščani, ki jim je zgodovina<br />
izpričano. V popoldanskem mesta še posebej pri srcu.<br />
zasedanju je kustos Dolenj Organizacija zborovanja, ki je<br />
skega muzeja Tone Knez s bila v rokah odbora Zgodo<br />
preglednim referatom in s vinskega dru<strong>št</strong>va za Sloveni<br />
slikovnim gradivom predstajo in Dolenjskega muzeja v<br />
vil življenje na področju No Novem mestu, je bila brezvega<br />
mesta in širše Dolenjhibna.ske v prazgodovini in v anti<br />
Tretji dan zborovanja, v<br />
ki. Za njim je konservator<br />
nedeljo 24. oktobra, je bila<br />
Drago Komelj spregovoril o<br />
na programu strokovna eks<br />
umetnostnem profilu Novega<br />
kurzija, na kateri so si ude<br />
mesta. Zajel je vse zvrsti lileženci<br />
s primerno razlago<br />
kovnega ustvarjanja, podrob<br />
ogledali kartuzijo Pleterje,<br />
neje pa je opisal arhitekton<br />
kostanjeviški samostan in Goske<br />
spomenike ih konzervarjupovo<br />
galerijo v Kostanjetorske<br />
posege v starem mestnem<br />
jedru.<br />
knjig, ki bogatijo njihovo<br />
kulturo.<br />
Letos je zabeležila brežiška<br />
knjižnica že 9.850 obiskovalcev,<br />
ki so prebali<br />
19.638 knjig. Kljub temu, da<br />
so novi prostori v Prosvetnem<br />
domu veliko lepši in<br />
udobnejši kot prejšnji, je<br />
obisk nekoliko manjši. Na<br />
to vpliva oddaljenost od središča<br />
mesta in zaradi tega<br />
se je spremenila tudi struktura<br />
bralcev. V knjižnico zahaja<br />
manj osnovnošolskih<br />
otrok, povečuje pa se <strong>št</strong>evilo<br />
bralcev iz vrst gimnazijcev.<br />
Med bralci prevladuje mladina,<br />
katere je kar 78 odstotkov,<br />
če analiziramo sestav<br />
odraslih obiskovalcev knjižnice<br />
ugotovimo, da je med<br />
njimi 8 odstotkov intelektualcev,<br />
6 odstotkov delavcev, 1,5<br />
odstotka kmetov in 6,5 odst.<br />
. ljudi iz drugih poklicev.<br />
Knjižnica ima tudi čitalnico,<br />
v kateri se največ zadržujejo<br />
učenci in odrasli, ki<br />
ob knjigah in revijah čakalo<br />
na odhode avtobusov. Tudi<br />
dijaki se zelo radi ustavijo<br />
tam, da pregledajo novi<br />
ce v periodičnem in dnevnem<br />
tisku.<br />
Z nabavo novih knjižnih<br />
del v ustanovi niso zadovoljni,<br />
ker si mnogih novitet ne<br />
morejo privoščiti. Knjige so<br />
v zadnjem času vedno bolj<br />
drage in zaradi pomanjkanja<br />
denarja perspektive glede<br />
tega niso rožnate. Dolgoletni<br />
bralci se že zdaj pritožujejo,<br />
da jim zaradi skromne<br />
nabave novih del<br />
zmanjkuje čtiva.<br />
Smiljem. Rozman:<br />
BRUSAČ<br />
»Brusač« je osma zapovrstna<br />
knjiga enega najvidnejših<br />
predstavnikov slovenskega<br />
mlajšega pisateljskega rodu<br />
Smiljana Rozmana. V njej<br />
Rozman opisuje življenje in<br />
srečanja Štefana Matuša, cigana,<br />
partizana, brusača, goslača,<br />
kivartopirca in obupanca<br />
in spet preseneti s svojim<br />
načinom klenega pisanja. Delo<br />
je v opremi Jožeta Ciuhe<br />
pred kratkim izdala Mladinska<br />
knjiga v zbirki 2epna<br />
knjiga Zenit.<br />
Po končanem zasedanju prvega<br />
dne zborovanja je ob<br />
19. uri v <strong>Dolenjski</strong> galeriji<br />
sprejel udeležence zborovanja<br />
predsednik občinske skupščine,<br />
nato pa je bila udeležencem<br />
zborovanja na čast odprta<br />
razstava slik starih mojstrov<br />
iz nekdanjih galerij dolenjskih<br />
gradov. Vodstvo po<br />
razstavi je prevzel Drago Komelj,<br />
ki je razstavo tudi tematsko<br />
pripravil.<br />
Drugi dan zborovanja se je pričel<br />
z referatom dr. Pavla Blaznika<br />
o posebnostih starejše agrarne<br />
st.ruk.ture na Dolenjskem. Njegov<br />
slikovit pregled tega malo raziskanega<br />
problema je dal presenetljive<br />
rezultate, ki jih je dosegel<br />
s podrobnim <strong>št</strong>udijem. Naslednja<br />
referenta pof. Janko Jarc in dr. Tone<br />
Ferenc, sta predavala o položaju<br />
Novega mesta in Dolenjske<br />
v jeseni 1943. Prvi je s politične,<br />
drugi pa z vojaške plati osvetlil<br />
stanje na Dolenjskem v času kapitulacije<br />
Italije in nemškega vdora.<br />
Z uporabo najnovejših virov,<br />
predvsem iz Inozemskih arhivov,<br />
sta oba referenta nanizala vrsto<br />
popolnoma novih dejstev, vojaške<br />
operacije na Dolenjskem pa vključila<br />
v evropski okvir.<br />
Po končanem dopoldanskem delu<br />
zasedanja se je delovni predsednik<br />
zborovanja dr. Ferdo Gestrin<br />
spomnil šestdeseUetnice, ki<br />
jo predsednik Zgodovinskega dru<strong>št</strong>va,<br />
naš rojak Novomeščan doktor<br />
F. Zwitter, praznuje prav v<br />
Novem mestu. Vrednotil je njegovo<br />
znanstveno m pedagoško delo<br />
ter mu v imenu vseh zborovalcev<br />
iskreno čestital, nakar mu je <strong>št</strong>udentka<br />
zgodovine izročila šop nageljnov.<br />
Popoldanski del zborovanja je<br />
bil posvečen pouku zgodovine na<br />
šolah. Prof. Mavricij Zgonik je<br />
prebral svoj referat o pisanih virih<br />
pri pouku zgodovine. Na<strong>št</strong>el<br />
je vrsto primerov, kako se lahko<br />
z raznimi viri in predvsem s stikovnkn<br />
gradivom popestri predavanje<br />
zgodovine, pri učencih pa<br />
doseže večje zanimanje za ta predmet.<br />
Po vsakem predavanju se je<br />
razvila živahna diskusija, v kateri<br />
so diskutanti Se dopolnjovadt<br />
ali pa tudi korigirali izrečene misli.<br />
Vsi referenti so bili res kvalitetni<br />
In so prinesli obilico nove<br />
ZAHVALA<br />
PSGhHRjr MODERNEGA<br />
OBLIKOVANJA<br />
V knjigi s tem naslovom<br />
nam avtor Nikolaus Pevsner<br />
razloži značilna obdobja v arhitekturi<br />
in slikarstvu od prve<br />
polovice prejšnjega stoletja<br />
do dvajsetih let (in še malo<br />
dlje) tega stoletja. V tej<br />
<strong>št</strong>udiji opozori avtor na vse<br />
važnejše pojave, ki so vplivali<br />
na nadaljnji razvoj oblikovanja<br />
v arhitekturi in slikarstvu.<br />
Slovenskemu bralcu je<br />
knjigo pred kratkim predstavila<br />
Mladinska knjiga v zbirki<br />
Kozmos.<br />
ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENI<br />
JO se ob zaključku zborovanja slovenskih zgodovinarjev<br />
v Novem mestu v dneh od 22. do 24.<br />
oktobra toplo zahvaljuje vsem, ki so prispevali,<br />
da je zborovanje potekalo na dostojni višini,<br />
v popolnem redu in resnično prazničnem vzdušju.<br />
Predvsem gre zahvala Skupščini občine<br />
Novo mesto in njenim predstavnikom za uvidevno<br />
pomoč, uredni<strong>št</strong>vu Dolenjskega <strong>list</strong>a za<br />
veliko pozornost in <strong>Dolenjski</strong> turistični zvezi<br />
za poklonjene prospekte. Prav tako velja vsa<br />
zahvala delovni skupnosti Dolenjskega muzeja,<br />
ki je nosila vse breme organizacije našega zborovanja<br />
in ga tako skrbno in zadovoljno<br />
izvedla.<br />
ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO<br />
Novembra v kinu »illA«<br />
Kako zadovoljiti naše resne gledalce?<br />
Kako zadovoljiti vse naše<br />
gledalce? Statistika kaže, da so<br />
gledalci vedno na strani povprečnih<br />
aji vsaj zabavnih filmov. Na<br />
prvem mestu so spektakli, nato<br />
glasbene in druge komedije, weslerni<br />
in tako dalje. Da bi zadovoljili<br />
vse, smo uvedli dvojni program,<br />
česar pa obiskovalci največkrat<br />
niti ne opazijo.<br />
Kaj bomo gledali novembra?<br />
Ameriškega barvnega filma »Nuna«<br />
Uzbeške<br />
pravljice<br />
Najnovejša knjiga zbirke<br />
ZLATA PTICA pri Mladinski<br />
knjigi prinaša 49 uzbeskih<br />
pravljic, ki jih je izbral in v<br />
slovenščino prelil Cvetko Zagorski.<br />
Knjiga UZBEŠKE<br />
PRAVLJICE je lep doikaz zakladnice<br />
ljudskega bogastva<br />
naroda, ki prebiva onstran<br />
Urala.<br />
se gledalci še dobro srx>rninjajo<br />
in marsikdo bi ga hotel ponovno<br />
videti. Na sporedu bo od 1. do<br />
4. novembra. Odlična sovjetska<br />
komedija »Balada o Moskvi«, ki<br />
je prejela nagrado in visoko priznanje<br />
v Cannesu, bo na sporedu<br />
od 2. do 4. novembra (dvojni<br />
program!). Ameriški film »Dekle«<br />
priporočamo zaradi tematike ter<br />
izredne režije in fotografije. Vrteli<br />
ga bomo od 5. do 8. novembra.<br />
Francosko komično kriminalko<br />
»Nabab« bomo gledali med 9. in<br />
11. novembrom. Opozorimo naj še<br />
na ameriški film »David in Liza«.<br />
domači film »Človek in ptica« ter<br />
francoski film »Bridkosti ljubezni«.<br />
Ne zamudite filmov »V vrtincu«<br />
in »Na svoji zemlji«, ki sta<br />
verjetno zadnjič na sporedu v našem<br />
kinematografu, ker jima prihodnje<br />
leto poteče licenca.<br />
In še eno obvestilo: zaradi zvišanih<br />
cen vstopnicam, je delovna<br />
skupnost zavoda za kulturno dejavnost<br />
sklenila razpisati abonma<br />
za kino predstave in s tem omogočiti<br />
rednim obiskovalcem znaten<br />
popust pri nakupu vstopnic. Več<br />
o tem boste lahko prebrali v naših<br />
reklamnih omaricah in Dolenjskem<br />
<strong>list</strong>u. if
Prebivalci novomeške občine slavijo jutri<br />
svoj občinski praznik, ki je še posebej tudi<br />
praznik samega Novega mesta: 29. <strong>oktober</strong>,<br />
spomin na ustanovitev Prve novomeške partizanske<br />
čete leta 1941 na Frati. Praznik največje<br />
dolenjske občine pa je vsako leto hkrati tudi<br />
pregled doseženih uspehov in prizadevanj za<br />
boljše življenje njenih prebivalcev. Zlasti med<br />
zadnjim in letošnjim praznikom je novomeška<br />
občina dosegla veliko novega, s čimer proslavlja<br />
hkrati tudi 600-letnico svoje ustanovitve in<br />
dvajsetletnico osvoboditve. Zato smo ob tej<br />
priložnosti prosili tovariša Sergija Thorževskega,<br />
predsednika občinske skupščine Novo mesto,<br />
da nam je odgovoril na nekaj vprašanj:<br />
Tovariš predsednik, v čem je poseben<br />
poudarek letošnjega občinskega praznika<br />
Novega mesta in novomeške občine? .<br />
Letošnje praznovanje občinskega<br />
praznika ima posebno<br />
obeležje prav zaradi<br />
600-letnice ustanovitve<br />
Novega mesta in 20-letnice<br />
osvoboditve naših narodov.<br />
Osvoboditev in nova<br />
družbena ureditev je<br />
omogočila naši občini in<br />
mestu nagel vsestranski<br />
Otočec ob Krki<br />
razvoj. Na to dejstvo<br />
morda zaradi izredne dinamike<br />
življenja včasih<br />
pozabljamo. Praznovanje,<br />
ki je potekalo skozi vse leto,<br />
je dajalo temu poseben<br />
poudarek. Jubilejema<br />
se pridružuje tudi vrsta<br />
delovnih uspehov, ki so<br />
realizacija večletnih prizadevanj.<br />
O tem pa je bilo<br />
že precej napisanega.<br />
Letošnje leto je tudi<br />
prvo leto izvajanja programa<br />
gospodarske reforme,<br />
katere končni namen<br />
je, da bi se čimprej uvrstili<br />
med razvite dežele v<br />
svetu.<br />
V ta osnovna obeležja<br />
sodi tudi proslavljanje občinskega<br />
praznika Novega<br />
mesta in novomeške občine.<br />
Opišite, prosimo, kakšno je stanje v občini<br />
v gospodarstvu po uvedbi gospodarske<br />
reforme? Kako uresničujejo delovne organizacije<br />
in občani načela reforme in kaj jih<br />
glede tega čaka v bližnji prihodnosti?<br />
Ne bi še mogel dajati<br />
celotne ocene o stanju v<br />
občini po uvedbi gospodarske<br />
reforme, predvsem<br />
zaradi tega, ker je prete-<br />
0T00E6 OB KRKI bo v nedeljo počastil<br />
svoj praznik s posebnim slavjem<br />
Tov. Stavka Becele-Ranković bo razvila prapor krajevne organizacije<br />
Zveze borcev — Ob stoletnici osnovne šole bodo odkrili<br />
tudi spominsko ploščo in odprli obnovljeni dom Partizana s slavnostno<br />
akademijo<br />
Prebivalci mičnega Otočca<br />
ob Krki so sklenili, naj bo<br />
njihov krajevni praznik v<br />
tem letu vidnejši v okviru<br />
proslav občinskega praznika,<br />
20-letnice osvoboditve in 600letnice<br />
ustanovitve Novega<br />
mesta.<br />
V nedeljo, 31. oktobra <strong>1965</strong>,<br />
salvijo zato:<br />
— 100 letnico ustanovitve<br />
osnovne šole;<br />
— odkritje spominske plošče<br />
na šoli v počastitev 100letnice<br />
šole v spomin na najvažnejše<br />
krajevne zgodovinske<br />
dogodke iz časa revolucije<br />
in v počastitev žrtev v<br />
času revolucije;<br />
— razvitje prapora krajevne<br />
organizacije ZB, kateremu<br />
bo kumovala domačinka<br />
Slavka BECELE, sedaj dr.<br />
RANKOVIČEVA;<br />
otvoritev obnovljenega<br />
kulturnega doma s slavnostno<br />
akademijo.<br />
K slavnostnemu praznovanju<br />
v nedeljo, 31. oktobra, ob<br />
10. uri vabijo krajevne organizacije<br />
vse domačine, posebno<br />
še one, ki živijo izven domačega<br />
kraja, vse živeče učiteje,<br />
ki so službovali na tej<br />
šoli, goste z območja občine<br />
in z ostale Dolenjske ter živeče<br />
borce, ki so v času revolucije<br />
preživljali težke in<br />
slavne dni z domačini na<br />
tem območju.<br />
Z urejevanjem komunalnih<br />
zadev: poti, kanalizacije, vodovoda,<br />
šole, kulturnega doma,<br />
stanovanjskih in gospodarskih<br />
zgradb, turizma in<br />
gostinstva se Otočec s svojim<br />
okoljem razvija v gospodarsko<br />
in kulturno naprednejše<br />
naselje, ki ga prav radi<br />
in množično obiskujejo domači<br />
in tuji turisti. Se posebno<br />
privlačen je grad Hotel<br />
Otočec s čudovito prirodno<br />
lepoto, do katere nas<br />
pripelje lepo urejena avtomobilska<br />
cesta, ki je odprla<br />
<strong>Dolenjski</strong> vrata v svet.<br />
Domačini so ponosni tudi<br />
na svojo popolno osnovno<br />
šolo, s katero jim je dana<br />
možnost za vključevanje v<br />
razne delovne odnose in v<br />
nadaljnje izobraževanje. Zavzemajo<br />
se še za to, da bi bili<br />
najmlajšim iz oddaljenih naselij<br />
tega območja čimprej<br />
omogočeni lažji pogoji prihodov<br />
do šole, ker ie 10 in tudi<br />
16 km dolga dnevna pot v<br />
DELOVNI KOLEKTIV HOTELA<br />
GRAD OTOČEC<br />
pozdravlja vse delovne ljudi novomeške<br />
občine za letošnji 29. OKTOBER<br />
Pozdrav tudi vsem domačinom in gostom za<br />
nedeljsko srečanje na Otočcu ob 100-Ietnici<br />
domače šole in razvitju prapora Zveze borcev!<br />
šolo in nazaj za njih tako<br />
utrudljiva, da jim zmanjšuje<br />
sposobnosti za aktivno sodelovanje<br />
pri pouku. Morda,<br />
pravijo, bodo tudi to kmalu<br />
uredili s pomočjo vseh zainresiranih<br />
staršev in pristojnih<br />
organov.<br />
Na veselo svidenje vabijo<br />
za nedeljo —<br />
družbene organizacije<br />
Otočec pri Novem mestu<br />
čeni čas še prekratek in<br />
bi tako oceno težko dokazoval<br />
z razpoložljivimi podatki.<br />
Določeni pokazatelji<br />
o gospodarskih gibanjih<br />
kažejo pozitivne tendence<br />
stabilizacije v smislu<br />
predvidevanj reforme.<br />
Vendar sem mnenja, da<br />
znaten del teh gibanj lahko<br />
pripišemo ukrepom, ki<br />
so bili sprejeti še pred<br />
reformo. Tu mislim predvsem<br />
na ukrepe za zmanjčanje<br />
investicijske potrošnje,<br />
usmerjenosti v izvoz,<br />
določeno umirjenost tržišča<br />
itd. Opažamo pa tudi<br />
že spremembe na tržišču,<br />
ki se vse bolj rešuje administrativnih<br />
spon in ki<br />
bo postalo osnovni usmerjevalec<br />
proizvodnje na<br />
osnovi ekonomskih zakonitosti.<br />
Nasprotujoča si pojmovanja<br />
reforme, na katera<br />
naletimo včasih v praksi<br />
pa opozarjajo na to, da<br />
del naših proizvajalcev in<br />
občanov še vedno povsem<br />
ne razume vsebine reforme.<br />
Nevarne so razne oblike<br />
samozadovoljstva ob<br />
tehnokratskem izračunu<br />
stanja po spremenjeni delitvi<br />
dohodka v posameznih<br />
delovnih organizacijah,<br />
prav tako kot tudi prevelik<br />
pesimizem in čakanje<br />
na rešitev izven delovnega<br />
kolektiva.<br />
Gospodarska reforma<br />
pomeni med drugim tudi<br />
nujnost spreminjanja naše<br />
strukture proizvodnje<br />
po zahtevah tržišča. Topa<br />
ni enkraten posel, niti »akcijska«<br />
naloga. Bojim se,<br />
da vse premalo ocenjujemo<br />
reformo kot proces, ki<br />
terja določeno preusmeritev<br />
v našem dosedanjem<br />
delu in mišljenju. Vrsta<br />
novih vprašanj in problemov<br />
se odpira vsak dan.<br />
Pri njihovem reševanju<br />
pa bolj kot kdaj koli velja<br />
pravilo: »Kar lahko storiš<br />
»Vsem občanom prisrčne<br />
čestitke za letošnji občinski<br />
praznik!« je topla želja<br />
predsednika občinske<br />
skupščine Sergija Thorževskega<br />
danes, ne odlašaj na jutri!«.<br />
Ce temu ne bo tako,<br />
bo prihodnost za nekatere<br />
delovne organizacije vse<br />
bolj meglena. Morda sem<br />
preveč kritičen. Treba pa<br />
je pri tem takoj poudariti,<br />
da omenjenih misli ne moremo<br />
posplošiti na celotno<br />
gospodarstvo v naši<br />
občini, saj je velika večina<br />
delovnih organizacij takih,<br />
ki se v vse večji meri prilagajajo<br />
novo nastalim<br />
pogojem gospodarjenja.<br />
Spodbudna je vsekakor<br />
ugotovitev, da je vsak dan<br />
več kolektivov, ki jim reševanje<br />
lastnih problemov<br />
pomeni usmeritev v boljše<br />
gospodarjenje. Vrsta<br />
možnosti pa je še, ki ostajajo<br />
delno neizkoriščene.<br />
V mislih imam večjo<br />
usmerjenost na poslovno<br />
sodelovanje med podjetji,<br />
specializacijo proizvodnje,<br />
na kooperacijo in na integracijo<br />
v širšem merilu.<br />
V kaj so usmerjeni zdaj glavni napori<br />
občinske skupščine in kaj <strong>št</strong>ejete za njene<br />
glavne naloge v tem in prihodnjem l< * u?<br />
Ze dalj časa so med drugim<br />
napori občinske skupščine<br />
usmerjeni na vsklajevanje<br />
odnosov v našem<br />
gospodarskem in družbenem<br />
razvoju. Ta razvoj pa<br />
je bil nagel predvsem v<br />
zadnjih letih. Močna prizadevanja<br />
za krepitev naše<br />
materialne osnove so<br />
povzročila vrsto nasprotij<br />
v tem razvoju, ki postaj a-<br />
•jo vse bolj nevzdržna. Zapostavljen<br />
je bil razvoj<br />
nekaterih družbenih in terciarnih<br />
dejavnosti. Sami<br />
ste lahko > priča, da tudi<br />
tu dosegamo določene<br />
uspehe in skušamo hitreje<br />
premagovati nastale težave.<br />
Vendar tudi to terja<br />
svoj čas, predvsem pa več<br />
sredstev. Mnogo je odnrtih<br />
vprašanj, ki se mo: 'jo<br />
sistemsko urediti (šolsivo,<br />
socialno varstvo, komunalno<br />
gospodarstvo itd.), ker<br />
je sedanje odnose na teh<br />
področjih čas že prehitel.<br />
Rešitev tega pričakujemo<br />
v bližnji bodočnosti, ker<br />
nam je znano, da pristojni<br />
organi v širšem mevilu<br />
pospešeno rešujejo ta<br />
vprašanja.<br />
Na koncu mi dovolite,<br />
da vsem občanom čestitam<br />
ob občinskem prazniku<br />
z željo, da bi na svojem<br />
delovnem področju<br />
dosegali vse večje uspehe!<br />
Sedem komisij m <strong>št</strong>udij<br />
predkongresnih tez<br />
V želji, da bi bila predkongresna<br />
dejavnost Socia<strong>list</strong><br />
:čne zveze v novomeški občini<br />
kar najbolj odraz dejanskih<br />
potreb in stanja v<br />
družbenem razvoju, je občinsko<br />
vodstvo SZDL ustanovilo<br />
7 komisij. Te razpravljajo o<br />
predkongresnih tezah glavnega<br />
odbora SZDL in jih prilagajajo<br />
našim razmeram. Med<br />
sedmimi komisijami se ukvarja<br />
ena z vprašanji idejnopolitičnega<br />
in kulturnoprosvetnega<br />
dela, druga z vpra<br />
šanji komune in občine, tretja<br />
z delovnimi organizacijami<br />
družbenih služb, četrta z<br />
vprašanji urbanizacije in stanovanjske<br />
izgradnje, peta z<br />
organizacijsko političnimi<br />
vprašanji 3ZDL in njeno vlogo<br />
v krepitvi samoupravljanja,<br />
šesta z nekaterimi idejno<br />
političnimi vprašanji našega<br />
gospodarstva in gospodarskega<br />
sistema, sedma pa<br />
z družbenim položajem in<br />
aktivnostjo mladine.<br />
0 poteh in stranpoteh kmetijstva v novomeški občini<br />
Kmetijstvo je razen industrije najvažnejša<br />
panoga v novomeški občini.<br />
Če bi ga merili po tem, da se z njim<br />
preživlja 43 odstotkov prebivalstva<br />
(natanko 20.082), bi bilo prav gotovo<br />
pred industrijo, ker pa ima manjši<br />
narodni dohodek, je na drugem mestu.<br />
Dobodek kmetijcev bi bil gotovo<br />
večji, če bi upo<strong>št</strong>evali razliko med odkupno<br />
in prodajno ceno pridelkov,<br />
da je izračunan katastrski dohodek<br />
manjši od dejanskega in da se vrednost<br />
kmetijske proizvodnje v celotni<br />
vrednosti proizvodnje samo enkrat izraža.<br />
Lani je kmetijstvo ustvarilo<br />
9,322 milijarde din ali 17,6 odstotka<br />
družbenega bruto produkta, od tega<br />
družbeni sektor 24,3 in zasebni 75,7<br />
odstotka.<br />
Prebivalstva, ki se preživlja s kmetijstvom,<br />
je čedalje manj. V zadnjih<br />
<strong>št</strong>irih letih se je zmanjšalo za 17 odstotkov.<br />
Ljudje so se odseljevali v mesto<br />
in se zaposlovali v podjetjih. Selitveni<br />
proces je bil največji na šmarješkem<br />
in žužemberskem območju.<br />
KORENINE SO V<br />
ZAKRASELEM SVETU<br />
Podatki, da je največ travnikov in<br />
pašnikov in kar 7 odstotkov manj<br />
njiv in vrtov, kažejo, da prevladuje v<br />
občini zakraseli svet. Številni pašniki<br />
in travniki dajejo možnosti živinoreji,<br />
zato je ta na prvem mestu v kmetijskem<br />
gospodarstvu.<br />
Nerazvito zasebno kmetijstvo nima<br />
večjih možnosti za napredek. Donosnejše<br />
bi bilo, če bi pogostneje menjavali<br />
kulture na obdelovalnih površinah,<br />
ki bi jih bilo treba hkrati bolj<br />
izkoristiti. Čistih kmečkih in mešanih<br />
gospodarstev je v občini 7.881. Največ<br />
(31 odst.) jih premore do 2 ha<br />
zemlje. Posestev, ki imajo 10 do<br />
20ha, je 1.894 ali 25 odstotkov. Spričo<br />
tolikšne razdrobljenosti seveda dohodek<br />
zasebnega kmetijstva ni tak<br />
kakršnega bi želeli.<br />
Proizvodnja v zasebnem sektorju<br />
je pretežno naturalnega značaja. Tržnih<br />
viškov je malo. 1963 so zadruge<br />
odkupile 5 odstotkov kosmate proizvodnje<br />
zasebnega kmetijstva. Pridelke<br />
pošljejo zasebniki tudi neposredno na<br />
trg.<br />
KMETIJSTVO PREMALO DAJE<br />
Družbeno kmetijstvo je v zadnjih<br />
letih doživelo vrsto reorganizacij. Ob<br />
zadnji sta se združili kmetijski zadrugi<br />
v Novem mestu in <strong>Dolenjski</strong>h Toplicah<br />
s kmetijskim posestvom v Novem<br />
mestu. Od preostalih treh kmetijskih<br />
delovnih organizacij nosi glavno<br />
breme družbenega pridelovanja<br />
kmetijska zadruga v Novem mestu.<br />
Največ tržnih presežkov daje tudi<br />
po reorganizaciji živinoreja: zasebni<br />
sektor 70 in družbeni sektor 75 odstotkov<br />
svoje prireje. Proizvodnost pa<br />
je povprečno zelo nizka. Tako dobimo<br />
od krave samo 1500 kg mleka letno,<br />
medtem ko je letni prirastek 100 do<br />
120 kg pri živi teži. Krav in mlade živine<br />
je vedno manj.<br />
Poljedelstvo ne pride do zavidljivo<br />
velikih hektarskih pridelkov. Pridelek<br />
belih žit se giblje med 15 in 20<br />
stoti, koruze med 20 in 25, krompirja<br />
okoli 145, sena med 25 in 30 ter detelje<br />
med 45 in 60 stoti na hektar. Tudi<br />
sadjarstvo in vinogradni<strong>št</strong>vo hromita<br />
v zaostalosti in ekstenzivnosti. V družbenem<br />
sektorju sta ti dve panogi zapostavljeni.<br />
Družbena kmetijska proizvodnja je<br />
v zadnjih letih znatno napredovala,<br />
pretežno po zaslugi investicij in dolgoročnejših<br />
načrtov. Toda predvidevanja<br />
se kljub dobrim računom niso izpolnila.<br />
Namesto o dobičku se govori<br />
o izgubah. Te so največje na obratih,<br />
ki so za kmetijstvo najvažnejši,<br />
med drugim farma bekonov v Zalogu<br />
in farma molznic v Jurki vasi. Kaže<br />
torej, da pri načrtovanju kmetijskega<br />
gospodarstva le ni bilo vse upo<strong>št</strong>evano.<br />
Analize so pokazale, da se dela izguba<br />
ob predragi krmi in velikih prevoznih<br />
stroških. Proizvodnja je torej<br />
zgrešila ekonomsko utemeljitev, kar<br />
je razvidno tudi iz ugotovitve, da je<br />
lastna cena prirastka v Jurki vasi 773<br />
din kg, prodajna (po odpravi premij)<br />
pa 549 din.<br />
Proizvodni objekti so bili zgrajeni<br />
s predvidevanjem, da se v njihovi neposrednosti<br />
povečajo površine za pridelovanje<br />
krme. S krčenjem gozdov
TRI LETA NON STOP - TRI LETA NON STOP - TRI LETA NON STOP - TRI LETA NON STOP - TRI LETA NON STOP -<br />
NA ZDRA VJE DOLENJSKI STEKLARJU<br />
Bilo je leta 1902. Jerneju Pečniku se je pri izkopavanju<br />
rimskega grobišča v Bršlinu pri Novem<br />
mestu znašla pod rovnico čudovita steklena čaša.<br />
Ko jo je vzel v roke in si ogledoval na njej grški<br />
napis, ki pravi »Na zdravje!«, seveda ni pomislil,<br />
da bo prav na tem mestu čez dobrih šestdeset let<br />
teklo steklo v potokih. Simbolična lepota čaše se je<br />
čez skoraj dva tisoč let prelila v mogočnost industrijskega<br />
velikana, ncsmenjlenega prav - steklu!<br />
elektrarni se zavrte s pritiskom<br />
na gumb — steklarna,<br />
zbirka naprav<br />
in instrumentov, pa se zaganja<br />
in ogreva tedne in<br />
tedne — saj bo tudi tekla<br />
potem neustavljivo: tri<br />
leta bodo v njej steklarji<br />
noč in dan mešali porcije,<br />
tri leta bodo gorilniki sikali<br />
peklensko vročino v<br />
kadno peč in tri leta bodo<br />
.. diamanti rezali trdne, pro-<br />
Na kraju, kjer stoji da- z o rne plošče...<br />
nes novomeška Steklar- Prijazni šef proizvodnje<br />
je bilo Že leta 1000<br />
P'ed našim <strong>št</strong>etjem pra-<br />
Radovan inžen Gačeša, diplomir<br />
a^ j r k e m iJ ske teh<br />
ilirsi Z»rr«L£fl nologije, doma iz Beograjsko<br />
zorno grobišče. d a m z d a j ž e kar pravi<br />
llSOČ let pozneje pa SO Novomeščan, pojasnjuje v<br />
P^OV tukaj pokopavali l ePi slovenščini. Pa pojdi<br />
svoje mrtve tudi Rimlja<br />
JMi Najdena čaša izvira<br />
iz 2, stoletja našega <strong>št</strong>et<br />
io, ima pa jo muzej na<br />
Dunaju.<br />
Bršlin, sredi<br />
oktobra <strong>1965</strong>.<br />
z visokega dimnika se<br />
že nekaj dni suklja belkast<br />
dim, .kompresor za<br />
primarni zrak v ; pritličju<br />
osrednje zgradbe z žvižgajočim<br />
hučanjem lovi sapo,<br />
tudi parne kotle v kotlarni<br />
so včeraj zakurili in<br />
danes so šobe puhnile<br />
ogenj v temperne peči...<br />
Vsak dan je v INISOVI<br />
steklarni majhna slovesnost:<br />
danes steče ta agregat,<br />
jutri poženejo oni<br />
kompresor in pojutrišnjem.<br />
.. pojutrišnjem bo<br />
vzvalovila židka steklena<br />
hiasa v srcu giganta!<br />
Cesto odpremo tako, da<br />
prerežemo svileni . trak,<br />
ladja zaplava, ko treščimo<br />
ob njen pramec steklenico<br />
šampanjca, generatorji v<br />
ta z arondacijami zemljišč so bile potrebe<br />
le delno krite. Mnogi so tedaj<br />
menili, da je bolje prenehati z arondacijami,<br />
kei da ostajajo te površine<br />
slabše obdelane kot tedaj, ko so jim<br />
bili gospodarji zasebniki. Toda dodati<br />
je treba, da je donosno le tisto kmetovanje,<br />
ki lahko toliko izrabi zemljišča,<br />
kolikor je potrebno, ne da bi imelo<br />
pri tem dodatne stroške.<br />
KAJ PA POGODBENO<br />
GOSPODARJENJE?<br />
Tudi v pogodbenem pridelovanju<br />
niso bile izrabljene vse možnosti. Kmetijske<br />
organizacije so sicer spodbudile<br />
zasebnike, da so se začeli oskrbovati<br />
z boljšim semenjem, umetnimi<br />
gnojili, začeli polja bolje obdelovati<br />
in tako povečevati pridelke; toda kooperacija<br />
je zajela premalo kmetov,<br />
pa še to so bili posestniki s po G ali<br />
več ha obdelovalne zemlje. Manjših<br />
posestnikov pa v pogodbeno pridelovanje<br />
niso pritegnili. V<br />
Pomembna je postala tudi pogodbena<br />
reja živine. Kmetijske organizacije<br />
so to sodelovanje z zasebniki postavile<br />
na dolgoročnejše načrte.<br />
OČITNO JE, DA JE PLUG MAR<br />
SIKJE DOBRO IN DRUGJE SPET<br />
SLABŠE ZASTAVLJEN TER PONE<br />
KOD NA ZEMLJI, KI NE USTREZA.<br />
ČE NI PRAVEGA HAŠKA, SE JEZI-<br />
JO TAKO V DRUŽBENEM. KOT ZA<br />
SEBNEM SEKTORJU. SAMO TAR<br />
NANJE PA NIKAMOR NE VODI. NA<br />
PREDEK BO, ČE SE BO DRUGJE<br />
PREMAKNILO.<br />
mo z njim od začetka:<br />
Blesteče bele gore ob<br />
cesti v steklarno niso iz<br />
sladkorja, niti iz soli, ampak<br />
tisoči ton »<strong>št</strong>rajzanta«<br />
— peska, ki so ga nekdaj<br />
in morda ga še danes, naše<br />
gospodinje uporabljale<br />
za čiščenje posode. Pred<br />
tisočletji so ga nanesle<br />
reke po vsej <strong>Dolenjski</strong>:<br />
najdemo ga pri Ljubenski<br />
gori, v Mokrem polju, pri<br />
Pleterjarrin še kje drugje.<br />
Danes je to kremenčev<br />
pesek (kemično: silicijev<br />
dioksid — SiO:), ki je najvažnejša<br />
surovina za izdelavo<br />
stekla. Bogata nahajališča<br />
okrog Novega mesta<br />
so narekovala, naj zraste<br />
steklarna prav tu...<br />
Seveda sam kremenčev<br />
pesek še ni dovolj: v visoke<br />
betonske silose pred<br />
steklarno bodo vlaki in<br />
kamioni dovažali vsak dan<br />
tone in tone kavstične sode<br />
(Na:C03) iz Lukavca<br />
pri Tuzli, apnenec (CaCO,)<br />
in dolomit (CaCO.MgCO,)<br />
iz različnih slovenskih<br />
kamnolomov, živec (felšpat)<br />
iz Makedonije in<br />
sulfat (Na:S04) iz kemične<br />
tovarne v šabcuf Nič več<br />
in nič manj kot 100 ton<br />
zmesi teh surovin bo požrla<br />
kadna peč vsak dan!<br />
Pod silosi stoje avtomatske<br />
tehtnice, ki natančno<br />
odmerijo potrebno količino<br />
vsake surovine. Ena<br />
porcija zmesi tehta eno<br />
tono in ena izmena steklarjev<br />
bo pretopila 35<br />
porcij. Po tekočem traku<br />
in z dvigalom se zmes v<br />
posebnih posodah (containerjih)<br />
prenaša do zasipnih<br />
strojev, do žrela nenasitne<br />
kadne peči. še preden<br />
bo prišla zmes v peč,<br />
pa bo analitski laboratorij<br />
sporočil, če so sestavine<br />
take kvalitete kot je treba.<br />
V drugih steklarnah lahko<br />
dajo laboratoriji te podatke<br />
komaj dva ali tri dni<br />
po tem, ko je steklo že<br />
ohlajeno!<br />
V kadno peč bruha z<br />
vsake strani po 15 KoR-<br />
TINGOVIH gorilnikov mazutne<br />
plamene, ki segrejejo<br />
zmes na 1500° Celzija.<br />
Pri taki vročini pa se surovine<br />
tope kot vosek! Peč<br />
je znotraj prava dvorana:<br />
široka 5 metrov in pol, visoka<br />
več kot 3 metre, dolga<br />
pa skoraj 40 metrov!<br />
Vse stene sb obložene s<br />
posebno ognjestalno opeko<br />
CORHART iz Francije,<br />
tla pa s ploščami DIDIER<br />
iz Nemčije. Take opeke so<br />
v peč vgradili 2700 ton.<br />
Naenkrat bo v njej 710 ton<br />
stopljenega stekla, ki bo<br />
stalo meter in 20cm na<br />
visoko.<br />
Na koncu se peč razcepi<br />
v <strong>št</strong>iri kanale, nad koncem<br />
vsakega kanala pa<br />
stoji črn stroj za vlečenje<br />
mase po načinu »FOUR-<br />
COULT« (furko). Stroje<br />
je izdelala poljska tovar<br />
SZDL OPOZARJA NA PRAVO POT<br />
Občinski odbor Socia<strong>list</strong>ične zveze<br />
v Novem mestu je sklical 12. oktobra<br />
plenarno sejo in nanjo povabil člane<br />
občinskega komiteja ZKS in DIT. Na<br />
dnevnem redu je bila ena sama točka:<br />
nekatera vprašanja kmetijstva v<br />
občini. Poročilo, iz katerega smo povzeli<br />
dosedanje misli, je na koncu pridalo,<br />
da je naloga kmetijskih organizacij<br />
skrbeti za organizirano proizvodnjo<br />
ne le v družbenem, temveč tudi<br />
v zasebnem sektorju. Razprava, ki<br />
jo je načela SZDL, naj bi predvsem<br />
odgovorila, koliko je bilo na tem področju<br />
že narejenega in kakšne so<br />
možnosti ter načrti za prihodnje Odgovorila<br />
naj bi, kdaj in zakaj se mora<br />
»nekaj« premakniti.<br />
KAJ BI BILO BOLJŠE<br />
GOSPODARJENJE?<br />
Prve besede v razpravi so bile namenjene<br />
težavam, ki spremljajo gospodarjenje<br />
v kmetijstvu od začetka<br />
družbenega gospodarjenja in ki so se<br />
povečale kasneje po združitvi kmetijskih<br />
organizacij in še bolj ob reformi.<br />
Poudarjali so, da so cene še bolj<br />
zavozlale <strong>št</strong>reno problemov v kmetijstvu.<br />
Ko so nadalje ugotavljali, da se pogodbeno<br />
pridelovanje in reja z zasebniki<br />
splačata, so se spomnili težav, ki<br />
resno ovirajo uspehe na tem področju.<br />
Če bi zasebniki dobili kredite za<br />
nakup strojev in adaptacije gospodarskih<br />
poslopij, bi bilo sodelovanje z<br />
njimi precej boljše kot je. Pa kje dobiti<br />
sredstva? Zadruge jih imajo še za<br />
na FABRYKA MASZYN<br />
SZKLARSKIH v tribunalnem<br />
mestu Piotrkdv/u.<br />
V komori pod takim<br />
strojem leži na stekleni<br />
gladini dobre tri metre<br />
dolga samotna šoba. Skoznjo<br />
srka stroj raztopljeno<br />
steklo med azbestne valje<br />
navpično navzgor. Do drugega<br />
nadstropja hale se<br />
plošča že toliko ohladi, da<br />
bele in 1 meter osemdeset<br />
široke plošče. Vsi <strong>št</strong>irje<br />
»furkoji« bodo na dan izvlekli<br />
več kot 16.000 površinskih<br />
metrov 2 mm debelega<br />
stekla, če od<strong>št</strong>eje-<br />
Takole so začeli graditi<br />
dimnik velikan: prve opeke<br />
na tleh Bršlina<br />
Kdo vse je sodeloval pri izgradnji steklarne?<br />
Res pisana vrsta zastavic plapola nad velikanom<br />
v Bršlinu; opremo so dobavili iz Poljske<br />
(CEKOP), Zahodne Nemčije (KORTING, S1E<br />
MENS, DIDIER), V. Nemčije, Francije (COR<br />
HART), švedske, Danske in Anglije (KENTi.<br />
Gradila in montirala pa so tudi domača pod<br />
jetja: PIONIR, EM Maribor, IMP Ljubljana,<br />
JUGOMONTAŽA Zagreb, LITOSTROJ in RADE<br />
KONČAR, TEKOL MARIBOR, GRADIŠ, SLO<br />
VENIJA CESTE, SLOVENIJA - PROJEKT,<br />
ENERGOINVEST Sarajevo, ELEKTRONABA-<br />
VA Ljubljana, Tovarna emajlirane posode Celje,<br />
EL'EKTRODVIGALO, ALPREM Kamnik, 2TP<br />
Novo mesto, Komunalno podjetje Trebnje, kr-'<br />
ški in novomeški kovinarji, Vodna skupnost,<br />
VODOVOD, ROG in elektrotehnična podjetja iz<br />
Novega mesta, režijska grupa INISA; posrednik<br />
z dobaviteljem iz Poljske pa je bil Industrijski<br />
biro z Ljubljane.<br />
jo diamantni nož bliskovito<br />
odreže, vakuumski sesalec<br />
pa prime in položi<br />
na rezalno mizo, kjer jo<br />
obrežejo na velikost za<br />
prodajo.<br />
čim hitreje vleče stroj<br />
maso, tem tanj še bo steklo.<br />
Plošče iz bršlinske tovarne<br />
bodo lahko debele<br />
od 2 do 10 milimetrov, široke<br />
2 metra in pol, dolge<br />
pa 4 metre in pol. Do sedaj<br />
smo v Jugoslaviji izdelovali<br />
največ 6 mm de<br />
se premalo, splošnoveljavnih predpisov<br />
o kreditiranju kooperantov z bančnimi<br />
sredstvi pa še ni. To je nemara<br />
pospešilo, da so se ponekod razrahljali<br />
odnosi med zasebniki in kmetijskimi<br />
organizacijami. Zaupanje zasebnikov<br />
— kooperantov si bo treba spet<br />
pridobiti, pa kako?<br />
Odgovor bi bil lahko kratek: z<br />
BOLJŠIM lastnim gospodarjenjem.<br />
Vendar ta premalo pove. V razpravi<br />
so člani SZDL, DIT in predstavniki<br />
kmetijskih organizacij menili, da so<br />
zasebniki zgubili zaupanje spričo slabše<br />
obdelane zemlje, ki je bila včasih<br />
njihova in ko so zvedeli za to in ono<br />
pomanjkljivost. Med pripombami so<br />
bile tudi take, da »imamo že dovolj<br />
strokovnjakov s kravatami, manj pa<br />
takih, ki bi bili pripravljeni dokazati,<br />
da mora kmetijski tehnik delati tudi<br />
z rokami.<br />
Kljub daljši razpravi ustreznega odgovora<br />
na vprašanje, kje in kako ter<br />
kdaj se mora »nekaj« premakniti, vendarle<br />
ni bilo, tudi ob spodbudi zveznega<br />
poslanca Ludvika Goloba ne, čeprav<br />
je v živahno razpravo večkrat<br />
posegel s konkretnimi vprašanji. Posamezniki<br />
so sicer nakazovali možnosti<br />
za napredek, bilo pa je vse bolj<br />
improvizirano kot pa temelječe na<br />
ekonomskem računu. Vendar — pomenek<br />
je bil, mestoma tudi zelo odkrit,<br />
in marsikaterega vprašanja ne bo<br />
treba več zastavljati na podobnih pogovorih.<br />
Razčistila so se nekatera<br />
mnenja, kar bo zlasti v pomoč Socia<strong>list</strong>ični<br />
zvezi pri razlaganju perečih<br />
kmetijskih vprašanj na terenu.<br />
mo lom in odrezke, bo to<br />
na leto 4 milijone površ.<br />
metrov ali 18.000 ton stekla<br />
ali 3 milijarde in 500<br />
milijonov din vrednosti.<br />
Pri vsem tem bo v steklarni<br />
zaposlenih pri polnem<br />
obratovanju samo<br />
kakšnih 320 ljudi, kar pomeni,<br />
da bo delež vsakega<br />
zaposlenega v kosmati<br />
vrednosti proizvodnje več<br />
kot 10 milijonov dinarjev.<br />
Iz rezalnice bo steklo<br />
potovalo na posebnih vozičkih<br />
(kraksnah) na kamione<br />
ali pa v embalimico,<br />
kjer ga bodo za trans<br />
port z vlakom zabijali v<br />
lesene zaboje.<br />
Kam neki bomo z vsem<br />
tem steklom? Samo ob<br />
letošnjem pomanjkanju<br />
stekla smo ga morali<br />
uvoziti 3 milijone površinskih<br />
metrov! r*ančevska<br />
in novomeška steklarna<br />
bosta komaj zadostili<br />
domače potrebe in<br />
šele ko bo prihodnje leto<br />
zgrajena nova steklarna v<br />
Lipiku na Hrvaškem, bomo<br />
lahko mislili na izvoz,<br />
za katerega pa se kupci<br />
celo iz Amerike že zdaj<br />
ponujajo. Meter stekla,<br />
debelega 2 mm, stane<br />
600 din, debelejše od 6 mm<br />
stane povprečno 4000 din,<br />
brušeno in polirano steklo,<br />
kakršnega bo bršlinska<br />
steklarna tudi delala, pa<br />
bo stalo 13.000 din. S kaljenjem<br />
in fino obdelavo<br />
ravnega stekla se šele začenja<br />
pravi razvoj steklarne,<br />
saj avtomobilska industrija,<br />
pohi<strong>št</strong>vena industrija<br />
in gradbeni<strong>št</strong>vo čedalje<br />
bolj povprašujejo po tem<br />
materialu.<br />
Kvaliteto novomeškega<br />
stekla jamči visoka strokovnost<br />
zaposlenih: 84 jih<br />
je opravilo strokovno<br />
prakso v Pančevu in na<br />
Poljskem, 72 jih je končalo<br />
daljše strokovne tečaje;<br />
imajo 7 inženirjev, 20 tehnikov,<br />
2 pravnika in 4<br />
ekonomiste, <strong>št</strong>ipendirajo<br />
še 6 ljudi. Za pričetek<br />
obratovanja pa je določena<br />
skupina 27 Poljakov in<br />
dva Nemca.<br />
Naš sprehod skozi steklarno<br />
je trajal komaj<br />
dobro uro. Seznanili smo<br />
se vsaj v grobem s tem,<br />
kako nastane steklo —<br />
vendar boste takrat, ko<br />
boste sami obiskali steklarno,<br />
našli še tisoč zanimivih<br />
in za proizvodnjo<br />
stekla zelo pomembnih podrobnosti.<br />
Od energetskega<br />
centra, skozi zamotane<br />
kontrolne postaje, do preciznega<br />
oblikovanja samotnih<br />
šob za »furko.je«<br />
se boste čudili spretnim<br />
steklarjem.<br />
Za novomeški občinski<br />
praznik bo končno zažarela<br />
prostorna kadna peč.<br />
Vsi smo veseli tega velikega<br />
koraka v industrijskem<br />
napredku Dolenjske. Steklarjem<br />
pa za njihovo<br />
zmago nazdravimo s staro<br />
grško čašo: »Na zdravje!<br />
Na zdravje!«<br />
M. MOŠKON<br />
Tehnični direktor steklarne Branko Peternelj, diplomirani<br />
inženir, razlaga gostom proizvodni postopek<br />
pred žrelom kadne peči. (Posneto 11. oktobra <strong>1965</strong>,<br />
ko je v novi steklarni zagorel prvi ogenj za predgrevanje<br />
kanalov in glavne kadne peči)
P R E T I H G L A S P R O I Z V A J A L C E V<br />
O uspehih in nesoglasjih v gospodarstvu po<br />
reformi razpravljamo v novomeški občini čedalje<br />
bolj kritično. Tako je bilo tudi na občnem<br />
zboru ObSS 22. oktobra, kateremu sta poleg<br />
93 delegatov in gostov prisostvovala podpredsednik<br />
republiške zveze sindikatov Andrej Verbič<br />
in zvezni poslanec Ludvik Golob.<br />
Razpravi je dal ton referat<br />
predsednika občinskega<br />
sindikalnega sveta Ludvika<br />
Kebeta. V njem je predsednik<br />
ObSS omenil, da vlagamo<br />
v novomeški občini še<br />
vedno preveč sredstev v zidovje<br />
proizvodnih obratov,<br />
manj pa v opremo, zato gospodarske<br />
organizacije ne dosegajo<br />
zadovoljive proizvodnje.<br />
Storilnost je še vedno<br />
ena šibkih točk našega go<br />
spodarstva, čeprav se je v<br />
zadnjih letih, zlasti med obema<br />
občnima zboroma ObSS,<br />
precej povečala. Premalo so<br />
izkoriščene notranje rezerve.<br />
Ob reformi so prenekatere<br />
gospodarske oganizacije<br />
mislile, da se bodo težav ognile<br />
z odpuščanjem delavcev,<br />
manj pa so razmislile, kako<br />
bi z uvedbo novih izmen<br />
čimbolj izkoristile zmogljivosti<br />
in zmanjšale pritisk te-<br />
Žalne svečanosti ob dnevu<br />
mrtvih<br />
ZZB Novo mesto bo ob dnevu mrtvih 1. novembra<br />
organizirala več žalnih svečanosti na partizanskih<br />
grobiščih in pred spomeniki padlim borcem<br />
in žrtvam fašističnega nasilja. V občini bodo tri<br />
večje komemoracije. Začele se bodo 1. novembra ob<br />
9. uri na šmihelskem pokopališču, kjer bo govor,<br />
razen tega pa bodo sodelovali še pevci, godba in<br />
oddelek pripadnikov JLA. Ob 10. uri bo žalna svečanost<br />
na pokopališču v Novem mestu, uro kasneje<br />
pa bodo v Beli cerkvi pred šolo odkrili spomenik<br />
padlim borcem. Pripravljen je tudi krajši spored<br />
za spominsko svečanost.<br />
V drugih krajih bodo krajevne organizacije ZB<br />
same organizirale podobne slovesnosti na partizanskih<br />
grobiščih in pred spomeniki NOB.<br />
Novomeška kronika<br />
• NEMŠKI ZAČETNI IN NA<br />
DALJEVALNI ter angleški jezikovni<br />
tečaj (po audiovizualni metodi)<br />
namerava organizirati Delavska<br />
univerza v izobraževalni sezoni<br />
<strong>1965</strong>-66. Posamezen tečaj bo<br />
trajal sto ur, letos pa bo v Vsa<br />
kem oddelku izvedenih 30 ur pouka.<br />
Stroški tečaja so 15.000 din<br />
s tem, da vplača kandidat ob vpi-<br />
.. su 3000 din, ostalo pa kasneje.<br />
Delavska univerza bo sprejemala<br />
prijave do 30. oktobra. Informacije<br />
lahko dobijo tisti, ki se zanimajo<br />
za tečaje, po telefonu na<br />
<strong>št</strong>ev. 21,111. Na morebitno zanimanje<br />
posameznikov bi Delavska<br />
univerza organizirala še tečaj italijanskega<br />
jezika.<br />
• RAZSTAVO KNJIŽNIH DEL<br />
piscev z območja novomeške' občine<br />
si lahko ogledate v avli Studijske<br />
knjižnice Mirana Jarca. Obiskovalcem<br />
je prikazana bogata<br />
zbirka leposlovnih in poljudnoznanstvenih<br />
knjig ter muzikalij in<br />
več strokovnih del, ki so jih spisali<br />
ljudje, rojeni na ozemlju današnje<br />
novomeške občine in drugi,<br />
ki so na tem območju ustvarili<br />
pomembna dela. Razstava prikazuje<br />
dela piscev, živečih v zadnjih<br />
<strong>št</strong>irih stoletjih. *<br />
. B SLANA JE ŽE NEKAJKRAT<br />
pobelila mestne vrtičke, na katerih<br />
še rastejo solata in ostale povrtnine.<br />
Da slana tega pridelka ne<br />
bi uničila, so marljive mestne<br />
gospodinje solato in druge nepospravljene<br />
povrtnine pokrile s<br />
papirjem.<br />
B LEPE ŠOPKE CVETJA IN<br />
VENCE sta pripravili obe cvetličarni<br />
ob Cesti komandanta Sta<br />
neta, da jih bodo občani ob dnevu<br />
mrtvih ponesli na grobove<br />
svojcev.<br />
Bi PRIJETNO DOŽIVETJE je<br />
pripravilo Novomeščanom v torek<br />
in sredo zvečer Mestno gledališče<br />
ljubljansko, ki je za kolektiv NO-<br />
VOTEKSA in drugič za prebivalce<br />
mesta gostovalo s sijajno satirično<br />
komedijo J. Anouilha »Ardele<br />
ali Marjetica«. — O gostovanjih<br />
ljubljanskega gledališča, ki jih<br />
hodimo radi obiskovat, ni treba<br />
posebej poročaU, kar zadeva kvalitetno<br />
izvedbo in visoko gledališko<br />
raven uprizorjenih del. Zapišemo<br />
lahko le, da smo veseli obiskov<br />
članov kolektiva Mestnega<br />
gledališča ljubljanskega, ki mnogo<br />
pripomorejo k živahnejšemu<br />
kulturnemu življenju našega mesta!<br />
B SODOBNO JAVNO RAZSVET<br />
LJAVO bo dobila za občinski<br />
praznik Zagrebška cesta. Nove živosrebme<br />
luči bodo prav gotovo<br />
boljše razsvetljevale cesto kot pa<br />
dosedanje navadne. Hkrati bo sodobna<br />
javna razsvetljava zasvetila<br />
za občinski praznik tudi na vsej<br />
Cesti herojev od začetka pa vse<br />
do Tovarne zdravil KRKA malo<br />
pred Ločno. Sredstva za preureditev<br />
javne razsvetljave na Zagrebški<br />
cesti je prispevala novomeška<br />
IMV, sredstva za preureditev na<br />
Cesti herojev pa Tovarna zdravil<br />
KRKA.<br />
B GIBANJE PREBIVALSTVA:<br />
Rodile so: Marija Barbič s Paderšičeve<br />
25 — Albina, Ivanka Vrkapič<br />
z Jerebove 16 — deklico, Marjeta<br />
Jerman z Mestnih njiv blok<br />
3 — deklico, Anica Jakopčič z<br />
ulice Majde Sile 18 — deklico.<br />
Drevi: »ILIO WMM<br />
Drevi bo v dvorani Doma kulture v počastitev<br />
občinskega praznika slavnostna akadernija<br />
»KLIC UPORA«, ki sta jo pripravila<br />
DPD SVOBODA DUŠAN JEREB in KUD OTON<br />
ŽUPANČIČ. V večeru, lu je zamišljen kot nekakšna<br />
komorna predstava, se bo v zanimivem<br />
scenskem in muzikalnem okviru zvrstilo nekaj<br />
najlepših stvaritev slovenske socialne in uporniške<br />
poezije. Hkrati se bo ob tej priložnosti<br />
predstavilo Novomeščanom nekaj novih, mladih<br />
igralcev in recitatorjev, ki so se za svoj<br />
debut pripravili z veliko vnemo, poletom in<br />
resnobo.<br />
žav. Tovariš Kebe je omenil,<br />
da je dvojna vrednost<br />
dinarja povečevala materialne<br />
stroške, zato se je dohodek<br />
zmanjševal in skladi kopneli.<br />
Gospodarjenje v takih<br />
razmerah je nudilo manjši<br />
osebni dohodek. Reforma je<br />
pripravila zasedo^ vsem pomanjkljivostim<br />
in napakam v<br />
gospodarstvu in tako opozorila,<br />
da bo treba v prihodnje<br />
drugače gospodariti. Ne<br />
le zahtevati večjo storilnost,<br />
ki naj bo edino merilo za<br />
odmero zaslužka zaposlenih,<br />
v času ko izvajamo reformo,<br />
ni nič manj nujno spodbudneje<br />
nagrajevati. V ta namen<br />
bo treba dopolniti oziroma<br />
spremeniti sedanje pra<br />
vilnike o nagrajevanju, ki le<br />
prečesto omogočajo mezdni<br />
način plačevanja zaposlenih.<br />
Nekateri podatki namreč kažejo,<br />
da so upravni in administrativni<br />
kadri ponekod nagrajevani<br />
ne glede na lasten<br />
uspeh in uspeh delovne organizacije.<br />
Tudi strokovnjakov<br />
ne znamo še povsod<br />
spodbudno nagraditi, čeprav<br />
vemo, da je prav od njih<br />
odvisen celoten uspeh ko<br />
lektiva. Strokovnjakov pa se<br />
nekatera podjetja celo otepljejo.<br />
še bolj je to prišlo do<br />
izraza ob reformi, ko so nekateri<br />
mislili, da s tem »izkoriščajo<br />
notranje rezerve«.<br />
Od tod tudi tolikšno odpovedovanje<br />
<strong>št</strong>ipendij bodočim<br />
strokovnjakom. To pa je v<br />
načelu zgrešena usmerjenost<br />
delovnih organizacij, često<br />
odločena v krogu manjšega<br />
<strong>št</strong>evila ljudi, če bi o vsem<br />
962.000 za poplav! ience<br />
V minulih 7 dneh so posamezniki<br />
prispevali za pomoč<br />
poplavljencem 337.886 din.<br />
Delavci podjetja Krojač iz<br />
Novega mesta 12.300 din,<br />
uslužbenci šolskega centra<br />
za gostinstvo 11.030 din, delavci<br />
gradbenega obrata GG<br />
Novo mesto 42.500 din, uslužbenci<br />
Železniške postaje No<br />
vo mesto 22.560 din, delavci<br />
Industrije obutve 39.600 din,<br />
uslužbenci podružnice SDK<br />
Novo mesto 30.100 din, uslužbenci<br />
ObS Novo mesto<br />
118.815 din, uslužbenci Zavoda<br />
za izgr, in ure j. naselij,<br />
Zavoda za upravo družb, premož.<br />
in Uprave pokopališč<br />
18.000. Na terenu je mestna<br />
organizacija RK Novo mesto<br />
zbrala 56.650 din, krajevna<br />
org. RK iz Birčne vasi pa<br />
6391 din. Pretekli teden je po<br />
sklepu sveta kolektiva prispeval<br />
<strong>Dolenjski</strong> <strong>list</strong> kot pr<br />
va delovna organizacija v<br />
zbirko za poplavljence 50.000<br />
dinarjev. Posnemajte!<br />
Uslužbenci Komunalne<br />
banke Novo mesto so prispe-<br />
odločali samoupravljalci, se<br />
marsikje te reči ne bi dogajale,<br />
predvsem pa se ne<br />
bi smele zdaj, ko je reforma<br />
že dala vedeti, da lahko<br />
dobro gospodari samo tisto<br />
podjetje, ki ima in zna uporabiti<br />
strokovnjake.<br />
V razpravi je bilo govora<br />
o poostrenih ukrepih proti<br />
pretiranemu trošenju sredstev<br />
iz skladov zdravstvenega<br />
zavarovanja in poudarjeno,<br />
da je padec za 1 odst. v<br />
staležu bolnih že viden odraz<br />
boljšega gospodarjenja s<br />
temi sredstvi Poziv k varčevanju<br />
je izzvenel tudi iz besed<br />
drugih razpravljalcev, na<br />
splošno pa je bilo govora o<br />
perečih vprašanjih na raznih<br />
drugih področjih. Z aplavzom<br />
je bila sprejeta razprava<br />
Lojzke Potrč, ko je .omenila,<br />
kako neodgovorno se<br />
je v občini ob reformi zmanjšala<br />
skrb za otroško varstvo,<br />
skratka skrb za otroke<br />
zaposlenih mater. Med drugim<br />
je Adolf Šu<strong>št</strong>ar, tajnik<br />
ObSS, opozoril na naloge, ki<br />
jih bo treba v delovnih organizacijah<br />
opraviti pri ure<br />
janju njihove notranje zakonodaje.<br />
Čeprav je občni zbor precej<br />
obdelal razna področja,<br />
se je vendarle čutilo, da je<br />
bil prešibak glas predstavnikov<br />
iz gospodarskih organizacij,<br />
zlasti iz tistih organizacij,<br />
katerim je bila razprava<br />
predvsem namenjena.<br />
V novi plenum ObSS so<br />
izvolili 35 članov, predsednik<br />
ObSS pa je znova postal<br />
Ludvik Kebe.<br />
vali 19.600 din, ne pa 10.600<br />
dinarjev, kot je bilo zaradi<br />
tiskovne napake objavljeno<br />
zadnjič!<br />
Komemoracija<br />
v Vavti vasi<br />
Množične organizacije v<br />
Straži bodo priredile na pokopališču<br />
v Vavti vasi kome<br />
moracijo v počastitev padlih<br />
borcev in žrtev fišističnega<br />
terorja, ki se bo pričela v<br />
ponedeljek, na dan mrtvih,<br />
ob 9. uri. Vljudno so vabljeni<br />
vsi svojci padlih in drugi občani!<br />
J. P.<br />
Ogenj v Smolenji vasi<br />
22. oktobra ob 13. uri je<br />
zgorelo gospodarsko poslopje<br />
Antona Hrena iz Smolenje<br />
vasi. Ogenj je upepelil kozolec,<br />
škode pa je za blizu milijon<br />
dinarjev. Za vzroki še<br />
poizvedujejo.<br />
•v<br />
Crtku<br />
v spomin<br />
»že gremo, že gremo!« si<br />
mnogokrat rekel, kadar se je<br />
imela družba raziti, češ, saj<br />
se nikamor ne iridi! Kdo bi<br />
tudi šel, kadar si s svojim<br />
neponovljivim šarmom kaj<br />
pripovedoval in izžareval toliko<br />
življenjskega optimizma<br />
na vse strani, celo kadar si<br />
bil sam v zagati:! Radi smo<br />
prisluhnili Tvojim razglabljanjem,<br />
saj je bil v njih vedno<br />
dobršen kanček humorja<br />
in še več široke, bogate volje<br />
do življenja.<br />
Bil si dober, iskren 4n<br />
geljni, s katerimi Te je zasula<br />
na šmihelskem pokopališču<br />
ganjena množica prijateljev,<br />
sodelavcev, tabornikov,<br />
njihovih staršev in Tvojih<br />
najbližjih, žalostinke in<br />
tuljenje avtomobilskih siren,<br />
rahel vetrič v vejah breze<br />
nad Tvojim grobom — so<br />
strnili našo bolečino v en<br />
sam vzdih: »črtko, brat, ali<br />
je to res moral biti naš zadnji<br />
sestanek?«<br />
MARJAN<br />
47 strelcev za<br />
občinski praznik<br />
V nedeljo, 24. oktobra, je bilo<br />
od 8. do 11. ure na novomeški<br />
tržnici zelo živo. Občinski strelski<br />
odbor Novo mesto je priredil<br />
v počastitev, spomina občinskega<br />
praznika strelsko tekmovanje z<br />
zračno puško. Na daljavo 10 m z<br />
20 kroglicami je zasedel 1. mesto<br />
Marjan Okroglič iz SD NOVOLES<br />
s 166 krogi, 2. Martin Aš iz SD<br />
NOVOTEKS s 157 krogi, 3. mesto<br />
Jože Smodej iz SD »V. Paderšič«<br />
s 153 krogi, 4. mesto Tone Furlan<br />
s 151 krogi, 5 mesto Branko Suhy<br />
O B V E Š Č A M<br />
vse, ki se zanimajo<br />
skrajno po<strong>št</strong>en ... vse to je<br />
res, vse te besede morda pomenijo<br />
nekaj tistim, ki Te<br />
niso poznali, za nas pa si bil<br />
del življenja. Vsak izmed nas<br />
je imel košček Tvojega srca,<br />
čistejšega in dragocenejšega<br />
kot najlepši kristal na svetu.<br />
In koščke naših src si odnesel<br />
s seboj. Vse, skoraj vse<br />
se da popraviti skoraj vse se<br />
da nadomestiti — le tega globokega<br />
prijateljstva in tovari<strong>št</strong>va<br />
nam ne more nihče vrvi.;.<br />
Razdajal si se nesebično<br />
— od lahkotne kretnje, ki je<br />
ponudila cigareto, do toplega<br />
sija Tvojih oči, ki so ponujale<br />
dušo. Pošastna praznina,<br />
ki je med nami ostala za Teboj,<br />
se ne da več zapolniti<br />
— jemlje besede, jalovi misli<br />
in hromi čute. Pa vendar<br />
me nekaj hrabri, nekaj, kar<br />
se da\ies še ne da otipati:<br />
Tvoj polet in vedra življenjska<br />
širina bosta ostala v nas,<br />
Tvoj spomin nas r še bolj<br />
združil, Tvoje želje in načrti<br />
so zdaj naša skupna naloga!<br />
Sonce nad to dolino, ki si<br />
jo imel tako rad, je za Tebe<br />
v nedeljo popoldne zašlo po-<br />
slednjič. Krizanteme in na<br />
s 149 krogi ntd. Ti, ki so zasedli<br />
prva 3 mesta, so dobili uokvirjene<br />
podobe Novega mesta iz Valvasorjevih<br />
časov. Podobno tekmovanje<br />
bo pod enakimi pogoji v počastitev<br />
dneva republike 21. novembra<br />
pravtako na novomeški tržnici.<br />
l IVAN ZIBERT<br />
Trčenje na mostu<br />
Ludvika Winani se je 23. oktobra<br />
ob 6.45 z osebnim avtom na<br />
kandijskem mostu zaletela v avto<br />
Franca Lešnjaka, ki je pripeljal<br />
nasproti, škode na vozilih je za<br />
kakšnih 250.000 din, voznika pa<br />
brez poškodb.<br />
za uokvirjenje slik ter za zasteklevanje<br />
oken in vrat z barvastim steklom,<br />
da sem<br />
V PONEDELJEK, 25. OKTOBRA,<br />
odprla tik kandijskega mostu, nasproti samopostrežne<br />
prodajalne<br />
SVOJO DELAVNICO.<br />
Za naročila se priporočam tako zasebnikom kakor<br />
tudi zavodom in podjetjem ter odgovornim za adaptacije<br />
cerkva in gradov.<br />
Ugotovitve o obdelavi zemljišč v Vavti vasi<br />
V Dolenjskem <strong>list</strong>u z dne 7.<br />
10. <strong>1965</strong> je bilo objavljeno, da so<br />
družbena zemljišča v Vavti vasi<br />
j.slabo obdelana ali sploh neobdelana,<br />
da propada krma na strniščih<br />
in podobno.« Nepodpisani<br />
pisec pripominja, »da če bi (kmetje)<br />
zemljo sam obdelali in bi jim<br />
zadruga pomagala s stroji in<br />
umetnimi gnojili, bi imeli od<br />
kmetijstva več koristi.«<br />
Ker objava navedene kritike obdelave<br />
družbenih zemljišč pušča<br />
pri bralcih vtis kot da odgovorni<br />
strokovnjaki pri Kmetijski zadrugi<br />
Novo mesto, kakor tudi občinski<br />
nadzorstveni organi premalo<br />
skrbijo za dobro gospodarjenje na<br />
zemljiščih, ki so splošna družbena<br />
lastnina, objavljamo stvarne ugotovitve<br />
glede obdelave zemljišč<br />
splošno družbene lastnine v Vavti<br />
vasi ( pravilno predel med<br />
Vavto in Jurko vasjo). Te ugotovitve<br />
je po uradni dolžnosti zbral<br />
občinski kmetijski inšpektor in<br />
so sledeče:<br />
Delovišče Jurka vas (pisec kritike<br />
navaja pomotoma Vavto \o.s)<br />
meri 48 ha kmetijskih zemljišč.<br />
Od tega je 36 ha njiv in 12 ha<br />
travnikov in košenic. V letu <strong>1965</strong><br />
je bilo na njivah posejano: 6 ha<br />
ozimne pšenice, za katero je bila<br />
sejana kot strniščni posevek koruza<br />
za silos (pitnik); dalje 8 ha<br />
silazne koruze kot osnovni posevek,<br />
14 ha je deteljišč in 8 ha<br />
hmelja. Uradno je bilo ugotovljeno<br />
z večkratnimi pregledi, da<br />
so vsa ta zemljišča bila resnično<br />
obdelana tako kot je navedeno.<br />
Glede kvalitete obdelave se lahko<br />
vsakdo prepriča, če primerja hektarske<br />
pridelke, ki jih navajamo.<br />
Pridelali so 29 stotov pšenice po<br />
ha, kar je z ozirom na letošnjo<br />
slabo letino zelo lep pridelek, saj<br />
zna^a za bogatorodne pšenice statistično<br />
ugotovljen .povppreček v<br />
občini 18 stotov, na družbenem<br />
sektorju pa 21 stotov po ha. Silazna<br />
koruza je dala 300 stotov<br />
zelene mase po ha, silažna koruza,<br />
posejana kot strniščni posevek,<br />
pa 200 stotov po ha. Deteljo<br />
so zaradi bližine hlevov povečini<br />
pokrmili zeleno in niso tehtali<br />
pridelkov, ostanek je pa dal pridelek<br />
60 stotov po ha, kar prav<br />
tako odgovarja statističnemu povprečju.<br />
Hmelja so pridelali 13<br />
stotov po ha, kar je za letošnjo<br />
slabo letino v hmeljarstvu nadpovprečen<br />
pridelek. Kar se tiče<br />
travnikov, so to po večini košenice<br />
ob robu njiv in košemce ob<br />
prav tako ob robu gozda, to je<br />
skupaj 30 arov. Teh 30 arov nepekošenih<br />
steljniških košenic ni<br />
maral nihče od zasebnih kmetov<br />
pokositi, delovišču je pa za steljo<br />
ta košnja predraga. Poleg 30 arov<br />
nepokošenih košenic je zaradi<br />
slabega vremena deloma propadlo<br />
okrog 2000 kg otave, katera je zaradi<br />
dežja teko počrnela, daje le del<br />
no uporabljiva za krmo, večino od<br />
tega bodo pa porabili kot steljo.<br />
zaradi dragih prevozov ne kaže<br />
daleč prevažati, na drugi strani<br />
pa v neizenačenosti arondiranih<br />
zemljišč, katera le deteljišče pravilno<br />
izenači. Kritiki pa naj vedo,<br />
da so pokošena deteljišča prav<br />
tako obedelana zemlja in da tudi<br />
zasebni kmetovalci sejejo vedno<br />
več detelj.<br />
Nikakor nočemo trditi, da državljani<br />
in javnost nima pravice<br />
Taki primeri se pripetijo tudi<br />
kritizirati slabo gospodarjenje na<br />
zasebnemu proizvajalcu, ker se<br />
zemljiščih, ki so splošno druž<br />
pač proti slabemu vremenu ne da<br />
bena lastnina. Objektivna tozadev<br />
nič storiti. Pripominjamo, da kona<br />
kritika je na mestu in pravilšenice,<br />
ki so ostale nepokošene<br />
na. Toda kritika mora sloneti na<br />
(30 arov) in košenice, katere je<br />
resničnih dejstvih in upo<strong>št</strong>evali<br />
delovišče dalo v najem (8 ha)<br />
vse tiste činitelje, ki veljajo kot<br />
sploh niso bile arondirane. Ta<br />
splošno merilo tudi v zasebnem<br />
zemljišče je postalo splošno druž<br />
kmetijstvu. Če se na zemljiščih<br />
bena lastnina iz drugih virov.<br />
splošnega ljudskega premoženja<br />
Vsa arondirana zemljišča so pa<br />
malomarno gospodari ali se deia<br />
bila obdelana tako kot je na<br />
gospodarska , škoda je prav, da<br />
vedeno.<br />
to poleg oblastnih organov kritizirajo<br />
tudi državljani in časopisi.<br />
Toda v navedenem primeru<br />
Vsi razumemo občutljivost tam ne gre za malomaren odnos do<br />
kajšnjih kmetovalcev (večina aron- gospodarjenja na navedenem zemdiranih<br />
zemljišč na tem predelu<br />
robu gozdov kakor tudi 12 ha<br />
ljišču, in tudi ne za gospodarsko<br />
izvira od nekmetovalcev, ki so<br />
oddaljene parcele na Vrhu. Od<br />
škodo. Zato je bilo potrebno, z<br />
zaposleni v drugih gospodarskih<br />
travnikov in košenic je de<br />
ozirom na objavljeno kritiko to<br />
panogah), ki jim ni vseeno kako<br />
lovišče dalo v najem 8 ha (16<br />
bralcem pojasniti, da bo tako<br />
se gospodari na zemljiščih, kate<br />
kmetom najemnikom iz Mraševe-<br />
javnost dobila jasno sliko, kako<br />
ra so še pred kratkim sami obga,<br />
Vrha, Jurke in Vavte vasi)<br />
se je v resnici gospodarilo na<br />
delali. Morda jih moti to, da<br />
ir. to 6 ha (7 parcel) na Vrhu<br />
navedenih zemljiščih.<br />
je 1/3 njiv zasejana z deteljami.<br />
in 2 ha (5 parcel) pri Rumanji<br />
Vzrok za setev detelje je po eni<br />
vasi. Nepokošeno je ostalo na<br />
TIT DOBERŠEK<br />
strani bližina hleva, kjer potrebu<br />
Vrhu 20 arov steljniške košenice<br />
kmetijski inšpektor občine<br />
jejo veliko zelene krme, ki je<br />
Novo mesto
VSEM SVOJIM STRANKAM SE TOPLO PRIPORO<br />
ČAMO TUDI V PRIHODNJE IN JIM ČESTITAMO<br />
ZA OBČINSKI PRAZNIK!<br />
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA<br />
NOVO MESTO<br />
Za jubilejni praznik novomeške<br />
občine in 20-letnico<br />
osvoboditve čestitam<br />
o vsem delovnim kolek<br />
tivom s področja gospodarstva<br />
in družbenih<br />
služb!<br />
PODJETJE ZA PTT PROMET<br />
NOVO MESTO<br />
ZA PRAZNIK<br />
DOMAČE OBČINE<br />
VOŠČI<br />
TUDI KOLEKTIV<br />
OBRTNEGA<br />
GRADBENEGA<br />
PODJETJA<br />
»REMONT«<br />
STRAŽA<br />
DELOVNI KOLEKTIV,<br />
ORGANI SAMOUPRAVLJANJA IN UPRAVA<br />
GOZDNEGA<br />
GOSPODARSTVA<br />
NOVO MESTO<br />
čestitajo za 29. <strong>oktober</strong> — praznik občine<br />
Novo mesto vsem občanom in delovnim<br />
organizacijam na njenem področju ter jim<br />
žele pri bodočem delu še več uspehov!<br />
PRVOVRSTNE<br />
TOBAČNE<br />
IZDELKE<br />
NUDI<br />
TOBAČNA<br />
TOVARNA<br />
V LJUBLJANI<br />
POSLOVNA ENOTA<br />
NOVO MESTO<br />
NAJ ŽIVI<br />
29. OKTOBER!<br />
KOLEKTIV<br />
DELOVNI KOLEKTIV<br />
TOVARNE USMERMIŠKIH NAPRAV<br />
ISKRA<br />
NOVO MESTO<br />
ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTNEGA<br />
PODJETJA NOVO MESTO<br />
VOŠČI VSEM PREBIVALCEM NOVOMEŠKE OBČINE ZA NJIHOV<br />
PRAZNIK, MEDTEM KO KOLEKTIVOM DELOVNIH ORGANIZACIJ<br />
ŽELI NOVIH SPODBUD PRI URESNIČEVANJU GOSPODARSKE<br />
REFORME!<br />
PRISRČNO Č E S T I T A ZA 29. OKTOBER — PRAZNIK NOVOMEŠKE<br />
OBČINE, HKRATI PA PRIPOROČA SVOJE TRANSPORTNE USLUGE!<br />
NOVOTEHNA - MOVO MESTO<br />
priporoča potrošnikom nakup gospodinjskih<br />
strojev, železninskega in gradbenega materiala,<br />
steklenine in drugega blaga, s katerim so vse<br />
poslovalnice bogato založene! Prav tako priporoča<br />
usluge svojih specializiranih servisnih delavnic!<br />
Vsem svojim strankam in poslovnim prijateljem<br />
iskrena voščila za občinski praznik!<br />
OBČINSKA SKUPŠČINA<br />
NOVO MESTO<br />
OBČINSKI ODBOR SZDL<br />
OBČINSKI KOMITE ZKS<br />
OBČINSKI SINDIKALNI SVET<br />
OBČINSKI KOMITE ZMS<br />
ZDRUŽENJE BORCEV NOV<br />
pozdravljajo za praznik<br />
29. oktobar vse<br />
delavce in uslužbence<br />
v delovnih kolektivih,<br />
vse tovariše in tovarišice,<br />
ki delajo v prosvetnih,<br />
zdravstvenih<br />
in kulturnih ustanovah,<br />
v prometu, obrti,<br />
gostinstvu, vse kmetovalce,<br />
mladino in druge<br />
prebivalce na območju<br />
domače občine!<br />
Vsem skupaj iskrena<br />
voščila.<br />
Ob 10-letnici obstoja pošilja kolektiv<br />
MIZARSKE<br />
DELAVNICE BROD<br />
PRISRČNE POZDRAVE VSEM<br />
SVOJIM POSLOVNIM PRIJA<br />
TELJEM, HKRATI PA VOŠČI<br />
DELOVNIM LJUDEM ZA OB<br />
ČINSKI PRAZNIK!<br />
DELOVNI KOLEKTIV TEKSTILNE TOVARNE<br />
NOVO MESTO<br />
KMETIJSKA<br />
ZADRUGA<br />
NOVO MESTO<br />
INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN<br />
KREMEN<br />
NOVO MESTO<br />
SPLOŠNO<br />
MIZARSTVO<br />
DVOR<br />
pri Žužemberku<br />
opravlja vsa v stroko<br />
spadajoča dela!<br />
Za 29. oktoher<br />
prisrčna voščila!<br />
POŠILJA OB PRAZNOVANJU LETOŠNJEGA OB<br />
ČINSKEGA PRAZNIKA VSEM KMETOVALCEM<br />
PRISRČNE POZDRAVE IN VOŠČILA!<br />
KROJAŠKO POPJETJE<br />
KROJAČ<br />
NOVO MESTO<br />
Naši pozdravi in voščila veljajo ob<br />
jubilejnem prazniku novomeške občine<br />
vsem njenim prebivalcem, še<br />
posebno pa industrijskim kolektivom!<br />
opravlja kvaliitetne krojaške in šiviljske<br />
usluge, izdeluje konfekcijska oblačila in<br />
obleke po meri. Svojim strankam prisrčna<br />
voščila za občinski praznik!<br />
PRIJETNO PRAZNOVA<br />
NJE 29. OKTOBRA<br />
ŽELI KOLEKTIV<br />
ZDRAVILIŠČA<br />
DOLENJSKE<br />
TOPLICE<br />
IN SE PRIPOROČA<br />
ZA OBISK<br />
vošči ob praznovanju letošnjega 29. oktobra vse najlepše tako delovnim<br />
orgtmizacijam kot posameznim občanom, hkrati pa priporoča potrošnikom<br />
svoja kvalitetna blaga. Za jesen in zimo zahtevajte v trgovinah samo blago<br />
NOVOTEKS!
Danes, <strong>28.</strong> oktobra, se znova spominjamo<br />
junakov Brežiške čete in njihovega legendarnega<br />
odhoda v pogorje Orlice. Spominjamo se njihovih<br />
dragocenih žrtev; pred očmi nam živijo<br />
lilo pogumnih mladih komunistov in skojevcev,<br />
ki so prezirali smrt in trpljenje ter se z orožjem<br />
v roki uprli okupatorju, ki je hotel ta kos<br />
naše svete zemlje za vedno potujčiti in je odgnal<br />
Slovence v mrzla taborišča hladne Šlezije<br />
in drugam po Nemčiji. Spominjamo se prihoda<br />
komandanta Staneta in <strong>št</strong>ajerskih bataljonov<br />
ter boja s tujci, ki je onemogočil peklenske načrte<br />
fašistov z našo zemljo in preprečil nadaljnje<br />
preseljevanje naših ljudi v taborišča širom<br />
po tedanji Evropi.<br />
Za <strong>28.</strong> <strong>oktober</strong> združujemo naše čestitke z<br />
najboljšimi željami občinske skupščine in vseh<br />
družbeno političnih organizacij občine Brežice,<br />
da bi delovni ljudje te naše komune tudi vnaprej<br />
dosegali tako lepe uspehe v prizadevanjih<br />
za izboljšanje življenja.<br />
Ob tej priložnosti smo naprosili predsednika<br />
občinske skupščine Brežice tov. Milana šepetavca,<br />
da je odgovoril na dve vprašanji našega<br />
pokrajinskega tednika. Vprašali smo ga:<br />
Že več let nazaj<br />
vlaga občina Brežice<br />
ogromne napore<br />
v razvoj kmetijstva<br />
in turizma. Kako<br />
ocenjujete dosedanji<br />
napredek teh<br />
dveh, za Spodnje Posavje<br />
tako pomembnih<br />
panog v brežiški<br />
občinei?<br />
Res je, da smo se na področju<br />
naše občine odločili<br />
razvijati kmetijstvo in turizem<br />
in so v tej smeri vložena<br />
določena finančna sredstva<br />
in splošni napori. Da smo<br />
se odločili za razvoj'teh panog<br />
gospodarstva, je vzrok v<br />
tehle pogojih: izredno dobri<br />
so geografski položaj občine<br />
in geološki pogoji, razvitost<br />
prometa, veliko rek in potokov<br />
ter prirodne lepote naših<br />
krajev. Seveda smo pri vsem<br />
tem računali tudi z močnim<br />
potrošniškim centrom — Zagrebom,<br />
v čigar bližini se nahaja<br />
naša občina. Res je tudi,<br />
da bi gotovo bila odločitev<br />
lahko drugačna, če bi na področju<br />
občine obstajala močnejša<br />
industrija.<br />
V zadnjih <strong>št</strong>irih letih so<br />
kmetijske organizacije investirale<br />
v razvoj kmetijstva 1,5<br />
milijarde dinarjev in sicer:<br />
za mehanizacijo 265 milijonov<br />
dinarjev, za odkup zemlje 136<br />
milijonov, za izgradnjo hlevov<br />
475 milijonov, za hmeljske<br />
nasade 26 milijonov, za vinogradniške<br />
nasade 90 milijonov,<br />
za topolove plantaže 79<br />
milijonov, v vrtnarstvo 330<br />
milijonov dinarjev itd. Rezultati<br />
teh vlaganj so že vidni,<br />
čeprav vse investicije še niso<br />
aktivirane, ker je potrebno<br />
"cč časa, da se aktivirajo (vinogradi<br />
začnejo z rodnostjo<br />
po petih letih).<br />
Dobri pogoji za<br />
sodobno živinorejo<br />
Sedaj razpolagajo kmetijske<br />
delovne organizacije z<br />
2600 stojišči za pitanje govedi.<br />
Živinorejski obrati so sodobno<br />
urejeni in je tehnološki<br />
proces dobro zastavljen.<br />
Mislim, da so ti obrati lahko<br />
marsikateri kmetjski organizaciji<br />
za vzgled. Pitanje živine<br />
na našem področju dobro<br />
uspeva, seveda pa je rizično,<br />
ker je tržišče nestabilno. Nihanje<br />
cen je preobčutno in<br />
pri proizvajalcih vzbuja občutek<br />
nesigurnosti, čeprav se<br />
za sedaj ne bi moglo trditi,<br />
da ta panoga kmetijske dejavnosti<br />
ni rentabilna. Seveda<br />
je problematična tudi nabava<br />
telet, ker družbeni sek<br />
tor nima matične Črede in je<br />
odvisen od zasebnega proizvajalca.<br />
Ta pa v zadnjih letih<br />
ni bil dovolj stimuliran,<br />
da bi hranil več krav, ker je<br />
bilo mleko izpod prave cene,<br />
pa tudi cene plemenski živini<br />
so bile daleč izpod cen, ki se<br />
je dosegala pri živini za zakol.<br />
V letošnjem letu se je<br />
situacija spremenila, vsaj kar<br />
zadeva mleko, medtem ko bo<br />
pa treba še vnaprej iskati<br />
ukrepe, ki bi spodbudili zasebne<br />
kmetovalce, da povečajo<br />
<strong>št</strong>evilo in kvaliteto krav<br />
in telic plemenic. V tej smeri<br />
se že pripravljajo nekateri<br />
ukrepi, ki bodo za živinorejce<br />
gotovo zanimivi.<br />
Tudli obrat vrtnairije KZ<br />
Brežice se je zelo dobro obuesel<br />
in je naložena investicija<br />
dala že zelo dobre rezultate.<br />
Obstoj tega objekta je<br />
zagotovljen, ker ima v neposredni<br />
bližini močne potrošniške<br />
centre, s katerimi je<br />
povezan s cestno in železniško<br />
mrežo<br />
Nasadi topole<br />
v Vrbini: med najboljšimi<br />
v državi!<br />
Topolovi nasadi v I Vrbini<br />
izredno dobro napredujejo in<br />
so po mnenju strokovnjakov<br />
med najboljšimi tovrstnirnji<br />
nasadi v Jugoslaviji.<br />
Vsakdo, kdor si je ogledal<br />
vinogradniške nasade na Bizeljskem,<br />
je nad njihovo iz-<br />
»Vse pogoje imamo, da se<br />
hitro uvrstimo med turistično<br />
razvita področja<br />
Slovenije!« trdi tovariš Milan<br />
šepetavc, predsednik<br />
ObS 3režice<br />
vedbo navdušen, posebej pa<br />
še tisti, ki je te nasade videl<br />
letos jeseni, obložene z žlahtnimi<br />
sortami grozdja.<br />
Na splošno* menim, da se<br />
rezultati vloženih naporov in<br />
sredstev že vidijo in da so<br />
pozitivni. Seveda pa še ne<br />
moremo biti zadovoljni s ko<br />
BREŽIŠKE VESTI t&<br />
operacijo družbenega sektorja<br />
z zasebnim proizvajalcem.<br />
Tu je sicer doseženo nekaj<br />
boljših rezultatov v zadnjem<br />
obdobju na področju KZ Brežice,<br />
medtem ko na ostalem<br />
področju ni veliko storjenega<br />
Pot, katero je ubrala KZ<br />
Brežice, je dobra in je nujno,<br />
da se v tej smeri delo<br />
nadaljuje in izpopolnjuje.<br />
Brez dobrega proizvodnega<br />
sodelovanja družbenega in<br />
zasebnega sektorja ni moč<br />
pričakovati polnih uspehov v<br />
tej tako važni gospodarski panogi.<br />
Iz leta v leto<br />
prihaja k nam več<br />
turistov<br />
Za področje turizma smo<br />
v zadnjih treh letih investirali<br />
pribl. 800 milijonov dinarjev.<br />
Glavna investicija je bila<br />
naložena v objekte čateških<br />
Toplic, ki pomenijo za<br />
žirane čateške Toplice v sezoni<br />
in turistična zveza, ki<br />
jih angažira preko novo odprtega<br />
turističnega biroja.<br />
<strong>št</strong>evilo gostov se na področju<br />
naše občine veča iz leta<br />
v leto. Predvsem so naj<strong>št</strong>evilnejši<br />
gostje iz Zagreba. Tudi<br />
tuji turisti se kaj radi ustavijo<br />
na našem področju. Vlagamo<br />
nove napore, da privabimo<br />
čimveč tujcev, čeprav<br />
se pri tem zavedamo, da bo<br />
potrebno še marsikaj storiti,<br />
da jih bomo lahko zadovoljili<br />
Mislim, da so dosegle izreden<br />
napredek lovske družine<br />
na področju lovnega turizma,<br />
čeprav smo v zadnjih dveh<br />
letih imeli močne poplaKre,<br />
se vendar lahko pohvalimo z<br />
dokaj bogatimi lovišči. Sredstva,<br />
vložena v lovišča, se že<br />
bogato obrestujejo.<br />
V letošnji pomladi smo tudi<br />
prvič storili nekaj konkretnega<br />
za vzgojo prebivalstva.<br />
Organiziran je bil tečaj z go-<br />
Miroslav Kugler: BREŽIŠKI MOTIV<br />
nadaljnji razvoj turizma na<br />
našem področju zelo veliko.<br />
Objekti so zelo sodobno in<br />
okusno urejeni in lahko zadovljijo<br />
tudi zahtevnejše goste.<br />
Tudi drugi gostinski lokali so<br />
preurejeni, tako v družbenem<br />
>t v zasebnem sektorju. Posebno<br />
pozornost smo posvetili<br />
urejevanju sob za prenočevanje<br />
v zasebni lastnini. Danes<br />
že razpolagamo s pribl.<br />
150 ležišči v Čatežu in Brežicah.<br />
Ta ležišča imajo anga-<br />
spodinjami, ki imajo sobe za<br />
turiste. Tečaj je zelo uspel<br />
in so tudi tu doseženi pozitivni<br />
rezultati.<br />
Na področju turizma smo<br />
storili prve korake. Doseženi<br />
-p temu primerni rezultati.<br />
Nujno je v tej smeri nadaljevati<br />
in vlagati še večje napore<br />
in sredstva, da bi se to<br />
področje uvrstilo v vrsto že<br />
turistično razvitih področij v<br />
Sloveniji. Pogoje za to imamo.<br />
Okusna oprema in sodobna svetlobna telesa so ponos<br />
novega hotela v Čateških Toplicah. (Foto: Janez<br />
Kališnik)<br />
Kaj <strong>št</strong>ejete med<br />
zdaj najvažnejše naloge<br />
v vaši občini,<br />
morda s posebnim<br />
ozirom na uresničevanje<br />
gospodarske<br />
reforme?<br />
Kot že omenjeno, predstavljata<br />
kemtijsvo in turizem<br />
osnovni panogi gospodarstva<br />
v občini. Zategadelj bo potrebn<br />
v okviru gospodarske<br />
reforme tem panogam še nadalje<br />
posvetiti vso pozornost.<br />
Kmetijska proizvodnja kot taka<br />
je v jugoslovanskem merilu<br />
problematična in bo potrebno<br />
(izhajajoč iz tega<br />
aspekta) urejevati nove, sodobnejše<br />
in za družbo koristnejše<br />
odnose v tej panogi.<br />
Družbeni sektor kmetijske<br />
proizvodnje je v zadnjih dveh<br />
letih ob močnejših investicijskih<br />
naložbah znatno porastel,<br />
vendar je treba upo<strong>št</strong>evati<br />
dejstvo, da družbeni sektor<br />
kmetijske proizvodnje zajema<br />
le 7,8% obdelovalnih površin<br />
v občini. Na ostalih površinah<br />
se še vedno odvija<br />
razdrobljena kmetijska proizvodnja,<br />
ki ne more dajati<br />
ustreznih ekonomskih učinkov.<br />
Prav zaradi tega menim,<br />
da bo potrebno v naslednjih<br />
obdobjih posvetiti temu vprašanju<br />
največ pozornosti;<br />
ustvariti bo treba pogoje za<br />
tržno proizvodnjo in rešiti<br />
vprašanje oziroma oblikovati<br />
karakter družbene proizvodnje.<br />
Gospodarska reforma nam<br />
nalaga tudi na področju gostinstva-turizma<br />
in na področju<br />
terciarnih dejavnosti kot<br />
pogoj za uspešno nadaljnje<br />
razvijanje turiama še posebne<br />
naloge. Predvsem je potrebno<br />
razširiti materialne osnove<br />
Turistična dejavnost zelo<br />
pogreša sodobno urejeno<br />
gostišče v Mokricah.<br />
Občinska turistična zveza,<br />
ki je bila ustanovljena v tem<br />
letu, pa bo morala odločneje<br />
poseči v reševanje vseh odprtih<br />
problemov in sistematično<br />
razvijati program svoje<br />
dejavnosti.<br />
TRANSPORTNO<br />
PODJETJE<br />
»PREVOZ«<br />
BREŽICE<br />
VAM SOLIDNO<br />
IN TOČNO IZVRŠI<br />
VSE PREVOZNE<br />
USLUGE<br />
IN SE PRIPOROČA!<br />
ČESTITAMO<br />
ZA <strong>28.</strong> OKTOBER!<br />
• SLOVENSKEGA OKTETA NE<br />
BO V BREZICE, smo zvedeli V<br />
Turistbiroju. Njegov nastop je turistična<br />
poslovalnica SAP nameravala<br />
vključiti med prireditve 28<br />
občinski praznik, vendar ji to ni<br />
uspelo. V tem primeru bi odpadla<br />
kino predstava, organizator pa<br />
bi moral zanjo od<strong>št</strong>eti odškodnino.<br />
To bi bil precejšen izdatek,<br />
ki ga SAP ni tvegal.<br />
• V IZLOŽBI NARODNEGA<br />
DOMA bo časopisno podjetje DE<br />
LO odslej redno objavljalo fotovesti.<br />
Dogovor o tem so sklenili<br />
z garnizonom v Cerkljah. Te dni<br />
si mimoidoči lahko ogledajo nekaj<br />
zanimivih prizorov s snemanja<br />
slovenskega zgodovinskega filma<br />
AMANDUS. Nekatere scene bo ta<br />
filmska ekipa posnela tudi v brežiškem<br />
gradu.<br />
Ugoden razvoj gospodarstva<br />
Razvoj gospodarstva v občini, predviden<br />
z družbenim planom za 1. <strong>1965</strong>,<br />
se ugodno razvija. Ti rezultati so bili<br />
doseženi kljub <strong>št</strong>evilnim spremembam<br />
in pojavom, ki so vplivali na nemoten<br />
razvoj gospodarstva. Gospodarske organizacije<br />
so se liitro vključile v novi<br />
položaj in uspešno reagirale na spremembe,<br />
ki so nastale ob ukrepih v<br />
okviru gospodarske reforme. Planske<br />
naloge so sicer po podatkih za prvo<br />
polletje dosežene le 82,5 %. Upo<strong>št</strong>evajoč<br />
dinamiko, ki ima svoj vpliv posebno<br />
v trgovini, in izpad v planu v Tovarni<br />
pohi<strong>št</strong>va pričakujemo ugodnejšo realizacijo<br />
ob koncu III. četrtletja.<br />
Osnovne značilnosti, ki so se pokazale<br />
pri periodičnih obračunih za<br />
I. polletje, so naslednje:<br />
Q porast obsega proizvodnje v industriji<br />
je hitrejši kot celotni<br />
dohodek v fakturirani realizaciji;<br />
# porast angažiranih poslovnih<br />
sredstev predvsem za obratna<br />
sredstva;<br />
O močnejši porast osebnih dohodkov<br />
pri vseh gospodarskih organizacijah.<br />
Celotni dohodek gospodarskih organizacij,<br />
ki ugotavljajo dohodek, se je<br />
povečal v I. polletju za 28,1 % v primerjavi<br />
z istim obdobjem lanskega<br />
leta. K povečanju so prispevale vse<br />
gospodarske organizacije razen gradbeni<strong>št</strong>va.<br />
Najvišjo udeležbo v celotnem<br />
dohodku je doseglo kmetijstvo, kar je<br />
zasluga povečanih osnovnih sredstev<br />
(pitališča in mehanizacija).<br />
Pri periodičnem obračunu so gospodarske<br />
organizacije izločile za osebne<br />
dohodke 37,5 % več sredstev: delno na<br />
račun povečanega celotnega dohodka,<br />
v ostalem pa na račun skladov. Zaradi<br />
tega se je razmerje med osebnimi dohodki<br />
in skladi spremenilo od 80:20 v<br />
lanskem letu na 85:15 v letošnjem v<br />
korist osebnih' dohodkov. Izplačani<br />
osebni dohodki dosegajo povprečje v<br />
gospodarstvu 47.398 din, kar je za<br />
31,1 % več kot v lanskem letu.<br />
Z gibanji v gospodarstvu v I. polletju<br />
smo lahko povsem zadovoljni;<br />
zaskrbljujoča so le preveč angažirana<br />
poslovna- i n<br />
predvsem obratna sred<br />
stva, ki bodo v preveliki meri vplivala<br />
na ekonomičnost poslovanja. Ob tem<br />
bodo morale gospodarske organizacije<br />
vsekakor razmisliti.<br />
Program investicij v letošnjem letu<br />
se je prilagodil intencijam gospodarske<br />
reforme. Zaradi tega smo odstopili od<br />
gradnje tovarne kleja in rekonstrukcije<br />
gostišča Mokrice.<br />
Smernice razvoja gospodarstva v občini<br />
za leto <strong>1965</strong> nakazujejo investicijske<br />
naložbe v višini 2.147,192.000 din,<br />
od tega:<br />
— v gospodarstvu 1.628,000.000 din,<br />
— izven gospodarstva 518,582.000 din.<br />
pretežni del sredstev, namenjenih z 3
Spet slavimo praznik brežiške občine, dan,<br />
ki nam obuja spomine na slavne dni herojske<br />
narodnoosvobodilne borbe. Skromna je zgradba,<br />
kjer se je <strong>28.</strong> oktobra 1941 zbral cvet Brežiške<br />
čete in položil prve temelje odkritega upora<br />
proti okupatorju. Njihova imena na kameniti<br />
plošči nam danes govore, da niso umrli, saj<br />
žive v naših srcih in v našem spominu. Njihov<br />
pogum in trpljenje sta bila pred dvajsetimi<br />
leti kronana z največjo zmago naših narodov<br />
in zmagoslavjem vsega miroljubnega člove<strong>št</strong>va<br />
nad silami fašizma in nacizma.<br />
Dvajset let svobode, dvajset let trdega dela<br />
za zgraditev novega sveta in ustvarjanje novih,<br />
iskrenih odnosov ni dolga doba, vendar pa smo<br />
v tem času naredili več kot kdajkoli prej v<br />
dolgih stoletjih: Pri vsem tem naj nas še dalje<br />
vodi velika misel, da moramo napraviti še več,<br />
Pozdrav občanom za<br />
letošnii nraznik<br />
da moramo biti taki borci kot so bili junaki<br />
Brežiške čete. Zato morata iz naših vrst izginiti<br />
zavist in sovra<strong>št</strong>vo; nesreča drugih nas mora<br />
živo boleti in vsi moramo poskrbeti, da bodo<br />
v družini socia<strong>list</strong>ične družbe veljala samo načela,<br />
vredna svobodnega človeka.<br />
živimo v času velikih gospodarskih in družbeno<br />
političnih premikov. Staro se ruši, da bi<br />
lahko zgradili novo. Dve desetletji že ustvarjamo<br />
novo življenje in s skupno trdno voljo bomo<br />
premagali težave, s katerimi se na tej poti<br />
srečujemo. Pri tem nas vodijo načela delavskega<br />
in družbenega samoupravljanja, vsak občan<br />
pa mora v sebi živo občutiti zavest samoupravljavca.<br />
Res je, da smo še dostikrat nezadovoljni.<br />
Marsikaj bi radi hitro dosegli in imeli vse, kar<br />
potrebujemo. Ta človekova lastnost je dobra,<br />
saj nas je dvignila na stopnjo, kjer smo danes.<br />
Zato bomo lahko dosegli vse to, kar nam še<br />
manjka, če bomo šli tudi naprej pogumni in<br />
složni in če bomo resnični tovariši. O vsem<br />
tem se bomo pogovarjali prihodnje dni na krajevnih<br />
konferencah Socia<strong>list</strong>ične zveze delovnega<br />
ljudstva kot na občinski konferenci. Podčrtali<br />
bomo vse, kar dviga človekovo vrednost,<br />
njegovo delo in plemenitost.<br />
Praznujemo torej naš praznik s prijetno<br />
zavestjo v srcu, da bomo dosegli naše želje,<br />
če bomo strnjeni in enotni! S temi željami občinski<br />
odbor SZDL Brežice iskreno čestita za<br />
<strong>28.</strong> <strong>oktober</strong> vsem občanom ter jim želi veliko<br />
novih delovnih uspehov kot osebnega zadovoljstva!<br />
JANEZ VOLČANŠEK<br />
predsednik ObO SZDL Brežice<br />
NOVO V BREŽICAH<br />
D VSEPOVSOD PO MESTU JE velja 50 dinarjev. O paradižniku<br />
ŽIC NEKAJ DNI čutiti predpraznično<br />
vzdušje. V trgovinah urejajo<br />
izložbena okna, še prav posebej<br />
pa hitijo delati v novem<br />
in papriki na trgu ni sledu. Za<br />
zalogo piščancev redno skrbi pitališče<br />
v Mokricah. Cena je nespremenjena<br />
— 800 din kg.<br />
samopostrežnem lokalu KRKE in<br />
v prodajalni obutve PEKO. Obadva<br />
lokala bosta danes sprejela<br />
prve kupce.<br />
• ROKOMETNO IGRIŠČE je<br />
od ponedeljka dalje vsak dan zasedeno<br />
z navdušenimi tekmovalci,<br />
ki igrajo v počastitev občinskega<br />
H NA ŽIVILSKEM TRGU minulo<br />
soboto hi bilo velike ponudbe.<br />
Na skromnejšo izbiro povrtni-<br />
praznika. Včeraj so se pomerili v<br />
rokometu tudi pionirji osnovnih<br />
šol iz brežiške občine.<br />
ne že vplivajo mrzli dnevi s sla B TRGOVINA S- SADJEM IN<br />
no. Naprodaj je bilo tokrat pre ZELENJAVO ima na razpolago<br />
cej kostanja, ki se je pocenil na večje količine krompirja za ozim<br />
150 din kg. Lepo endivijo so pronico. Gospodinje, ki imajo še<br />
dajale kmetice po 250 din kg. prazne kleti, se lahko takoj zalo<br />
Jajca so zdaj že po 80 dinarjev in žijo z njim. Bela vrsta krompirja<br />
jih ni veliko. Krompir je zadržal je po 100 din, druge sorte pa so<br />
ceno 100 din kg. Merica špinače cenejše — po 85 din kg.<br />
gospodarstvo bomo uporabili za kmetijstvo,<br />
naložili pa jih bomo:<br />
— za razširitev vrtnarije v čateških<br />
toplicah;<br />
— nabavo mehanizacije;<br />
— nakup zemljišč;<br />
— povečanje topolovih nasadov;<br />
— agromelioracije in dr.<br />
Investicije v negospodarstvu so namenjene<br />
za gradnjo*" nove osemletke<br />
na Veliki Dolini in dograditev gimnazije.<br />
Osemletka na Vel. Dolini bo izročena<br />
svojemu namenu ob občinskem<br />
prazniku. Gradbena dela na gimnaziji<br />
se zadovoljivo razvijajo ter je pričakovati,<br />
da bodo do konca leta končana.<br />
Z dograditvijo tega objekta bo omogočena<br />
verifikacija te ustanove na ravni,<br />
ki jo zahteva reforma o šolstvu.<br />
Občinska skupščina se trudi z največjimi<br />
napori izboljšati materialni položaj<br />
šolstva. Poleg omenjenih investicij<br />
je najela še kredit iz stanovanjskega<br />
sklada za gradnjo dveh četverčkov<br />
v Artičah in Pišecah, kar bo vsekakor<br />
pomemben prispevek k reševanju stanovanjskega<br />
problema v vrstah prosvetnega<br />
kadra. Stanovanja bodo vse-<br />
Ijiva spomladi 19tt».<br />
Brežice v neobičajnem zrcalu<br />
SMETARJI SE PREDSTAVLJAJO MEŠČA<br />
NOM — ZA SREDIŠČE MESTA POHVALE,<br />
ZA NOVO NASELJE PA TUDI PIKRE PRI<br />
POMBE — ZA KRUH NAJ NE BO PROSTO<br />
RA V SMETIŠČNIH POSODAH!<br />
še preden se začne delovni<br />
dan v industrijskih<br />
obratih, šolah, trgovinah<br />
in pisarnah, že tiho končujejo<br />
vsakdanje opravke<br />
čistilci in čistilke, ki v slehernem<br />
podjetju ali zavodu<br />
skrbno bdijo nad redom.<br />
Ko se budi jutro, se<br />
na mestnih ulicah običajno<br />
najprej srečujemo s<br />
pometači cest in pobiralci<br />
smeti. Delavcev te vrste<br />
skoraj ne opazimo, pa<br />
vendar so nepogrešljivi.<br />
V Brežicah smo te dni<br />
ustavili smetarje med obhodom<br />
po mestu. Niso se<br />
mogli načuditi, da je tudi<br />
njihovo delo vredno članka<br />
v časopisu. Povedali<br />
so, da obiščejo vsako hišo<br />
v mestu po trikrat na teden.<br />
Skrb za izpraznjevanje<br />
smetišč in smetiščnih<br />
posod je prepuščena v<br />
Brežicah trem ljudem,<br />
vozniku in dvema delavcema.<br />
Ti ljudje poznajo<br />
mesto s povsem druge<br />
strani kot smo ga običajno<br />
vajeni gledati. Preberite,<br />
kaj so povedali:<br />
Martin Cirnski, ki je tri<br />
leta pri tem poslu, je<br />
dejal:<br />
»Staremu delu mesta<br />
vsa čast! Ljudje so vajeni<br />
reda in s prebivalci tega<br />
mestnega okoliša nimamo<br />
smetarji prav nobenih težav.«<br />
»Središče mesta resnično<br />
zasluži pohvalo glede<br />
čistoče,« je dopolnil izjavo<br />
tovariša Cirnskega Martin<br />
Tomše, ki ima za seboj 5<br />
let smetarske službe. »V<br />
blokih opažamo manj razumevanja<br />
za red in čistočo,<br />
čeprav to ne velja za<br />
vse stanovanjske zgradbe<br />
v novem naselju. Ogled<br />
novih Brežic kvari zanikrnost<br />
prebivalcev v nekate<br />
Stanovanjski sklad v letošnjem letu<br />
še kreditira Čateškim toplicam gradnjo<br />
9-stanovanjskega bloka; dograjen<br />
je tudi četvorček Kmetijske zadruge<br />
na Bizeljskem; v letošnji pomladi je<br />
bil dokončan in vseljen 14 stanovanjski<br />
stolpič, sklad sam pa financira gradnjo<br />
novega 12 stanovanjskega stolpiča,<br />
katerega dela so se začela 20. oktobra.<br />
Za novogradnje in dovršitev bo preko<br />
stanovanjskega sklada danih posojil<br />
za 200 milijonov dinarjev. Zaradi pomanjkanja<br />
sredstev v letošnjem letu<br />
stanovanjski sklad ni razpisal natečaja<br />
za individualne graditelje, odobrena<br />
so bila le posojila za borce NOB, ki<br />
jih je najela občinska skupščina.<br />
Kljub pomanjkanju sredstev je letos<br />
komunalna dejavnost precej živahna.<br />
Krajevne skupnosti in odbori SZDU<br />
so angažirali občane k <strong>št</strong>evilnim akcijam.<br />
S sredstvi, s katerimi razpolagajo<br />
krajevne skupnosti, s prispevki prebivalstva<br />
in s pomočjo obč. skupščine so<br />
bili zgrajeni lokalni vodovodi v Sebenji<br />
vasi, Izviru, Krizah in Vel. Dolini in<br />
popravljena razna vaška pota; dograjena<br />
je tudi cesta Bizeljsko-Pišece. Svojemu<br />
namenu bo izročena v okviru ob<br />
rih zgradbah, kjer so tudi<br />
smeti raztresene po vsej<br />
okolici.«<br />
»Pikre opazke v takih<br />
primerih marsikdaj letijo<br />
na nas smetarje, ki pa seveda<br />
nismo dolžni pobirati<br />
smeti po tleh,« se je<br />
oglasil tov. Cirnski. »Kar<br />
pojdite na kratek sprehod<br />
po mestu, nato pa še po<br />
naselju in videli boste, da<br />
se še niso vsi ljudje privadili<br />
bivanja v mestu,«<br />
je dodal.<br />
»Pa ste zadovoljni z dosedanjim<br />
načinom pobiranja<br />
smeti?«<br />
»Nikakor ne, ker jih<br />
moramo odvažati z vozom.<br />
Okrog sebe širimo<br />
smrad in ljudje se nas izogibajo,«<br />
sta oba hkrati<br />
odgovorila. »Najslabše je,<br />
kadar je veter. Ta nam<br />
najbolj nagaja, ker odnaša<br />
smeti z voza in jih trosi<br />
okrog. Prav zaradi tega<br />
si želimo, da bi dobili sodobnejše<br />
zaprto vozilo za<br />
prevoz smeti in odpadkov.<br />
Tako imajo urejeno v<br />
vseh večjih mestih in smetarjem<br />
gre delo mnogo<br />
hitreje in laže od rok,« je<br />
podkrepil svojo prejšnjo<br />
izjavo tov. Tomše.<br />
Za konec smo ju še povprašali,<br />
če je res, da je<br />
v posodah za smeti toliko<br />
kruha, kot se včasih sliši<br />
po mestu.<br />
»Da, nad tem se tudi<br />
midva najbolj zgražava.<br />
Resnica najbrž vsem ne<br />
bo po volji, toda le napišite<br />
jo! To spet ne velja<br />
za mesto, ampak za nekatere<br />
stanovanjske bloke,<br />
kjer najdemo včasih po<br />
več kilogramov plesnivega<br />
kruha. Ko bi ga stanovalci<br />
položili vsaj poleg posode<br />
(ili na vrh, da bi ga kdo<br />
od nas odnesel prašičem!<br />
Redki so, ki tako napravijo<br />
in morda bo po tejle<br />
javni izjavi le koga sram,<br />
da tako zametava vsakdanji<br />
kruh,« sta dejala smeiarja<br />
iz Brežic. Jt.<br />
Brod na Mostecu<br />
propada<br />
Vse dokler so za brod na<br />
Mostecu skrbeli domačini, ni<br />
bilo nobenih težav in je bil<br />
lepo vzdrževan, medtem ko<br />
je začel propadati, ko je prišel<br />
pod upravljanje krajevne<br />
skupnosti. Ladij niso barvali,<br />
čoln je začel propadati,<br />
prav tako brodarske klopi.<br />
Tudi brodarnica, ki jo je napol<br />
porušila po voden j, se bo<br />
kmalu sesula.<br />
Ker brod prinaša okoli 130<br />
tisoč dinarjev na mesec in<br />
ker se ga razen domačinov<br />
radi poslužujejo tudi gostje<br />
iz čateških Toplic, bi se morali<br />
končno že zmeniti, kdo<br />
bo za naprave skrbel!<br />
D. V.<br />
Ju poznate? Seveda, Martin Tomše in Martin Cirnski<br />
sta. Vsak teden se trikrat oglasita pred sleherno hišo<br />
v Brežicah<br />
Prehitra rast »KOVINE« na Bizeljskem?<br />
Podjetje se je razvijalo brez potrebne mehanizacije, zato bodo skušali popraviti<br />
zamujeno — Za strokovnjake so vrata odprta — Raztresene obrate<br />
združujejo pod skupno streho<br />
Obrtnemu podjetju KO<br />
VINA na Bizeljskem je<br />
(prineslo to leto kopico<br />
skrbi, če vprašate za vzroke,<br />
vam bodo to obrazlo-<br />
Po končanem pouku so si tudi tile trije šolarji še<br />
prejšnji teden radi ogledali zunanjost lepega novega<br />
poslopja — danes pa bodo tudi oni med njimi,<br />
katerim je novi dom učenosti in znanja na Veliki<br />
Dolini namenjen<br />
činskega praznika 23. oktobra. S področja<br />
komunalne dejavnosti moraimo<br />
vsekakor omeniti gradnjo mostov na<br />
reki Sotli, ki sta bili poškodovana ob<br />
lanskoletni povodnji. Figarjev most in<br />
most pri Rakovcu sta v gradnji. Dela<br />
morajo biti zaključena po pogodbi z<br />
izvajalcem HIDROELEKTRA iz Zagreba<br />
do 10. decembra letos. Mostova bosta<br />
zgrajena . v železo-betonski izvedbi.<br />
Vrednost objektov brez pristopnih<br />
ramp znaša 80,000.000 din, stroške gradnje<br />
pa krijeta občini Zaprešič in Brežice<br />
vsaka do polovice.<br />
K zboljšanju preskrbe prebivalstva<br />
bosta prav gotovo prispevala tudi dva<br />
nova trgovska lokala. Kmetijska zadruga<br />
urejuje v adaptiranih prostorih<br />
prodajo suhomesnate robe, zelenjave<br />
in predpakiranega svežega mesa, z ločeno<br />
prodajo na klasičen način. Prodajni<br />
prostori bodo sodobno urejeni<br />
in opremljeni z ustreznimi hladilnimi<br />
napravami. Drugi lokal pa urejuje<br />
trgovsko podjetje »KRKA« za samopostrežni<br />
način prodaje. Te vrste prodaje<br />
oz. nabave bodo prav gotovo pozdravile<br />
vse gospodinje. -<br />
JOŽE UBEK<br />
žili približno takole:<br />
Poglaviten razlog za težave,<br />
s katerimi se trenutno<br />
spoprijemamo, je v<br />
prehitri rasti podjetja.<br />
Leta 1963 je KOVINA zaposlovala<br />
20 delavcev, zdaj<br />
jih imamo 73. Najmočneje<br />
je zastopana kovinska<br />
stroka, kjer dela 50 ljudi.<br />
Obrat galanterije in plastike<br />
jih zaposljuje 11,<br />
drugi pa delajo v upravi in<br />
na delovnih mestih za pomožne<br />
uslužbence.«<br />
Hiba, ki se je v tem<br />
podjetju ne morejo znebiti,<br />
je pomanjkljiva tehnična<br />
stran organizacije<br />
dela. V podjetju je zaposlen<br />
le en tehnik, to pa<br />
je premalo za uspešen potek<br />
proizvodnje. Pred kratkim<br />
so dobili še enega, ki<br />
je prevzel v obratu dolžnosti<br />
mojstra. Pogrešajo<br />
predvsem dobrega strokovnjaka<br />
za šefa proizvodnje<br />
in sposobnega komercia<strong>list</strong>a.<br />
Tudi kvalifikacijski sestav<br />
delavcev ne ustreza.<br />
80 odst. je priučenih in<br />
ti so po večini polproletarci,<br />
ki jim je služba le<br />
dodatni kruh. To se pozna<br />
tudi v <strong>št</strong>evilu bolezenskih<br />
dopustov, ki jih ima<br />
podjetje izredno veliko.<br />
Zlasti tisti, ki živijo onstran<br />
Sotle, si jih pogosto<br />
privoščijo. Razen tega je<br />
v kovinskem obratu precej<br />
poškodb pri delu, za<br />
kar krivijo pretesne prostore.<br />
Letos so planirali, da<br />
bodo ustvarili za 205 milijonov<br />
vrednosti, obetajo<br />
pa si povečanje za 35 mi-<br />
-lionov. Z zmanjševanjem<br />
investicij so pred nedavnim<br />
zgubili za 50 milijonov<br />
naročil, vendar so se<br />
hitro znašli in si poiskali<br />
drugo delo.<br />
KOVINA ima <strong>št</strong>iri obrate,<br />
ki so bili zdaj raztresena.<br />
Spričo majhnih možnosti<br />
za nadzor so se odločili,<br />
da bodo vse združili<br />
pod eno streho. Tudi<br />
uprava ne bo več ločena<br />
od njih. Od tega koraka<br />
si obetajo znatno povečanje<br />
proizvodnje in najbolj<br />
optimistični člani kolektiva<br />
celo pričakujejo, da bo<br />
ta porasla za 50 odstotkov.<br />
V podjetju so vpeljali<br />
nagrajevanje po učinku,<br />
od česar prav tako pričakuejo<br />
boljše proizvodne<br />
uspehe. Kolektiv se ne boji,<br />
da bi mu zmanjkalo dela,<br />
le tehnično organizacijo<br />
bodo prisiljeni izpopolniti<br />
in na široko odpreti<br />
vrata strokovnjakom. In<br />
še nekaj šepa v podjetju<br />
— samoupravlajnje. Tega<br />
se zavedajo in sklenili so,<br />
da mu bo treba dati večjo<br />
veljavo.<br />
Kdor je že obiskal prijazni lovski dom v Pišecah, bo<br />
sem še vedno rad zavil — prekrasna okolica in prisrčna<br />
gostoljubnost ljudi mu dajejo še poseben čar.<br />
(Foto: Baškovič, Brežice)
iltepr dMovafesiai Eici©¥sklfi gostiln<br />
Anton <strong>št</strong>imec: prvak med poznavalci in ocenjevalci dobrih vin<br />
Na Bledu je bila v začetku<br />
oktobra konferenca sindikalnih<br />
podružnic gostinskih delavcev<br />
iz vseh slovenskih pod<br />
jetij. Razen referatov in organizacijskih<br />
ter strokovnih<br />
pomenkov so imeli gostinci<br />
tudi nekaj tekmovanj. Posvetovanja<br />
na Bledu so se udeležili<br />
tudi gostinski delavci<br />
iz Kočevja, med njimi tudi<br />
Anton Štimec, direktor hotela<br />
PUGLED. Ojunačil se je in<br />
prijavil za najtežjo tekmovalno<br />
panogo: za spoznavanje in<br />
ocenjevanje vin.<br />
Da bomo spoznali in pravilno<br />
vrednotili njegov uspeh na<br />
tem srečanju gostincev, poglejmo<br />
pod kakšnimi pogoji<br />
so tekmovali. V tej skupini<br />
je bilo 25 tekmovalcev, ki so<br />
morali spoznati 13 različnih<br />
vrst belih in rdečih vin iz<br />
Slovenije in drugih vinorodnih<br />
krajev Jugoslavije. Tekmovalec<br />
je moral najprej ugotoviti<br />
za nekaj vrst vina:<br />
kakšno vino je na mizi, njegovo<br />
ime in moč, kje raste,<br />
h katerim jedilom ga serviramo<br />
in kakšno temperaturo<br />
mora imeti, kje odkupijo naj<br />
več takega vina in kdo ga<br />
dobavlja; bilo je še nekaj<br />
podobnih vprašanj in seveda<br />
je bilo treba vsa razvozljati.<br />
" V določenem času so morali<br />
tekmovalci to napisati in oddati<br />
<strong>list</strong> tekmovalni komisiji.<br />
Ta je napačne odgovore izločila<br />
in z njimi seveda tudi<br />
tekmovalce; šlo je torej »na<br />
izpadamje«. Gostinci s pravilnimi<br />
odgovori so tekmovali<br />
naprej, pri čemer je prišel<br />
tovariš <strong>št</strong>imec že do določanja<br />
trinajstega vzorca. Ko je<br />
Direktor gostinskega podjetja<br />
»Pugled« v Kočevju,<br />
Anton <strong>št</strong>imec<br />
prav gotovo lepo in visoko<br />
priznanje, še bolj smo veseli<br />
dejstva, da gre za uspeh gostinskega<br />
delavca iz manjšega<br />
slovenskega kraja.<br />
Stalni gostje mu za doseženi<br />
uspeh iskreno čestitamo<br />
ter želimo, da bi svoje znanje<br />
uspešno uporabljal pri<br />
nakupu vin za kočevske obrate,<br />
da bo tudi domačine pristna<br />
in dobra kapljica pogrela<br />
in razveselila! A. ARKO<br />
Asfalt pred Delavsko<br />
restavracijo<br />
Mnogi Novomeščani zvedavo<br />
opazujejo dela, ki se odvijajo<br />
te dni na ploščadi<br />
pred delavsko restavracijo v<br />
Novem mestu. O tem, da so<br />
podrli kostanje pred Delavsko<br />
restavracijo, smo že poročali,<br />
nekaj dni nato pa so<br />
začeli podirati podporni zid<br />
ob čitalniški ulici ter manjše<br />
gospodarsko poslopje na<br />
isti ulici. Ves teren bodo<br />
zravnali in prevlekli z asfaltom<br />
ter uredili pločnike. Na<br />
končna skupina oddala tek nekdanjem vrtu za Rajčevo<br />
movalne <strong>list</strong>ke, je komisija hišo bo nastal prostor za<br />
po razburljivem čakanju raz parkiranje. Asfaltirali bodo<br />
glasila, da so odpadli še pre budi Sokolsko ulico od Doma<br />
ostali in tovariš <strong>št</strong>imec je JLA do ploščadi pred Delav<br />
ostal sam. Postal je zmagosko restavracijo in prav tako<br />
valec; prvo mesto med 25 Dru<strong>št</strong>veni trg. Z deli zelo hi<br />
tekmovalci, ki so bili vsi gote, ker bi jih radi opravili še<br />
stinski strokovnjaki, pa je pred občinskim praznikom.<br />
Lfirt*J?f£ffi JFi* 2* 0 ^RSKO VASICO, zdaj še peš komaj prideš, tako<br />
slabo pot imajo. Ce bo slo vse po sreči in če ne bo prehuda zima, pa se bo<br />
spomladi ze lahko prišlo v vas z motorjem ali avtomobilom. Banovci, ki iih ie<br />
sama pridnost, bodo do tistikrat sami uredili cesto od priključka do vasi Za<br />
gramoz m prevoze bo prispevala sredstva krajevna skupnost Šentjernej. — Prebivalci<br />
Velikega Bana kopajo traso za novo cesto (FOTO POLDE MIKLIČ)<br />
. , M e*. žabjimi so potrgali sladko grozdje tudi samostanski bratje v pleterski<br />
kartuziji. Ob koncu trgatve jih je takole fotografiral Hugo Rožnik, brat Marjan<br />
(desni na sliki) pa je pohvalil letino, da je bila dobra!<br />
Zopet šesterčki na Švedskem<br />
Švedski zdravnik prof. Kari<br />
Gemzell, ki je odkril terapijo,<br />
s katero na hormonski<br />
osnovi odpravlja žensko neplodnost,<br />
je te dni izjavil, da<br />
je neka švedinja, potem ko<br />
se je zdravila po njegovi metodi,<br />
v začetku oktobra rodila<br />
šesterčke. Vendar so vsi<br />
novorojenčki, <strong>št</strong>iri deklice in<br />
dva dečka, že prvi dan življenja<br />
umrli.<br />
Ime Karla Gemzella je nenadoma<br />
zaslovelo po vsem<br />
svetu v začetku tega leta, ko<br />
sta dve ženi — ena na šved<br />
Nesrečna zasilna zavora!<br />
2e sto let plača potnik britanskih<br />
železnic, ki brez razloga<br />
potegne za zasilno zavoro,<br />
kazen 5 funtov (17.500<br />
din). Nedavno so to kazen<br />
za petkrat povečali.<br />
Pokal<br />
Novoteksu<br />
V počastitev občinskega praznika<br />
je bil v nedeljo na Loki odbojkarski<br />
turnir, ki so se ga udeležile<br />
ekipe Novoteksa, IMV in<br />
Partizana II iz Novega mesta ter<br />
Belt iz Črnomlja. V prvih srečanjih<br />
je Novoteks s Simičem in<br />
Medicem s težavo premagal Belt,<br />
IMV pa Partizan II. Obe srečanji<br />
sta se končali 2:1. V borbi za<br />
prvo mesto je nato Novoteks premagal<br />
IMV 2:0 in dobil pokal, z<br />
enakim rezultatom pa je Belt premagal<br />
Partizan II v borbi za tretje<br />
mesto.<br />
Potniki iz različnih razlogov<br />
ustavljajo vlak. Najzanimivejši<br />
je vsekakor primer<br />
starejšega mornarja, ki se<br />
je nagnil skozi okno in pri<br />
tem izgubil zobno protezo.<br />
Skozi okno pa se je nagnil<br />
zato, ker je hotel opozoriti<br />
strojevodjo, da vozi prehitro.<br />
*ponvico mane kiesna<br />
dovod zraka, že v tanku samem<br />
se ustvari mešanica<br />
bencina in zraka, ki gre po<br />
cevi v drugi tank in od tam<br />
naravnost v motor. William<br />
Scott je svoj ford že preuredil<br />
na opisan način in zatrjuje,<br />
da prevozi z litrom<br />
bencina dvajset kilometrov<br />
namesto prejšnjih dvanajst.<br />
Da pri tej iznajdbi ne gre<br />
za čisto utopijo; dokazuje to,<br />
da je Scott že dobil od nekega<br />
britanskega konzorcija<br />
več kot 150.000 funtov (približno<br />
500 milijonov dinarjev)<br />
na račun licenčne pogodbe.<br />
"oinanti so se spremenili<br />
v steklo<br />
J > rw e diamantov, vrednih<br />
več se l Pol milijarde dinarjev.^<br />
Je p r i transportu iz<br />
W^ v Tel Aviv čudežno<br />
spr^JUo v nekaj koščkov<br />
frfflr ^ftjstekia brez vred-<br />
7 ^ 1 SREDNJEŠOLEC<br />
^..^ zadnji razred vzhodn°^*<br />
s k e š o l e z a i z r e d"<br />
ne % Je nedavno uspešno<br />
k° e t n i Mihail Petrovič'<br />
J '^nko. s 66 leti je od-<br />
§ el.,t toda ni mogel<br />
zdr£>t i! b r ezdelju. Zato se<br />
Letos je bilo na tem odsj.. * preko 10 karambolov<br />
z divjadjo, od tega naj v^,* r^mi. Zaradi tega<br />
bi nedvomno kazalo na tem V^'U postaviti opozorilne<br />
table oziroma cestne ***ozor, divjad na<br />
cesti!«<br />
nosti. Švicarska in italijanska<br />
policija- sta prepričani,<br />
da je ta metamorfoza uspela<br />
dobro organizirani gangstrski<br />
tolpi in sta že uvedli obsežno<br />
preiskavo, toda doslej<br />
brez uspeha. Lastnik diamantov<br />
je bil neki draguljar iz<br />
Tel Aviva, ki jih je poslal<br />
naprodaj v Milano, nato pa<br />
proti Chiassu, toda tam prav<br />
tako ni našel primernega<br />
kupca. Zato je zahteval, da<br />
pošljejo diamante nazaj" v<br />
Tel Aviv. V glavnem mestu<br />
Izraela pa se je v paketu<br />
znašel le kup stekla. Policija<br />
meni, da so diamante<br />
poslali nazaj prek Ziiricha<br />
in da so jih tam zamenjali.<br />
je J ^ e den dijak vpisal v<br />
d e v.ip** srednje šole in<br />
dV'm o u^ 1^^ prejel spričev3'0<br />
skem, druga v Aucklandu na Prof. Gemzell j e izjavil, da<br />
Novi Zelandiji — ki sta se je izredno težko predpisati<br />
zdravili po njegovi metodi, v primerno dozo zdravila in se<br />
presledku nekaj dni rodili pe- prav zato rodi več otrok<br />
terčke. Medtem ko v zadnjem<br />
hkrati.<br />
končani srednji šoli.<br />
primeru vseh pet otrok živi,<br />
pa so v prvem primeru <strong>št</strong>irje<br />
Polde Grahek: JESENSKO TIHOŽITJE — pa ne na<br />
deželi, temveč v Novem mestu (kje, pa uganite sami!)<br />
od petih otrok takoj po rojstvu<br />
umrli. Lani je neka švedinja<br />
po daljšem zdravljenju<br />
lE T<br />
POD KOLESI PAP to SRME<br />
pod vodstvom prof. Gemzella Pretekli teden so zaradi trjjj * avtomobili pogi<br />
rodila celo sedmerčke, ki so nile na novi cesti med MrtvicJJ f Rozinami tri srne.<br />
takoj po rojstvu umrli, po 19. oktobra okoli 6. ure je P<br />
ponovnem hormonskem zdravljenju<br />
pa je pred enim mesecem<br />
zdravega<br />
rodila<br />
otroka.<br />
popolnoma<br />
0%b r a s Jl»tom 600 Stan.<br />
ko Humer iz Kočevja; 23. °La w * i a se okoli 5.15<br />
srečala na tem odseku ceste ^. /J»mobila (Lj-340-82,<br />
ki ga je vozil Boris LeskošcK .fla H98-80, voznik neznan)<br />
in prav pri srečanju P, 5k Q^ S a k P eno srno.<br />
Končna bilanca: za 170.000 dn1 " * e TONE BUKOVINSKY O NAČRTIH T. D. V MOKRICAH<br />
Skrite lepote latinskega podzemlja<br />
na vozilih in tri<br />
mrtvfi srne<br />
Jamarji še molčijo o njem - S ličkom odpeljali kapnike ...<br />
Tovariš Tone Bukovinskv, »Saj smo jih, a ti kar mol »In kaj boste napravili<br />
poslovodja zadružne trgovine čijo o našem podzemskem zdaj?«<br />
v Mokricah, vedno rad nape svetu. Dvakrat je bila tu sku »Z združenimi močmi do<br />
Do tako drastičnega povečanja<br />
kazni — pravijo predstavniki<br />
britanskih železnic<br />
— je prišlo iz opravičenih<br />
razlogov. V preteklem letu<br />
je 354 potnikov potegnilo za<br />
zavoro, ki takoj ustavi vlak.<br />
To pa pomeni za železnice<br />
ogromno škodo: potrebni sta<br />
preiskava, pojasnilo in vlaki<br />
zamujajo. Zaradi zamud je<br />
lje pomenek na turistične zapina mladih fantov. Rekli so, mačega turističnega dru<strong>št</strong>va<br />
nimivosti svojega kraja. Po da so od jamarskega dru<strong>št</strong>va in občinske turistične zveze<br />
vsem razumljivo, saj je eden in pokazali smo jim pot v bomo poskušali odkriti obi<br />
najdelavnejših članov turistič podzemlje. Pogledali so si ga skovalcem našega kraja čimnega<br />
dru<strong>št</strong>va Mokrice in rad in s fičkom odpeljali nekaj več prirodnih lepot in spreje<br />
bi predstavil lepote dolinske lepih kapnikov. Ne vem, če ti vsakogar kar najbolj goga<br />
okoliša vsem turistom, ki je bilo prav, da smo to dostoljubno. Prepričan sem, da<br />
se največkrat ustavijo le v pustili. Prihodnjič bomo pre borno z voljo lahko marsikaj<br />
gradu.<br />
vidnejši, saj nihče nima pra dosegli, te pa v našem mla<br />
vice odnašati naših prirodnih dem dru<strong>št</strong>vu ne pogrešamo.«<br />
zakladov.«<br />
—EY<br />
bilo celo nekaj tožb in odškodninskih<br />
zahtevkov.<br />
piiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiM<br />
»Ko bi le vedeli, kaj vse<br />
skriva naše podzemlje!« zavzeto<br />
razlaga tov. Bukovinskv.<br />
»Domačini so ga odkrili<br />
že pred leti, ko so gradili zajetje<br />
za vodovod. Voda priteka<br />
na Doline iz velike kraške<br />
jame in tisti, ki so se spustili<br />
vanjo, vedo povedati o<br />
ogromni dvorani, polni prekrasnih<br />
kapnikov.«<br />
»Čemu niste povabili vanjo<br />
jamarjev?«<br />
VIHARNA POMLAD • VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD • VIHARNA POMLAD • VIHARNA P O M ^ * VIHARNA POMLAD *<br />
169. — Nemški lovci so se zviška spustili na zavezni<br />
170. — Nemški lovci niso utegnili še enkrat napasti<br />
ške bombnike in se prebili skozi njihove jate. Samo<br />
jat bombnikov, ki so mirno plule naprej po neskončni<br />
za kratek hip so zadrdrali letalski topovi. Eden izmed<br />
sinjini, kajti kot roj razdraženih sršenov so planili<br />
bombnikov se je počasi nagnil na krilo, ki se mu je<br />
nanje zavezniški lovci in se zapletli v ogorčen boj.<br />
odlomilo in zaplavalo navzdol kot <strong>list</strong> papirja, bomb<br />
Toda Noč in Rudi nista gledala bitke, ki je divjala<br />
nik pa je z veliko dimno zastavo za seboj padal v<br />
tisoče metrov nad njima. Napeto sta opazovala padala,<br />
globino. Bil je že nizko, ko se je nad njim odprlo šest<br />
ld so se kot velike bele gobe počasi spuščala proti<br />
padal.<br />
zemlji, nihajoč sem in tja.<br />
171. — »Veter jih zanaša sem, tu nekje bodo pristali,«<br />
je razburjeno zavpil Noč. »Ne, na onem pobočju tam.<br />
Teciva!« Stekla sta na nasprotni breg. Padalci so se<br />
spuščali naravnost proti njima. »Nemci jih bodo gotovo<br />
poskušali ujeti. Proti Crnilcu ne smejo, edina pot<br />
je do Save in čez, tam jih Nemci ne bodo iskali,« je<br />
mrzlično preudarjal Noč, medtem ko so se padalci<br />
bližali trdnim tlom.<br />
PJJJ* nekega angleškeš<br />
a °o prav gotovo<br />
ralite V s e avtomobilske<br />
v oZ5\' Na dvorišču svoje<br />
ti s*l ^ndonu je 54-letni<br />
Scott 2of. odkril><br />
k a k 0<br />
J e<br />
jL)K? Porabo goriva pri<br />
avto> °Uu zmanjšati za po-<br />
Povečati največjo hi-<br />
Wie .tanjšati stroške<br />
oče' n o v o n aP r a v o J e<br />
mtah za kakih 40.000<br />
£fe bodočnosti« nima<br />
v p r&v b encinske črpalke<br />
in z' J* filtrov. V bencincW-<br />
tanku je odprtina za<br />
S' ^ adalci so pristali tik ob robu gozda. Naglo<br />
sO h0stj SiP^li plahutajoča svilena padala in izginili<br />
y. pridu ^ * n Rndi sta stekla proti njim. »He, Angle-<br />
ZMistiJo V e n- < < J e zaklical Noč. Nobenega odgovora<br />
sva sovražnika,« je dejal Rudi. »Jih bova<br />
% e teč je zagodrnjal Noč in stopil med grmovje,<br />
Za in * 0 VO niso prišli.« Naglo sta začela preiskovati<br />
go^ ? gosto grmovje.<br />
j S M E H S T O L E T I J j<br />
I Wuttemberški vojvoda je zahteval od dvor- 1<br />
f nega pridigarja Johannesa Osiandra, naj se pri 1<br />
i javni molitvi spomni tudi njegove ljubice, gro- i<br />
j fice Wurben.<br />
Po pridigi je vojvoda očital Osiandru:<br />
»Zakaj niste omenili v molitvi tudi grofice, I<br />
i kakor sem vam naročil?«<br />
»Saj sem se je spomnil, svetlost,« je odvrnil I<br />
I pridigar.<br />
»Kdaj pa?«<br />
»Ko sem molil: ... temveč reši nas vsega g<br />
i hudega ...«<br />
Zena velikega reformatorja Martina Luthra<br />
je bila krasno dekle in se je proti volji staršev<br />
zaročila v Ntirnbergu z nekim dijakom. Nato<br />
so jo prisilili, da je šla v samostan, od koder<br />
je pobegnila v Wittenberg, kjer se je seznanila<br />
z Luthrom. Toda preden se je Luther oženil<br />
z njo, je pisal njenemu prvemu ljubimcu:<br />
»če hočete imeti svojo Katico, pohitite.<br />
Ona vas še vedno ljubi in jaz bi bil res'vesel,<br />
če bi vaju videl združena in srečna. «<br />
šele potem, ko ni bilo tudi na drugo podobno<br />
pismo odgovora, se je Luther oženil z<br />
dekletom. Voditelj reformacije je v tem primeru<br />
pokazal lik nesebičnega ženina za več<br />
stoletij naprej.<br />
Italijanski pevec Antonio Bernachi, muhast<br />
kot večina umetnikov, bi moral pod Handilovim<br />
vodstvom odpeti ognjevito vinsko pesem.<br />
Pri glavni skušnji je našel v vrču le navadno<br />
vodo in je zato ogorčeno izjavil:<br />
»če želite, da bom pesem zapel res ognjevito,<br />
mora biti v vrču pristno staro vino.«<br />
»Prav,« reče dirigent Handel,- »priskrbeli<br />
vam bomo vino, toda pojutrišnjem morate v<br />
vaši vlogi izpiti strup in bom prisiljen stvar<br />
urediti tako, da bo vloga povsem resnična.«<br />
»Potem naj kar ostane pri vodi,« se je vdal<br />
pevec.<br />
Maigre/~%<br />
— Vodo, ki je tekla po žle — Slišati nI bilo nobenega<br />
bu?<br />
koraka.<br />
— Seveda.<br />
— Se zavedate, kako važno<br />
— Tako da so bili šumi, je to, kar ste povedali?<br />
ki ste jih slišali, samo šu — Jaz nisem zahteval, .da<br />
mi med drugimi šumi?<br />
mi pustite povedati. Spraše<br />
— Med vodo, ki teče, in vat me je prišel inšpektor.<br />
ljudmi, ki topotajo, ali pa-' — Preden vas je inšpektor<br />
dajočim telesom, je opazen izprašal, niste imeli pojma o<br />
razloček.<br />
tem, kakšnega pomena je va<br />
Sodnik ni in ni popustil. še pričevanje?<br />
— Niste bili toliko<br />
vedni, da bi vstali? '<br />
— Ne.<br />
— Zakaj ne?<br />
— Ker ne stanujem<br />
od Kavarne pri po<strong>št</strong>i.<br />
rado<br />
daleč<br />
— Nisem vedel za to, kar<br />
je izpovedal doktor Vernoux.<br />
— Kdo vam je govoril o izpovedi?<br />
Doktorja Vernouxa<br />
nismo klicali na zaslišanje.<br />
— Ne razumem.<br />
— Pa recimo, da nisem ve<br />
— Mimo naše hiše gredo del, kaj je povedal.<br />
zvečer pogosto ljudje, ki so — Vam je to povedal in<br />
ga preveč pili, in včasih se špektor?<br />
jim zgodi, da se zvrnejo po — Da.<br />
pločniku.<br />
— Ste razumeli?<br />
— In da tudi kar leže?<br />
— Sem.<br />
Chalusu ni takoj prišlo na — In domnevam, da ste<br />
misel, kaj naj odgovori.<br />
bili očarani nad tem, kakšen<br />
— Ker ste govorili o cepe- uspeh boste dosegli? Vi zatanju,<br />
domnevam, da ste imeničujete Vernouxove?<br />
li vtis, kot da je bilo na ulici — Vernouxe in vse, ld so<br />
več ljudi, vsaj dva?<br />
njim podobni.<br />
— To se razume samo po — V svojih govorih ste<br />
sebi.<br />
prav posebej napadli Vernou-<br />
— En sam človek se je odxove?daljil v smeri proti Ulici re — Včasih.<br />
publike. Je bilo tako?<br />
Sodnik se je zelo hladno<br />
— Tako domnevam.<br />
obrnil k inšpektorju Chabi-<br />
— Ker se je zgodilo hudoronu.delstvo, sta bila v trenutku, — Je njegova žena potrdi<br />
ko se je slišalo cepetanje, la, kar je izpovedal?<br />
trideset metrov od vašega — Deloma. Nisem je pripe<br />
doma najmanj dva človeka. ljal s seboj, ker je imela<br />
Mi sledite?<br />
opraviti z gospodinjstvom,<br />
— To ni težko.<br />
ampak lahko grem ponjo.<br />
— Slišali pa ste enega, ki Res sta legla spat ob po de<br />
je odšel naprej?<br />
setih. Ona to ve z gotovostjo,<br />
— To sem že povedal.<br />
ker je kot vsak večer navila<br />
— Kdaj pa ste ju slišali<br />
budilko. Potem sta se malo<br />
priti? Sta prišla od Ulice re<br />
pogovarjala. Ona je zaspala<br />
publike ali od Martovega po<br />
in zbudilo jo je to, da ni več<br />
lja?<br />
čutila moža poleg sebe. Vide<br />
Chabiron je skomignil z rala<br />
je, da stoji pred oknom.<br />
meni. Emil Chalus je s trdim<br />
Takrat je bilo četrt na deseto<br />
pogledom premišljal.<br />
in okrog trupla je stala gruča<br />
ljudi.<br />
— Nisem ju slišal prihajati.<br />
— Ali oba nista odšla na<br />
— Vendar pa ne domneva ulico?<br />
te, da sta se dolgo časa za — Oba.<br />
drževala v dežju in je eden — Nista bila prav nič ra<br />
čakal na primeren trenutek, dovedna, kaj se pravzaprav<br />
ko bo ubil drugega?<br />
godi?<br />
Učitelj se stisnil pesti.<br />
— Na pol sta odprla okno<br />
— To je vse, kar ste našli? in sta slišala ljudi govoriti,<br />
— je zamrmral med zobmi. da je bil pravkar ubit Gobi-<br />
— Ne razumem vas.<br />
llard.<br />
— Ne gre vam v račun, da Chabot, ki se je ves čas<br />
bi bil v zadevo zapleten kdo pazil, da ni pogledal Maigre-<br />
izmed vaših ljudi. Ampak vata, je bil videti poparjen.<br />
še vprašanje ni neovržno. Ni Brez prepričanja je postavil<br />
kakor ni neogibno, da bi jaz še nekaj vprašanj:<br />
slišal človeka, ki stopa mimo —Ali potrjujejo njegovo<br />
po pločniku, ali pravzaprav pričevanje še kateri prebival<br />
se za to ne menim.<br />
ci ulice?<br />
— Vendar pa ...<br />
— Do zdaj ne.<br />
— Dovolite mi, prosim, da — Ste zaslišali sve?<br />
dokončam, namesto da me — Tiste, ki so bili davi do<br />
skušate pretentati! Do trema. Nekateri so že odšli na<br />
nutka, ko je bilo slišati ce delo. Dva ali trije, ki so bili<br />
petanje, nisem imel nobenega včeraj zvečer v kinu, ne vedo<br />
razloga za to, da bi pazil na nič.<br />
to, kaj se godi na ulici. Po Chabot se je obrnil k učitetem<br />
pa sem budno poslušal. lju:<br />
— In trdite, da od trenut — Ali poznate doktorja<br />
ka, ko je truplo padlo na Vernouxa osebno?<br />
pločnik, pa do takrat, ko je — Nikoli nisem z njim go<br />
od Kavarne pri po<strong>št</strong>i prišlo voril, če mislite na to. Več<br />
več oseb, nihče ni šel po ulikrat sem ga srečal na ulici<br />
ci?<br />
kot vsi. Vem, kdo je.<br />
Draga, če sem rekel, da<br />
bova kupila še en stol, to<br />
še ne pomeni, da te ne<br />
ljubim!<br />
xx>oooooooooooooc©ooooooccoo^^<br />
Mama, pomisli, z eno steklenico<br />
marmelade se da<br />
namazati 36 kosov kruha!
Da je šola premajhna, vemo<br />
336 učencev semiške osemletke bi potrebovalo precej več prostora kot ga<br />
imajo — Šolo so letos popravljali, vendar s tem problem ni rešen<br />
Sedem učilnic osemletke v<br />
Semiču je vsak dan brez prestanka<br />
zasedenih od 8. zjutraj<br />
do 17. popoldne. Pouk v<br />
dveh izmenah onemogoča v<br />
tesnobnih prostorih šolske<br />
stavbe načrtno dodatno pomoč<br />
učencem, kakršno bi jim<br />
šola po zakonu morala zagotoviti.<br />
»Da je šola premajuna, smo<br />
ugotovili že pred več leti,« je<br />
povedal ravnatelj Metod Plut.<br />
Odkar se je tovarna na Vrtači<br />
začela razvijati in so se<br />
doseljevali ljudje, postaja<br />
problem prostorov tudi v soli<br />
vedno bolj pereč. Učim<br />
imamo v šolski kuhinji namesto<br />
v kabinetu, nimamo delavnice<br />
za tehnični pouk in<br />
tudi ne drugih prostorov, potrebnih<br />
za sodoben pouk.<br />
šolska stavba je sicer lepa.<br />
Pred tremi leti je bila na zunaj<br />
ometana, letos pa smo v<br />
Semiška po<strong>št</strong>a<br />
se seli<br />
Pozna se, da so nizke, majhne<br />
in temačne prostore semiške<br />
po<strong>št</strong>e uporabljale že prejšnje<br />
generacije. V prostorih,<br />
kjer je bila po<strong>št</strong>a še pred<br />
vojno, so uradovali vse do<br />
pred kratkim. In zdaj?<br />
Tončka Prešeren, že 8 let<br />
po<strong>št</strong>na uslužbenka, je pobiraje<br />
po tleh svežnje papirjev,<br />
izjavila:<br />
— Selimo se, pravkar pospravljam!<br />
V novem bloku<br />
bomo imeli boljše prostore.<br />
V enem bo avtomatska telefonska<br />
centrala, v drugem bodo<br />
po<strong>št</strong>arji in špedicija, tretji<br />
je namenjen poslovanju s<br />
strankami. Preselili se bomo<br />
začasno brez telefona, ker<br />
ATC še ni gotova.<br />
Vtem je prišla ženica in s<br />
tresočo roko pomolila uradnici<br />
<strong>list</strong>ek: — Denar bi rada<br />
oddala, a nimam očal. Bi mi<br />
lahko kar vi napisali?<br />
Tovarišica Tončka ji je<br />
ustregla in ker ima verjetno<br />
še več takih strank, smo se<br />
pozanimali, če sta le 2 uslužbenki<br />
vsemu delu kos.<br />
— Strank imamo vsak dan<br />
nekaj,, a mnogo več kot z<br />
njimi imamo opravka okoli<br />
prvega, ko pridejo pokojnine,<br />
priznavalnine in druga izplačila.<br />
Vsak mesec razdelimo za<br />
okoli .9 milijonov denarnih<br />
nakaznic. Tedaj ne gledamo<br />
na uradne ure. Ko je delo<br />
opravljeno, greva domov, prej<br />
ne. Novih prostorov se veselimo.<br />
Bomo vsaj na svetlem<br />
delali!<br />
učilnicah namestili nov parket,<br />
prostore prebelili ter kupili<br />
.posebne stropne luči, ki<br />
so po izjavi strokovnjakov<br />
najbolj primerne za šolske<br />
učilnice. Razen tega je bil letos<br />
v šolsko stavbo napeljan<br />
trofazni električni tok. Vsa<br />
popravila so veljala okoli<br />
4,600.000 dinarjev. Prav tako<br />
je bila letos dograjena podružnična<br />
šola v <strong>št</strong>rekljevcu,<br />
za katero smo porabili 5 milijonov<br />
družbenih sredstev.<br />
šolniki smo si z občino<br />
vred precej prizadevali urediti<br />
šolske stavbe, a kljub<br />
vsej dobri volji problem v Semiču<br />
ni rešen. Če bi sedanjo<br />
stavbo dozidali in tako pri-<br />
500000 dm za pop!a¥S«e"ce<br />
Na področju črnomeljske<br />
občine je akcija za pomoć<br />
poplavljencem stekla razmeroma<br />
pozno v primerjavi z<br />
drugimi kraji, vendar je njen<br />
začetek prav dober. Do srede<br />
oktobra so za poplavljence<br />
prispevali:<br />
Občinski sindikalni svet<br />
15.000 din; Pekarna Črnomelj<br />
6.000 din; Valjčni mlin Črnomelj<br />
7.000 din;Tapetni<strong>št</strong>vo in<br />
dekoraterstvo Črnomelj 2.000<br />
din; inž. Malka <strong>št</strong>efanič iz<br />
Črnomlja 6000 din; Angelca<br />
Kvas iz Črnomlja 1.000 din;<br />
Franc <strong>št</strong>rbenc iz Črnomlja<br />
2.000 din; Angela Ahačič iz<br />
Črnomlja 1.000 din; Marija<br />
Fortun iz Črnomlja 1.000 din;<br />
Zavod za zaposlovanje delavcev<br />
50.0000 din; Lekarna Črnomelj<br />
30.000 din; Občinsko<br />
sodišče Črnomelj 16.500 din;<br />
Katka šenica iz Črnomlja<br />
2.000 din; kolektiv uslužbencev<br />
družbenopolitičnih organizacij<br />
11.500 din; Postaja LM<br />
Črnomelj 6.500 din; uslužbenci<br />
Komunalne banke Črnomelj<br />
8.000 din; Etbin Černe<br />
Pojasnilo<br />
iz Starega trga<br />
V <strong>št</strong>ev. 41 DL je bil objavljen<br />
prispevek »O pomanjkanju denarja«,<br />
na katerega smo prejeli naslednje<br />
pojasnilo-<br />
»Na naši šoli dohodkov za dejavnost<br />
zunaj razredov niti gibljivega<br />
dela nismo izplačevali. Po<br />
obračunu je vsota za šest mesecev<br />
enaka tisti, ki jo je vsak prejel<br />
za nadure v dveh mesecih. Na<br />
podlagi tega je delovna skupnost<br />
šole 5. julija letos sprejela sklep,<br />
da se sredstva za delo zunaj razredov<br />
in gibljivi del v juliju in<br />
avgustu izplačajo kot povprečni<br />
enomesečni dohodki vključno z<br />
nadurami v aprilu, maju in juniju.«<br />
UČITELJSKI KOLEKTIV<br />
STARI TRG OB KOLPI<br />
Krajevni<br />
praznik<br />
v Semiču<br />
V soboto, 30. oktobra, bodo<br />
v Semiču proslavljali krajevni<br />
praznik. Ob 16. uri bo v<br />
prosvetnem domu slavnostna<br />
akademija. Sodelovali bodo<br />
učenci semiške osnovne šole,<br />
po dolgih letih pa bo Semičanom<br />
spet zapel na novo<br />
ustanovljeni domači pevski<br />
zbor, ki ga vodi prof. Zupančič<br />
iz Črnomlja. Po programu<br />
bo sledila zabava.<br />
V počastitev praznika, ki<br />
ga slavijo v Semiču vsako<br />
leto <strong>28.</strong> oktobra v spomin na<br />
ustanovitev prve belokranjske<br />
čete na Smuku, bodo v<br />
dneh pred praznikom izročili<br />
namenu 10-stanovanjski blok,<br />
ki so ga zgradile delovne organizacije<br />
iz Sermča, postaja<br />
LM in semiška po<strong>št</strong>a pa se<br />
bosta preselili v nove prostore.<br />
N O V I C E «<br />
dobili 4 učilnice, razen tega<br />
vgradili še naprave za centralno<br />
gretje, bi bila semiška šola<br />
za dolga leta preskrbljena.<br />
Namesto drv bi lahko imeli<br />
v kletnih prostorih delavnice<br />
za tehnični pouk. To je moj<br />
predlog, o katerem gradbeni<br />
strokovnjaki še niso razpravljali.<br />
• — Ali je kaj upanja, da bi<br />
vaš predlog uresničili?<br />
— Ko so pred kratkim zbirali<br />
prispevke za gradnjo nove<br />
šole v Črnomlju, semiška<br />
podjetja niso prispevala, pač<br />
pa je bilo rečeno, da bodo s<br />
sredstvi pomagala pri pridobitvi<br />
novih prostorov v naši<br />
šoli. Morda prihodnje leto?<br />
iz Črnomlja 4.000; KO ZB<br />
Črnomelj 1.800 din.<br />
Krajevne organizacije RK<br />
pa so zbrale: v Vranovičih<br />
14.000 din. v Pobrežju in Purgi<br />
8.000 din, med črnomaljskimi<br />
obrtniki 14.500 din,<br />
v Gribljah 106.230 din; v Zorencih<br />
6.000 din, v Preloki<br />
12.250 din, v Vojni vasi 6.000<br />
din, pri obrtnikih iz Loke<br />
4.000 dn. Vsekakor gre pohvaliti<br />
aktiviste RK v Gribljah,<br />
kjer zbrana vsota kaže<br />
na njihovo uspešno delo.<br />
Hkrati s tovarno kondenzatorjev na Vrtači (na sliki) se je leta 1951 začel razvijati<br />
tudi nekdaj izključno vinogradniški Semič. Štiristo zaposlenih v tovarni prejme<br />
vsak mesec okoli 18 milijonov dinarjev dohodka. Ta denar se v kraju pozna! V nekaj<br />
letih je Semič dobil sodobno trgovino, glavne ulice so asfaltirali, ima več<br />
stanovanjskih blokov, zdravstveno postajo itd. Vzporedno z rastjo kraja in tovarne<br />
pa se je iskra napredka zanetila tudi na vseh drugih področjih javnega življenja<br />
ter korenito spremenila navade v življenju občanov (FOTO: <strong>Dolenjski</strong> <strong>list</strong>)<br />
Dve lepi pridobitvi za Vinico<br />
Rogovje obešeno v koči na Bidercugu (Foto: F. Derganc)<br />
Z novimi dejavnostmi veš zaslužka<br />
V dobrih treh letih je Obrtni servis v Semiču<br />
napredoval — Dejavnost je začelo 5 obrtnikov,<br />
medtem ko je v podjetju ddnes 36 zaposlenih<br />
in 9 vajencev — O uspehih in težavah kolektiva<br />
pripoveduje direktor Franc Derganc<br />
— Na pobudo tovarne kondenzatorjev<br />
je zrasel naš kolektiv.<br />
Za Iskrine tovarne delamo namreč<br />
večino izsečkov in polizdelkov,<br />
ki jih potrebujejo. Okoli 90 odstotkov<br />
naše proizvodnje je torej<br />
odvisne od uspehov Iskre. Ker<br />
pa je ta zadnje čase v težavah,<br />
3e tudi mi bojimo nevšečnosti,<br />
zato smo začeli uvajati nove dejavnosti.<br />
Za nami je že poizkusna pro<br />
izvodnja električnih pastirjev za<br />
širši trg in žetvenih naprav za<br />
kosilnice Alpina. Te dele za kosilnice<br />
domače proizvodnje smo<br />
morali uvažati. Razen vsega tega<br />
•<br />
V soboto, 23. oktobra popoldne,<br />
se je zbralo pred<br />
drugo dograjeno stavbo viniške<br />
šole lepo <strong>št</strong>evilo prosvet<br />
nih delavcev, gostov in domačinov,<br />
ki so se udeležili<br />
proslave ob dograjenem drugem<br />
delu šole. V nj^m so<br />
pridobili prepotrebno telo<br />
pa smo začeli po naročilu izdelovati<br />
vozove platonarje na gumijastih<br />
kolesih. Od 103 milijonov<br />
zastavljenega letnega plana proizvodnje<br />
smo letos do konca septembra<br />
dosegli 76 milijonov vnovčene<br />
realizacije.<br />
— Menite, da bo tako majhen<br />
kolektiv kot je vaš, lahko uspešno<br />
posloval tudi v novih gospodarskih<br />
pogojih?<br />
— Kaj še bo, nihče ne ve,<br />
pač pa je kolektiv mnenja, da<br />
nadaljujemo z začetim delom. V<br />
letu 19G6 bomo za Iskrine tovarne<br />
še več delali, ker bomo za<br />
Polde Grahek: SEMIČ s praznimi ulicami ob času<br />
letošnje trgatve<br />
vadnico z odrom, prostore<br />
šolske kuhinje in upravne<br />
prostore. Razen predstavnikov<br />
občine in šolskih kolektivov<br />
iz vseh šol v občini ter<br />
medobčinskega zavoda za<br />
prosvetno in pedagoško službo<br />
se je slavnosti udeležil tudi<br />
pomočnik sekretarja za<br />
čeli izdelke tudi kromirati, računamo<br />
pa tudi na več odjemalcev<br />
električnih pastirjev. Na <strong>št</strong>ajersko<br />
smo jih že nekaj prodali j<br />
medtem ko v Beli krajni in na<br />
Dolenjskem še ni nobenega. Mimo<br />
tega, da naša naprava čuva živino<br />
na paši, tudi preprečuje škodo<br />
po divjadi.<br />
— Pa kmetovalci vedo zanjo in<br />
za njene prednosti?<br />
— Reklame je premalo, zato se<br />
električni pastir tudi še ni uveljavil.<br />
Slej ko prej pa bo postal<br />
nepogrešljiv. O tem sem prepričan<br />
—
Pred dnevi so prometnim miličnikom pomagali usmerjati promet v Kočevju tudi<br />
pionirji — člani prometnih krožkov<br />
SZDL o novih gospodarskih pogojih<br />
Te dni so se začele v kočevski<br />
občini prve konference<br />
krajevnih organizacij<br />
SZDL, zadnje pa bodo zaključene<br />
do sredine novembra.<br />
Na njih bodo izvoljeni tudi<br />
delegati za občinsko konferenco,<br />
ki bo predvidoma v<br />
decembru.<br />
Pričakovati je, da bodo na<br />
konferencah krajevnih organizacij<br />
SZDL občani razpravljali<br />
predvsem o tem: kako<br />
so razni organi upo<strong>št</strong>evali<br />
njihove predloge in zahteve;<br />
kako so zaživele krajevne<br />
skupnosti; o kulturi in družbenih<br />
službah (šolstvo, zdravstvo<br />
itd.); o kmetijstvu in<br />
sploh gospodarstvu v novih<br />
gospodarskih pogojih; o stanovanjskem<br />
gospodarstvu in<br />
urbanizaciji. Seveda ne bo<br />
razorava zanemarila tudi organizacijskih<br />
problemov, saj<br />
bodo člani nedvomno ocenili<br />
HA DAN MRTVIH<br />
OB 9. URI<br />
Komemoracija na partizanskem<br />
grobišču na Trati<br />
pri Kočevju bo v ponedeljek,<br />
na dan mrtvih, ob<br />
9. uri. Na njej bo govoril<br />
predstavnik zveze borcev,<br />
sodelovali pa bodo pevci<br />
iz Kočevja, rudniška godba<br />
in šolska mladina.<br />
delo SZDL, ki se je razvila<br />
v najvišjo politično tribuno<br />
občanov; razpravljali bodo o<br />
sodelovanju med SZDL in<br />
drugimi družbeno političnimi<br />
organizacijami in dru<strong>št</strong>vi, o<br />
bodočih nalogah SZDL itd.<br />
Seveda bo marsikatera krajevna<br />
organizacija razpravlja^<br />
la tudi o drugih, morda samo<br />
zanjo pomembnih vprašanjih,<br />
želeti je, naj bi krajevne<br />
organizacije SZDL poslale<br />
svoja mnenja o posameznih<br />
zadevah občinskemu<br />
odboru SZDL še pred občinsko<br />
konferenco. Le tako bo<br />
občinski odbor Socia<strong>list</strong>ične<br />
zveze lahko posamezna vprašanja<br />
temeljito proučil in<br />
najbolj pereča ter zanimiva<br />
vnesel v poročilo občinske<br />
konference, da bodo o njih<br />
lahko razpravljali vsa delegati.<br />
Pri izbiri delegatov za občinsko<br />
konferenco naj bi konference<br />
krajevnih organizacij<br />
upo<strong>št</strong>evale, da bodo zastopane<br />
žene, mladina, neposredni<br />
proizvajalci, strokovnjaki,<br />
kmetje itd. Le tako bo namreč<br />
mogoče vse zadeve čimuspešneje<br />
reševati.<br />
Prvi že dosegajo ih l©g® leti ej i plai<br />
Do 1. oktobra letos so in<br />
dustrijska podjetja kočevske<br />
občine dosegla 85,3 odstotka<br />
letnega plana čiste fakturirane<br />
realizacije oziroma za<br />
45,8 odstotka več kot v istem<br />
obdobju lani. Letni plan fakturirane<br />
realizacije je za 8,2<br />
odstotka že presegla Tekstilana,<br />
medtem ko so Melamin,<br />
Kočevski tisk, Itas in<br />
Reforma naj pomaga mladim!<br />
Za mlade primanjkuje dela — Zunanjost je važna tudi za službo — Mladina<br />
je še vedno razcepljena na šolsko, delavsko, kmečko in sezonsko — Vedno<br />
manj delavske mladine <strong>št</strong>udira<br />
Preteklo soboto je bila v Kočevju<br />
konferenca Zveze mladine.<br />
V razDravi so sodelovali tudi Igor<br />
Janka, član ZK ZMS, Tone šercer,<br />
predsednik občinskega sindikalnega<br />
sveta in Marjan Mervar,<br />
organizacijski sekretar občinskega<br />
komiteja ZK Kočevje.<br />
Mladinci so v razpravi poudarili,<br />
da pozdravljajo novo gospodarsko<br />
reformo, vendar pa se ne<br />
strinjajo z nekaterimi pojavi, ki<br />
jo spremljajo. Tako je na primer<br />
občutiti večje pomanjkanje delovnih<br />
mest za mlade, ki so letos<br />
končali razne šole, hkrati pa je<br />
S sobotne konference ZMS v Kočevju<br />
zaposlenih več upokojencev oziroma<br />
ljudi, ki imajo vse pogoje za<br />
pokoj. Nadalje so menili, da ponekod<br />
kljub vsem reformam še<br />
vedno sprejemajo v službo ljudi<br />
na podlagi raznih simpatij in he<br />
le na podlagi znanja oziroma sposobnosti<br />
za določeno delo. Vendar<br />
večjih problemov v zvezi z zaposlovanjem<br />
v občini ni in še teh,<br />
ki so, ne bi bilo treba. V občini<br />
namreč nekatera podjetja z dobrimi<br />
proizvajalnimi sredstvi delajo<br />
le v eni izmeni. V rentabilnih<br />
podjetjih bi bilo nujno organizirati<br />
delo v več izmenah in tu zaposliti<br />
tudi ljudi, ki delajo na<br />
nerentabilnih delovnih mestih, zal<br />
pa organizatorji proizvodnje (inženirji,<br />
tehniki) v veliki večini primerov<br />
(90 odst.) niso nagrajeni<br />
po delu oziroma po uspehu podjetja,<br />
zato se tudi ne zanimajo<br />
dovolj za izboljšanje proizvodnje<br />
in sploh odkrivanje notranjih rezerv,<br />
kamor spada tudi delo v več<br />
izmenah.<br />
Nadalje so mladinci menili, da<br />
ni čutiti dovolj kulturno zabavnega<br />
pa tudi športnega (z izjemo<br />
nekaterih panog) življenja. Tako<br />
je bilo v Kočevju le malo kulturnih<br />
prireditev, pa še med njimi<br />
so bile nekatere slabe. Tudi<br />
delo mladinskega kluba ni bilo<br />
dovolj uspešno, saj vanj v glavnem<br />
ni bilo delavske mladine in<br />
mladih sezonskih delavcev iz drugih<br />
krajev in republik.<br />
Mladinci so se pogovorili še o<br />
dosedanjih uspehih svoje organizacije,<br />
o izobraževanju, <strong>št</strong>ipendiranju,<br />
delovnih akcijah, ostalih mladinskih<br />
organizacijah in drugem.<br />
Izvolili so tudi nov občinski komite<br />
in delegate za republiški<br />
NEKAJ PODATKOV IZ URBANISTIČNEGA PROGRAMA<br />
KOČEVJE ČEZ 30 LET<br />
(Nadaljevanje in konec)<br />
Vzporedno s kanalizacijo in<br />
gradnjo čistilnih naprav je<br />
treba rešiti tudi okrepitev<br />
vodnega pretoka Rinže, ki je<br />
tudi odvornik odpadnih vod.<br />
Elektrika, ceste, trgovina<br />
in še kaj<br />
Predvidena sta dva nova<br />
daljnovoda Kočevje—Vrbovsko<br />
in Kočevje—Črnomelj.<br />
Zgrajenih bo 12 novih transformatorskih<br />
postaj. Potrošnja<br />
elektrike naj bi se v 16<br />
letih potrojila.<br />
Cesta Škofljica—Kočevje bo<br />
še nadalje glavna prometna<br />
žila in bo z modernizacijo<br />
predvidoma prekvalificirana<br />
v višji razred. S te ceste bo<br />
nujno treba odstraniti vprežni<br />
promet in zato ob njej<br />
urediti makadamsko cesto.<br />
Napraviti bo treba tudi obvozno<br />
cesto pri Kočevju, ki<br />
bo šla predvidoma od Brega<br />
ali Petrola proti Rinži in pod<br />
Kočevsko goro in se bo nato<br />
pri Livoldiu ali Dolgi vasi spet<br />
priključila glavni cesti. Potrebna<br />
bo tudi nova avtobusna<br />
postaja in več parkirnih<br />
prostorov.<br />
Zgostiti bo treba 'trgovsko<br />
mrežo cd Stare cerkve preko<br />
Kočevja do Livolda in povečati<br />
kapacitete specializiranih<br />
trgovin. Potrebne bodo tudi<br />
samopostrežnice.<br />
Za razvoj turizma in z njim<br />
gostinstva bo nujno turistično<br />
obdelati:<br />
a) območje Kočevja z bližnjo<br />
okolico (kopališče, lov,<br />
ribolov, nov hotel, rekreacijske<br />
naprave, kraške jame,<br />
smučarski in sankarski tereni,<br />
kulturne in zgodoviske<br />
zanimivosti itd.),<br />
b) območje Kolpe (vikend<br />
v Dolu, kopanje, ribolov, lov,<br />
izleti),<br />
c) Kočevski Rog s Pugledom<br />
(NOB, lov) in Onek (lov,<br />
izleti, smučanje).<br />
Organizacija zdravstvene<br />
službe se predvidoma ne bo<br />
spremenila. Z novim zdravstvenim<br />
domom je rešeno tudi<br />
pomanjkanje prostorov za<br />
zdravstvo.<br />
Na učenca odpade trenutno<br />
v občini le polovico prostora,<br />
ki je predviden zanj z<br />
republiškimi normativi. Pričakovati<br />
je, da se bo šolalo<br />
letno okoli 2.300 učencev, zanje<br />
pa je potrebnih 3.450 m 1<br />
učilnic.<br />
Za šolarje vrtci ne bodo po<br />
kongres. Novi komite se je že<br />
sestal in ponovno izvolil za predsednika<br />
Vena Aupiča.<br />
<strong>št</strong>evilo zaposlenih je v ob<br />
čini v prvih devetih mese-"<br />
cih v primerjavi z istim ob<br />
dobjem lani porastlo za 3,6<br />
odstotka, vendar je še za<br />
3,8 odstotka nižje kot pred<br />
videva letni plan. Plan zaposlenosti<br />
je presegla le Tekstilana<br />
(za 5,8 odstotka), vsa<br />
ostala industrijska podjetja<br />
pa so bolj ali manj pod njim.<br />
DROBNE IZ KOČEVJA<br />
Rudnik dosegli od 97,4 od i ! ZADNJI LEPI JESENSKI mntorja, ki stoji sredi večjih stavb<br />
stotka do 81,9 odstotka letne DNEVI so privabili v Kočevja kot so: nova šola, hotel, kino,<br />
veliko skupinskih izletnikov iz<br />
ga plana.<br />
otroško igrišče in dom telesne<br />
raznih krajev Slovenije. Samo zad kulture — toda zdaj je vse to že<br />
Letni plan vnovčene realinjo nedeljo je prišlo k nam 7 av prepozno. Transformator že zidazacije<br />
so dosegla podjetja s tobusov, med njimi mladinci iz jo.<br />
Ljubljane, izletniki iz Kranja in<br />
76,5 odstotka oziroma 40 od kolektiv »Jelovice« iz škofje Lo<br />
B KOLIBE KOSTANJARJEV —<br />
stotkov več kot v prvih deke. Bil je vesel živžav razvedrila<br />
ob mostu čez Rinžo nam oznanjavetih<br />
mesecih lani. ČZP Ko voljnih ljudi, ki so si delali krajo,<br />
da bo kar kmalu zima. Na<br />
tek čas tudi s harmonikami. Po<br />
trgu ob večerih lepo diši po pečevski<br />
tisk je letni plan vnov ogledu mesta se jih je največ<br />
čenem kostanju, čeprav ni umačene<br />
realizacije že presegel zadržalo v Ljudski restavraciji; tu<br />
rani«. Za 50 dinarjev dobiš me<br />
za 6,3 odstotka, medtem ko so smeli med oddihom raztegniti<br />
rico kostelskega kostanja ali pa<br />
svojo harmoniko. Skupina mladih<br />
onega s Slemen. Ljubitelji kosta<br />
sta se mu približala Teksti-<br />
je bila že v drugem gostinskem<br />
nja kar pridno segajo po sladki<br />
lana in Itas. V primerjavi s obratu, kjer jim pa niso dovolili<br />
jesenski dobroti. Mimogrede:<br />
prvimi devetimi meseci lani igrati harmoniko, čeprav je bilo<br />
upajmo, da zdaj ne bo po ploč<br />
vse prazno. Gostje so preklicali<br />
nikih našega mesta vse polno ko<br />
je imel Melamin letos kar za<br />
naročilo, vstali in šli. In lokal<br />
stanjevih luščin in papirnatih<br />
103 odstotkov, Tekstilana na je bil seveda spet prazen. Da,<br />
vrečk!<br />
za 62,2 odstotka več vnovče notranje rezerve . . .<br />
ne realizacije.<br />
. Q GRADNJA NOVEGA TRAN<br />
Plan izvoza pa dosegajo<br />
SFORMATORJA za hotelom »Pugled«<br />
se je le toliko uredila, da<br />
oodjetia slabo. Industrija je delo spet nadaljujejo. Upajmo,<br />
v prvih devetih mesecih do da bo objekt kmalu po streho in<br />
segla 64 odstotkov letnega pla da bo ta del mesta v kratkem le<br />
dobil boljši tok. Mnogo občanov<br />
na ' izvoza, vse gospodarstvo kritizira lokacijo novega transfor-<br />
Da 65.7 odstotka. Letni nlan<br />
izvoza sta že nresepla KGP in<br />
Itas, zadnvrVliivo na izoolninieta<br />
Inkop.<br />
Hotel Pugled in<br />
ČISTOČA IN<br />
REFORMA<br />
Pri telovadbi pregleduje<br />
včasih učitelj telovadbe<br />
učencem tudi noge.<br />
Oni dan je med pregledom<br />
preplašeno vzkliknil:<br />
— Ja, kaj se je voda tudi<br />
že podražila?!<br />
Vaš najboljši obveščevalec<br />
je <strong>Dolenjski</strong> <strong>list</strong>!<br />
OZIRANJE NI<br />
PRIPOROČLJIVO<br />
21. oktobra ob 16 uri se je<br />
pripetila na cesti Livold—<strong>št</strong>alcerji<br />
huda prometna nesreča. Jože Zidar,<br />
31, iz Štalcerjev 2, je vozil<br />
z motorjem pretiš LJ 19-333 proti<br />
domu. Na zadnjem sedežu je imel<br />
več posode, na krmilu pa aktovko.<br />
Na blagem levem zavoju se<br />
je ozrl po prtljagi. Cesta pa je<br />
bila tam peščena, zato ga je zaneslo.<br />
Padel je na obraz in si<br />
kljub čeladi hudo poškodoval glavo<br />
ter nezavesten obležal na cesti.<br />
Ponesrečenca so najprej prepeljali<br />
v kočevsko ambulanto, nato<br />
pa v ljubljansko bolnišnico.<br />
Na motorju je za 20.000 din škode.<br />
Pri prehitevanju padel<br />
Vili Benek iz Rudnika G pri Kočevju<br />
je 20. oktobra ob 18.15 z<br />
motornim kolesom puch na cesti<br />
v Dolgi vasi prehiteval na zavoju<br />
kolesarja. Čeprav je peljal z<br />
zmerno hitrostjo, ga je na zavoju<br />
zaneslo na levo stran ceste, kjer<br />
je padel in se hudo poškodoval.<br />
Na motorju je škode za 30.000 dinarjev.<br />
KOČEVSKE PERSPEKTIVE: Seškova ulica. (Foto: J. Prime)<br />
trebni, ko bo mogoč pouk v<br />
eni izmeni. Za predšolske<br />
otroke bo treba nujno zgraditi<br />
4.350 m 2 vrtcev in 3.200 m 2<br />
igrišč.<br />
Zavarovana območja<br />
Zaradi naravnih znamenitosti<br />
in značilnosti je zaščititi<br />
predel ob čabranki in<br />
Kolpi, Borovsko goro, Stojno,<br />
Zelnske jame in jame v Kočevskem<br />
pogorju, Jelenov studenec<br />
in pragozdove. Zaradi<br />
kulturnih in drugih znamenitosti<br />
pa je zaščititi razvaline<br />
gradov Fridrih<strong>št</strong>ajn in Kostel,<br />
Kočevski Rog, šeškov<br />
dom itd. Gospodarsko pa je<br />
že zaščitena površina pri<br />
Smuki, kjer je veliko obora<br />
za intenzivno gojenje divjadi.<br />
Za zaključek<br />
Omeniti kaže, da je urbanistični<br />
načrt le prvi korak<br />
do končno izdelanega urbanističnega<br />
projekta za občino.<br />
Potrebni so predvsem še ureditveni<br />
načrti in zazidalni načrti<br />
,ki bod 0 izdelani predvi<br />
doma do leta 1967 in seveda<br />
dani tudi občanom na razpravo<br />
(prvi že prihodnje leto).<br />
Zazidalni načrti so osnove za<br />
izdajanje lokacij.<br />
Želeti je, da občani sodelujejo<br />
v vseh fazah dela urbanistične<br />
dokumentacije in z<br />
nasveti, s pripombami in<br />
predlogi pomagajo oblikovati<br />
bodočo podobo svojega mesta.<br />
2e prve dni razstave predloga<br />
urbanističnega programa<br />
je bilo danih več zanimivih<br />
pripomb, čeprav si je razstavo<br />
ogledalo doslej razmeroma<br />
malo ljudi. Tako so na<br />
primer nekateri menili, da<br />
voda iz dnevnih kopov rudnika<br />
ne pride v po<strong>št</strong>ev kot<br />
tehnološka voda za industrijo,<br />
ker je tam vode komaj<br />
za potrebe rudnika. Drugi so<br />
se spet bali, da bi lokacija<br />
industrije na severu Kočevja<br />
prispevala k še večjemu onesnaženju<br />
Rinže in s tem slabšemu<br />
življenju mesta. Nekateri<br />
so spet menili, da so posamezna<br />
območja, namenjena<br />
za stanovanjsko gradnjo,<br />
preveč močvirna. Spet drugi<br />
so imeli pripombe na dosedanje<br />
nesmotrne gradnje<br />
(na primer na kupu: kemična<br />
tovarna, mlekarna, zdravstveni<br />
dom).<br />
Pričakovati je, da bo pripomb<br />
še več in še bolj preudarjenih,<br />
saj po prvih dneh<br />
razstave obiskovalci svoja<br />
mnenja še dopolnjujejo in<br />
izpopolnjujejo.<br />
JOŽE PRIMC
6. novembra lahko spet obiščete »MIKLGVO ZALO«!<br />
Nad dva tisoč ljudi si je ogledalo kostanjeviško uprizoritev Žižkove »Miklove<br />
Zale« v enem samem tednu. Uspelo prireditev bodo imeli spet na sporedu v<br />
soboto, 6. novembra ob 19. uri. Vstopnice za to predstavo si lahko nabavite v<br />
kostanjeviški trafiki, ki že zdaj sprejema rezervacije. Skupinske obiske lahko<br />
naznanite na telefonsko <strong>št</strong>evilko Kostanjevica 19. — Na sliki: Pogled na kako<br />
jjoionco nastopajočih, kakor jih je po premieri 9. oktohra rotogranral masker<br />
SLG Celje Vinko Tajnšek.<br />
STANETU<br />
V SLOVO<br />
V ponedeljek, 18 oktobra, se<br />
je spet izteklo eno izmed mladih<br />
življenj *- na Raki pri Krškem<br />
je umrl Stane Ulčnik, star komaj<br />
27 let. Zahrbtna bolezen ga<br />
je iztrgala iz kroga najdražjih v<br />
trenutku, ko si tega ni mogel nihče<br />
misliti. Ljudje so Staneta poznali<br />
kot vedrega človeka, ki je<br />
za vsakogar našel prijazno besedo<br />
in ki je kljub rahlemu zdravju<br />
rad sodeloval pri delu v orga<br />
nizacijah in dru<strong>št</strong>vih. Med drugim<br />
je bil član delovne skupnosti na<br />
ra&ki osemletki, član pionirskega<br />
starešinskega sveta, predsednik<br />
komisije za letovanja pri Dru<strong>št</strong>vu<br />
prijateljev maldine, vodja televizijskega<br />
kluba pod okriljem prosvetnega<br />
dru<strong>št</strong>va, aktiven sodelavec<br />
pri vseh akcijah SZDL itd.<br />
Veliko <strong>št</strong>evilo ljudi, ki so ga pospremili<br />
na njegovi poslednji poti<br />
in venci, s katerimi je prekrito<br />
njegovo poslednje domovanje, pričajo,<br />
da je bil Stane med ljudmi<br />
priljubljfn in da bo v njihovih<br />
srcih vedno ostal kotiček za spomin<br />
nanj.<br />
N. K.<br />
Razviti cfe!o TVB Partizan -<br />
Čelulozar!<br />
V četrtek, 21. oktobra, je imela<br />
Občinska zveza za telesno kulturo<br />
Krško šesto redno sejo, kjer<br />
so razpravljali o finančni problematiki<br />
in o delu osnovnih organizacij.<br />
Ugotovili so. da bo treba<br />
poživiti delo sekcij TVD Partlzana-<br />
Celulozarja, ki so prenehale delovati<br />
ali pa njihovo delo ni dovolj<br />
aktivno. Vzroki za nedejavnost<br />
dru<strong>št</strong>va so predvsem v neaktivnosti<br />
večine članov upravnega<br />
odbora ter v finančnih težavah.<br />
Nenormalno delo se kaže tudi v<br />
tem, da je ostala hišnica doma<br />
TVD Partizan — Čelulozar že dva<br />
meseoei brez honorarnega zaslužka.<br />
Med dragim so ugotovili, da bo<br />
šport v občini prikrajšan za precejšen<br />
znesek sredstev, ki ga je<br />
odvajala Jugoslovanska loterija za<br />
izgradnjo športnih objektov in popravila,<br />
ker na področju občine<br />
Krško ni mogoče vplačevati Loto<br />
niti športno stavo (najbrž je občina<br />
Krško glede tega edina izjema<br />
v vsej državi!). Občinska zveza<br />
bo apelirala na vse faktorje, da<br />
Predzadnjo soboto blizu enajstih<br />
dopoldne je pričel goreti kozolec,<br />
last Leopolda Pečariča z<br />
Ravnega pri Raki. Ker je veter<br />
močno vlekel, so se bali, da se<br />
bodo vnela tudi okolišna poslopja,<br />
pa so to preprečili ljudje in<br />
gasilci z Rake, ko jih je poklicala<br />
plat zvona in sirena. Pri Pečariču<br />
so bili pravkar zidarji, da<br />
bi gradili hišo. Ves gradbeni les,<br />
opeka, cement in ostali gradbeni<br />
material je bil shranjen ped kozolcem.<br />
Ogenj je vse to uničil,<br />
zato je škoda še večja. Cenijo jo<br />
na dva milijona din. Zakaj je iz<br />
bruhnil pežar, še ni pojasnjeno.<br />
VESELJAKA J K ZADELA KAP<br />
Franc Zorko iz Ardra pri Raki<br />
je pomagal sosedu Francetu Grabnarju<br />
ličkati koruzo. Ves večer<br />
je prepeval in ?e šalil. Po običajni<br />
malici se je odpravil domov. Po<br />
bi ponovno uvedli vplačilno mesto<br />
v Krškem. Dogovorili so se<br />
tudi, da bodo organizirali medobčinski<br />
kros, ki naj bi bil na dan<br />
republike. vn.<br />
V soboio bodo odprli<br />
novi igrišči v Krškem<br />
V soboto. 30. novembra, bosta<br />
usposobljeni na kriškem kopališču<br />
igrišči za odbojko in rokomet.<br />
Sredstva za dograditev je prispeval<br />
delovni kolektiv tovarne celuloze<br />
in papirja »Djuro Sala j«. Izgradnjo<br />
je sredi preteklega tedna<br />
pričelo Cestno podjetje iz Novega<br />
mesta z urejevalnimi deli in s planiranjem,<br />
v ponedeljek in torek<br />
pa je s finišerjpm asfaltiralo obe<br />
igrišči dimenzij 41x22 in 22x11 m.<br />
Z novimi igrišči bo pridobilo<br />
Krško oziroma krška občina prva<br />
dva moderna objekta za športni<br />
panogi, ki sta precej razviti, saj<br />
se z njimi ukvarja šolska kot starejša<br />
mladina in odrasli. vn.<br />
dolgem hodniku je prišel do visokih<br />
stopnic. Prav tedaj se je zrušil<br />
in padel na kamenje. Ranjene<br />
v<br />
Življenje in umetniška pot V. Štovička<br />
(Nadaljevanje s 5. str.)<br />
Vsaka doba se s svojim stilom<br />
likovno javlja po svoje:<br />
renesančna zadržano, baročna<br />
razgibano, klasicistična umirjeno<br />
in 19. stoletje akademsko.<br />
In če gre za modernizacijo<br />
ali razveljavitev tradicionalnega<br />
okvira, ne da bi izpustili<br />
pri tem osnovno funk<br />
cijo medalje, se kažejo taki<br />
poizkusi le v formi, po navadi<br />
v iskanju ali oživljanju<br />
ovalnih, amorfnih oblik, ki<br />
posnemajo v bistvu antične,<br />
predvsem grške kovance. Pri<br />
tem se portret ne odmakne<br />
od vernega upodabljanja, kar<br />
smo videli na veliki retroperspektivi<br />
hrvaške medalje v<br />
Zagrebu. Vse dobe in stili<br />
In stilne usmeritve so se<br />
opredelile za spoznavno portretno<br />
podobnost in ohranile<br />
slavnostni značaj.<br />
Medaljerstvo je torej poseb<br />
Plat zvona m Ravnem<br />
na, svoj čas dosti bolj razširjena<br />
in iskana zvrst kiparske<br />
umetnosti, danes pa so<br />
redki naročniki, ki naročajo<br />
medalje ali plakete, redki so<br />
tudj kiparji, ki se poleg kiparstva<br />
ukvarjajo še z m da-<br />
Ijerstvom in še redkejši so<br />
kiparji, ki se izključno ukvariajo<br />
samo z medalj erstvom.<br />
Eden takih redkih je tudi<br />
Vladimir <strong>št</strong>oviček. Morda ga<br />
je uspeh v Salonu v Parizu,<br />
kjer je dobil veliko priznanje,<br />
prepričal, da bo njegovo pravo<br />
umetniško in poklicno mesto<br />
med medaljerji in od tedaj<br />
pretežno goji medaljerstvo,<br />
pri tem pa ne zanemaria<br />
tudi drugega kiparstva<br />
„ZA ŠOLO NAJ SKRBI OBČINA!"<br />
Gospodarske organizacije v sevniški občini se odrekajo prispevkom<br />
za osnovno šolo, čeprav so o tern sklenile pogodbe! — Kako<br />
bodo pritekala sredstva za odplačevanje prihodnje Teto? Samoupravni<br />
organi v podjetjih pred preizkušnjo<br />
Sevniška občina je z izgradnjo<br />
nove osnovne šole<br />
sprejela na svoje rame velika<br />
bremena. Ta mesec<br />
mora odplačati zanjo kar<br />
35 milijonov din, vendar<br />
sredstva še niso zbrana.<br />
Gospodarske organizacije<br />
žal ne odvajajo redno pogodbenih<br />
zneskov v višini<br />
2,8 odst. od bruto oseb<br />
nih dohodkov. Dogaja se,<br />
da se zdaj, po reformi,<br />
odrekajo pogodbam za<br />
omenjene prispevke. S<br />
tem povzročajo skupščini<br />
velike težave, ki že tako<br />
ne more uskladiti proračunskih<br />
potreb in izdatkov.<br />
Tokrat organi samoupravljanja<br />
v gospodar<br />
skih organizacijah nimajo<br />
pravilnih stališč, »Naša<br />
skrb je proizvodnja,« pravijo,<br />
»za ostalo naj poskrbi<br />
občina!« Toda, ali niso<br />
tudi oni del te občine? Zakaj<br />
se nenadoma tako zapirajo<br />
vase?<br />
Če ne bi bilo tovarn, tudi<br />
komunalnih problemov<br />
ne bi imeli toliko! Izdatki<br />
za šolstvo, zdravstvo in<br />
otroško varstvo bi bili gotovo<br />
mnogo manjši, toda<br />
to je kakor začaran krog<br />
in vse je v medsebojni odvisnosti.<br />
Te ne moremo<br />
zanikati!<br />
Sredstva za odplačevanje<br />
bo treba zbirati tudi<br />
prihodnje leto. V proračunu<br />
jih ne bo, zaradi te<br />
ga morajo samoupravni<br />
organi že zdaj razmisliti,<br />
koliko bodo lahko prispevala<br />
posamezna podjetja.<br />
Zlasti tisti, ki se do sedaj<br />
kljub mnogim skupnim<br />
razgovorom s predstavniki<br />
občine niso odzvali.<br />
Na eni strani se kot proizvajalci<br />
tako radi otresamo<br />
dolžnosti do šolstva,<br />
na drugi strani pa kot<br />
starši postavljamo vedno<br />
večje zahteve za izobraževanje<br />
mladega rodu. Tu<br />
je resnično nekaj narobe<br />
in morali bi se zamisliti<br />
nad tem. Sevniški primer<br />
najbrž ni edini rezultat<br />
takšnega pojmovanja.<br />
' - KY<br />
Pravočasna prelomnsca v KOPITARNE<br />
Bralcem in članom kolektiva<br />
KOPITARNE v<br />
Sevnici se opravičuje<br />
mo, ker smo prejšnji teden<br />
pod gonjim naslovom<br />
na sevniški strani v našem<br />
tedniku zaradi tehnične<br />
napake objavili samo<br />
prvi del članka o gospodarjenju<br />
v Kopitarni.<br />
Danes objavljamo še drugi<br />
del in prosimo, da<br />
bralci upo<strong>št</strong>evajo oba teksta<br />
kot celoto.<br />
UREDNIŠTVO<br />
PRI CENAH ZMERNOST<br />
»In kako ste se znašli pri<br />
uravnavanju cen?«<br />
»Zviševanje ni bil naš namen.<br />
V obratu kopit, kjer<br />
dosegamo srednjeevropske cene,<br />
smo ostali pri starem.<br />
Zvišali pa smo cene pet, ki<br />
so bile nespremenjene že od<br />
1959. leta. Tudi galanterijski<br />
obrat je imel že nekaj let<br />
ustaljene cene in se je zaradi<br />
tega odločil za 30-odstotno<br />
zvišanje.«<br />
»Vaše podjetje tudi izvaža.<br />
Kolikšne so letošnje obveznosti<br />
in kako jih izpolnjujete?«<br />
»Planirali smo za 150.000<br />
dolarjev izvoza. S prodajo<br />
na tuja tržišča nimamo težav<br />
in računamo celo, da bomo<br />
zasta.vljeni plan presegli za<br />
prJbližno 32 odstotkov.«<br />
»Morda še besedo, dve o<br />
osebnih dohodkih in iskanju<br />
poti za spodbudnejše nagrajevanje<br />
v podjetju?«<br />
»Vsem zaposlenim smo povečali<br />
osebne dohodke za 15<br />
odst., za točno prihajanje na<br />
delo in disciplino na delovnem<br />
mestu pa smo predvideli<br />
dodatnih 5.000 dinarjev. S tem<br />
smo hoteli doseči zmanjšanje<br />
.plavih' ter zmanjšanje nepotrebnih<br />
bolezenskih izostankov<br />
za dan ali dva.«<br />
Pridite, blaoo se ponuja!<br />
Konfekcijska trgovina TP<br />
Sevnica je v stavbi pred po<strong>št</strong>o,<br />
kjer je vedno precejšen<br />
promet. Lepo urejena izložbena<br />
okna v tej sodobni trgovini<br />
kar sama vabijo k<br />
nakupu. Tu lahko kupiš izdelano<br />
obleko, lahko pa tudi<br />
suknjiče in hlače v posamičnih<br />
kosih, otroške obleke,<br />
razno trikotažo, žensko<br />
in moško perilo ter ženske<br />
obleke. Prodajalna je znana<br />
po vsem Zasavju od Hrastnika<br />
do Krškega. Prizadevni<br />
kolektiv je v času po reformi<br />
povečal mesečni iztržek<br />
iz prejšnjih 13 do 15 milijo<br />
nov na 18 milijonov din. TF<br />
Spomenik padlim bi<br />
bilo treba urediti!<br />
V mislih .Imamo še vedno<br />
neurejeno okolje spomenika<br />
padlim v Sevnici nasproti železniške<br />
postaje. Spomenik je<br />
ena izmed zadnjih zamisli<br />
znanega arhitekta pokojnega<br />
prof. Plečnika. Ploščad pred<br />
spomenikom žal še ni urejena,<br />
le nekaj posod s cvetjem<br />
in zelenjem je tam. Nemalokrat<br />
mečejo posameznild sem<br />
papir, ogorke od cigaret, cigaretne<br />
zavojčke in podobno.<br />
Tako početje ni nikomur v<br />
čast! Ti, ki delajo tako, pa<br />
naj se vprašajo, kako bi njihovo<br />
početje ocenjevali ljudje,<br />
če bi tako onesnaževali<br />
pokopališče?<br />
S. Sk.<br />
Sevnica se trudi, da bi imelo<br />
v svojih prodajalnah kar največjo<br />
izbiro blaga, pa tudi<br />
prodajalne obnavljajo in preurejajo.<br />
V Sevnici in v Šmarju<br />
so preuredili že domala<br />
vse, le prodajalna železnine<br />
še čaka. Ker je železnina nasproti<br />
sodobno urejenega trgovskega<br />
doma, jo kaže preurediti<br />
toliko prej.<br />
Dela pri gasilskem<br />
domu na Bregu<br />
Marljivi gasilci z Brega in<br />
iz Šentjurja hite z gradnjo<br />
gasilskega doma na Bregu.<br />
Ob sobotah in ob nedeljah<br />
je tam veliko prostovoljnih<br />
delavcev. Pritličje stavbe je<br />
v surovem že dograjeno.<br />
Tam bo orodjarna s stranskimi<br />
prostori in nova prodajalna.<br />
Z veliko vnemo se<br />
pripravljajo gasilci na gradnjo<br />
prvega nadstropja, v katerem<br />
bosta dvorana za razne<br />
prireditve ter sejna soba.<br />
V kletne prostore in pritličje<br />
je že napeljan vodovod.<br />
Pri gradnji doma pomagajo<br />
tudi pionirji osnovne<br />
šole. S. Sk.<br />
• NEREDI V BURUNDIJU —<br />
V tej majhni državici sredi Afrike<br />
še ni miru po nedavnem poskusu<br />
državnega udara. Zdaj so postavili<br />
okrog 150 ljudi pred sodišče<br />
in nekaj že obsodili. Vtem<br />
pa se je vnela skorajda prava vojna<br />
med poglavitnima plemenoma<br />
v tej deželi — med Vatusi in<br />
Bahuti. Baliute namreč obtožujejo,<br />
da izvira poskus udara iz<br />
njihovih vrst.<br />
I:VNISKI VESTNIK<br />
»In kakšen je uspeh?«<br />
»Zadovoljni smo z njim,<br />
čeprav smo te ukrepe šele<br />
začeli uresničevati, <strong>št</strong>evilo<br />
izostankov je padlo že v avgustu,<br />
ko omenjenega sklepa<br />
še nismo uveljavili. To seveda<br />
še ni dokonča oblika, je<br />
pa vsekakor korak naprej pri<br />
nagrajevanju. Izpopolnjen<br />
pravilnik o delitvi osebnih<br />
dohodkov pa bo gotovo odpravil<br />
še marsikatero pomanjkljivost<br />
na tem področju,«<br />
je optimistično zaključil<br />
razgovor tov. Bile. -ey<br />
Stenovanga gradijo<br />
že <strong>št</strong>iri leta<br />
• r - •<br />
Na ' skupnem sestanku sveta<br />
krajevne skupnosti in<br />
predstavnikov množičnih organizacij<br />
s področja krajevnega<br />
urada Tržišče so razpravljali<br />
o tem, kako nadaljevati<br />
gradnjo stanovanjskega<br />
bloka v Tržišču. Stavbo<br />
gradijo že <strong>št</strong>iri leta, stanovanja<br />
v njej pa so namenjena<br />
učiteljem. Prisotni so se<br />
vpraševali, kako to, da občinska<br />
skupščina v Sevnici<br />
ne kaže več zanimanja za zidavo<br />
te stavbe in kako to,<br />
da po <strong>št</strong>irih letih stavba še<br />
ni dozidana.<br />
Devet uspešnih mesecev za »LISCO«<br />
Do konca septembra so uresničili 94,9 odst. letnega proizvodnega načrta —<br />
Tretjino proizvodnje prodajo v Zahodno Nemčijo — Izvoz bodo prihodnje leto<br />
še povečali — Za 50 članic kolektiva imajo dogovorjeno specializacijo v tujini<br />
— Za brezhibno kakovost izdelkov in povečan delovni učinek se zavzema<br />
sleherna delavka v podjetju<br />
Konfekcija LISCA je uspešno<br />
zaključila devetmesečno<br />
gospodarjenje in pri celotnem<br />
dohodku presegla plan za<br />
67 odst. Ob tem se je vsota<br />
osebnih dohodkov povečaila<br />
za 57 odst. Planirano povprečle<br />
43.760 din osebnih dohodkov<br />
je zdaj poraslo na povprečje<br />
50.600 din na posameznika.<br />
Do konca septembra je kolektiv<br />
LISCE izpolnil 94,4. odstotkov<br />
letnega proizvodnega<br />
plana po količini, po vrednosti<br />
pa že 1?2,1 odst. Približno<br />
tretjina celotne proizvodnje<br />
je namenjena izvozu. V prvih<br />
devetih mesecih letos so<br />
ustvarili za 139.000 dolarjev<br />
čistega deviznega priliva in<br />
tako izpolnili 95,9 odst. letne<br />
naloge, ki jo je kolektivu določila<br />
Jugobanka. Izvoz bodo<br />
orihodnje leto še povečali in<br />
dogovori zanj že tečejo. Svoje<br />
izdelke bodo prodajali<br />
oredvsem v Zahodno Nemčijo,<br />
kjer že imajo poslovne<br />
partnerje.<br />
V septembru in oktobru so<br />
sprejeli na delo 25 tovarišic,<br />
ki jih zdaj priučujejo. Pred<br />
kratkim so za priučevanje delavk<br />
dobili 18 specialnih strojev.<br />
Svoje znanje bodo omenjene<br />
tovarišice kasneje izpopolnile<br />
še v nemški tovarni,<br />
kjer se bodo specializirale<br />
V vasici Arto stoji ob cesti slikovit mlin. AvtomobUisti,<br />
ki potujejo skozi to tiho dolino, se prav radi ustavijo<br />
ob njem in občudujejo % mahom porasla kolesa, ki<br />
se že dolga desetletja vrtijo dan za dnem, noč za<br />
nočjo in še niso omagala... (Foto: J. Teppev)<br />
Poslopje sevniške LISCE, ki se vedno lepše razvija<br />
dve leti. Podjetje bo poslalo<br />
na izpopolnitev v tujino 50<br />
članic kolektiva.<br />
Pregled devetmesečnibjuspehov<br />
v konfekciji LISCA kaže,<br />
da so se v podjetju lotili nalog<br />
v zvezd z reformo s prave<br />
strani. S povečano storilnostjo,<br />
z zniževanjem režijskih<br />
stroškov in lastne cene so<br />
uspešno premostili marsikatero<br />
težavo. K uresničevanju<br />
teh nalog skušajo pritegniti<br />
sleherno delavko za šivalnim<br />
strojem in pokazalo se je, da<br />
dajejo posamezne tovarišice<br />
dragocene spodbude za brezhibno<br />
kakovost izdelkov in za<br />
povečan delovni učinek. V<br />
podejtju menijo, da bodo morali<br />
v prihodnje nameniti več<br />
skrbi tudi reklami za prodajo<br />
svojih izdelkov na domače in<br />
tuje tržišče.<br />
SEVNICA: odpraviti<br />
zdravstveni sklad?<br />
Ali skupščina že lahko črta izdatek<br />
za zdravstveno zavarovanje kmetov? —<br />
Odborniki menijo, da zasebniki lahko<br />
prevzamejo to breme nase<br />
V proračunu občine Sevnica predstavljajo izdatki<br />
za zdravstveno zavarovanje kmetov precejšnjo<br />
obremenitev. Letos znaša ta vsota 21 milijonov in<br />
občina jo je dolžna pokriti.<br />
Ko so na seji skupščine govorili zadnjikrat o<br />
zmanjšanju proračunske potrošnje, so prišli do ugotovitve,<br />
da bi se lahko izognili tudi te vrste izdatkom.<br />
Navajali so več utemeljitev za to, da bi tovrstne<br />
izdatke že prihodnje leto prenesli na koristnike<br />
zdravstvenih uslug.<br />
V primerjavi s prejšnjimi leti so se namreč precej<br />
zmanjšali davki, cene kmetijskih pridelkov pa<br />
nenehno rastejo. Zasebni kmetovalci so bili med<br />
tem deležni še nekaterih drugih olajšav, ki prav<br />
tako govorijo v prid predloga za odpravo tega proračunskega<br />
izdatka.<br />
Na seji pa so odborniki zlasti poudarili dolžnost<br />
kmetijske zadruge pri nuđenju strokovne pomoči<br />
zasebnikom, da bi se ti kar najhitreje in najučinkoviteje<br />
prilagodili novim proizvodnim pogojem.<br />
Adamov Ciril je odšei po 40 letih<br />
v zasluženi pokoj<br />
Nekdanji šef železniške postaje<br />
Zidani most in dolgoletni<br />
naročnik Dol. <strong>list</strong>a tov.<br />
Ciril Adam je prve dni<br />
oktobra odšel v zasluženi pokoj.<br />
Rojen je bil 1907 v Novem<br />
mestu na Dolenjskem,<br />
Po končani šoli pa se je posvetil<br />
železničarskemu poklicu.<br />
Polnih 40 let je opravljal<br />
odgovorne naloge v železnicarski<br />
stroki. Poleg službe je<br />
vedno in povsod našel dovolj<br />
časa tudi za družbeno delo<br />
in razvedrilo. 10 let je bil<br />
predsednik želczničarske<br />
godbe v Zidanem mostu, več<br />
let pa je bil podpredsednik<br />
Planinskega dru<strong>št</strong>va Radeče.<br />
Kljub sorazmerno visokim letom<br />
se še vedno rad povzpne<br />
na Triglav, vsako leto pa je<br />
reden gost visokogorske postojanke<br />
PD Radeče na Prehodavcah<br />
(2.050 m). Lani je<br />
kot dober planinski organizator<br />
preuredil bivšo Gašperjevo<br />
kočo (513 m) pod Vel.<br />
Kozjem, v kateri je prevzel<br />
mesto oskrbnika, želimo mu,<br />
da bi dočakal še mnogo let<br />
in da bi še naprej ostal zvest<br />
planinec!<br />
S. SKOCIR<br />
Zanimanje za vodovod<br />
in napajališča<br />
Krajevni skupnosti v Tržišču<br />
se obeta precej dela pri<br />
urejanju vodovoda v Tržišču.<br />
Vodovodni odbor se bo moral<br />
resno lotiti vzdrževalnih<br />
del na omrežju in rednega<br />
čiščenja zajetja, ker bo sicer<br />
kraj ostal brez vode. Tudi<br />
po vaseh se prebivalci zelo<br />
zanimajo za zajetja in napajališča.<br />
Na seji KO SZDL na<br />
Malkovcu so pred nedavnim<br />
sklenili uporabiti nekaj sredstev<br />
razen za popravilo poti<br />
tudi za zajetje pitne vode in<br />
za napajališče pod vasjo'. Podobne<br />
potrebe so v več vaseh,<br />
zato bi kazalo prebivalce<br />
spodbujati k takšnim akcijam<br />
in jih navajati k samoprispevku.
n s uhjjb<br />
Odkritje spomenika metliškemu<br />
rojaku kiparju Alojzu<br />
Ganglu in spominske plošče<br />
zaslužnemu Metlicami pisatelju,<br />
prevajalcu in režiserju<br />
Osipu Šestu je zbralo v nedeljo<br />
dopoldne v Metliki lepo<br />
<strong>št</strong>evilo domačinov in gostov<br />
iz Ljubljane, Krškega,<br />
Novega mesta, Zagreba in<br />
drugih krajev. Metliška godba<br />
je privabila pred grad<br />
staro in mlado, kmalu po 10.<br />
uri pa je predsednik Belokranjskega<br />
muzejskega dru<strong>št</strong>va<br />
prof. Jože Dular pozdravil<br />
razen zbranih! domačinov<br />
predstavnike metliške občinske<br />
skupščine, »SZDL in dru<br />
gih organizacij, med gosti<br />
pa še posebej predstavnike<br />
Slovenskega gledališkega muzeja<br />
iz Ljubljane, Slovenskega<br />
narodnega gledališča, Dru<strong>št</strong>va<br />
muzealcev Slovenije in<br />
Zgodovinskega dru<strong>št</strong>va za<br />
Slovenijo. Posebej je imenoval<br />
tudi navzočega pomočnika<br />
republ. sekretarja za kulturo<br />
in pr os veto Radka Poliča,<br />
znanstvenega sodelavca<br />
SAZU dr. Emilijana Cevca,<br />
sorodnike Alojza Gangla in<br />
Osipa šesta, tvorca obeh novih<br />
spominskih obeležij akadem.<br />
kiparja Vladimira <strong>št</strong>ovička<br />
in domačina akadem.<br />
kipar Julija Papiča - ter<br />
najstarejšega učenca A. Gangla<br />
kiparja in rezbarja Franca<br />
Vodnika iz Novega mesta.<br />
Življenjsko in umetniško<br />
pot prvega slovenskega kiparja-umetnika<br />
je nato v kle-<br />
Poprsje kipaja Alojza<br />
Gangla je delo metliškega<br />
rojaka kiparja Julija<br />
Papiča<br />
ni in nazorni besedi predstavil<br />
dr. Emilijan Cevc; celovita<br />
podoba slavnega metliš<br />
Spominska plošča na metliški osnovni šoli, odkrita<br />
v nedeljo dopoldne v spomin pisatelju in režiserju<br />
Osipu Šestu; pokojnikov portret je izdelal akadem.<br />
kipar Vladimir Štoviček. (Foto: <strong>Dolenjski</strong> <strong>list</strong>)<br />
Proračun je za 40 milijonov nižji<br />
Odborniki obeh zborov občinske<br />
skupščine Metlika so na seji<br />
22. oktobra sprejeli odlok o rebalansu<br />
občinskega proračuna.<br />
Novi proračun je po dohodkih<br />
in izdatkih za 39 milijonov in<br />
943.000 nižji, kot je bil proračun,<br />
sprejet v marcu letos.<br />
Dohodki proračuna se v prispevkih<br />
povečajo za 1,5 odst.,<br />
ker se bruto prispevki povečajo<br />
za 3 milijone 700.000 din; davki<br />
(prometni davek in davki na dohodek<br />
od stavb, od premoženja,<br />
od kmetijskih proizvajalnih priprav,<br />
od dopolnilnega dela drugih<br />
in dediščin ter daril) se po<br />
večajo za 23,4 odst.; takse se<br />
zmanjšajo za 26,5 odst.. dohodki<br />
organov in razni drugi dohodki<br />
se zmanjšajo za 97,5 odst. in znašajo<br />
zdaj samo še 190 tisoč dinarjev.<br />
Prispevki iz dopolnilnih<br />
sredstev (od republike odstopljena<br />
sredstva in dotacija iz republiškega<br />
proračuna) se zmanjša jo<br />
za 16,4 odst. ali za 20 milijonov<br />
500.000; prenesena sredstva iz lanskega<br />
leta se zmanjšajo za 6<br />
odst.<br />
Hkrati s proračunskimi dohodki<br />
se po rebalansu zmanjšujejo<br />
tudi izdatki. Dotacija občinskemu<br />
skladu za šolstvo in prispevek<br />
v medobčinski sklad za strokovno<br />
šolstvo se zmanjšata za 6,8 odst.<br />
ali za 7 milijonov 652.000; izdatki<br />
za kulturno prosvetno dejavnost<br />
so zmanjšani za 21,5 odst. ali<br />
za okoli 5 milijonov; izdatki za<br />
socialno varstvo so zmanjšani za<br />
21,6 odst. ali za 7 milijonov; izdatki<br />
za zadravstveno varstvo za<br />
15,5 odst. ali za približno 3 milijone;<br />
izdatki za komunalno de<br />
javnost za 17,8 odst. ali za 2<br />
milijona 600.000; izdatki za delo<br />
državnih organov za 14,1 odst.<br />
ali za 12 milijonov 734.000; izdatki<br />
za delo krajevnih skupnosti<br />
so zmanjšani za 38.9 odst. ali za<br />
1 milijon 276.000; dotacije družbenim<br />
organizacijam in dru<strong>št</strong>vom<br />
so zmanjšane za 15 odst. ali za<br />
2 milijona 156.000; negospodarske<br />
investicije so se zaradi gradnje<br />
nove šole v Metliki povečale za<br />
24,6 odst. ali za 5 milijonov in<br />
500.00; izdatki za gospodarske posege<br />
so se zmanjšali za 8,2 odst.<br />
ali za 1 milijon 600.000; proračunske<br />
rezerve in rezervni sklad<br />
pa so se povečale za 30,3 odst.<br />
ali za 7 milijonov 500.000.<br />
Proračunske obveznosti iz prejšnjih<br />
let so zmanjšane za 0,9 odst.,<br />
gospodarske investicije za 31?2<br />
odst., nerazporejeni dohodki pa<br />
za 86,0 odst. Tudi celotni pro<br />
računski izdatki so prav tako<br />
kot dohodki zmanjšani za 10,1<br />
odst. Odborniki so na skupni seji<br />
obeh zborov opisani rebalans proračuna<br />
sprejeli brez razprave.<br />
5,2 odst. za kmečko<br />
zdravstveno<br />
zavarovanje<br />
Občinska skupščina Metlika<br />
je 22. oktobra na seji<br />
sprejela odlok o premiji, ki<br />
jo prispevajo kmetijski proizvajalci<br />
v sklad zdravstvenega<br />
zavarovanja. Po tem odloku<br />
se dosedanja premija,<br />
ki je znašala 10 odst. katastrskega<br />
dohodka, zniža na<br />
3,2 novega katastrskega dohodka,<br />
dosedanja glavarina<br />
v znesku 1.200 din na leto<br />
pa je odpravljena. Občinska<br />
skupščina bo za stroške brezplačnega<br />
zdravljenja prispevala<br />
iz proračuna v že ome<br />
njeni sklad kmečkega zdrav<br />
stvenega zavarovanja 50 odst.<br />
tega, kar se bo zbralo s pri<br />
spevki kmečkih zavarovancev.<br />
Je »ČAS HITI« res zamrl?<br />
Mladinsko glasilo »Čas hiti« že<br />
nekaj časa ne izhaja, četudi si je<br />
pridobilo lepo <strong>št</strong>evilo igralcev, ki<br />
so nestrpno pričakovali vsake nove<br />
<strong>št</strong>evilke. List je dobil tudi ustaljeno<br />
obliko in je na svojih straneh<br />
vsak mesec prinašal informativne<br />
članke, literarne in- satirične<br />
prispevke ter se kritično<br />
dotaknil vseh dogajanj v Metliki.<br />
Na republiškem tekmovanju za<br />
najboljši mladinski <strong>list</strong> je prejel<br />
tretjo nagrado, kar je vsekakor<br />
lepo priznanje. Toda <strong>list</strong>a »Cas<br />
hiti« bralci že dalj časa niso prejeli,<br />
ker se je uredniški odbor<br />
razšel. Eni so odšli k vojakom,<br />
drugi <strong>št</strong>udirat.<br />
Kljub temu uredniški odbor,<br />
Uredniški odbor je vesel vsakega<br />
prispevka, ki bo v uredni<strong>št</strong>vo<br />
prispel do 15. novembra! Dopisujte!<br />
—NI<br />
ObS Metlika pristopi<br />
la h KB Novo mesto<br />
Odborniki ObS Metlika so<br />
na seji skupščine 22. oktobra<br />
sprejeli sklep o ustanovitvi<br />
in potrdili pogodbo o<br />
pristopu h komercialni banki<br />
v Novem mestu. Hkrati s<br />
Po poteh partizanskih spomenikov<br />
Pobočja so se že odevala v<br />
jesenske barve, ko smo se<br />
ondan vzpenjali proti vrhu<br />
Velike gore: Vinko, šofer in<br />
fotograf Drago ter pisec teh<br />
vrstic. Obujali smo spomine<br />
na vojne dni. Največ je vedel<br />
povedati tovariš Vinko<br />
Kersnič, ki je steze Velike<br />
in Travne gore med narodnoosvobodilno<br />
vojno ne<strong>št</strong>etokrat<br />
prekrižaril.<br />
Naša prva postaja je bil<br />
spomenik »Pri <strong>št</strong>irni«, na<br />
kraju v osrčju Velike gore,<br />
kjer je 2. oktobra 1942 Tomšičeva<br />
brigada v silovitem naletu<br />
uničila v boju 150 Italijanov.<br />
Občinski odbor ZB<br />
pripravlja poseben album<br />
partizanskih spomenikov in<br />
obeležij. Določili so nas tri,<br />
naj dopolnimo zbirko fotografij<br />
spomenikov, ki jih še<br />
nimamo.<br />
Ko smo obujali spomine na<br />
težke in slavne dni. ko so bili<br />
fašisti na ribniškem območju<br />
prvič tako hudo tepeni,<br />
smo jo ubrali proti Jele<br />
novem žlebu. Dva kilometra<br />
pred Jelenovim žlebom je<br />
pod cesto znamenito brezno,<br />
skupni grob <strong>št</strong>evilnih Italijanov.<br />
Tovariš Vinko nama je<br />
živo pripovedoval odbitki, katere<br />
se je sam udeležil:<br />
»Na tem ovinku, dvesto<br />
metrov pred breznom, smo<br />
šli v predhodnici trije Cankarjevci.<br />
Ko smo prišli do<br />
ovinka, v katerem so imeli<br />
Italijani zasedo, je že zaropotalo<br />
po nas. Hitro smo se<br />
povlekli in obvestili <strong>št</strong>ab bri--<br />
REŠETO l<br />
gade o sovražniku. Tovariš<br />
iz naše trojke je bil ranjen.<br />
Komandant Cankarjeve je<br />
odločil: takoj zasesti višino<br />
nad cesto! To pa ni bilo tako<br />
enostavno. Tudi Italijatlom<br />
se je mudilo na vrh.<br />
Pričel se je hud boj; borili<br />
smo se in jurišali kot levi.<br />
S Tomšičevo brigado, ki je<br />
posegla v boj z nasprotne<br />
strani, smo stisnili sovražnika<br />
v precep: pot je bila zaprta<br />
s treh strani, pod cesto<br />
pa je zevalo' brezno. Blizu<br />
tristo Italijanov je padlo takrat:<br />
na cesti so ležali V<br />
dolgi vrsti mož poleg moža,<br />
pa tudi v breznu jih je bilo<br />
precej . ..<br />
V hribu, na poprišču najhujšega<br />
boja stoji osamljen<br />
spomenik. Tti je pokopana<br />
edina partizanska žrtev tega<br />
boja Josip Žagar-Jug komisar<br />
Gubčeve brigade. Svobodni<br />
gozdovi mu pojejo uspavanko,<br />
spominski kamen nad<br />
grobom pa opozarja obiskovalce,<br />
da spi pod njim velik<br />
junak. \<br />
Obiskali smo še druge spomenike,<br />
1. novembra, na dan<br />
mrtvih, pa se bomo spet<br />
zbrali pred spomeniki, jih<br />
ozaljšali s cvetjem in obudili<br />
spomin na borce, ki so žrtvovali<br />
vse — za našo svobodo<br />
in lepše življenje.<br />
K. ORA2EM<br />
S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V RIBNICI<br />
»INLESU« je treba zagotoviti surovine'<br />
22. oktobra je bila v Ribnici seja<br />
občinskega komiteja Zveze komunistov<br />
Razpravljali so o gospodarskem<br />
položaju in delavnosti<br />
aktivov ZK v delovnih organizacijah.<br />
Gospodarska reforma je<br />
prisilila podjetja, da zdaj zares<br />
skušajo povečati storilnost in prilagajajo<br />
svoje poslovanje novim<br />
ekonomskim odnosom.<br />
Pričakujemo, da se bodo uspehi,<br />
ki smo jih dosegli v prvem<br />
polletju, ponovili tudi ob koncu<br />
leta. Vsa podjetja v občini dosegajo<br />
plan proizvodnje, razen<br />
Kovinskega podjetja, ki je pri<br />
dokaj visoko zastavljenem planu<br />
v devetih mesecih doseglo le 70<br />
odst. plana To podjetje je lan<br />
ski plan zvišalo za več kot 20<br />
odst., v <strong>št</strong>irih letih pa je <strong>št</strong>irikratno<br />
povečalo proizvodnjo<br />
Vsa podjetja se pritožujejo za<br />
radi pomanjkanja surovin in reprodukcijskega<br />
materiala. Kljub<br />
Na zadnji razširjeni seji sveta<br />
krajevne skupnosti Loški potok<br />
so člani sveta, domači in gostje<br />
iz Ribnice med drugim razpravljali<br />
o pomanjkljivi električni napeljavi<br />
v posameznih vaseh ter<br />
zobozdravstvu. Kritizirali so lanski<br />
sklep Elektro Ljubljana — enota<br />
Kočevje zaradi ukinitve stalne<br />
elektro-službe v Loškem potoku.<br />
Velikokrat se namreč zgodi, da<br />
zaradi malenkostne okvare v<br />
transformatorju ali napeljavah ne<br />
trpi posredno le industrija in gospodinjstva,<br />
temveč celoten standard<br />
potoških ljudi. Po drugi strani<br />
(če upo<strong>št</strong>evamo, da so bila vsa<br />
povojnh leta v Loškem potoku po<br />
trije erektričarji in so imeli vedno<br />
dovolj dela!) pa je upravičeno<br />
razmišljanje ali je gospodarsko,<br />
da se zaradi malenkostne okvare<br />
podražitvam v juliju je povpraševanje<br />
po skoraj vseh vrstah<br />
surovin tako veliko, da je tržna<br />
cena nekaterim proizvodom kar<br />
dvakrat višja.<br />
V posebno težkem položaju je<br />
ribniški INLES, ker mu ni kočevski<br />
KGP pripeljal dogovorjenih<br />
količin hlodovine iz gozdov<br />
zasebnih lastnikov. Ti lastniki prodajajo<br />
les po vseh mogočih kanalih<br />
izven meja občine.' Ker zakonski<br />
predpisi omogočajo tako<br />
prodajo, je inšpekcijska služba<br />
na občini brez moči. Kmetje računajo<br />
tudi na višjo ceno in nonočeio<br />
prodati lesa, čeprav leži v<br />
gozdovih na tisoče kubičnih metrov<br />
jelove hlodovine.<br />
Kaj bo delal 450 članski kolektiv,<br />
če ne bo hlovine? člani<br />
komiteja so predlagali občinski<br />
skupščini, naj zagotovi INLESU<br />
reden dovoz hlodovine, sicer je<br />
v nevarnosti obstoj podjetja. Občinski<br />
organi naj dovolijo rezanje<br />
lesa le tistemu, ki bo imel<br />
odobritev komisije, vse odvisne<br />
količine pa naj prevzame INLES.<br />
To je upravičen ukrep, saj nam<br />
ne more biti vseeno, kako uspeva<br />
največje podjetje v občini, ki<br />
daje kruh precej občanom.<br />
Na seji so razpravljali o premajhni<br />
prizadevnosti komunistov<br />
v INLESU, ker so sprejemali<br />
predloge za reorganizacijo podjetja<br />
mimo širšega kroga proizvajalcev.<br />
Ljudje so bili premalo<br />
seznanjeni z načrti podjetja v novih<br />
pogojih gospodarjenja.<br />
Ob koncu razprave o še drugih<br />
perečih problemih so na mesto<br />
organizacijskega sekretarja,<br />
ker je dosedanji odšel k vp.lakom,<br />
izvolili tovariša Franceta<br />
Lapajneta.<br />
Elektrika in zobozdravstvo v Loškem potoku<br />
pripelje iz 12 km oddaljene Sodražice<br />
celotna ekipa električarjev.<br />
To velja tudi za področje<br />
Draga — Stari in Novi kot. Vse<br />
to -je sicer stvar podjetja, vendar<br />
pa bi bila po mišljenju Potočanov<br />
rešitev tudi v tem, da bi<br />
imel električar, ki je zaposlen v<br />
Inlesovem obratu • Smreka —, Loški<br />
potok ključ transformatorja in<br />
bi v kritičnih trenutkih (ko tudi<br />
telefon ne dela) popravil manjše<br />
okvare. <<br />
Drugo, prav tako važno vprašanje,<br />
je napeljava trofaznega<br />
električnega toka v Šegovo vas.<br />
Nekateri kmetje imajo kupljene<br />
razne električne motorje in stroje,<br />
ki pa jih v sedanjih pogojih ne<br />
morejo uporabljati. Mimo tega<br />
pa je tudi radijski sprejem posebno<br />
v večernih urah popolno<br />
kega junaka je bila to pot<br />
naslikana tako živo in pre čeprav razkropljen po vsej do<br />
pričlijvo, da bomo govor dr<br />
movini, ne misli odnehati. Za ob tem so prenesli sredstva dočinski<br />
praznik pripravljajo metsedanjega občinskega stano<br />
Cevca ob priložnosti ponališki mladinci dvanajsto <strong>št</strong>evilko vanjskega sklada, ki je pretisnili<br />
v našem <strong>list</strong>u. — Prof svojega glasila. List bo tedaj<br />
Jože Dular je nato odkril po razširjen, imel bo 30 strani. Bralnehal<br />
veljati, h KB Novo Zavod za zaposlovanje v (? ženske in 3 moški), 7<br />
cem bo nudil naslednje teme: mesto KB Novo mesto bo Ribnici ima prijavljenih 15 žensk (4 nekvalificirane, 3 z<br />
prsje Alojza Gangla, množi Kako je s športom v Metliki, ta sredstva uporabljala za ljudi, ki iščejo zaposlitev. Med nižjo strokovno izobrazbo),<br />
ca domačinov in gostov pa Pokukajmo v gostinstvo. Je met<br />
kreditiranje stanovanjske iz njimi je 6 delovnih invalidov<br />
se je zatem podala pred meliška mladina na pravi poti? Met<br />
moških (3 nekvalificirani, 2<br />
liški kulturni delavci, Huliganstvo gradnje in za izpolnjevanje<br />
kvalificirana), 1 živinozdravtliško<br />
osnovno šolo. Tu je o ali kaj, Folklora — sužnja posa obveznosti, ki izvirajo iz donik<br />
in 1 sanitarni inšpektor.<br />
delu in velikem prispevku meznikov. Je stanovanj dovolj? — sedanje stanovanjske gradnje<br />
pokojnega Osipa šesta za in še vrsto drugih zanimivih se<br />
Obiskali bodo<br />
Po podjetjih trenutno nima<br />
stavkov.<br />
v metliški občini.<br />
jo delovnih mest za delovne<br />
gledališko umetnost pri Slo<br />
Begunje<br />
invalide. Doslej v zvezi z revencih<br />
govoril prof. Dušan<br />
Moravec, ravnatelj Slovenske<br />
Na sestanku odbora sekciformo delavcev niso odpuga<br />
gledališkega muzeja. Ožije<br />
internirancerv pri občinščali. Po disciplinskem povel<br />
je neminljive zasluge Še- RUDMAN GROZI!<br />
skem odboru ZB v Ribnici stopku je prenehalo delovno<br />
stovega dela za slovensko<br />
so sklenili, da bo pred dne rpzmerie samo enemu delav<br />
»Zmrznili bosta kot zajklji!« je do 25. maja, ko smo šli v Metli<br />
gledališko kulturo in podrobvom<br />
mrtvih posebna delega cu iz INLESA in enemu iz<br />
dejal Jože Rudman iz Radoš, ki ko na generalko za telovadni nano<br />
opisal pokojnikova priza je pri tSanki Hočevar na Radostop, posodila sinove čevlje, da cija obiskala Begunje in po ,Tr? r.oški potok. Novih delovvici.<br />
Besede so namenjene meni ni šel bos. Lahko povem še to,<br />
devanja za hiter in pomemložila<br />
vence na grobišču žrtev nih mest pa v proizvodnih<br />
in tovarišici Mileni, ker Rudman da imam sama tri otroke, za kaben<br />
vzpon slovenskega gleda<br />
fašističnega nasilja. Sklicali obratih ni več na voljo. Le tu<br />
trdi, da sva medve napisali v Dotere moram skrbeti, in nimam čališča<br />
in opere. Tudi tu so si lenjski <strong>list</strong> članek »Zgrozi se, kdor sa, da bi se zanimala za Kočevar- bodo tudi vse še žive bivše in tam sprejemajo na novo<br />
jih pozna«. Prosim, da bi se v Rudmnnovo družino<br />
gostje in domačini ogledali<br />
internirance in se dogovorili ljudi, da bi zasedli delovna<br />
prihodnje pisec člankov o družini<br />
V torek, 19. oktobra, so prišli<br />
spominsko ploščo, na kateri<br />
za obisk nekdanjih taborišč. mesta, ki so se izpraznila.<br />
Kočevar-Rudman podpisal, ker ni iz RTV Ljubljana poizvedovat na<br />
je upodobil pokojnega umetsva samo učiteljici pismeni.<br />
Sestavljajo tudi partizansko<br />
Radovico, če je res, kar piše v<br />
Z vajenci kaže v ribniški<br />
nika v bronu akadem. kipar Rudman naju po nedolžnem Dolenjskem <strong>list</strong>u. Vprašali so tu kroniko, v kateri bodo eno občini nekoliko boljše kot<br />
di mene in tovarišico Mileno in<br />
VI. Štoviček iz Leskovca pri<br />
poglavje posvetili interniran- drugod. Razpisanih je bilo<br />
sva jim odgovorili, kolikor sva<br />
Krškem.<br />
cem v italijanskih in nem<br />
vedeli, lipam, da najini odgovori<br />
22 učmh mest. podjetja pa so<br />
METLIŠKI niso bili vredni zločina, da bi moških koncentracijskih tabori pripravljena sprejeti v uk<br />
Veliko ljudi si je po odrali<br />
zmrzniti kot zajklji!<br />
ščih. T celo 30 vajencev (20 fantov in<br />
kritju novih spominskih obe<br />
VIDA VIDETIĆ,<br />
4 dekleta) Zavodu se je pri-<br />
Leži j, ki sta Metliki nedvom TEDNIK<br />
učiteljica na Radovici<br />
.javilo v uk le 25 mladih ljudi<br />
no v ponos in bogatita njeno<br />
Izboljšave na elek<br />
OPOMBA UREDNIŠTVA: Članek<br />
dR fantov in 7 deklet), tako<br />
kulturno zakladnico, ogleda<br />
»Zgrozi se, kdor jih pozna« v<br />
dolži in nama grozi z nožem. V<br />
tričnem omrežju<br />
da 5 vajencev za vodno inlo<br />
še razstavo metliških kul<br />
predzadnji <strong>št</strong>evilki našega tednika<br />
petek zvečer je kričal okrog šole smo napisali v uredni<strong>št</strong>vu Dolenj ELEKTRO-KOCEVJE te Sfalaterstvo še iščeio<br />
turnih delavcev in likovnih in porušil ograjo šolskega vrta. skega <strong>list</strong>a. Ker pa se pod vsak dni spet nadaljuje z rekon<br />
umetnikov v prostorih Belo<br />
Osnovno Sok) je letos za-<br />
Medve s kolegico sc ga sicer ne članek, ki ga sami napišemo, ne<br />
kranjskega muzeja. Muzej je bojiva, ker nisva nič zakrivili, če moremo podpisati, sporočamo to<br />
strukcijo električnega omrežoustilo 242 of.rnk (137 fantov<br />
pa pomisliva, da nosi Rudman s vsej javnosti— s čimer se seja na Vinicah in v zapotoku<br />
tudi ta dan obiskalo precej<br />
In 105 rlek^t) rned njimi pa<br />
seboj velik nož in da bi se z veda prav nič" ne izmikamo odgo pri Sodražici. Z izpopolnitvi<br />
gostov, ki jih je lepo vreme<br />
le 47 odst. teVSnlh., ki so kon-<br />
njim srečali na samem, nama ni vornosti za napisani in objavljeni<br />
privabilo v Metliko in okoli vseeno.<br />
sestavek!<br />
jo električnega omrežja bo čalj vseh
29 mm<br />
v B v B v 22<br />
K v p?<br />
elsmo cim sirse sodelovanje občanov!<br />
Izvršni odbor občinskega odbora<br />
SZDL Trebnje je na svoji seji 25.<br />
oktobra sklenil, da bo ob pripravah<br />
na konference Socia<strong>list</strong>ične zveze<br />
povabil k razpravi vse člane SZDL<br />
kakor tudi vse druge občane. Smo<br />
pred letnimi konferencami krajevnih<br />
organizacij in občinske organizacije<br />
SZDL. Tu bomo pregledali<br />
dejavnost naših organizacij v zadnjem<br />
obdobju, ocenili bomo prizadevanja<br />
drugih družbeno političnih<br />
organizacij ter dru<strong>št</strong>ev, analizirali<br />
delo samoupravnih organov in ugotovili<br />
naše uspehe pri uveljavljanju<br />
gospodarske reforme.<br />
Vsa ta vprašanja in delo konferenc<br />
je raznovrstno in aktualno, saj<br />
živo zadeva naše vsakdanje življenje.<br />
Zato pričakujemo, da se bo v<br />
času pred konferencami, zlasti pa<br />
še na konferencah razvila široka<br />
razprava, v kateri bodo občani kritično<br />
ocenili sedanja prizadevanja<br />
in dali napotke za delo SZDL v prihodnjem<br />
obdobju. Razprava bo<br />
letos izdanih<br />
12 obrtnih dovoljenj<br />
Zanimanje za zasebno obrt<br />
se je v trebanjski občini zadnje<br />
čase precej povečalo. Letos<br />
so izdali še dvanajst<br />
obrtnih dovoljenj, večjemu<br />
<strong>št</strong>evilu upravičencev pa prošnje<br />
še rešujejo. Najbolj se je<br />
povečalo <strong>št</strong>evilo zasebnih avtoprevoznikov<br />
— od treh 'v<br />
letu 1963 na 17 v tem letu.<br />
Zdaj je v občini 64 raznih<br />
obrtnikov.<br />
hkrati tudi del širokih razprav, ki lišče, če v piipj.avah na njo he bi<br />
že potekajo po vsej Sloveniji ob bilo širokega sodelovanja članov<br />
pripravah na VI. Kongres SZDL :,ZuL.<br />
Slovenije.<br />
Neposredni proizvajalci, delavci<br />
V dosedanji piaksi so t;ike raz s področja družbenih služb in druprave<br />
in dogovori potekali navadno gih dejavnosti, ki se vsak dan sre<br />
le na sestankih krajevnih odborov čujete z najrazličnejšimi vprašanji,<br />
SZDL in na konferencah, letos pa katerih zaradi različnih vzrokov sa<br />
želimo v ta namen izkoristili tudi mi ne morete razei:;t"ti: spregovori<br />
naše giasilo <strong>Dolenjski</strong> <strong>list</strong>. Kako si te o njih, s skupnimi močmi bomo<br />
predstavljamo tak razgovor? Vsak, verjetno le dobili pravilen odgovor!<br />
ki bo v razpravi sodeloval, naj bi Ob iem pa seveda ne zmanjšuje<br />
v krajšem ali daljšem sestavku obmo pomena razgovorov na razširjedelal,<br />
načel ali samo sprožil dolonih sejah krajevnih odborov SZDL<br />
čen problem. Ce bodo drugi menili, in razprave na sami konferenci. Tu<br />
da lahko temu še kaj dodajo, je di preko teh ustaljenih oblik dela<br />
prav, da vprašanje razvijejo in ga želimo dobiti čimveč pobud za us<br />
skušajo razjasniti ali sicer pojasnipeh občinske konference. Taka poti.<br />
Se pravi: o vprašanjih ne pričamoč bo tudi dragocen napotek za<br />
kujemo dokončnih sklepov, važno razreševanje po.<br />
pa bo, če bodo posamezna vprašanja<br />
načeta in o njih podana osebna<br />
stališča. Ne moremo namreč pričakovati,<br />
da bi občinska konferenca<br />
SZDL spregovorila o vseh perečih<br />
vprašanjih in zavzela do njih sta<br />
(:: meznih zadev priprihodnjem<br />
obdobju. Zato ni važna<br />
oblika; želimo si predvsem čimširše<br />
sodelovanje vseh članov Socia<strong>list</strong>ične<br />
zveze kakor tudi drugih občanov.<br />
' SLAVKO KRZAN<br />
Mokronoška lekarna je<br />
bila vse do letos v prostorih,<br />
v kakršnih je imel<br />
svoj »grenki lokalček«<br />
oziroma trgovinico z zdravili<br />
magister Grahek. Nuja<br />
po preureditvi se je<br />
zadnja leta zaporedoma<br />
oglašala, dokler se naposled<br />
letos niso lotili<br />
adaptacije. Dela je prevzelo<br />
grosupeljsko gradbeno<br />
Občina »da«, občani »ne«<br />
Mokronoški vodovod počasi<br />
napreduje, lahko pa bi hitreje,<br />
če bi bili občani boljši<br />
Slavko Magyar, šolski<br />
upravitelj na Čatežu pri<br />
Trebnjem, se v prostem<br />
času rad posveti svojemu<br />
konjičku — slikarstvu. Leseni<br />
kipec, ki ga je postavil<br />
pred vhodom v šolo,<br />
upodablja šolarčka. Način<br />
oblikovanja dovolj zgovorno<br />
potrjuje že ob tem<br />
kipcu, da se Magvar ukvarja<br />
z naivno umetnostjo.<br />
Kot slikar je Slavko Magvar<br />
član Dru<strong>št</strong>va naivnih<br />
umetnikov Hrvaške. (Foto:<br />
I. Zoran) •<br />
d DEVET SPECIALNIH STRO<br />
JEV čaka v obratu Modnih oblačil,<br />
da jih namestijo in začnejo<br />
uporabljati. Stavbi bodo te dni<br />
zgradili prizidek, v katerem bo<br />
kotlarna za te stroje. Stroje bodo<br />
uporabljali pri likanju.<br />
S NAD 280 PRIMEROV je letos<br />
obravnavala komisija za pri<br />
Pridobitev za ¥ei kot 5,000 @!!an@w<br />
plačniki. Občani namreč slabo<br />
izpolnjujejo obveznosti,<br />
ki so jih sprejeli pred dvema<br />
letoma, ko so na zboru volivcev<br />
zatrdili, da bodo sami<br />
prispevali 6,4 milijona dinarjev<br />
za vodovod. Do danes so<br />
sami Mokronožani plačali komaj<br />
četrtino dolga, prebivalci<br />
Marttinje vasi, Slapška in Belega<br />
griča pa dolgujejo še<br />
več. pbčina si med tem prizadeva,<br />
da dogradi pomemben<br />
objekt v tem predelu mirenske<br />
doline. Toda sama<br />
bremena le ne bo zmogla. V<br />
programu je dograditev vodovoda<br />
do križišča, od koder<br />
se iz Mokronoga odcepi cesta<br />
protd Sevnici in to naj bi<br />
bil 0 urejeno še letos. Na nedavnem<br />
zboru volivcev so<br />
Mokronožani spodbudili enega<br />
med predstavniki režijskega<br />
odbora,\iki naj bi akcijo<br />
za pobiranje samoprispevkov<br />
speljal, toda brez razumevanja<br />
občanov ne bo uspeha.<br />
VODOMER V VSAKO<br />
HIŠO<br />
V trebanjski občini je začel<br />
veljati odlok o obvezni<br />
vgraditvi vodomerov v prostorih,<br />
ki jih napaja vodovod<br />
stičenske vodne skupnosti.<br />
Vodomeri, ki* jih je treba<br />
vgraditi v roku enega leta,<br />
bodo kazali porabo vode, ki<br />
jo morajo porabniki plačati.<br />
Kdor po enem letu ne bo<br />
imel vodomera in bo za to<br />
sam kriv, mu bodo dobavo<br />
vode ukinili. Ko so sprejemali<br />
odlok, so odborniki pripomnili,<br />
naj bi določila o obvezni<br />
vgraditvi vodomerov<br />
veljala za vso občino.<br />
znavanje posebne delovne dobe<br />
pri ZZB v Trebnjem. V ta namen<br />
se je osemindvajsetkrat sestala<br />
in je bila med najbolj marljivimi<br />
med komisijami pri ZZB.<br />
Delovna je bila tudi komisija, ki<br />
rešuje vprašanja s področja skrbi<br />
za borce.<br />
podjete in so tik prec«<br />
koncem. Moderne lekarniške<br />
prostore bo Mokronog<br />
dobil predvidoma sredi<br />
novembra in tako znatno<br />
prej, kot so predvideli. Po<br />
načrtu lekarniške matične<br />
službe v Trebnjem bi se<br />
naj mokronoška lekarna<br />
preuredila do leta 1970,<br />
.ker pa se je posrečilo, da<br />
iso sredstva zbrali prej,<br />
•so pohiteli. Vsa dela bodo<br />
plačana s sredstvi, ki<br />
sta iih zbrali občina in<br />
trebanjska lekarna.<br />
Površinsko se lekarna v<br />
Mokronogu ni povečala,<br />
le prostore so na novo in<br />
smotrneje razporedili. Tudi<br />
oprema bo nova. V<br />
preurejenih prostorih bo<br />
nedvomno možno boljše<br />
poslovanje, sama lekarna<br />
pa bo pomembna pridobitev<br />
za Mokronog in vse<br />
okoliške kraje na območju,<br />
na katerem prebiva<br />
nad 5.000 občanov. Občani<br />
i 'ebanjske občine lahko<br />
>iobijo zdravila v treh središčih:<br />
v Trebnjem in Mokronogu<br />
v lekarni, na<br />
Mirni pa v ambulanti, kjer<br />
je manjše skladišče najpotrebnejših<br />
zdravil.<br />
PRIDEJO VEČKRAT!<br />
Inšpektorji oddelka medobčinskih<br />
Inšpekcijskih služb,<br />
ki ima sedež v Novem mestu,<br />
so letes pogosteje obiskovali<br />
trebanjsko občino kot lani in<br />
tako izpolnjeiaii sklepe njene<br />
skupščine, naj bodo ukrepi<br />
pravočasni in preventivni.<br />
Največ del?, so imeli v tem<br />
času nedvomno tržni inšpektorji,<br />
ki so morali kar dvakrat<br />
budneje in dlje nadzorovat'<br />
delovne organizacije: prvič,<br />
ko je obveljal ukrep o<br />
zamrznjenju cen in drugič,<br />
ko je prišla gospodarska reforma<br />
V obrazložitvi dela inšpekcijskih<br />
organov v tej občini<br />
je načelnik oddelka Franc<br />
Kotnik na zadnji seji občinske<br />
skupščine v Trebnjem<br />
poudaril, kako si inšpektorji<br />
prizadevajo opraviti naloge v<br />
vseh <strong>št</strong>irih dolenjskih občinah,<br />
za katere je medobčinski<br />
oddelek inšpekcijskih<br />
služb ustanovljen. Pojasnil<br />
je odbornikom, da bi inšpektorji<br />
češče obiskali trebanjsko<br />
občino, ko bi imeli na voljo<br />
več časa; potreb da je veliko,<br />
inšpektorjev pa še vedno<br />
"Tarnalo. Poskušali pa bodo v<br />
bodoče zadostiti vsaj tistim,<br />
ki želijo od inšpektorja tudi<br />
nojasnila in preventivnega dela,<br />
ne samo pregon zaradi<br />
prekrškov. Odborniki iz de<br />
lovnih organizacij so menili,<br />
da bi bilo potem res precej<br />
manj prekrškov in bi bolje<br />
razume 1! delo inšpekejiskih<br />
"VprftnOV.<br />
* * *•* *.*-•,* ******** #•.*• *<br />
... Če se v vušem kraju<br />
zgodi kaj zanimivega,<br />
poročia o tem najbolje -<br />
ili liiis« wirjev je na mm<br />
Pcziv občinske skupščine v Trebnjem na skrajno varčevanje v trošenju proračunskih<br />
sredstev<br />
Oba zbora občinske skupščine v Trebnjem sta<br />
imela na 11. skupni seji 21. oktobra na dnevnem redu<br />
tudi predlog odloka o spremembi občinskega proračuna<br />
za leto <strong>1965</strong>.<br />
Proračun občine je skupščina<br />
sprejela ob začetku leta v višini<br />
834,744.000 din S tem, da je bilo<br />
zajetih tudi 210 milijonov din fiktivnih<br />
dohodkov za ravnovesje •<br />
med piornčunskimi dohodki in<br />
izdatki. Odločitev so odborniki<br />
sprejeli v prepričanju in upanju,<br />
da bodo med letom lahko zbrali<br />
sredstva, zlasti pa 50 računali na<br />
Ugodno fričetrtletje za TŠS<br />
Mirna<br />
V prvih dvetih mesecih tega leta<br />
je dslovni kolektiv tovarne šivalnih<br />
strojev na Mirni uresničil<br />
tričetrtletne naloge z 92 odstotki<br />
in ustvaril celotni dohodek, ki<br />
je za 85,6 odst. večji kot v istem<br />
času lani. Ob tej bilanci pa je<br />
vsekakor nadvse razveseljiv podatek,<br />
da si je mirensko podjetje<br />
odrezalo nad 100 milijonov dinarjev<br />
za sklade! Tak rezultat,<br />
ki dokazuje sila ugodno poslovanje,<br />
pa je bilo možno doseči s<br />
smotrnejšim gospodarjenjem, ki<br />
so mu v podjetju zlasti po reformi<br />
dodelili ustrezno mesto.<br />
Velja omeniti, da so vpliv večjih<br />
materialnih stroškov zmanjšali<br />
skoraj docela z večjo storilnostjo,<br />
h kateri je bil kolektiv pozvan<br />
zlasti v času splošnega iskanja<br />
notranjih rezerv. Nedvomno je<br />
ugodna bilanca tudi delen odraz<br />
sodelovanja s kupci in dobavitelji,<br />
pri čemer se je podjetju posrečilo<br />
zmanjšati terjatve od 123<br />
na 70 milijonov dinarjev.<br />
Podjetje se je v tem času še<br />
bolj posvetilo proizvodnji domačega<br />
šivalnega stroja in skladno<br />
s potrebami tržišča prevzelo nase<br />
skrb za nabavo elektromotorčkov<br />
za pogon gospodinjskih šivalnih<br />
strojev. To se mu je posrečilo v<br />
sodelovanju z nekaterimi znanimi<br />
slovenskimi proizvajalci elektroizdelkov.<br />
Na splošno pa se še<br />
vedno čutijo posledice nesolidnega<br />
trgovanja s kooperanti, od katerih<br />
dobi mirensko podjetje sestavne<br />
dele za svoj izdelek.<br />
Alojz Gangl: DEKLE<br />
MUCKAMI<br />
tbebanjskeIovice<br />
pomoč republike. Na priziv trebanjske<br />
občine, ki je ugovarjala<br />
proti premajhni republiški pomoči,<br />
ni bilo formalnega odgovora.<br />
Popravljeni proračun je od prvotnega<br />
manjši za 135,800.000 din,<br />
ker naj bi po oceni republiškega<br />
sekretariata za finance trebanjska<br />
občina zbrala letos 698,944X00 din<br />
proračunskih dohodkov. Sama občinska<br />
uprava je ocenila, da se<br />
bo zaradi znižane stopnje prispevkov<br />
iz osebnih dohodkov (od<br />
17,5 na 10,5) nateklo v proračun<br />
90,000.000 din manj in iz osebnih<br />
dohodkov v kmetijstvu 10,000.000<br />
din manj, kot so predvideli republiški<br />
organi. Dosedanji podatki<br />
dajejo nedvomno bolj prav<br />
oceni občinske uprave, tudi zato,<br />
ker se osebni dohodki niso povečali<br />
in je prispevek iz teh v absolutnem<br />
znesku znatno manjši<br />
od predvidenega.<br />
Zveznemu poslancu Ludviku<br />
Golobu, ki Je seji tudi prisostvoval,<br />
se ni zdelo prav, da 36 odborniki<br />
brez razprave odločajo<br />
za spremenjeni proračun, čeprav<br />
so se pripričali, da »visi 100 milijonov<br />
din v zraku«. Ob tem se<br />
zastavila vprašanje, kako, bodo<br />
odborniki razpravljali ob koncu<br />
leta o uresničitvi nalog s pomočjo<br />
proračuna, ki skoraj go<br />
tovo ne bo uresničen stoodstotno.<br />
Ce namreč dodamo tem 100,000.000<br />
din še 27,000.000 din, ki jih popravljeni<br />
proračun tudi ne pokriva,<br />
je dejanski primanjkljaj —<br />
127,000.000 din znan že zdaj. Nepokrita<br />
50 proračunska sredstva<br />
za plačevanje prispevka za kmečko<br />
zavarovanje, vzdrževanje cest<br />
III. reda, plačevanje oskrbnin v<br />
socialnih domovih in dru«u.<br />
Popravljeni proračun zagotavlja<br />
družbenim službam sredstva<br />
za njihovo osnovno dejavnost in<br />
to za kritje najnujnejših potreb,<br />
vse gospodarske ln negospodarske<br />
investicije pa so v proračunu črtane.<br />
Občinska skupščina je pozvala<br />
vse koristnike proračuna na<br />
največje varčevanje z družbenimi<br />
sredstvi.<br />
0 OTROCIH, KI ŽIVE 01<br />
MILOŠČINE OČETOV<br />
S sodnim postopkom v Trebnjem je bila nedavno zvišana<br />
preživnina za 12-letnega otroka. Otrok živi pri materi,<br />
oče pa je zanj plačeval 800 din na mesec, tako od leta<br />
1959, kot je določilo sodišče. Otrokova mati je kasneje<br />
zahtevala večjo preživnino za svojega otroka zato, ker<br />
se je draginja med tem tako povečala, da je pomenil mesečni<br />
prispevek 800 din samo še prav smešno majhno miloščino.<br />
Pa tudi sicer ugotavlja občinsko sodišče v Trebnjem,<br />
pri katerem vložijo (navadno matere) povprečno 25 tožb<br />
za izterjavo preživnine, da so preživnine nizke, od 1.000 do<br />
10.000 din in da jih je največ po 5 .000 din. S temi sredstvi<br />
mati težko preživi otroka, ki je ali nezakonski ali pa njej<br />
odrejen po zakonski razvezi. Zahtevkov po zvišanih preživninah<br />
je bilo letos v prvih devetih mesecih le 39, čeprav<br />
je <strong>št</strong>evilo otrok, upravičenih do večje preživnine, znatno<br />
večje. Kazno je, da so matere, katerim otrok pripade,<br />
premalo odločne v zahtevah po višjih preživninah!<br />
Cesto se raje odpovedo denarju, kot bi ga morale iztožiti<br />
pred sodiščem. Ker so v takih primerih oškodovani predvsem<br />
otroci, bi moral posredovati skrbstveni organ. Ta naj<br />
bi otroku določil skrbnika in se zavzel za preživnino.<br />
Pristojne preživnine v nobenem primeru ne presegajo<br />
15-odstotnega dela mesečnih dohodkov izplačevalca preživnine<br />
in zato ne bi smelo biti izgovorov, da je to za zavezanca<br />
prehudo breme. Po veljavnih predpisih lahko zaposleni<br />
oče tudi za nezakonskega otroka uveljavi otroški<br />
dodatek. Seveda se dogaja, da poskušajo upravičeni očetje<br />
na račun otroškega dodatka zmanjšati svoj prispevek za<br />
otroka, kar pa ni prav. Kaj so nezakonski otroci in otroci<br />
razvezanih staršev res obsojeni živeti samo od tiste miloščine,<br />
ki jim jo nakloni dobljena pravda pred sodiščem?
»Samo<br />
je izdržalo<br />
do konca ...«<br />
IZ ŠT. JERNEJA. To je<br />
bilo pri nas živo zadnjo<br />
nedeljo; to je bilo radovednih<br />
ljudi od blizu in daleč.<br />
Kolesarji so imeli<br />
dirko iz Krške vasi do<br />
nas — 20 kilometrov daljave.<br />
Dosti ljudi je mislilo,<br />
da bode konjska dirka,<br />
ki je izostala 12. septembra,<br />
a kako so se ti<br />
začudili, ko so videli mesto<br />
<strong>št</strong>irinogatega konja,<br />
vitkega gospođica na drobnem<br />
kolesu. Vendar dirka<br />
je bila huda, huda dirka<br />
Za noge in pljuča. Izmed<br />
mnogobrojnih gospodov<br />
iih je samo 7 izdržalo do<br />
konca, drugi, vide, da nič<br />
ne opravijo, so se raje polagoma<br />
privozili pozneje<br />
za njimi. Kakor povsod na<br />
Kranjskem, tako je bil tudi<br />
tu prvi g. Bohinjec iz<br />
Ljubljane, drugi g. Droll,<br />
davkarski adjunkt iz Krškega,<br />
tretji g. Franc Kenda<br />
in četrti g. Adolf Gustin<br />
ml. oba iz Novega<br />
mesta.<br />
Mi smo veseli ako nam<br />
gospodje privabijo tujcev;<br />
nekaj vendar vsakdo prinese.<br />
Tudi kolo samo je<br />
dobra, lepa in koristna<br />
reč. Kedo bi to tajil? Kako<br />
hitro pridrvi kolesar<br />
in sicer brez stroškov iz<br />
kraja v kraj. Koliko to<br />
koristi ljudem, ki imajo<br />
daljna pota! Nobeden pameten<br />
človek tega ne more<br />
tajiti če se fijakarji<br />
jeze, je umljivo, ali poma.<br />
gati jim ne moremo; zaradi<br />
njih se raba koles ne<br />
bode prepovedala. Druga<br />
Pa je, je-li tudi pametno<br />
poskušati se tako rekoč za<br />
življenje in smrt? Ne trpč<br />
li pljuča s takim prisiljenjem?<br />
Se-li ne dobi naduha?<br />
Vendar naj na to odgovore<br />
gospodje sami sebi.<br />
Mi bi dejali: »Rabi kolo<br />
po pameti, ker ti koristi,<br />
nikar pa se ne skušaj z<br />
njim brez potrebe, ker ti<br />
lahko skrajša življenje!«<br />
(DOLENJSKE NOVICE<br />
— 1. oktobra 1897)<br />
RIBNICA : NOVO<br />
MESTO 23:15<br />
Prvenstvena rokometna tekma<br />
LCL. Igrišče v Ribnici, sodnik Novak<br />
iz Brežic.<br />
RIBNICA: Lovšin. Svec 5, Radič<br />
2, A. Ponikvar 7, F. Ponikvar 7,<br />
Andolšek 1, Kos 1, Čikeš, Matelič,<br />
Svigelj. - NOVO MESTO: Marn,<br />
Jončič 3, Jaklič 4, Setina, Kobe,<br />
Možina Vidmar J, Vukotič, Fifolt<br />
5.<br />
Ribničani, ki vodijo v ligi, niso<br />
dopustili, da bi Novomeščani<br />
pripravili še eno presenečenje.<br />
Prednost, ki so jo dobili do polčasa,<br />
ko so vodili 8:5, so do konca<br />
povečali na 23:15 in si tako priborili<br />
še eno zmago. Tekma je bila<br />
lepa: domači so se odlikovali<br />
s čvrsto obrambo, Novomeščani<br />
pa so prepočasi igrali okrog ostre<br />
nasprotnikove cone.<br />
S A10 iS<br />
MavotriešKi šahisti<br />
spet zmagali<br />
24. oktobra so se novomeški šahista<br />
spet srečali na osmih deskah<br />
z igralci iz Kočevja. Dvoboj je<br />
bil odigran v počastitev praznika<br />
novomeške občine. Novomeščani<br />
so zmagali še izdatneje (5,5:2,5)<br />
kot v Kočeviu Na prvi deski je<br />
Novomeščan Tone škerlj premagal<br />
Ostrmana in tako maščeval Igorja<br />
Penka za poraz v Kočevju. Na<br />
drugi deski je Hrovatič iz Novega<br />
mesta izgubil z Mestkom po slabi<br />
igri v končnici. J. Picek je premagal<br />
Iviča, Udir je izgubil z<br />
Moharjem, dr. Go'ež in Safer sta<br />
remizirala. Istenič pa spe-t zmagal.<br />
Mladinca Marko Picek in Tone<br />
šporar sta kočevske sovrstnike<br />
ponovno premagala z 2:0. Dvoboj<br />
je bil odigran v prijateljskem<br />
vzdušju in kočevski kot novomeški<br />
šahisti želijo, da bi se prihodnje<br />
leto spet srečali, takih<br />
obiskov pa bi bilo tudi med letom<br />
lahko več kot doslej.<br />
V počastitev občinskega praznika<br />
bo v Novem mestu jutri v šahovski<br />
sobi ob 19.30 brzoturnir,<br />
na katerega so vabljeni vsi šahisti!<br />
JEK<br />
MEMORIAL JOŽETA MAVRA<br />
KOČEVJE: prvi zmagovalec menwiala<br />
V soboto in nedeljo je bilo v<br />
Kočevju veliko kegljaško tekmo<br />
vanje v spomin na prvega predsednika<br />
kegljaškega kluba Kočevje.<br />
Preminil je v prometni nesreči<br />
pred dvema letoma. Njegova<br />
zasluga je, da je kočevsko<br />
kegljanje tako hitro napredovalo<br />
in se dvignilo na republiško raven.<br />
Memoriala se je udeležilo osem<br />
ekip, ki so tekmovale na 6 x 200<br />
lučajev Udeležba je bila zelo<br />
kvalitetna, saj so se tekmovanja<br />
udeležili tudi republiški ligaši:<br />
Brest Cerknica, Slovan Ljubljana<br />
in Pionir Novo mesto.<br />
Sobotni del tekmovanja je po<br />
tekal v znamenju borbe med Slovanom,<br />
Pionirjem in Količevim.<br />
Rokometni turnir ob<br />
600-letnici Metlike<br />
V počastitev 600-letnice Metlike<br />
in 20-letnice osvoboditve bodo<br />
metliški rokometaši priredili v<br />
nedeljo, 31. oktobra, rokometni<br />
turnir. Na tekmovanje so povabili<br />
Partizana iz Ozlja, Partizana iz<br />
Semiča, B ekipo novomeškega Partizana<br />
in ekipo gimnazije iz Novega<br />
mesta. Pričetek tekmovanja<br />
bo ob 10. uri dopoldne.<br />
Nedavni turnir medobčinske rokometne<br />
lige v Metliki je pokazal,<br />
da je v Metliki za rokomet vedno<br />
večje .zanimanje. Domači rokometaši<br />
pričakujejo tudi tokrat podporo<br />
svojih navijačev. Ekipa bo v<br />
nedeljo nastopila v tejle postavi:<br />
Kobal II, Pavlovič, Kobal I, Udovičič,<br />
Petkovič, Predovič, Matekovič<br />
II, Matekovič I, Avgu<strong>št</strong>in in<br />
Mozetič. -ni<br />
Igralci Slovana so razočarali, saj<br />
sta samo dva tekmovalcu presegla<br />
800 kegljev. Pri Pionirju so<br />
kar trije tekmovalci dosegli lepe<br />
rezultate (Krušič 825, Zidanek 724<br />
in Mrzlak 810), razočarala pa<br />
sta Barbič in Hren, ki sta bila<br />
precej slabša. Vendar je Pionir<br />
le prehitel Slovana in zelo dobre<br />
tekmovalce Količevega.<br />
V nedeljo je Kočevje II premagalo<br />
Grosuplje ter prehitelo Litostroj.<br />
Glavno borbo smo pričakovali<br />
med Brestom in domačo<br />
prvo ekipo. Posebno zanima<br />
nje je vladalo za nastop državnega<br />
reprezentanta Groma iz Cerknice,<br />
ki pa nas je razočaral s<br />
slabšo igro in z zanj povprečnim<br />
rezultatom 820 kegljev. Ekipi Bresta<br />
je zmanjkalo 11 kegljev do<br />
Pionirja, vendar je prehitela Količevo<br />
za 7 kegljev.<br />
Domača prva ekipa je nastopila<br />
zadnja ter je imela lahko<br />
delo za osvojitev prvega mesta<br />
in prehodnega pokala. Vendar so<br />
v redu igrali le <strong>št</strong>irje tekmovalci;<br />
med njimi je bil najboljši Henigman,<br />
ki je tudi dosegel najboljši<br />
rezultat tekmovanja: 836 kegljev.<br />
Razočarala sta zadnja tekmovalca<br />
Zbačnik s 768 in Košmrlj s 764<br />
keglji Vseeno je bila ekipa Kočevje<br />
I najboljša in je zasluženo<br />
osvojila prehodni pokal, ki -bo do<br />
naslednjega leta ostal v domači<br />
vitrini.<br />
Rezultati tekmovanja: 1. KO<br />
ČEVJE I 4798 (Henigman 836,<br />
Sčap 816, Kočevar 801, Kosten<br />
801, Zbačnik 786, Košmrlj 764).<br />
2. PIONIR 4747 (Krušič 825, Zi<br />
danek 82< Mrzlak 810. Hren 768,<br />
Hrovat 763, Barbič 757), 3. Brest<br />
4736 (Štrukelj 830, Grom 820,<br />
Kos 790), 4. KOLICEVO 4729,<br />
5. SLOVAN 4689, 6. KOČEVJE<br />
II 4585 (Smolej 815), 7. LITO<br />
STROJ 4547, 8. GROSUPLJE 4537<br />
(Zupančič 795).<br />
(en)<br />
Zaslužena zmaga<br />
CELUL0ZARJA<br />
V prvenstveni nogometni tekmi<br />
celjske nogometne podzveze je v<br />
nedeljo na stadionu Matije Gubca<br />
domače mo<strong>št</strong>vo — NK Čelulozar<br />
zasluženo premagalo mo<strong>št</strong>vo NK<br />
Gotovlja z rezultatom 4:3 (1:2).<br />
Gole za Celulozarja so dali: Sotošek<br />
v 23, 53 in 70 minuti, ter<br />
Bosina v 84 minuti igre. Mo<strong>št</strong>vo<br />
Celulozarja je bilo v drugem polčasu<br />
močnejše in bi lahko z nekaj<br />
bolj srečnimi streli na gol<br />
katastrofalno porazilo NG Gotov-<br />
Ije, ki je vodilno mo<strong>št</strong>vo na tabeli<br />
celjske nogometne podzveze<br />
in do srečanja s Celulozarjem še<br />
nI izgubilo niti igralo neodločene<br />
tekme v jesenskem delu prvenstva.<br />
Po tej igri Celulozarja lahko<br />
sklepamo, da ima vse pogoje<br />
da postane prvak celjske nogometne<br />
podzveze.<br />
V. n.<br />
Branik (Maribor) : Brestanica<br />
3:1<br />
Partizan Celje : Brestanica<br />
3:2<br />
Na turnirju ženskih ekip v od<br />
bojki v Kamniku za pokal SRS<br />
je ekipa Brestanice ostala na zadnjem<br />
mestu. Pred njo so Branik,<br />
Partizan (C) in Kamnik.<br />
Bojan Jerman iz Kočevja: pionirski republiški<br />
prvak v mnogoboju<br />
Na republiškem tekmovanju v<br />
mnogobojih in <strong>št</strong>afetah v Celju je<br />
dosegel pionir TVD Partizana Kočevje<br />
Bojan Jerman zelo<br />
lep uspeh. Z 2.442 doseženimi točkami<br />
je postal republiški pionirski<br />
prvak v atletskem mnogoboju<br />
Bojan Jerman je član TVD<br />
Partizan iz Kočevja<br />
za leto <strong>1965</strong>. Bil je za 258 točk<br />
pred drugoplasiranim Pečarjem, iz<br />
mariborskega »Branika«.<br />
Na tega marljivega in nadarjenega<br />
športnika smo že večkrat<br />
opozarjali in poročali, toda samo<br />
s prireditev, ki smo jih organizirali<br />
doma. Zanimivo je, da je<br />
dosegel svoje uspehe vedno na<br />
drugih igriščih, torej v težjih<br />
okolnostih kakor jih ima doma,<br />
ravno to pa daje pravo vrednost<br />
njegovih znamk in rezultatov.<br />
Letos je dosegel s skokom 612<br />
cm v daljino na dolenjskem prvenstvu<br />
v Novem mestu nov pionirski<br />
republiški rekord, katerega<br />
je na atletskem četveroboju<br />
med Gorenjsko, Primorsko, Zasavjem<br />
in Dolenjsko izboljšal na<br />
6,33 m. Ima tudi dober osebni<br />
rekord v skoku v višino s 175<br />
cm in več dobrih rezultatov v<br />
tekih in metu krogle. Poleg tega<br />
je zdaj še republiški prvak v pionirskem<br />
mnogoboju.<br />
Ponosni smo na njega. Bilo bi<br />
prav, da bi se v časopisih s tako<br />
važnih tekmovanj in o takih perspektivnih<br />
atletih več poročalo<br />
kot pa samo suhi rezultat in v<br />
oklepaju — nov slovenski rekord<br />
— in to je vse. Hkrati izgubljajo<br />
podobna poročila plaz besed,<br />
zakaj ta in ta »as-atlet« ni nastopil,<br />
kaj je onega motilo, da ni<br />
uspel, manjkalo je znanih prvakov<br />
itd. V zadnjem času tudi ve<br />
liko pišemo in se sprašujemo kaj<br />
je z atletiko, da nima zaledja,<br />
da ni pritoka mladih v večje klube<br />
ln podobno. Mladih je veliko,<br />
toda v manjših klubih — če pa<br />
bomo šli tako mimo njih, jih<br />
res kmalu tudi tu ne bo! Nujno<br />
bo treba poskrbeti za mlade talente<br />
in za dru<strong>št</strong>va, ki jih vzgajajo;<br />
le tako bomo posvežili vrh<br />
kvalitetne atletike, za kar je skrajni<br />
čas in o čemer smo zadnje<br />
čase v časopisju toliko brali, žal<br />
pa zelo malo razveseljivega, izkoristiti<br />
bi bilo treba zimske šolske<br />
počitnice ter organizirati nekajdnevne<br />
seminarje oz. trening<br />
za mlade atlete iz manjših dru<strong>št</strong>ev<br />
in klubov. Taki treningi so<br />
na deželi mnogo cenejši kot v<br />
mestu, posebno tam, kjer imajo<br />
dru<strong>št</strong>va moderne dvorane in jih<br />
rade volje dajo za take priložnosti<br />
na razpolago. Uprava doma<br />
telesne kulture v Kočevju je vedno<br />
pripravljena nuditi svoje prostore<br />
za take treninge!<br />
A. ARKO<br />
Operacijo za novomeško odbojko in ves šport!<br />
Če bosta iz zvezne odbojkarske<br />
lige izpadla kar dva slovenska<br />
predstavnika — kar se<br />
lahko zgodi, — potem novomeški<br />
odbojkarji skoraj zanesljivo<br />
ne bodo nastopali v<br />
slovenski ligi! To bo po dolgi<br />
vrsti let. ki so jih Novomeščani<br />
prebili v zvezni in<br />
slovenski odbojki, občuten<br />
udarec za to športno panogo<br />
v metropoli Dolenjske.<br />
Vzrokov za tako stanje je več.<br />
Nasprotja med igralci, drobni<br />
prepiri, dolgi celo desetletje, vse<br />
to je letos, predvsem pa po zadnjih<br />
tekmah, izbruhnilo na dan.<br />
Vrsto let igra isto mo<strong>št</strong>vo, način<br />
treninga je bil vseskoz enak. Lahko<br />
celo rečemo, da novomeški odbejkarji<br />
niso nikdar po<strong>št</strong>eno trenirali,<br />
niti takrat ne, ko so bili<br />
v zvezni ligi Ko je treninge prevzel<br />
I. Penko, je kazalo, da bo<br />
zavel^ nov veter. Vendar pa trener<br />
navad, dolgih celo desetletje, sam<br />
ni mogel spremeniti. Zato so nekateri<br />
igralci prenehali igrati, ki<br />
pa jih je nato I. Penko spet poklical<br />
v mo<strong>št</strong>vo, ko so se Novomešenni<br />
znašli v nevarnih vodah<br />
izpada. Mo<strong>št</strong>vo je bilo spet tako<br />
sestavljeno kot pred leti in letos<br />
ie nevarnost še hujša. Razen tega<br />
so prenehali igrati nekateri<br />
mladi, obetajoči igralci, tehniki v<br />
Novoteksu, tako da se v zadnjem<br />
času dogaja, da večkrat komaj<br />
zberejo šest igralcev. Vse to seveda<br />
rahlja živce igralcev in posebno<br />
na treningih pride dostikrat<br />
do neprijetnih scen.<br />
Kakšna je rešitev za odbojko<br />
v Novem mestu? V mesecu ali<br />
dveh odbojke gotovo ne bomo<br />
rešili; pa tudi z igralci, ki<br />
zdaj igrajo ne kaže več' poskušati.<br />
Seveda pa ne smemo pozabiti,<br />
da so prav oni veliko pripomogli<br />
do ugleda, ki ga danes<br />
ta veja uživa. Začeli je treba znova:<br />
notran|i odnosi in sistematični<br />
treningi tu nič ne pomagajo,<br />
ZDRAVNIK VAM SVETUJE<br />
Uravnovešena prehrana<br />
Pravilna uravnovešena prehrana je še vedno precej<br />
problematična, ker jo v splošnem ljudje še ne<br />
poznajo dovolj. Taka prehrana zahteva pravilno sorazmerje<br />
beljakovin, sladkorjev, maščob, vitaminov,<br />
rudninskih snovi in vode, to se pravi energetskih<br />
in varnostnih snovi, da zadošča potrebam človeka<br />
glede na starostno dobo, spol in delo. Najbolje je,<br />
da upo<strong>št</strong>evamo nekatere skupine jedi, ki jih je znanost,<br />
ki se neprenehoma razvija, razdelila v 6 skupin:<br />
1. meso, ribe, jajca, suho sočivje, 2. mleko, sir,<br />
3. maslo, mast, olje, margarina, 4. kruh, ovseni kosmiči,<br />
testenine, riž, zdrob, 5. sveža surova zelenjava,<br />
sveže sadje 6. krompir, sveža kuhana zelenjava. K<br />
temu spadajo še razni dodatki npr. sladkor, med,<br />
marmelada, suho sadje in drugo.<br />
Pri sestavi jedilnika vzamemo od vsake skupine<br />
po eno živilo v količini, ki nam jih pokažejo tabele<br />
za kalorije. Take tabele dobimo skoraj že v vsakem<br />
priročniku ali koledarju. Za primer navajamo naslednje<br />
vrednosti: meso 124 do 629 kal, ribe 75 do<br />
261 kal, jajca 163 do 189 kal, suho sočivje 343 do<br />
564 kal, mleko 65 do 101 kal, sir 105 do 387 kal, maslo<br />
716 do 879 kal, mast 775 do 848 kal, margarina 720<br />
kal, kruh 334 do 370 kal, ovseni kosmiči 385 kal,<br />
testenine 367 kal, riž 319 do 349 kal, zdrob 334 kal,<br />
sveža surova zelenjava 20 do 80 kal, sveže sadje 13<br />
do 113 kal, krompir 82 kal, sveža kuhana zelenjava<br />
21 do 71 kal, sladkor 87 kal, med 290 kal, marmelada<br />
310 kal, suho sadje 281 kal. Vrednost živila za gornje<br />
kalorije znaša tu 100 g. Navedene vrednosti živil so<br />
v razponih, ker se vrste živil močno razlikujejo med<br />
seboj. Npr. svinina ima mnogo več kalorij kot govedina.<br />
če torej uživamo hrano, ki je pestra in po kalorijah<br />
pravilna, zadostimo potrebam za rast in razvoj<br />
in za delo. Telo ne spremeni teže. če se hranimo<br />
čez mero, potem se odvisna hrana, spremenjena v<br />
mast, nabira v telesu se, pač zredimo. Prevelika zamaščenost<br />
pa je daleč od koristi za zdravje in od<br />
dobrega počutja; pomeni le zmanjšanje delovne sposobnosti,<br />
skrajšanje življenjske dobe in zmanjšanje<br />
zmogljivosti za delo. če potrebujemo več energije<br />
kakor jo dobimo s hrano, potem načne telo zaloge<br />
maščobe, se pravi rezerve, potem teža pada. Ko se<br />
zaloge maščob porabijo, telo načne še druge važne<br />
lastne telesne snovi. Temu pravimo stradanje, če<br />
telo izgubi. 30 do 40% lastnih beljakovin, nastopi<br />
smrt.<br />
V Sloveniji se še vedno ne hranimo pravilno.<br />
Prehrana je odvisna neposredno od prosvetljenosti<br />
prebivalstva in njegove gospodarske moči. Oboje pa<br />
še močno šepa. Beljakovinska hrana je draga, sladkorji<br />
ali ogljikovi vodani so najcenejši. Zaradi tega<br />
je poraba ogljikovih vodanov v obliki kruha, krompirja<br />
in testenin največja, maščob porabimo nekaj<br />
manj, beljakovin pa najmanj. Kalorično večkrat celo<br />
presegamo potrebe v hrani, sorazmerje pa večinoma<br />
ni ugodno, stalno opažamo znake pomanjkanja beljakovin.<br />
Taka stanja v prehrani imajo lahko posledice,<br />
ki niso majhne in nepomembne in se jih posamezniki<br />
niti ne zavedajo.<br />
Dr. B. O.<br />
PIONIR: zmagovalec delavskih športnih iger<br />
V nadaljevanju sindikalnih športnih<br />
iger so bile zadnji teden na<br />
sporedu še preostale panoge.<br />
ODBOJKA<br />
Odigrano je bilo še zadnje kolo,<br />
v katerem je Novoteks z lahkoto<br />
premagal Novoles 2:0 in tako brez<br />
poraza zasedel prvo mesto. Razve<br />
poteza. Tako je bilo treba počakati<br />
do zadnjih dveh kol, da se<br />
je videlo, kdo bo zmagovalec tega<br />
turnirja.<br />
Tehnični rezultati: Iskra — IMV<br />
seljivo je, da je Novoteks v ce 2,5:1,5, Novoteks —- Pionir 2:2,<br />
ker gralcev na to ne bo nihče<br />
več mogel navaditi. Bolj zaskrbljujoče<br />
je zato stanje z mladino:<br />
zanimanja za to športno panogo<br />
je izredno malo. Krivcev poraza<br />
seveda ne gre iskati v trenerju<br />
ali kapetanu, pač pa v dosedanjem<br />
sistemu in organizaciji novomeške<br />
odbojke. Nihče, prav nih-<br />
ISKRICA . . .<br />
loti igral z mlado ekipo, ki je Pionir — Iskra 2,5:1,5, Novoles —<br />
nadomestila stare veterane novo Novoteks 1:3, IMV — Novoles 4:0,<br />
meške odbojke (Simiča in Medi Iskra — Novoteks 1,5:2,5, Pionir<br />
ca). V drugi igri sta se srečala — IMV 1,5:2,5, Novoles — Iskra<br />
Iskra in Pionir. To je bila od 2:2, Novoteks — IMV 1,5:2,5, Pio<br />
bo ob tako majhnem zanimanju lična igra za drugo mesto; igro nir — Novoles 2:2.<br />
za ta šport seveda težko, še po je dobil Pionir z 2:1, kar pa je<br />
sebej, ker je za odbojko treba<br />
Vrstni red: 1. IMV 10,5 točke,<br />
odgovarjalo Iskri, ki je z boljšim<br />
najmanj pet let trdega dela, med<br />
2. Novoteks 9 točk, 3. Pionir 8<br />
količnikom zasedla drugo mesto.<br />
tem ko se v rokometu kažejo<br />
točk, 4. Iskra 7,5 točke, 5. No<br />
uspehi že po dveh ali treh letih! Vrstni red: NOVOTEKS 8 točk, voles 5 točk.<br />
Podobno je stanje v drugih ISKRA 4 t (5:5), PIONIR 4 t<br />
športih, ki privlačijo ljubitelje (4:5), NOVOLES 2 t (3:G), IMV<br />
KEGLJANJE<br />
športa na igrišča na JjOko. Naj<br />
2 t (3:7).<br />
Kegljaško tekmovanje 6-članskih<br />
večji problem Je gotovo pomanj V ženski odbojkarski tekmi je ekip je prineslo 2 odlična rezultakanje<br />
denarja. Dokler bo Parti<br />
Pionir premagal edinega nasprotta<br />
IMV in ZTP, ki sta precej prenika<br />
Novotekst. Rezultat je bil<br />
zan (ki pa to ni več, saj redne<br />
2:0.<br />
hitela oslabljeno ekipo Pionirja,<br />
vadbe sploh nima) živel le od pro<br />
ki nas je najbolj razočaral v tekračunov,<br />
se tresel pred vsakim<br />
movanju. Pionir je le s težavo<br />
Novomeški odbojkarji, ki jim nastopom za nekaj tisočakov, ki<br />
VLEČENJE VRVI<br />
premagal Iskro in Novoles, saj je<br />
v slovenski ligi trda prede, jih bo morda zmanjkalo, dokler Vlečenje vrvi je tradicionalna bilo razlike le 1 oz. 4 keglje. Pre<br />
so se, kot kaže, zbudili v od bo uporabljal denar od najemni panoga športnih iger, vendar so pričljivo so zmagal: kegljači IMV,<br />
ločilnem trenutku. Z dobro ne doma JLA, toliko časa bi bilo se ga udeležile le tri ekipe, ekipe ki so nastopali v postavi: Turk,<br />
igro so namreč v Kranju pre zaman pričakovati uspehov. Naj IMV, Novoles in Novoteks pa so Dravinec N., Dravinec S., Bramagali<br />
Triglav 3:1 in tako spet lepše ogledalo takega stanja so se prijavile, vendar se tekmovanja tož, Lipar in Pestič<br />
prižgali iskrico upanja, da bo igrišča. Ne le odbojkarsko, tudi niso udeležile. Tako je tekla<br />
do ostali v slovenski ligi.<br />
Tehnični rezultati: IMV 266, ZTP<br />
rokometna, teniška in tekališče so glavna borba med težkimi želez<br />
Kombinacij, ki peljejo Novo-<br />
245, PIONIR 212, ISKRA 211, NOv<br />
tako žalostnem stanju, da bi biničarji in nekoliko lažjimi Pionirueščane<br />
iz lige ali ki jih<br />
VOLES 208 in NOVOTEKS 198.<br />
le potrebne ogromne investicije, jevci. Potreben je bil še tretji<br />
obdržijo v njej pa je preveč; da bi jih spet spravili v res upo vlek, ker sta se prva končala 1:1. KONČNI VRSTNI RED:<br />
zato raje počakajmo nasledrabno stanj«. Za ves šport v No V zadnjem vleku je bila ekipa<br />
nje nedelje, ko bodo igrali v<br />
5. NOVOTEKS 19 točk (1 I. mesto<br />
vem mestu bi bilo najboljše, da ZTP boljša ter je zmagata. Obe<br />
Ljubljani še zaostalo tekmo<br />
1. PIONIR 35 točk<br />
bi posamezne panoge vzele v svo ekipi pa sta z lahkoto premagale<br />
r Bežigradom. V primeru zma<br />
2. ISKRA 25 točk<br />
je okrilje delovne organizacije. Iskro.<br />
ge so perspektive seveda mno<br />
3. ZTP 20 točk<br />
Morda čas adaj še ni zrel za to, Rezultati: Pionir —• Iskra 2:0,<br />
go bolj rožnate. Kljub temu<br />
4. IMV 19 točk<br />
vendar bo treba to vprašanje kar ZTP — Iskra 2:0, 2TP — Pionir<br />
pa tudi prihodnjo nedeljo še<br />
(3 I. mesta)<br />
naihif.reje re&iii.<br />
2:1. Vrstni red: 2TP, PIONIR,<br />
ne bomo mogli z gotovostjo<br />
5. NOVOTEKS 19 točk<br />
Dokler pa bo stanje v novome ISKRA.<br />
povedati, kako je z odbojkarji<br />
(1 I. mesto)<br />
škem šport« še naprej tako, do<br />
iz Novega mesta. Njihova uvr<br />
6. NOVOLES 11 točk<br />
kler bo na prebivalca v občini<br />
ŠAH<br />
stitev je namreč odvisna tudi prišlo tako malo denarja, name Tekmovanje v šahu je potekalo Iz razpredelnice vidimo, da je<br />
od uvrstitev slovenskih prednjenega športu, toliko časa bo v izenačenih dvobojih po brzopo- ponosno zmagal Pionir, ki ima že<br />
stavnikov v zvezni ligi in od mo daleč, daleč za dragimi klubi teznem sistemu na deset sekund tradicijo v športnih igrah, kjer<br />
Maribora in Jesenic, ki bosta in dru<strong>št</strong>vi in toliko časa bomo<br />
stalno osvajajo I. mesto. Prijetno<br />
igrala na kvalifikacijah.<br />
tudi doživljali ooraze. Prav zato<br />
so nas presenetili tekmovalci<br />
Je prišlo do tega pri odboiki, po<br />
Iskre z drugim mestom, še bolj<br />
dobno pa se bo zgodilo tudi drug- Polzela : Senovo<br />
pa IMV, ki je tekmoval samo v<br />
*e. če trenutna situacija ne bo<br />
4 panogah ter je osvojil kar 3<br />
1:3 (1:3)<br />
če se ni mogel vriniti v ekipo! hitro rešena, potem je odbojka<br />
prva mesta. To naj jim bo v<br />
Na klopi za rezervne igralce so izgubiiena 7& zmeraj! To pa se že V prvenstveni tekmi I. skupine spodbudo, da bodo prihodnje leto<br />
sedeli tudi kvalitetni odbojkarji zaradi tradicije ne bi smelo zgo Celjske nogometne podzveze je nastopili v vseh panogah, ker ima<br />
kot je Breščak, ki zdaj igra v diti. Majhna zdravljenja ne bodo mo<strong>št</strong>vo Senovega v Polzeli premajo možnosti tudi za I. mesto v<br />
Ljubljani, pa tudi precej igralcev, nič spremenile: treba ho operagalo domačo ekipo s 3:1. V zad ekipni konkurenci!<br />
ki igrajo danes, je dosti tekem le cije krenke in takojšnje, i ki ho njih tekmah presenečajo nogome Letošnje igre je dobro organizi<br />
gledalo z roba igrišča, čeprav so novomeški šport spet spravila taši Senovega z zmagami na svoralo SŠD »Pionir«, naslednje leto<br />
že takrat redno trenirali! Zato je na noge. Zdaj je namreč Cisto jem terenu in v gosteh. Predvsem pa bo naloga "Novoteksa, da orga<br />
edina možna rešitev, da stari pre na tleh; to kažejo rezultati in je učinkovit napad; gole za Senizira te, zdaj že tradicionalne<br />
nehajo igrati in da nekdo pre stanje v posameznih panogah. novo sta dosegla Gaser (2) in športne igre v počastitev občinskevzame<br />
redno vadbo mladine. To pa<br />
J. SPLIIIAL Brinovec (1). Z. š. ga praznika. (en)
NESREČE<br />
Mopedist podlegel<br />
poškodbam<br />
Na križišču Trdinove in Gubčeve<br />
ulice v Novem mestu se je<br />
Crtko Rugelj 22. oktobra ob 15.30<br />
z mopedom zaletel v tovornjak,<br />
ki ga je vozil Danilo Bakič iz<br />
Beograda. Mopedist je dobil hude<br />
poškodbe na glavi, katerim je v<br />
novomeški bolnišnici podlegel.<br />
Konja sta podivjala<br />
Hude telesne poškodbe je dobil<br />
12. oktobra Janez Košiček iz Žužemberka,<br />
ko so se mu na poti v<br />
peskolom med Prapročami in<br />
Poljanami pri Žužemberku splašili<br />
konji. Voz je treščil v telefonski<br />
drog, voznik pa je padel<br />
na cesto in nekaj časa drsel po<br />
tleh, pri čemer se je hudo ranil.<br />
Težko ranjenega na glavi so odpeljali<br />
v ljubljansko bolnišnico.<br />
Vinjena padla<br />
pod voz<br />
Na poti med vinogradi na Medvedjeku<br />
v trebanjski občini je<br />
Rozalija Femec iz Stehanje vasi<br />
18. oktobra padla pod vprežni<br />
voz, kjer ji je kolo zdrobilo komolec<br />
leve roke Ponesrečila se<br />
je. ko je hotela sesti na voz, zaradi<br />
močne vinjenosti pa je padla<br />
pod kolesa. Odpeljali so jo v<br />
ljubljansko bolnišnico.<br />
F i15« sta z motorjem<br />
M a gorjanski cesti pri Trnovcu<br />
tsa se 22. oktobra dopoldne z motorjem<br />
prevrnila Janko Grgurič iz<br />
Novega mesta in Dragutin Trbušič.<br />
Voznik Grgurič se je lažje<br />
rar.il sopotnik Trbušič pa si je<br />
zlomil desno nogo. Škodo na motorju<br />
cenijo na 40.000 din.<br />
Tovornjak zadel<br />
vprego<br />
22. oktobra dopoldne je na cesti<br />
v Malih Brusnicah tovornjak<br />
Jožtta Mikca z zadnjim kolesom<br />
zadel vprežni voz Jožeta Konda<br />
in mu prizadejal kakšnih 25.000<br />
din škode. Voznika in tovornjak<br />
niso poškodovani.<br />
Mopedist z ranjenim<br />
obrazom<br />
23. oktobra, nekaj minut pred<br />
polnočjo, se je pri Žužemberku na<br />
poti domov prevrnil mopedist Albin<br />
Erbida iz Stranske vasi. Pri<br />
padcu si je hudo ranil obraz in so<br />
ga odpeljali v novomeško bolnišnico.<br />
'"^v^ **:y •''':?;'* x —- v i<br />
Kolesarka trčila<br />
v osebni avto<br />
23. oktobra popoldne je bila<br />
prometna nesreča v Semiču. Kolesarka<br />
Slavica Mihe^ič iz Vapče<br />
vasi se je zaletela v osebni avto,<br />
ki ga je vozil Jože Zvab z Mirne<br />
noči. Mihelčičeva si je ranila<br />
levo nogo, avtomobi<strong>list</strong>u in sopotnici<br />
pa ni bilo nič. Na vozilih<br />
cenijo škodo na 115.000 din.<br />
S ceste v bukev<br />
24. oktobra zvečer je z gorjanskc<br />
coste na Gorjancih zapeljal in<br />
se naletel v bukev osebni avto, ki<br />
ga '3 vozil Miran Simič. Voznik<br />
se je lažje ranil na licih, sorodnica<br />
pa ima dvakrat idomljeno levo<br />
roko. Škodo "na avtomobilu<br />
cenijo na 800.000 din.<br />
flrazie, f ta Anna di Ratež!<br />
Včasih so rekli o nekaterih Lahih: »»Tak je. da bi še mater božjo<br />
ukradel...« No, Salvatore jo je pa zares, čeprav le njeno mater,<br />
sveto Ano. To je bilo na binko<strong>št</strong>ni ponedeljek v hudem vojnem letu<br />
1942. Preberite, kaj se je zgodilo po dobrih 23 letih ...<br />
Salvatore ni nosil oficirskih grešil zoper ducejeve zapo je zrasel nov dom s <strong>št</strong>ev 20 a,<br />
našitkov in ne ozkih usvetvedi. v njem pa prebiva družina<br />
ijenih škornjev. Ko je bolj »Salvatore, gospodar si, to Ivane Gorenc, po domače<br />
šajtral kot korakal v stroju da — mamma mia! — vsak Kostrevčeve Johance.<br />
zelenih uniform, je delal prav trenutek si lahko ob glavo. Ko je 27. septembra letos<br />
to, kar je želel tenente, tudi Bodi previden in ostani ve Kostrevčeva Johanca nedaleč<br />
tedaj, ko je bilo treba bežati. ren. Mati božja bo blagoslo od doma napravljala pušlje v'<br />
Kot tak je bil v vojski, ki je vila tvoje delo in te varova vinogradu, je pritekel sose<br />
večkrat tekla nazaj kot prola vsega hudega!« si je dedov fantek in v sapi povedal,<br />
dirala naprej, eden izmed tijal ducejev vojščak Salvatore da iščejo njo, Ivano Gorenc,<br />
sočerih zelencev, od katerih nekega dne, ko je hodil s neki tujci, dva moška in dve<br />
je duce zahteval, da zavza patrolo po brusniški cesti. ženski in da mora takoj domejo<br />
Balkan.<br />
mov.<br />
Mati božja bi ga najbrž<br />
Salvatore je pripadal sku prej uslišala, ce bi imel pri Johanca je že od daleč vipini<br />
ducejevcev, ki so se šli sebi njeno podobo. Kje jo dela lepo oblečena moža in<br />
okupatorsko vojsko tostran dobiti? »Ecco,« si je rekel, ženski. Besed, ki so jih govo<br />
Gorjancev. Poznal je notranj ko se je spomnil, da je nerili, ni razumela, vendar je<br />
ščino vseh hlevov v Brusnikaj takega videl v Kostrevče nekoč že slišala to govorico<br />
cah, na Ratežu in v drugih vi gostilni. Ob neki priložno v domači gostilni. Možje so<br />
krajih, kjer je bilo možno sti, menda je bilo na sam se predstavili za Italijane.<br />
prespati. Prav tako dobro je binko<strong>št</strong>ni ponedeljek 1942, je »Tale gospod vam vrača sli<br />
poznal koruzišča in grme, ka v gostilni vzel podobo sv. Ane ko, ki jo je v vaši gostilni<br />
mor ga je naganjalo še in in si to »Marijo« zataknil za vzel med vojno,« je po slo<br />
še: včasih zavoljo strahu, srajco. Od tedaj se ni ničevensko rekla ena od žensk in<br />
včasih zato, ker ga je ustavisar več bal, kajti prepričan pokazala na moža, ki je imel<br />
lo vino, ki se ga je z drugi je bil, da se bo vsaka kro v roki zavit nekakšen okvir.<br />
mi pajdaši vred zastonj nagla od njega odbila . . .<br />
lokal v Kostrevčevi gostilni<br />
Johanca se je v gospoda za<br />
na Ratežu. Naj so bili taki Potem je prišel dan, ko je gledala s priprtimi očmi in<br />
ali taki, pa so se ti zeleni zelena vojska odšla in z njo če bi kdo v te oči globlje po<br />
možje nepogrešljivo ravnali tudi Salvatore, stiskajoč pod gledal, bi videl v njih prezir<br />
po zapovedih boga duceja: srajco božjo podobo. Poraz in zaničevanje.<br />
Tole je sveta podoba, ki jo je italijanski vojak<br />
ubijaj, jemlji, zlasti v domo velikega ducejevega načrta je Mož, ki ga je opazovala, je po več kot 23 letih prinesel nazaj v Ratež pod Gorvih<br />
rdečkarjev! »Zapomnite bil blizu.<br />
imel kakšnih petdeset let. jance. Takrat, na binko<strong>št</strong>ni ponedeljek vojnega leta<br />
si, v tuji deželi ste!« Tako Ce bi tedaj naredili spisek Gladki, nazaj počesani svetli 1942, je vzel ali izrezal samo srednji del podobe,<br />
jim je tenente često govoril. grozodejstev, tatvin in poži lasje so mu okrog ušes rah zdaj, ob vrnitvi, pa je slika na temnem baržunu in<br />
V tem poslušnem stroju Salgov, ki so jih zagrešili Sallo posiveli. V obraz ni bil v novem okviru. Ali ga je pekla vest ali pa ga je kaj<br />
vatore ni bil izjema. Ce bi vatore in njegovi zeleni, na suh, ne zavaljen, postave pa drugega pripeljalo po tolikih letih nazaj pod Gorjan<br />
se obotavljal, bi ga tenente koncu že močno razcapani take, da bi se ob pogledu ce? Na vrnjeno sliko je sam napisal: »Per ricono<br />
brž dobil na piko. To pa zanj sobojevniki, bi morali vanj nanjo kar težko zamislili, ka scenza ... Ratez, 27. 9. <strong>1965</strong><br />
ne bi bilo dobro in kdo ve, vnesti tudi rop in požig Koko je bila včasih stlačena<br />
kje bi dočakal konec vojne. strevčeve gostilne. Do danes v zeleno uniformo.<br />
oficirskih našitkov in brez Ob odhodu je dal Salvato<br />
Zato je vestno nastavljal od te gostilne, ki je imela Preden je gospod Johanci usvetljenih škornjev. Vseeno: re Johanci 1000 din.<br />
ušesa in bil ubogljiv, zlasti <strong>št</strong>ev. 2, ni-ostalo drugega kot izročil zavitek, je z njega od Salvatore gor, Salvatore dol, Vest o tam, da je Italijan<br />
pa je pazil, da se ne bi pre ruševine. Nekaj metrov vstran stranil papir in podobo polju tak je kot ne<strong>št</strong>eto drugih, po več kot dvajsetih letih<br />
bil. »Hvala ti, da si me sprem ki so odnesli žive glave vrnil Ivani Gorenc podobo<br />
ljala vse do danes,« si je naj domov.<br />
sv. Ane, je presenetila okolibrž<br />
mislil mož, zakaj oči so »Bo še kaj prišel?«<br />
co in vsakdo je hotel tisto<br />
se mu zelo zasvetile, ko je »Marca ali maja prihodnje podobo videti.<br />
predajal podobo.<br />
leto.«<br />
IVAN ZORAN<br />
IVANA GORENC: »Povedala sem jim, da so mi<br />
med vojno Vse razbili in vse vzeli...«<br />
»Grem!« je zašepetala, »grem, četudi oče izvedd.<br />
Videti ga moram in hočem. Ena beseda od njega,<br />
zagotovilo, da me ima rad, in zopet bom hitela domov.<br />
In če oče izvedo? Naj. Na kolenih jih bom za<br />
zamero prosila in, če jim povem, kako ga ljubim, ne<br />
morejo me zamotati, morajo mi odpustiti-.«<br />
V tem hipu zasliši, da se odspodaj vrata odpirajo,<br />
naglo skoči na okno. Sodnik, Grniščak in še trije<br />
meščanje so šli ven. Od veselja je deklica poskočila.<br />
Brž pokliče svojo strežajko in ji veli, naj pomaga<br />
obleči se, ker bode šla za trenutek ven na sprehod.<br />
Mrak se je bil ravno storil, ko ste šli dve ženski<br />
skozi vrtna vrata. Obe ste bili tako oblečeni in s tako<br />
gostimi naličji zagrnjeni, da ni mogel nihče poznati<br />
hčere mestnega sodnika in njene služabnice.<br />
Na poldanski strani ljubljanskega mesta je tačas<br />
nekaj drevja stalo nedaleč od ceste, ki pelje na dolenjsko<br />
stran. Tam je oborožen možak v zasenčju<br />
uzde držal dva konja. Prvi je imel široko sedlo in<br />
podgrinjalo, na katerem je bil uvezen grb Auerspergov.<br />
Nedaleč od konj je na deblu slonel mlad mož,<br />
v žamet oblečen, z velikim črnim plaščem ograjen.<br />
Levico je naslanjal na dolg meč, z desnico pa je glavo<br />
podpiral in premišljeval. Kakor da bi se hotel<br />
vseh dvomov in pomislekov iznebiti, otrese z glavo<br />
in pogleda po poti. Tamkaj vidi visokega moža bližati<br />
se.<br />
»Pozno si prišel,« pravi mož pri deblu, ki ni bil<br />
nihče drug kot Italijan. »Pa ko ne bi bil, bilo bi tudi<br />
dobro, zakaj danes je ne bo, mačice. Boječe dete je<br />
to, ne bom nič opravil.«<br />
»ZdaDe v mraku pride, če res tako nori in gori<br />
za vas, dal bi si trideset palic nametati, če je ne bo.<br />
Pa če se nisem motil, bili ste prav v premislekih,<br />
preden ste me videli?«<br />
»Kaj meniš, da je vsak brez vesti kakor ti? Zares<br />
sem premišljal, ali bi izvršil namen ali ga ne bi.<br />
Kako bom dekle potem zagovoril? In če njen oče<br />
Johanca se je za hip zagledala<br />
v podobo sv. Ane, prav<br />
tisto, ki jo je imela v gostilni<br />
njena mati Ana Kostrevc.<br />
Podoba je bila prav taka kot<br />
nekdaj, le v rdeči baržun je<br />
bila zdaj oblečena. (Kako jo<br />
je skrbno hranil ta verni<br />
tujec!)<br />
»Kako se piše gospod?« je<br />
vprašala Johanca. '<br />
Tuji gospod, ki so mu prevedli,<br />
kaj Johanca želi, je za<br />
' trenutek vzel sliko nazaj in<br />
na njeno zadnjo stran napisal:<br />
SALVATORE TERAOLO,<br />
Seala Monticello No. 4, TRI-<br />
ESTE.<br />
— Salvatore? Torej prav<br />
tisti, ki se ga spominjajo na<br />
Ratežu in Brusnicah kot vojaka<br />
v zeleni uniformi brez<br />
II JOSIP T JURČIČ r?tf
V TEM TEDNU VAS ZANIMA<br />
Tedenski koledar<br />
Petek, 29. okt. — Ida<br />
Sobota, 30. okt. — Sonja<br />
Nedelja, 31. okt. — Alfonz<br />
Ponedeljek, 1. nov. — Dan mrtvih<br />
Torek, 2. nov. — Dušanka<br />
Sreda, 3. nov. — Silva<br />
Četrtek, 4. nov. — Karel<br />
ČESTITKE<br />
Ljubljenemu očku in možu STA<br />
NETU PAPE2U iz Rateža želijo<br />
za njegov rojstni dan vse najlepše<br />
otroci STANKA, BRANKA,<br />
SANDI in ŽENA MILKA.<br />
Dragemu nečaku PAVLETI! ZUPE-<br />
TU, dipl. inž. iz Skocjana, iskreno<br />
čestitajo za prav dobro<br />
opravljeno diplomo iz kemije<br />
TETA MARTINA in NOVŠAKO-<br />
VI.<br />
IVANU KOMESU iz Gradišča za<br />
njegov rojstni dan vse najlepše<br />
mamica, očka, sestrica in stara<br />
mama.<br />
Ljubljeni OSOLNIKOVI MAMI z<br />
Muhaberja kličemo za praznik<br />
Se na mnoga zdrava leta ter<br />
hvala za nesebično ljubezen hvaležni<br />
otroci in mož TONE.<br />
MALI OGLASI<br />
CENIK vsak oglas do 10<br />
Desed - «00 din, vsaka na<br />
daljnia oeseda 100 din Za na<br />
slov v uprav; <strong>list</strong>a pribitek<br />
100 din - Redna zasebni naročniki<br />
Dolenjskega <strong>list</strong>a imajo<br />
, pri vseh malih oglasih,<br />
osmrtnicah, zahvalah preklicih<br />
in podobnih objavah 20 %<br />
popusta<br />
PRODAM DOBRO OHRANJEN fiat<br />
600 — zelen. Tone Dolenšek, trgovina<br />
Bučka.<br />
PRODAM VSELJIVO HIŠO ali samo<br />
stanovanje v centru Novega<br />
mesta, z lepim vrtom, primerno<br />
tudi za obrt. Kozina Bogdan,<br />
Prešernov trg 4. Ogled v nedeljo<br />
dopoldne. Pojasnila — Ljubljana,<br />
Zvonarska 13.<br />
V BLIZINI KRONOVEGA — Šmarjete<br />
sta naprodaj dve parceli,<br />
primerni za gradnjo weekend<br />
hiš. Informacije daje odvetnik<br />
Bučar, Novo mesto.<br />
UGODNO PRODAM starejšo trobento.<br />
Naslov v upravi <strong>list</strong>a<br />
(923/65).<br />
NOVI AVTOMOBILSKI GUMI za<br />
zastavo 1300 (5.6 x 13>. uležani<br />
6 mesecev, prodam v Novem<br />
mestu.<br />
NAJEMNINO ZA H) LET vnaprej<br />
plačam za novejše samsko stanovanje<br />
v Novem mestu. Naslov<br />
v upravi <strong>list</strong>a (915/65).<br />
HiniiiiiHiHiiin<br />
KUPIM MLATILNICO za »gepl«.<br />
Naslov v upravi <strong>list</strong>a (917/65).<br />
S SLOVENSKIM DEKLETOM iz<br />
domačih krajev bi si rad dopisoval<br />
izseljenec: Korošec Janez,<br />
Yaringa Hostel 1.4, Wyhalla —<br />
SOUTH, AUSTRALIA.<br />
MESTO GOSPODINJSKE POMOČ<br />
NICE dobi dekle z dežele. Lastna<br />
sobica, dobra plača, možnost<br />
napredovanja. Inž. Križaj, Tugomerjeva<br />
50, Ljubljana.<br />
GOSPODINJSKO pomočnico vzamem<br />
v službo k tričlanski družini.<br />
Praprotnik dr. Emil,<br />
Smledniška c. 11 b, Kranj.<br />
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČ<br />
NICO k tričlanski družini. Dr.<br />
Zoran Murganič, Zdravstveni<br />
dom Brežice.<br />
POROČNE PRSTANE po zadnji<br />
modi izdeluje zlatar v Ljubljani,<br />
Gosposka 5 (poleg univerze).<br />
PRODAM KUHINJSKO POHI<br />
ŠTVO, ženska kolesa in razno<br />
drugo blago. Počkar Jožefa, Dol.<br />
Težka voda 2, Stopiče.<br />
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI<br />
NA — Zakaj obupujete pri<br />
zdravljenju svojega kroničnega<br />
obolelega želodca ali jeter in<br />
žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte<br />
vendar rogaško »Donat«<br />
vodo, zdravilo, ki vam ga<br />
nudi narava! V Novem mestu<br />
ga dobite pri Trgovskem podjetju<br />
HMELJNIK — telefon<br />
21-129 in STANDAR — telefon<br />
21-158.<br />
Črnomelj: 29. m 31. 10. italijansko-španski<br />
barvni film »Madame<br />
Sant Gene«. 2. in 3. 11.<br />
angleški film »Upornež«.<br />
Brežice: 30. 10. sovjetsko-jugoslovanski<br />
film »Pregledano, min<br />
nI«. 31. 10. in 1. 11. slovenski<br />
film »Vesela lažnivka«. 2. in 3.<br />
11. ameriški film »30 let smeha«.<br />
Novo mesto »Krka«: 30. do 1.<br />
11. domači film »Izdajalec« in<br />
ameriški barvni film »Dvoboj na<br />
soncu«.<br />
Metlika: 30. in 31. 10. ameriški<br />
film »Plamteča zvezda« in ameriški<br />
film »Kapetan Frakaš«. I<br />
Dol. Toplice: 30. in 31. 10. italijanski<br />
film »Rimska sužnja«.<br />
Kočevje »Jadran«: 29. do 31.<br />
10. italijanski film »Z ognjem<br />
in mečem«.<br />
Kostanjevica: 31. 10. ameriški<br />
barvni film »Salamon in Saba«.<br />
Predgrad: 31. 10. zahodnonemški<br />
film »Graščina strahov«.<br />
Sodražica: 30. in 31. 10. romunski<br />
glasbeni film »Darclee«.<br />
Sevnica: 30. in 31. 10. ameriški<br />
film »Prepovedane strasti«.<br />
Ribnica: 30. in 31. 10. sovjetski<br />
film »Tišina« II. del.<br />
Trebnje: 30. in 31. 10. ameriški<br />
film »Ljubitelj Brahmsa«.<br />
Stara cerkev: 30. in 31. 10. sovjetski<br />
barvni film »Kraljestvo<br />
krivih ogledal«.<br />
Šentjernej: 30. in 31. 10. »Bilo<br />
jih je sedem«.<br />
Straža: 30. in 31. 10. jugoslovanski<br />
film »Srečno Kekec«.<br />
Mokronog: 30. in 31. 10. ame-<br />
I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE f<br />
Pretekli leden so darovali kri na novomeški transfuzijski jj<br />
I postaji: Alojz Bojč, član kolektiva Pionir Novo mesto; Ta- g<br />
I tjana Avbelj, Jožica Golob, Ana Ivičič, Tatjana Kajin, Ton- =<br />
i čka Avsec, Mil« rut <strong>št</strong>rucelj, Lojzka Zorko, Vinko Kobc in H<br />
I Anton Iljaš, dijald novomeškega učiteljišča; Julka Potočar g<br />
P m Marija Slak, članici kolektiva Novoteks Novo mestor- Fa- f|<br />
I ni Jarc. gospodinja iz Novega mesta; Anton Pajk, Majda g<br />
I Štrasner in Stanka Zupančič, člani kolektiva Delavska re- g<br />
I stavracija Novo mesto; Mihael Gril, šofer iz Regerče vasi; g<br />
j Jože Berkopec, član kolektiva IMV Novo mesto.<br />
RADIO LJUBLJANA<br />
VSAK DAN: poročila ob 5.15,<br />
6.00 , 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00,<br />
17.00, 19 30, 22.00. Pisan glasbeni<br />
spored od 4.00 do 8.00.<br />
PETEK, 29. OKTOBRA: 8.05<br />
Glasbena matineja opernih melodij.<br />
9.25 Domače viže — domači<br />
ansambli. 10.15 »Iz Španije«. 11.00<br />
Turistični napotki za tuje goste.<br />
11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Iz<br />
oper Carla Marije Webra. 12.30<br />
Kmetijski nasveti — Dr. Ciril<br />
Mastnak: Stroški za osemenjevanje<br />
krav v primerjavi s ceno za<br />
mleko in teleta 13.30 Priporočajo<br />
vam . . . 14.35 Naši amaterski zbori<br />
pojo. . . 15.20 Napotki za turiste.<br />
15.30 Ansambel »Veseli hribovci«<br />
in trio Slavka Avsenika.<br />
15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov<br />
simfonični koncert 18.45<br />
Kulturni globus. 19.05 Glasbene<br />
razglednice. 20.00 Iz arhiva operetnih<br />
melodij. 21.15 Oddaja o<br />
morju in pomorščakih.<br />
SOBOTA, 30. OKTOBRA. 8.03<br />
Glasbena matineja. 9.25 Mladi<br />
glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom.<br />
11.00 Turistični napotki<br />
za tuje goste 11.15 Nimaš<br />
prednosti! 12.05 Glinka in Rimski<br />
—Korsakov o deželi izza Pirenejev.<br />
12.30 Kmetijski nasveti —<br />
Inž Vida Cimperšek: O razvoju<br />
sadjarstva na področju zadruge<br />
Sevnica.- 12.40 Jesen na deželi.<br />
13.30 Priporočajo vam . . . 14.35<br />
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.<br />
15.20 Zabavni intermezzo<br />
17.05 Gremo v kino. 17.35<br />
Najpriljublienejše popevke tega<br />
tedna. 13.20 Iz relejskih postaj<br />
— studio Maribor. 20.00 Sobotni<br />
koncert lahke glasbe. 22.10 Oddaja<br />
za naše izseljence.<br />
NEDELJA, 31. OKTOBRA: 6.00<br />
—8.00 Dobro jutro! 8.05 »Veseli<br />
tobogan« (javna otroška oddaja).<br />
9.05 Naši poslušalci čestitajo in<br />
pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite,<br />
tovariši . . . Zlata Drobnič:<br />
Listi iz rabskega dnevnika. 10.25<br />
Pesmi borbe in dela. 11.00 Turistični<br />
napotki za tuje goste.<br />
1145 Nedeljska reportaža. 12.05<br />
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo<br />
— II. 13.30 Za našo<br />
vas. 13.45 Od vasi do vasi. 14.30<br />
—17.00 »Danes popoldne« (šport<br />
in glasba). 17.05 Znamenite arije<br />
— slavni pevci. 18.30 Spomin na<br />
poletje v glasbi za pihala, 19.05<br />
Glasbene razglednice. 20 00 Naš<br />
nedeljski sestanek. 22.10 Nočni<br />
mozaik zabavnih zvokov.<br />
PONEDELJEK, 1. NOVEMBRA:<br />
8.05 Praznični koncert. 9.30 Slavko<br />
Mihelčič: Ob grobovih neznanih.<br />
11.00 Ivo Brnči: Poglavje o<br />
smrti. 11.20 »Klic samote. .«<br />
12.05 Majhen koncert lahke glasbe.<br />
13.30 »Jesenske pesmi«. 15.25<br />
»Vsi so venci bejli«. 17.05 Igra<br />
orkester RTV Ljubljana. 17.30<br />
Radijska igra — Robert Andrey:<br />
Svetilnik. 19 05 Glasbene razglednice.<br />
20.30 Ž letošnjega festivala<br />
v Slatini Radencih — Konceit<br />
ansambla »Slavko Osterc«. 22.10<br />
Melodije za lahko noč.<br />
TOREK, 2. NOVEMBRA: 8.05<br />
Glasbena matineja. 9.25 Naš juke<br />
box. 10.15 S slovenskimi opernimi<br />
pevci. 11 00 Turistični napotki<br />
riški barvni film »Tarzanova največja<br />
pustolovščina«.<br />
NOVO M K STO »KRKA«: 1. do 4.<br />
11. ameriški film »Nuna«, 2. do<br />
4. 11. sovjetski film »Balada o<br />
Moskvi«.<br />
METLIKA: 3 in 4. 11. francoski<br />
film »Mačka steguje kremplje«.<br />
Pretekli teden so v novomeški<br />
porodnišnici rodile: Alojzija Legan<br />
iz Žužemberka — Franca,<br />
Marija Starič iz Trnja — Marjana,<br />
Angelca Franko iz Sela —<br />
Ireno, Anica Hočevar iz Krmelja<br />
— Barbaro, Štefka Kralj iz<br />
Zagrada — Alojza, Marija Boncelj<br />
iz Re<strong>št</strong>ajna — Valentino,<br />
Kristina Avgu<strong>št</strong>in iz Podhoste —<br />
Anico, Jožefa Smrekar iz Bršlina<br />
— Andreja, Jožefa Junc iz Gornjih<br />
Kamene — Marto, Štefka<br />
Kumer iz Bršlina — Matjaža in<br />
Alenko, Majda Sinigoj iz Bršlina<br />
— Jasno, Angela Novak iz Korita<br />
— Jožeta, Kristina Adlešič iz<br />
Črnomlja — Igorja, Jožefa Gorenc<br />
s Cerovca — Jožeta, Ana Hudoklin<br />
iz Apnenika — Ireno. Jožica<br />
Hrastar z Vrba pri Ljubnu —<br />
Renato, Ana Peterkovič iz Kremena<br />
— Marjeto, Ana Fugina iz<br />
Ogulina — Srečka, Alojzija Sitar<br />
iz Dnišč — Alojza, Justina Mohar<br />
iz Gabrja — Jožico, Marija Indihar<br />
z Rake — Andreja. Anica<br />
Bobnar iz Irce vasi — Jožico,<br />
Ana Flajs iz Spodnjih Vodal —<br />
Aleša, Vida Podlogar iz Prim<strong>št</strong>ala<br />
— dečka, Amalija Robek z<br />
Velikega Podljubna — deklico,<br />
Antonija Skrbeč z Jugorja — dečka,<br />
Amalija Tintor iz Mirne —<br />
deklico, Zlata Slamaj iz Črnomlja<br />
— deklico. Jožefa Kamenšek<br />
iz <strong>št</strong>rekljevca — dečka. Nada<br />
Beronja iz Črnomlja — deklico.<br />
Amalija Mandelj iz Velikega Gabra<br />
—- dečka. Ana Strojin iz Gabrja<br />
— deklico.<br />
OBVESTILO<br />
0 SEJMU<br />
V NOVEM MESTU<br />
Obveščamo živinorejce, da<br />
v ponedeljek, 1. novembra,<br />
ne bo sejma zaradi praznika.<br />
Sejmica bo v ponedeljek.<br />
8. novembra.<br />
I SVET OSNOVNE ŠOLE<br />
BRESTANICA<br />
razpisuje na podlagi<br />
131. člena statuta šole<br />
prosto delovno mesto<br />
- KUHARICE<br />
v šolski kuhinji<br />
-Osebni prejemki po pravilniku.<br />
Stanovanja ni. Prijave<br />
pošljite najkasneje do<br />
1. novembra <strong>1965</strong>.<br />
Na brežiškem<br />
sejmišču<br />
Na brežiškem sejmišču so<br />
23. oktobra prodali 650 prašičkov,<br />
starih do treh mesecev<br />
in 10 prašičkov, starih<br />
nad tri mesece. Največja cena<br />
prvih je bila 650 din, drugih<br />
pa 500 din za kilogram.<br />
Najlepše pozdrave in čestitke vsem delovnim ljudem<br />
v novomeški občini za letošnji<br />
29. OKTOBER — NAŠ OBČINSKI PRAZNIK!<br />
Delovni kolektiv<br />
MERCAT0R LJUBLJANA<br />
poslovna enota<br />
STANDARD<br />
NOVO MESTO<br />
KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE<br />
razpisuje<br />
po sklepu upravnega odbora delovno mesto<br />
POSLOVODJE<br />
v trgovini z živili »Delikatesa«<br />
Osebni dohodki po pravilniku o OD zadruge.<br />
Nastop službe najpozneje 15. novembra 19(55 ali po<br />
dogovoru. — Stanovanje ni zagotovljeno. Prošnje<br />
je treba predložiti najpozneje do 10. novembra 19(15.<br />
za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti!<br />
12.05 Slavni virtuozi vam<br />
igrajo. 12.30 Kmetijski nasveti —<br />
Inž. Milica Oblak: Pridelovanje<br />
črnega ribeza je še vedno rentabilno.<br />
12.40 Na kmečki peči. 13.30<br />
Priporočajo vam . . 14.38 Pet<br />
minut za novo pesmico. 15.30 V<br />
torek na svidenje. 17.05 Koncert<br />
iw željah poslušalcev. 18.20 Iz<br />
studia 11. 19.05 Glasbene razglednice.<br />
20.20 Radijska igra — Helmut<br />
Scharf: Voh nezanesljiv.<br />
22.15 Skupni program .TRT —<br />
studio Zagreb.<br />
SREDA, 3. NOVEMBRA: 8.05<br />
Glasbena matineja. 9.10 Pojo mladinski<br />
zbori. 9.30 V svetu lahke<br />
glasbe. 19.45 človek in zdravje.<br />
11.00 Turistični napotki za tuje<br />
goste. 11.15 Nimaš prednosti!<br />
12.30 Kmetijski nasveti — Jože<br />
Kregar: Vjt v novembru. 12.40<br />
Slovenske narodne pesmi. 13.30<br />
priporočajo vam . . 14.35 Naši<br />
poslušalci čestitajo in pozdravljajo.<br />
15.20 Zabavni inlermezzo<br />
17.05 Izbrani <strong>list</strong>i iz Bartokove^a<br />
ustvarjanja, 3. oddaja. 18.00 AR<br />
tualnosti doma in po svetu. 13.20<br />
17 fonoteke radia Koper. 20.00<br />
Dvajset minut z orkestrom RTV<br />
Ljubljana.<br />
ČETRTEK, 4. NOVEMBRA:<br />
8.05 Glasbena matineja simfoničnega<br />
orkestra RTV Ljubljana.<br />
9.28 Slavko Mihelčič: Marjet :ca.<br />
9.40 Stari in novi znanci. 11.00<br />
Turistični napotki za tuje goste.<br />
11.15 Nimaš 'prednosti! 12.05 So<strong>list</strong>ična<br />
glasba za razvedrilo. 12.30<br />
Kmetijski nnsveti — Dr. Franc<br />
Rigler: Ocena kvalitete mesa v<br />
zr.vitkih. 12.40 Čez hrib in dol.<br />
skočna deska. Nova" vrsta. 3. oddaja.<br />
18.45 Jezikovni pogovori.<br />
19.05 Glasbene razglednice. 20.00<br />
Četrtkov večer domačih pesmi in<br />
napevov. 21.40 Glasbeni nokturno.<br />
RADIO BREŽICE<br />
ČETRTEK, <strong>28.</strong> OKTOBRA: 9.00<br />
— Program ob občinskem prazniku<br />
s čestitkami delovnih kolektivov.<br />
15.15 — Magnetofonski zapiski<br />
dopoldanskih svečanosti (če<br />
odpadejo dopoldanski direktni<br />
prenosi»<br />
PETEK, 29 OKTOBRA: 18.00 —<br />
Obvestila in glasbena oddaja Izbrali<br />
ste sami. 19.15—19.3(1 —<br />
Nove plošče.<br />
NEDELJA, 31. OKTOBRA: —<br />
10.20 — Poročila iz naše občine<br />
— Delo volilne komisije pri občinskem<br />
odboru SZDL ob reelekciji<br />
v delovnih organizacijah —<br />
Razgovor v studiu s predsednikom<br />
ObO SZDL o nalogah občinskega<br />
odbora SZDL pred krajevnimi<br />
konferencami in občinsko<br />
konferenco SZDL — Zunanje<br />
politični pregled — Obnašaj se<br />
spodobno: Družinski prazniki —<br />
Iz novinarjeve beležnice — Za<br />
naše kmetovalce — Domače viže<br />
igra ansambel Jožeta Kampiča,<br />
poje pa Akademski oktet — Magnetofonski<br />
posnetki — Pozor, nimaš<br />
prednosti! — Pogovor s po<br />
slušalci"— Obvestila in spored naših<br />
kinematografov. 13.05 — Občani<br />
čestitajo in pozdravljajo.<br />
JOREK. 2. NOVEMBRA: 18.15<br />
— Ne smemo pozabiti — Novo<br />
14.35 Literarni prveneri. 15.20 Za v knjižnici — Od torka do torka<br />
bavni intermezzo. 15.30 S pihal v brežiški knjižnici — Športne<br />
nimi porlbami v ritmu vnlčka. novice • Obvestila — Glasna<br />
17.05 Turistična oddaja. 18.20 Od oddaja: Pojo vam domači zbori.<br />
Za 29. <strong>oktober</strong>, občinski praznik<br />
Novega mesta in novomeške občine,<br />
lepo pozdravljamo vse delovne ljudi<br />
našega področja in jim voščimo tudi<br />
za bodoče kar največ novih delov<br />
nih uspehov na vseh področjih!<br />
KOLEKTIV<br />
GOSTINSKO PODJETJE<br />
SPLOŠNE<br />
BOLNIŠNICE<br />
NOVO MESTO<br />
HOTEL »KANDIJA«<br />
NOVO MESTO<br />
priporoča svoje usluge vsem cenjenim gostom<br />
in čestita za občinski praznik Novega mesta!<br />
Delavci in organi samoupravljanja, sindikalna<br />
podružnica in vse službe delovne<br />
organizacije<br />
CESTNO<br />
PODJETJE<br />
v<br />
, NOVEM MESTU<br />
iskreno pozdravljamo 29. <strong>oktober</strong> —<br />
praznik Novega mesta in novomeške<br />
občine!<br />
Vlagajmo tudi naprej vse sile za izboljšanje<br />
življenjskih pogojev naših<br />
delovnih ljudi!<br />
Priporočamo naše izdelke in usluge ter pozdravljamo<br />
vse delovne ljudi novomeške občine za letošnji<br />
občinski praznik!<br />
OBRTNO PODJETJE<br />
»ELA«<br />
NOVO MESTO<br />
OPREMALE S<br />
NOVO MESTO, Trdinova 45<br />
razpisuje prosto delovno mesto:<br />
— VODJE gospodarsko računskega<br />
sektorja<br />
Zahtevana strokovnost v knjigovodski smeri, ekonomist<br />
ali ekonomska srednja šola z večletno prakso.<br />
Razpis velja do zasedbe. Nastop službe je možen<br />
takoj ali po dogovoru. Stanovanja podjetje nima<br />
na razpolago.<br />
DOLENJSKI UST<br />
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice,<br />
Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica,<br />
Sevnica ln Trebnje<br />
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln<br />
odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Moskon,<br />
Jožica Teppev in Ivan Zoran .<br />
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna <strong>št</strong>evilka 60 din —<br />
Letna naročnina 2000 din, polletna 1000 din; plačljiva je vnaprej.<br />
Za inozemstvo: 3750 din oz. 3 ameriške dolarje —<br />
Tekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu: 521-603-9<br />
- NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni<br />
trg 3 — Po<strong>št</strong>ni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov ln<br />
fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO<br />
r Ljubljani.