TISKANA IZDAJA (pdf

Bilo je nekoč Bilo je nekoč
oku sen obed.
Po Pe ro vem so te kle vo de v treh stru gah.
Na vzho du Kam ni ška Bis tri ca v ši ro ki stru gi,
Mlin šči ca v da nes za su ti stru gi (pri te kla je s
se ve ra Kam ni ka in na da lje va la svo jo pot po
Pe ro vem o d to v ar ne S v i l a ni t , z a Mli n ar je vo
in dr u g i mi hi š a mi n a d a n a š nji Ko v i n ar s ki c e ­
sti ter od je zu na prej te kla vzpo re dno s Kan
a l o m n a nje go v i z a ho dni s t r a ni) in K am ni ­
ška Bis tri ca po Ti ta no vem ka na lu, ko je bil
ta zgra jen. Kam ni ška Bis tri ca se je vsa ko leto
či sti la in ta krat so pri je zu za pr li za por nice.
To je bil praz nik za otro ke. Ti so ho di li po
stru gi Mlin šči ce in v njej iska li še upo ra bne
stva ri. Ne ma lo krat so v njej na šli za vr že ne,
po ško do va ne, luk nja ste lon ce, ki so jih vese
li odne sli do mov. Pe rov čan Vik tor Šu bic,
ki je v ča su de la v Ti ta nu de lal sku paj z Jo sipom
Bro zom, je lon ce »za lo tal«, da jih je druži
na lah ko upo rab lja la za ku ho še več let.
Nastanek odbojkarskega igrišča
»Mla di smo že le li na Pe ro vem ure di ti igrišče
za od boj ko. Pri me ren pro stor zanj smo
v i d e li v d e lu J a ne ži č e ve g a p ar k a, o b B i s t r i c i,
nas pro ti Ja ne ži če ve gra šči ne, tam kjer je bilo
za tem te nis igri šče, zdaj pa je nji va. Otro ci
s m o b i li n a g a ji v i in s m o l a s t ni k a p ar k a J o si ­
p a J a ne ži č a l až ni vo sv a r i li p re d izmi š lje ni mi
lu ba dar ji. Ko smo ga vi de li, smo ža lo stno
po gle da li v kroš nje vi so kih dre ves in za skrblje
no re kli, ka ko lu ba dar spet na pa da no vo
dre vo. D re ve s a s o t a ko p a d a l a in o d p i r a l a
se je pot od boj kar ske mu igri šču ...
V le tih 1937 in 1938 smo se Pe rov čani
in tu di mla di iz dru gih de lov Kam ni ka tu
vsak dan sre če va li, igra li od boj ko in se pole
ti ko pa li v Kam ni ški Bis tri ci. To so bi la krasna
le ta,« je zgod bo o na stan ku od boj karske
ga igri šča in dru že nju mla dih v igri z žo go
n a Pe ro vem i s kr i vo o p i s o v al Po to k ar jev B i ­
ne, kot so mu pra vi li nje go vi pri ja te lji.
Prvi okupatorjevi žrtvi na
Kamniškem padli na Perovem
Kam ni ško ob mo čje je bi lo med le ti 1941
in 1945 med naj po mem bnej ši mi ža ri šči naro
dno o svo b o dil ne g a b o j a n a Sl o ven s kem.
K am ni š k a s ku p i n a je d o b i l a n a l o go, d a
27. 7. 1941 po no či za žge vo ja ško skla di šče
b en c i n a n a Z a p r i c ah, mi ni r a S m o dni š ni c o,
pre tr ga te le fon ske zve ze s Kra njem, blo kira
vse ce ste, ki vo di jo v Kam ni ško okro žje,
po ru ši most čez Kam ni ško Bis tri co na Pe rovem
ter na pa de še ne ka te re dru ge vo ja ške
o b jek te v K am ni ku. Ak c i j a k am ni š ke b oj ne
sku pi ne v no či od 27. na 28. ju lij 1941, ko
se je tu di za če la obo ro že na vsta ja na Kamni
škem, za ra di iz da je ni pov sem uspe la.
Bi la je ne de lja po pol dan in s pri ja te lji je
Al bin Po to kar od 14. do 17. ure igral no gomet.
Med nji mi sta bi la tu di An ton Mi klav čič
in Do mi nik Mla kar, oba sko jev ca in de lav ca
Ti ta na. Do go vo ri li so se, da je eki pa, v ka teri
je igral Al bin Po to kar eki pa Ame ri ke, nasprot
na pa Ru si ja. Nas prot na eki pa je bi la že
P e r ov sk i ko le s ar ji p r i J a ne ži č e vi g r a š č i ni , v oz a dju hle vi in go sp o d ar sko p o slo pje dr u ži ne
Ja ne žič; iz ar hi va Hi ja cin te Šmid.
do go vor je na, da bo zve čer na pa dla Nemc
e in p re re z a l a te l e fo n s ke ži c e z a že l ez ni ­
co. S tem so že le li pre pre či ti do dat ne okrepi
tve Nem cev iz Dom žal in Kra nja. Ži ce naj
b i p re re z a l a Mi kl av č i č in Ml a k ar. D o go vo r je ­
ni so bi li tu di, da se ob pol no či vsi zbe re jo na
Krat ni. Ko sta Mi klav čič in Mla kar pre re za la
ži ce in se na po ti la pro ti Krat ni, sta na kon cu
br vi za sli ša la: »Halt, halt! (Stoj, stoj!)« Na mesto
da bi pot na da lje va la na rav nost, sta na
ko n c u m o s tu z a v i l a d e s no in b i l a p r i b liž no
30 me trov od br vi us tre lje na. Nem ci so ju
zgra bi li in oba od za daj us tre li li v gla vo. Drugi
so se ti ste ga dne re ši li iz klešč. In ka ko je
do te ga pri šlo? »Eden izmed nas, ki smo še
p o p o l d an ig r a li no go m e t ,« je n a d a lje v al Al ­
bin Po to kar, »bil je v sku pi ni z Mi klav či čem
in Mla kar jem, je vse o na me ra va nem na pa­
Spo me nik Mi klav či ču in Mla kar ju pri br vi
čez Kam ni ško Bis tri co. Fo to: Bran ko Novak
du za u pal svo je mu oče tu. Po ve dal je, da bodo
zve čer na pa dli Ti ta no vo stra žo. Oče, ki je
bil nem čur, je od šel na po li cij sko po sta jo in
vse iz dal Nem cem. Ti so se na na pad prip
r a v i li. N a re di li s o z a s e di p r i B e š t ro v i hi š i in
pri br vi čez Bis tri co. Sam sem bil do ma, ko
sem ne kaj čez pol noč za sli šal mo čan pok,
raz sve tli lo se je, na to pa je za vla da la ti ši na.
Ob 6. uri zju traj smo v to var ni Ti tan zve de li,
da sta po no či pa dla dva člo ve ka. Nih če ni
ve del, ka te ra. Nih če si ju ni upal iti po gle dat.
Z gla vo sta bi la obr nje na pro ti tlom. Kma lu
za tem smo le iz ve de li, kdo sta žr tvi.« Mla karja
in Mi klav či ča so Nem ci po ko pa li v skri ven
grob za zvo ni kom na kam ni ških Ža lah, da bi
za nji ma za kri li vsa ko sled. Po osvo bo di tvi
so ju pre ko pa li in po lo ži li v ure jen grob. Na
p o ko p a li š č u je ure je no tu di g ro b i š č e in s p o ­
m e nik p r v i m a p a dli m a b o r c e m a o b o ro že ne
vsta je in ne ka te rim ka sne je pa dlim bor cem
in ak ti vi stom. Na sled nji dan, 28. ju li ja 1941
ob 14. uri so Nem ci od šli še na dom Kratnar
je ve ga Slav ka. Ta je bil ti sto noč na straži
in je pa zil, kam bo do Nem ci šli. Krat nar je
poz no pri šel do mov in le gel na mr vo pri hi ši.
Ma ma je ob pri ho du Nem cev re kla, da Slavka
ni do ma. Sa mi so pre gle da li hi šo in Slavka
na šli na mr vi. Od pe lja li so ga v gozd in ga
ubi li. Pri ja telj, ki je na me ra va ni na pad za upal
oče tu, je mo ral iti v žan dar me ri jo, da ga
ne bi ubi li. Za tem je šel v Ško fjo Lo ko, na to
pa je po beg nil v An gli jo.«
Al bin Po to kar je svo jo pri po ved za klju čil
z b e s e d a mi: » Pr vo ten s p o m e nik Mi kl av č i č u
in Mla kar ju iz le ta 1965 je stal v no tra njosti
goz da (ne tam, kjer sta bi la Mi klav čič in
Mla kar ubi ta). Bil je iz re dno lep in sam sem
ra zo ča ran, da te ga spo me ni ka ni več. 27. juli
ja 1981 so ga za me nja li z no vim iz gra nitne
ga blo ka iz Oplot ni ce pod Po hor jem, ki ga
je pro jek ti ral Vla sto Ko pač.«
Bun ker ji na Pe ro vem
Pri da naš nji Per ko vi uli ci na Zgor njem
Pe ro vem še da nes lah ko vi di mo bun ker, ki
Eden od bun ker jev iz 2. sve tov ne voj ne je
pri pe rov skem je zu; iz ose bne ga ar hi va.
pred stav lja osta nek iz 1. sve tov ne voj ne.
Ka sne je, po 2. sve tov ni voj ni, se ga je pri jelo
ime Pet kov bun ker. Pet ek je bil tr go vec s
smo dni kom in ga je pro da jal v me stu (pri današ
nji poš ti). V me stu ni smel ime ti več kot
dva ki lo gra ma smo dni ka, za to ga je hra nil v
tem bun ker ju. Več krat je pri šel z vo zič kom
in smo dnik po trav ni kih od pe ljal v tr go vi no.
Dru gi je bun ker pri Štil cu na Zgor njem
Pe ro vem. V bis tvu gre za dva ro va, ki sta nasta
la po 2. sve tov ni voj ni. Ta krat je vsa ka tovar
na mo ra la ime ti za klo ni šče in ta ko se je
to v ar n a T i t an o dl o č i l a, d a b o z a kl o ni š č e z a
1.500 ta krat nih de lav cev na re di la tu. Rova
sta se sti ka la ob vsto pu v ve li ko dvo rano.
Ker te re na ni so ana li zi ra li, se je že med
g r ad njo p o di r al in z a kl o ni š č e tu di k a s ne je
(vse do da nes) ni za ži ve lo.
Tre tji je bun ker pri je zu na Spod njem Pero
vem. Na re jen je bil med 2. sve tov no vojno
za po tre be to var ne Ti tan in je ostal še
do da nes. Tu so med voj no Av strij ci in Perov
č a ni, d e l av c i T i t a n a, s t r a ži li jez in s hr a ­
nje va li oro žje. Na me njen je bil za obram bo
to var ne. Ne gle de na to, da so bun ker in orožje
skr bno va ro va li, je par ti za nom ne kaj krat
uspe lo oro žje ukra sti. Ko je stra ža ob ju tranjih
urah le gla k po čit ku, so par ti za ni (le ta
1941) vsto pi li v bun ker, po bra li oro žje in se
skri li v gozd.
Bi li so še štri je bun ker ji, zgra je ni med 2.
sve tov no voj no z a v a ro v a nje to v ar ne T i t an:
pri nek da njem Ti ta no vem ar hi vu (pri Fri cu),
pri vr tič kih pri IKŠ­u (še ve dno je), pri men zi
Ti ta na in na kon cu li var ne. Zad nja dva bunker
ja so po dr li, pr va dva pa sta še da nes vidna.
Ti ta no vi sta no vanj ski blo ki in
In dus trij ska ko vi nar ska šo la (IKŠ)
Že lja in po tre ba to var ne Ti tan je bi la, da
bi nje ni de lav ci ži ve li v bli ži ni. To var na je najp
rej z g r a di l a niz ke s t a no v anj s ke hi š e n a d a ­
n a š nji S te l e to v i c e s t i m e d v r t c em S ne gu ­
ljči ca in Ko vi nar sko ce sto. Pri je lo se jih je
po i me no va nje Da chau, ker so ime le rav no
stre ho s čr no stre šno le pen ko, ka kr šne so
b i l e v t a b o r i š č u D a c h au. Hi š e s o iz g l e d a l e
kot ga ra že, še le ka sne je, v ča su di rek tor­
ja Ko dra, so stre he hiš spre me ni li v da našnjo
po do bo. Ti tan je za tem blo ke gra dil pri
G r ab c u n a s p ro t i S v i l a ni t a (Ko v i n ar s k a c e s t a
10 a, b in c), blo ke nas pro ti Ko va ča ­ nas prot
i d a n a š nje g a S ve t il ni k a (Ko v i n ar s k a c e s t a
1 a, b in c). Za tem sta sle di li dve sto lpni ci na
Ste le to vi ce sti (Ste le to va 5 in 7).
In du s t r ij s k a ko v i n ar s k a š o l a je b i l a u s t a ­
nov lje na po 2. sve tov ni voj ni. Usta no vi la jo
je to var na Ti tan, da bi se va jen ci v njej izu či li
z a klju č av ni č ar je. Izo b r a že v a t i s o že l e li lju di
s ce lot ne nek da nje Ju go sla vi je. Ven dar šola
ni de lo va la dol go, le tri ali šti ri le ta. Bi la
je uki nje na, saj jo je v ce lo ti fi nan ci ra la tovar
na, ki to lik šnih stro škov ni zmo gla. Dr žava
za nje no de lo va nje ni na me ni la no be nih
sred stev. V le tih 1955,1956 je bi la praz na.
N a to jo je to v ar n a p re u re di l a v s t a no v a nj a in
jih v ve či ni za go to vi la svo jim de lav cem.
Rojstvo Kajuhove in
Podlimbarskega poti
Ka ju ho vo pot je naj prej pred stav ljal t.i.
Ko va čev blok, ki so ga med 2. sve tov no vojno
Nem ci zgra di li na fa rov ških nji vah. V njem
je bi la voj ska, pred vsem Čer ke zi. Po kon cu
voj ne s o s o b e k a s ar ne p re u re di li v s t a no v a ­
nja. Ko so vo ja ki za pu sti li stav bo, je v njej
osta lo pre cej pušk brez udar nih igel in strašil
nih bomb. Lju dje so po voj ni vse upo ra bne
s t v a r i iz z g r ad b e o dne s li. Ni ko li jim o dne š e ­
ne ga ni bi lo po tre bno vr ni ti, če prav so jih takrat
sva ri li, da bo do mo ra li vse vr ni ti.
Ko va čev se je blok ime no val za to, ker je
pred zgrad bo sta lo t.i. Ko va če vo zna me nje,
sled nje pa je ime do bi lo po ko va či ji, ki je del
o v a l a v ne p o s re dni b li ži ni (n a p ro s to r u d a ­
naš nje to var ne Eta).
K a s ne je s o K a ju ho vo uli c o d o p o l ni li b l o ki
n a s p ro t i d a n a š nje M a t i č ne knjiž ni c e K am ­
nik . S t a no v a nj a s o b i l a n a m e nje n a zdr av ni ­
kom. Po tre bno je ve de ti, da je bil v stav bi
da naš nje knjiž ni ce naj prej zdrav stve ni dom.
Bli zu le­te ga pa je bi lo po tre bno za oseb je
ure di t i s t a no v a nj a.
N a p o dro č ju d a n a š nje Po d lim b ar s ke g a
p o t i je b i l a t .i. S ve š č ko v a (C u z a ko v a) g m aj ­
na, re klo pa se je goz du tu di Ci kla men vald.
Ves čas je bil v goz du tu di ba jer, iz ka te rega
so za kam ni ške hla dil ni ce do 2. sve tov ne
voj ne po zi mi se ka li led. Sko zi ci klam ni gozd
je vo di la peš pot vse do Vol čje ga Po to ka in
H o m c a. G ozd ju go z a ho dno o d to v ar ne T i t an
je ku pil Ivan Za vr šnik, ki je bil za po slen v tovar
ni kot ku rir. Skr čil je ku pljen gozd, pre cej
go sto za ra ščen z bu ko vim dre vjem na za hodni
stra ni in smre ko vim dre vjem na vzho dni
stra ni. Na pri dob lje nih za zid lji vih par ce lah je
le ta 1937 zgra dil pr vo hi šo, ki jo je kma lu
pro dal in za svo jo dru ži no zgra dil dru go hi šo.
V tem de lu, to rej na po dro čju nek da nje ga Cikl
a m en v al d a, s o d a ne s oz n a č e n a g ro b i š č a
p o voj nih p o b o jev. (z a p i s o Po d lim b ar s ke g a
po ti je do pol njen s spo mi ni Ivi ce Ko pri va)
Vsak kraj pi še svo jo zgo do vi no. Za pi su je
jo v knji ge, zbor ni ke, ča sni ke ... Zgo do vi no
kra ja in lju di spoz na va mo z br ska njem po
zem lji ški knji gi, ur bar jih, ma tič nih knji gah, s
p re g l e d o v a njem zem lje v i d ov, s lik ... Z go d o v i ­
na je mno go krat pi sa na po pri če va njih lju di.
Srč no je glas »sta re ga Pe rov ča na«, kot
je se be in svo je pe rov ske vr stni ke ime no val
Al b in Po to k ar, p r i p o ve d o v al o svo jem Pe ro ­
vem. Hva lež ne mu uše su »pe rov ske ga otrok
a«. Pr i č e v a nje Al b i n a Po to k ar j a o s t a rem
Pe ro vem in sta rem Ti ta nu je dra go ce no.
Svo je mu roj stne mu kra ju je Po to kar jev Bi ne
pu stil ve lik in po mem ben pe čat. O spo mi nih
Al b i n a Po to k ar j a je p i s a l o, p i š e in b o p i s a l o
pe rov sko gla si lo. Pre pri ča na sem, da ne koč
tu di knji ga.
Ka t j a Tr o to š ek
V os pre dju to var na Ti tan; tam, kjer je da nes Pod lim bar ske ga pot, je bil nek daj gozd; Kamni
ški ob čan, l. 1966, št. 4.
Perovski list Perovski list
8 9