TISKANA IZDAJA (pdf

Še vedno aktualno Še vedno aktualno
Perovski list Perovski list
12 13
Za kaj (2)?
Pod tem na slo vom se je na tem me stu
pred tem pi sal nek drug pri spe vek. Pri spe­
vek iz »var ne sen ce«: bla, bla, bla, o tem,
k a ko s o s to l e t ne p o p l a ve, hv a l a b o gu, to ­
krat pri za ne sle Pe ro ve mu, ka ko je Kam ni­
š k a B i s t r i c a ne v ar no z a p re t i l a in p re s t r a š i l a
naj bli žje kra ja ne in obu di la tem ne spo mi ne
m ar si k a te re g a kr a j a n a KS Pe ro vo (m e d dr u ­
gim tu di me ni, ko sem dav ne ga le ta 1990 v
d e s e t ali p e t n aj s t c en t i m e t rov v i s o ki d e ro ­
č i vo di ko m aj p r i š l a d o svo je g a s t a no v a nj a
v p r vem n ad s t ro p ju s t a no v anj s ke g a b l o k a,
pa so mi zob je, kljub var ni vi ši ni, škle pe ta li
od stra hu), ki ži vi jo več de set me trov stran
od Bis tri ce … In ta ko da lje in ta ko da lje vse
d o s ko r aj p r i j az ne g a o p o zo r i l a o d go vo r nim,
da je pa zdaj res že skraj ni čas, da re sno
vza me jo k sr cu (in v ro ke) opo zo ri la na ra ve.
Pa so vmes po se gla tri uso dna na klju­
č j a: p r i j az no o p o zo r i l o p e rov s ke p o p o t ni c e,
da naj si pre be rem nek drug (be ri do ber) ko­
men tar na www.kam ni can.si, opo zo ri lo na
pol Pe rov ljan ke, naj ne po za bi mo v pe rov­
s kem č a s o p i su s p re go vo r i t i o p re te č ih p o ­
pla vah in ose bna iz po ved kra jan ke v e­do­
pi so va nju, ki sem ga na ključ no pre je la.
Sled nje je bi lo odlo čil no, da sem se iz var­
ne p o ro č e v al s ke s en c e in t a ko p r i ro č ne »iz­
p o s o je « že n a p i s a ne g a p o ro č i l a o z ad nji p o ­
p l a v i n a s p l e tu, o dl o č i l a s to p i t i p o d kr i t i č no
pe rov sko ne bo, da na pi šem re sni co in zgolj
re sni co, kot jo vi dim sa ma in ki mor da pri­
po mo re, en krat za vse lej, pe rov ski ži velj in
im o v i no o b v a ro v a t i p re d p re te č o ne v ar no s ­
tjo.
Kaj me je naj prej (uso dno)
pre tre slo?!
O s e b n a e ­iz p o ve d M ar te Z a b re t : » Pre b i ­
v al c i v zd o lž T i t a no ve g a k a n a l a s m o p re ži v ­
lja li stra hot ne dni. Po ne po tre bnem. Za ra di
m a l o m ar no s t i, s p re ne ve d a nj a, ig no r an c e t i ­
stih, ki naj bi svo jo la stni no, s ka te ro slu ži jo
(elek tri ko, op. I.S.), vsaj vzdr že va li, če že za
nje no re no va ci jo ni ma jo sred stev. Me nim,
da je tak go spo dar ne le slab go spo dar, am­
(SA MO) NE BO IN PO GUM KRA JA NOV SO TO KRAT OB VA RO VA LI PE RO VO PRED PO PLA VO (2)
pak dol žnik vsem, ki jim je ško dil in jim še
ško di, la stni no pa naj čim prej pre pu sti dru­
ge mu (pre pu sti, ne pro da; in še kaj naj pri­
m ak ne).
V s o s e s ki s m o o go r č e ni, r a zo č a r a ni, iz d a ­
ni, saj smo bi li v dneh vi so ke vo de pov sem
pre pu šče ni pred vsem se bi (moj mož in sin
sta bi la med ti sti mi, ki sta roč no in z me ha­
ni za ci jo po ma ga la re ki na zaj v stru go, o tve­
ga nju ni ti ra zmiš lja ti no čem). Mor da pa je
zdaj pra vi čas, da se za kom pleks ka nal ­hi­
dro e l ek t r ar n a p r i p r a v i nov ko n c ep t . Ko li ko r
vem, so se po ten ci al ni in ve sti tor ji zanj že za­
ni m a li, ven d ar s o kl o ni li p re d d o l go ro č no s ­
t jo p o v r ni t ve in ve s t i c i je. S o p a r a m e t r i zd aj,
ko s e je ak tu al ni go s p o d ar iz k a z al z a k a t a s ­
t ro f al ne g a, c e l o dr u žb e no š ko d lji ve g a, in ko
je ja sno, da gre za ogro že no pro ti po plav no
var nost lo kal ne sku pno sti, kaj dru gač ni? Bi
p o ten c i al ne mu in ve s t i to r ju z ne p o v r a t ni mi
s re d s t v i p r i s ko č i l a n a p o m o č O b č i n a, D r ž a ­
va, Uni ja? V so se ski bo mo stak ni li gla ve in
p o s ku si li k aj s tu h t a t i, p o i s k a t i p r a ve sve to ­
v al c e, p re mi s li t i ko r a ke.«
Kaj me je še bolj pre tre slo?!
Pri spe vek na www.kamnican.si /Sla­
b o v zdr že v a na z a p or ni c a p r i T i t a no vem je ­
zu p ov zr o č i l a p o p l av lj a nje ko p ne ga /. S vo ji
znan ki mo ram pri tr di ti, da je pri spe vek do­
ber. Vse bin sko kon kre ten je pri opi so va nju
p o p l av lje ne g a o b m o č j a, r az kr i v a v zro ke, n a ­
p a ke in p o m anj klji vo s t i ter o d go vo r nim z a ­
nje po nu ja kon kret ne re ši tve.
Če se vse to ve, a do pu šča, da se to zno­
va in zno va do ga ja, po tem se mo ra sez nam
Sta nje pred za čet kom ku ril ne se­
zo ne 2012/2013
Vse ve čja eko nom ska sti ska lju di se
odra ža v po ve če va nju de le ža ti stih, ki ne
mo re jo več pla če va ti vi so kih ra ču nov za
sta no vanj ske stro ške, naj ve čji od teh je
pa ogre va nje. Vse več go spo dinj stev sku ša
stro ške za ogre va nje zma njša ti z ener gij sko
s a n a c i jo s t av b e (izo l a c i j a f a s a d e, s t re he in
oken ter ure di tev prez ra če val ne ga si ste ma),
opu šča njem dra žjih ener gen tov in pre ha ja­
njem na ce nej še ter s spre mi nja njem bi val­
nih n a v ad (dnev n a tem p e r a tu r a v p ro s to r ih
20 do 22 sto pinj cel zi ja, v noč nem ča su za
pet sto pinj manj, krat ko traj no in in ten ziv­
no zra če nje pro sto rov ne kaj krat dnev no za
5­10 mi nut).
V tej sti ski si lju dje po ma ga jo z in di vi du­
al ni mi o b li k a mi o g re v a nj a – z el ek t r i č nim r a ­
di a tor jem ali kli mat sko na pra vo, še bolj pa s
tem, da eno stav no za pi ra jo ra di a tor je in so
v sta no va njih več kot sa mo to plo oble če ni.
Pre d z a č e t ko m ku r il ne s e zo ne 201 2 /1 3
so se na ener get skem po dro čju zgo di li tri je
bis tve ni pre mi ki, ki bo do vpli va li na vi ši no
s t ro š k a o g re v a nj a:
v ve lj a v i s o n aj v i šje t ro š a r i ne n a ku r il no
olje do se daj (po da tek za ok to ber 2012),
d v ig o ko lje v ar s t ve ne t ak s e (n aj ve č ji p o ­
rast in naj vi šjo tak so be le ži ku ril no olje),
zni ža nje cen ze melj ske ga pli na s pri ho­
dom pli na Gen­I.
Pri mer ja va stro škov ogre va nja na
plin in ku ril no olje
Vse od ku ril ne se zo ne 2009/2010, ko
so pr ve več sta no vanj ske stav be, ki so se
o g re v a l e iz s ku p ne ko t l ar ne B ­2 Pe ro vo, p re ­
šle na svo je ogre va nje, se po tr ju je ta krat­
na ugo to vi tev, da je ogre va nje z ze melj skim
pli nom v la stni stav bi bis tve no ce nej še od
ogre va nja na ku ril no olje iz sku pne ko tlar ne.
Za to ne pre se ne ča, da se z vsa ko no vo
ku ril no se zo no po ve ču je de lež ti stih, ki se
ne ogre va jo več iz sku pne ko tlar ne: Ste le to­
va 8 in 25, Zi ko va 1, 2, 4, 8 in 10 ter Li var­
ska 1 (PGD Kam nik).
Č e p r i m er j a m o s t ro š ke o g re v a nj a z a l an ­
s ko ku r il no s e zo no 2011 /201 2, ugo to v i m o
n a s l e d nje:
• za osem ob jek tov, ki so se ogre va li iz sku­
pne ko tlar ne B­2 Pe ro vo, je zna šal pov­
preč ni let ni stro šek za ogre va nje 14,2325
EUR/m2 oz. 13,7776 EUR/m2 brez po­
s l ov nih p ro s to rov n a S te l e to v i 8 a (s ku p aj
s s t ro š ki te ko č e g a v zdr že v a nj a zn a š a p ov ­
preč ni let ni stro šek 14,8280 EUR/m2, če
pa do da mo še stro ške za ve čja vzdr že val­
VSE VE ČJI RAZ KO RAK PRI STRO ŠKIH OGRE VA NJA
na de la, zna ša 15,8256 EUR/m2). Raz­
pon med naj ni žjim in naj vi šjim pov preč­
nim stro škom ogre va nja ob jek tov je med
11,6312 EUR/m2 in 15,6835 EUR/m2
(b rez p o s l ov nih p ro s to rov).
• za šti ri ob jek te, ki se ogre va jo iz la stne
ko t l ov ni c e, zn a š a r az p o n m e d n aj ni žjo
in naj vi šjo ce no v po sa mez nem ob jek tu
med 8,3952 EUR/m2 in 8,9807 EUR/m2
(za dva ob jek ta ni po dat kov). Ta ko je bil
s t ro š ek o g re v a nj a p o p o s a m ez nih o b jek­
tih iz sku pne ko tlar ne B­2 Pe ro vo za 29 %
do 74 % ve čji v pri mer ja vi s stro ški ogre va­
nja po po sa mez nih ob jek tih z la stnim ku­
ri ščem na ze melj ski plin.
Iz re dno z a d o vo lj s t vo n ad ku r il no s e zo no
je bi lo iz ra že no tu di s stra ni PGD Kam nik, Li­
var ska 1, ki so se v se zo ni 2011/2012 pr­
v i č o g re v a li iz l a s t ne ko t l ov ni c e. O g re v al n a
s e zo n a je mi ni l a b rez z a p l e tov g l e d e p o te k a
o g re v a nj a, ko n č ni s t ro š ki p a s o p re d s t av lj a li
do bro tre tji no ti stih, ki so bi li pla ni ra ni na za­
čet ku ogre val ne se zo ne 2011/2012 še pri
Con sal d.o.o.
Z le toš njo ku ril no se zo no 2012/2013 se
b o t a r az ko r ak s t ro š kov o g re v a nj a š e p o ve ­
čal gle de na to, da sta oba uprav ni ka ob­
jek tov z la stni mi ko tlov ni ca mi kot tu di PGD
Kam nik do se gli zni ža nje ne to ce ne ze melj­
ske ga pli na pri istem do ba vi te lju za cca. 20
%, ce na ku ril ne ga olja pa je v no vi ku ril ni se­
zo ni že do se gla po ve ča nje za 12,35 % (po­
dat ki 27. 6. in 16. 10. 2012).
Ali ra zmiš lja te o ogre va nju iz la­
stne ga ku ri šča?
V p r i m e r u o dl o č a nj a z a z a m e nj a vo o g re ­
val ne ga si ste ma je po tre bno po leg cen
ener gen t a up o š te v a t i tu di s t ro š ke in ve s t i ­
c i je in v zdr že v a nj a o g re v al ne g a si s te m a
(s ko n kre t ni mi p re r a č u ni l ah ko p o m a g a jo
ener ge t s ki sve to v al c i).
Ta ko zn a š a in ve s t i c i j a v iz g r ad njo ko t l ov ­
ni ce v la stni stav bi cca. 30.000 EUR pri 30
sta no va njih in cca. 42.000 EUR pri 45 sta­
no va njih (po ce nah 2012, brez stro škov pri­
ključ ka na plin), let ni stro šek vzdr že va nja
– ser vis zna ša 250 EUR, pra vi lo ma 10 let
ne bi sme lo bi ti ve čjih do dat nih stro škov (v
treh le tih ogre va nja iz la stnih ko tlov nic ni bi­
lo do dat nih stro škov), po tre bno je so gla sje
75 % l a s t ni kov s t a no v anj g l e d e n a s o l a s t ni ­
ške de le že oz. 100 % v pri me ru spre mem be
n a m em b no s t i p ro s to r a p r i p o s t a v i t v i l a s t ne
ko t l ov ni c e. In ve s t i c i j a s e p r a v i l o m a f i n an c i ­
ra iz sred stev re zer vne ga skla da, mo žen je
tu di kre dit s stra ni iz va jal ca ali ban ke.
Kaj je/ni po ka zal obra čun stro­
škov ogre va nja 2011/2012 iz
sku pne ko tlar ne B­2 Pe ro vo?
V i s o ke s t ro š ke o g re v a nj a iz s ku p ne ko ­
tlar ne B­2 Pe ro vo po tr ju je jo tu di po dat ki iz
obra ču nov, ki jih pre je ma jo etaž ni la stni ki.
Vse od le ta 1993 da lje so se v okvi ru
s ku p ne ko t l ar ne B ­2 Pe ro vo zb i r a l a s re d ­
s t v a z a v l a g a nj a v in ve s t i c i je in in ve s t i c ij ­
s ko v zdr že v a nje o g re v al ne g a si s te m a. Ta ko
se je do za čet ka ku ril ne se zo ne 2009/2010
zbra lo za 149.046,72 EUR, ob za ključ ku ku­
ril ne se zo ne 2010/2011 je bi lo teh sred stev
le še za 71.113,58 EUR in so se po skle­
pu ku r il ne g a o d b o r a p re ne s l a v n a s l e d njo
ku r il no s e zo no. Ven d ar iz O b r a č u n a s t ro ­
š kov c en t r al ne g a o g re v a nj a in v zdr že v a nj a
ko t l ar ne z a ku r il no s e zo no 2011 /201 2 iz­
ha ja, da zna ša pre nos zbra nih sred stev za
ve č j a v zdr že v al n a d e l a iz p re te klih ku r il nih
se zon le 22.051,82 EUR. Iz obra ču na stro­
škov ogre va nja za le to 2011/2012 kot tu di
iz Z a p i s ni k a s ku p ne g a s e s t an k a p re d s t av ni ­
kov l a s t ni kov ko t l ar ne B ­2 Pe ro vo in up r av ni ­
ka ko tlar ne Con sal d.o.o. z dne 30. 5. 2012
ni raz vi den odliv 49.061,76 EUR. Na pi sno
z a p ro si l o p o dje t ju C o n s al d.o.o. p o j a s ni l a z
o b r az l o ži t v i jo ni s o p o s re d o v a li.
Del sred stev za ve čja vzdr že val na de la,
ki so se zbi ra la pri uprav ni ku ogre va nja Con­
sal d.o.o. vsa le ta, bi mo ral uprav nik ogre va­
nja v skla du z za hte va mi vr ni ti stav bam, ki
s o s e o d d vo ji l e o d s ku p ne ko t l ov ni c e, r az li ­
ka, ki osta ne, pa se na me ni za ve čja vzdr že­
val na de la za ti ste ob jek te, ki so še osta li pri
ogre va nju iz ko tlar ne B­2 Pe ro vo.
Po tr di tev pla na ogre va nja
2012/2013 iz sku pne ko tlar ne
B­2 Pe ro vo brez ce lo stne vi zi je
Dru ga, nič manj po mem bna za de va se
n a n a š a n a Pl an s t ro š kov c en t r al ne g a o g re ­
v a nj a in v zdr že v a nj a ko t l ar ne B ­2 Pe ro vo z a
ku ril no se zo no 2012/2013, ko je v istem
z a p i s ni ku n a p i s an s kl ep: » S re d s t v a ve č jih
v zdr že v al nih d el b o d o n a m e nje n a z a p li ni f i ­
k a c i jo in p o s o d o b i tev ko t l ar ne.« Pl an z a ku ­
ril no se zo no 2012/2013, ki je bil po tr jen, ne
vse bu je pri lo ge, ki bi vse bin sko in fi nan čno
o b r az l o ži l a p li ni f i k a c i jo in p o s o d o b i tev ko ­
tlar ne. Tu di v tem pri me ru po ja sni la z obraz­
l o ži t v i jo up r av ni k a s ku p ne ko t l ar ne kljub p i ­
s ne mu z a p ro si lu ni s o p o s re d o v a li.
Ko tlar na B­2 Pe ro vo de lu je že 36 let (od
1976 da lje), za to je ge ne ral na obno va ko­
t l ov ni c e, p o s t aj, c i s ter n, dim ni k a in r az vo ­
d ov iz re dno o b č u t lji v a z a d e v a, p o ve z a n a z
vi so ki mi stro ški. Že v le tu 2009, ko je Pet rol
o d go vo r nih z a t ak š no r av n a nje d o p o l ni t i.
Če la stnik na prav ta koj ali v do go vor je nem
ča su ne ukre pa (in med tra ja njem sa na ci je
ne po skr bi za var nost), se mu s pre po ve djo
o ne m o go č i nji ho vo up o r a b o in o b r a to v a nje.
Č e dr ž a v a (M O P) ali o b č i n a ni m a t a d e n ar j a
za njun del(ež) sa na ci je, je tak šna pre po ved
š e to li ko b o lj up r a v i č e n a, s aj m o r a t a b i t i dr­
ža vi in ob či ni na pr vem me stu mar var nost
in živ lje nje lju di.
Dav ne ga le ta 2008 je bi la v to var ni Ti tan
z vo d s t vo m dr u žb e d o go vo r je n a s a n a c i j a je ­
zu, pa se ne skon čno dol ga šti ri le ta stva ri
ni so pre mak ni le ni ti za mi li me ter, če pa so
se že, so se v ško do bliž njih kra ja nov. Kaj
dru ge ga pa to je, če ne po pol na od sot nost
l a s t ne s a m o kr i t i č no s t i, d a im a š p o gum s to ­
pi ti (do be se dno ali pi sno) pred (med) lju di,
jih to la ži ti in so čus tvo va ti z nji mi, pa si pred
tem do zad nje pi či ce ve del, kaj je tre ba sto­
ri ti, da bi pri ha ja jo čo ka tas tro fo pre pre čil?!
A re sni ci na lju bo je po tre bno na tem me­
s tu p o nu di t i p ro s to r tu di up a nju, d a kr i že v a
p o t ne p l o dne g a b e s e di č e nj a (o b ljub, o p o zo ­
ril, …) po sta ne pot, ob ka te ri lju dje ob Kam­
ni ški Bis tri ci ne bo do tre pe ta li za la stno živ­
lje nje, da o iz gu bi nji ho ve ga pre mo že nja ne
go vo rim. Na to me na va ja odloč nost, po gum
in ra zum po ve ljni ka šta ba CZ, ki je odre dil
po seg (či šče nje) v ske let Bis tri ce, si cer ne­
d o t a klji ve g a o b m o č j a, z a k a te re g a nje go ­
v i go s p o d ar ji in l a s t ni ki t a ko s l a b o ozi ro m a
sploh ne skr bi jo.
Na no vi po ti upa nja bo brž ko ne prav, da
zno va pri slu hne mo be se dam kra jan ke:
»Zdaj je pra vi čas, da se za kom pleks ka­
nal – hi dro e lek trar na pri pra vi nov kon cept.
Po ten c i al ni in ve s t i to r ji s o s e z anj že z a ni m a ­
li, ven dar so klo ni li pred dol go roč nos tjo po­
v r ni t ve in ve s t i c i je. S o p a r a m e t r i zd aj, ko s e
je ak tu al ni go s p o d ar iz k a z al z a k a t a s t ro f al ­
ne ga, ce lo dru žbe no škod lji ve ga, in ko je ja­
sno, da gre za ogro že no pro ti po plav no var­
nost lo kal ne sku pno sti, kaj dru gač ni? Bi
p o ten c i al ne mu in ve s t i to r ju z ne p o v r a t ni mi
s re d s t v i p r i s ko č i l a n a p o m o č O b č i n a, D r ž a ­
va, Uni ja?«
Iva na Ska men
Fo to gra fi je: Ma tevž Ska men