TISKANA IZDAJA (pdf

Natisnjene sledi perovskega simpozija Natisnjene sledi perovskega simpozija
MO JI SPO MI NI NA PE RO VO IN O IZ VO RU IME NA PE RO VO
Ogla šam se po na go vo ru, ki ga je imel
gost iz Pe ro ve ga pri Gro su plju, kra ja, ki torej
no si isto ime kot na še kam ni ško Pe ro vo.
M o ji s p o mi ni si c er s t a re g a K am ni č a n a
so še ze lo sve ži in rad bom po ve dal to, kar
mi je osta lo iz mla dih let.
Na Pe ro vem se je v zad njih ne kaj le tih
o r g a ni zi r a l a ml a d a ge ne r a c i j a kr a j a nov, ki
z mla do stno ener gi jo ra zi sku je živ lje nje tega
kra ja in tu di zgo do vi no in kul tu ro. Do bil
sem re vi jo Pe rov ski List, v ka te rem so iz jemno
d o b r i č l an ki, n a p i s a ni o d ze l o v i s o ko in te ­
li gen t nih lju di.
Vsi član ki za je ma jo živ lje nje da nes na Pero
vem. Med nji mi sem pre bral tu di za pis Perov
ski obra zi. Ob de la ne so z n a m e n i t e o s e ­
be, ki so ne koč ži ve le v tem kra ju in me ni
je bi lo kar tež ko do da ti še ti ste, ki jih v članku
ni. A sem jih ne kaj na šel!
Za čel bom z do god kom na Pe ro vem okoli
1936, ko je bi la re ka Bis tri ca kot znan
hu do ur nik iz jem no vi so ka in je tr ga la zem ljo
na oba li Pe ro ve ga. Na sled nji dan je od šel na
to od tr ga no po dro čje mlad fant in slu čaj no
na šel v tem no rja vi zem lji kost, jo iz ru val iz
pr sti in vi del da je pra vo ve li ko re bro. Odnesel
ga je mo je mu oče ta, ker je ve del, da kupu
je in zbi ra sa me sta re pred me te. Oče je
re bro res od ku pil, fan tu pa na ro čil, naj gre
po nov no pre gle dat te ren. Ker je oče v zbirki
že imel ze lo ru i ni ra no kost steg ne ni ce, ki
je us tre za la ko sti ma mu ta, je no vo kost dodal
v zbir ko. (Pr vo ma mu to vo kost je na šel
voz nik, ki je šel po gra moz v stru go Bis trice
bli zu sred njih vrat v ob ce stnem zi du smodni
šni ce. Še le mar ca 1938 so v Nev ljah slučaj
no od kri li ko sti ma mu ta, kar je bi la ta krat
za Kam nik iz jem na sen za ci ja.)
Se daj me pa spo mi ni ve že jo na špor tni ke
iz Pe ro ve ga, ki so na Pe ro vem na trav ni ški
ste zi do Vol čje ga Po to ka tre ni ra li tek. Ka rel
Ku mer, ta krat zna ni špor tnik in že ju go slo­
van ski re kor der na 400 in 800 m, štu dent
goz d ar s t v a in hu d o ur ni kov, je p r i p r av lj al
kam ni ške fan te na tek po uli cah Kam ni ka.
Bi lo je to le ta 1930. Kar lu Ku mru so se javi
li mla de ni či Jo že Bru čan, ki je bil že za poslen
v to var ni Ti tan, Stan ko Kot nik, tu di ključav
ni čar pri Ti ta nu, štu dent Mi ran Ogrin, sin
k am ni š ke g a o kr aj ne g a g l a v ar j a Fr a n a O g r i ­
na, brat Kar la Ivo Ku mer in Na ce Vid mar.
Tre ner Ku mer je ta koj opa zil, da ima jo tri je
iz jem no do bro kon di ci jo, pra vi ko rak in vo ljo
za uspeh. Tek po uli cah Kam ni ka je uspel,
pr vi je bil Jo že Bru čan. Za Kot ni ka so iz ve deli
špor tni ki špor tne ga klu ba Ma ra ton iz Zag
re b a, mu iz p o s l o v a li d e l ov no m e s to v Z a ­
gre bu in oba z Bru ča nom sta kma lu do se gla
v r hun s ke re zul t a te. B r u č an je l e t a 1931 p o ­
stal dr žav ni re kor der na 5.000 m in 10.000
m. Ko je bil v re pre zen tan ci Ju go sla vi je na
Bal kan skih lah ko a tlet skih igrah v An ka ri, je
po sta vil bal kan ski re kord na 10.000 m. Vsi
ti atle ti so do bi li pr ve nav di he za tre nin ge
prav na Pe ro vem. Na Pe ro vem sta do ma tudi
dva, ta krat per spek tiv na smu čar ska skakal
ca Adolf Rav nik in Jo že Ja ne žič. Oba sta
t re ni r a l a n a ko m aj d o g r a je ni s mu š ki s k a k al ­
ni c i p o d Z a p r i c a mi v K am ni ku in d o s e g a l a
iz jem no d o b re re zul t a te. Ta kr a t n aj b o lj š a Ju ­
go s l o v a n a v s mu č ar s kih s ko kih B o go Šr a ­
mel in To ne Deč man sta ju iz jem no ce ni la
in p o hv a li l a.
Ome ni ti mo ram tu di stav ko de lav cev pri
Ti ta nu le ta 1928, ko je bil rav na telj to var ne
ing. Oskar Vin kler. De lav stvo je bi lo ne za dovo
ljno za ra di niz kih plač. Ta krat je vo dil stavko
Pe rov čan Alojz Beš ter, moj ster pri Ti ta nu.
Vin kler je kli cal g. Beš tra na po go vor in uspel
je skle ni ti kom pro mis, de lav ci so do bi li
ve čjo pla čo in stav ka je bi la kon ča na.
Na Pe ro vem so ži ve le de lav ske dru ži ne
Ce dil nik, Ma zo vec, Beš ter, Gre gorc. Po okup
a c i ji s o ge s t a p ov c i u s t re li li ko t t al c e T i t a ­
no ve klju č av ni č ar je J o h a n a Pre g l a, Fr an c a
D ro l c a, To ne t a J e g li č a, v z a s e di p a s t a b i l a
us tre lje na An ton Mi klav čič in Do mi nik Mlakar.
In ­ še bi se da lo naj ti zna ne rod bi ne, ki
so ne koč ži ve le na Pe ro vem. Naj bo do volj
mo jih spo mi nov na ti ste dav ne ča se.
Dru go pa, kar bi rad osve tlil, je i z vo r i m e ­
n a Pe r o vo.
V knji gi 750 let Kam ni ka pi še prof. Zi ka,
da je na šel v sta rih li sti nah iz sred nje ga veka,
da ver jet no iz ha ja to ime od do brot nika
ple me ni ta ša Be ro ta/Pe ro ta. Ker že le ta
in le ta pro u ču jem zgo do vi no Kel tov, bi rad
na tem me stu po ve dal to le. Moj pro fe sor za
zem lje pis v gim na zi ji je bil prof. Sil vo Kranjc.
Ta nam je že v tre tjem raz re du go vo ril o zemlje
pi snih kra jev nih ime nih in nam po ve dal,
da so po vsej Evro pi kra jev na ime na osta la
od kelt skih ple men. In ta ko sem že dav no
ve del, da je Krat na pra vo kelt sko ime. Le ta
1931 so za če li ši ri ti ce sto v Pa lov če. Ma lo
od kme ti je na Krat ni so na šli ute ži od statev
za plat no in ma lo kam ni to po so do. Župan,
bil je to Krat nar, je uka zal, da se ti predme
ti da jo v ta krat edi no kul tur no usta no vo v
K am ni ku, v S a dni k ar je vo zb ir ko. T i p re d m e ­
ti so se daj v Me dob čin skem mu ze ju na Zapri
cah. Naj de ne pred me te si je ogle dal prof.
dr. Sta ne Ga bro vec in po tr dil, da so kelt skega
po re kla iz že lez ne do be. Nad Pe ro vim je
Krat na, kar go vo ri, da je Pe ro vo bi lo na stalo
v ča sih, ko so ži ve la tu kaj kelt ska ple mena.
Ker so mi Kel ti ne ke vr ste ho bi, se še
da nes ukvar jam z ra zi sko va njem kra jev nih
imen po Slo ve ni ji. Za Pe ro vo je pra vo ime
PE R AU. Tu di nem š ki z go d o v i n ar ji up o r ab ­
lja jo to ime. Tol ma če nje, da iz ha ja ime od
p l e m e ni te g a d o b ro t ni k a Pe ro t a, ni p r a v il no
­ je prav lji ca, ka te ro je pre pi sal tu di prof. Zika.
AU na mreč po me ni do li na, PER je lah ko
ši ro ka ali le pa ali kra sna. Gost na sim po zi­
Odkrit ostanek iz 1. svetovne vojne na
Perovem. Iz arhiva Hiajcinte Šmid.
ju iz Pe ro ve ga pri Gro su plju je po ve dal, da
v nje go vem kra ju nih če ne go vo ri o Pe ro tu
tem več o kelt skem po re klu. Bli zu te ga Pe rove
g a je M ag d a l en s k a go r a, zn a no n aj di š č e
Kel tov. Kra jev z ime nom Pe ro vo je že v Slove
nji več. Pred mes tje Be lja ka na Ko ro škem
je tu di Pe rau. Na in ter ne tu naj de mo, da je
pred mes tje Mos kve tu di Pe ro vo. Lah ko Vam
po vem, da so vr ho vi pred Kam ni ški mi skalna
ti mi špi ca mi še da nes s kelt ski mi ime ni.
Gro hat, kjer ko plje jo kal cit, Ve grad, hrib na
po ti za Sv. Pri mož, Vo var, ko pa sti hrib ob va­
NA PE RO VEM NA ŠLI MA MU TO VO RE BRO
Nek si ro mak si je 17. av gu sta 1938 v
stru gi Kam ni ške Bis tri ce na Pe ro vem, v bliži
ni ne var ne ga ovin ka, kjer je vo da pod brvjo
odne sla več ti soč kva drat nih me trov
t r av ni k a in iz p o d ko p a l a ko l o voz no p o t , umi ­
val no ge. Pri tem je za gle dal, da iz vo de štr li
nek pred met, za ka te re ga je naj prej po mislil,
da je zar ja ve la ko sa. Ko pa je pred met
s si lo vle kel iz gra mo za, je spoz nal, da gre
za dol go plo šča to kost. Ma lo vstran je našel
v pe sku še dru go kost.
Naj dbo je si ro mak odne sel h kam ni škemu
ve te r i n ar ju J o si pu Ni ko l a ju S a dni k ar ju,
si Gozd ­ to so kelt ska ime na.
Ob kon cu naj še po vem, da so v pr vi svetov
ni voj ni p o s t a v i li p ro t i a v i o n s ke to p o ve n a
t r av ni kih d a ne s Re š č i č e ve g r a š č i ne n a Z go rnjem
Pe ro vem (poz na na tu di kot Tom ši če va
gra šči na), ki so bra ni li kam ni ško smo dni šnic
o p re d m o re b i t ni mi n a p a di I t a li j a nov. Ker
je 1915 I t a li j a p re s to p i l a iz t roj ne g a p akta
k za ho dnim za vez ni kom, ki so se ta krat
im e no v a li fr an c o s ko ­ an g l e š k a ­r u s k a an ­
t an t a, in s o Av s t r ij c i s m o dni š ni c o p re s e li li iz
K am ni k a v Tro f a i ac h v Av s t r i jo, je av s t r ij s k a
Perovljani so bili uspešni v zimskih športih; na sliki desno Adolf Ravnik. Iz arhiva Hijacinte Šmid
Prvotni­spomenik­prvima­kam­niš­kima­žrtvama­okupatorja­Mi­klavčiču­in­Mlakarju­na­Pe­rovem.­Foto:­Branko­Novak
ki je ugo to vil, da se stav lje ni ko sti pred stavlj
a t a re b ro p re d p o to p ne g a m a mu t a. N aj di ­
telj je spod nji ko nec re bra bli zu pre ho da
ko sti v hru sta nec odlo mil, ko ga je vle kel
iz gra mo za. Kljub te mu je re bro, ki je dalj
ča sa le ža lo pre lom lje no v stru gi (kost na
p re l o m ni ni je iz g l a di l o k a m e nje), d o l go b li ­
zu ene ga me tra. Ma mu to vo re bro hra ni jo v
z a p r i š kem mu ze ju.
Vir: Ma mu to vo re bro v Bis tri ci, Ju tro, 18. 8.
1938.
voj ska to po ve umak ni la. Še ve dno je ohranjen
be ton ski ma ga zin za gra na te, be ton ski
okro gli pod stav ki na trav ni ku pa so za su ti z
zem ljo, ven dar so po iz ja vi go spe Re ščič tudi
še ohra nje ni.
Iska nje spo mi nov na Pe ro vem se mo ra
na da lje va ti. Prav ta ko pa tu di stre me ti za
tem, da se na po dro čju Pe ro ve ga od kri je jo
ar he o l o š ki p re d m e t i, ki b i p o t r di li s e d a nje
ime.
Ni ko l aj S a dni kar
Spomin na desettedensko stavko v tovarni Titan v letu 1928.
Foto: Katja Trotošek
Ma mu to vo re bro, naj de no na Pe ro vem,
si lah ko ogle da te na stal ni raz sta vi v Medob
č in skem mu ze ju Kam nik . Fo to: B r an ­
ko No vak
Perovski list Perovski list
34 35