Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Predstavljamo vam Predstavljamo vam<br />
z o p r av lj a njem s p l a vov, k a ko r n a v a j a Pu h arje<br />
v a g l a s o ve iz »p r i t a je ne g a žen s ke g a p o d <br />
zem lja«. Bi la je tu di ena pr vih la stnic av tomo<br />
bi la, pri ja te lji ca žensk, kot so bi le An ge la<br />
Vo de, Ma ri ja Sku šek, Na dja Jarc.<br />
Hi šo je do bi la v last, ko je bi la sta ra 35<br />
let, nje na pa je osta la do nje ne smr ti le ta<br />
1971 – 39 let. Pu har je va si cer te ga v svojem<br />
ese ju ni kjer ne ome nja, je pa po ve den<br />
njen za pis, da je bi la dr. Fin ko va ve li ka dama<br />
z oku som za le po: še nje na ča kal ni ca na<br />
nek da nji Gle da li ški uli ci, v ka te ri je bil ce lo<br />
kla vir, je bi la bolj po do bna le pe mu sta nova<br />
nju, pi še. Je pa za ni mi vo, da so zdaj šnji<br />
l a s t ni ki v hi š i n a š li ko m p l e t no g i ne ko l o š ko<br />
or di na ci jo, kar na va ja na mi sel, da je dr. Finko<br />
v a d e l o v a l a tu di n a Pe ro vem, d a si r av no<br />
na čr no. Hi šo je ime la men da bolj za vi kend<br />
– s par tner jem sta spa la na vr tu v šo to ru,<br />
kaj ti to je bil vir zdra vja, se spo mi nja jo starej<br />
ši. V hi ši je ži vel tu di eden nje nih bra tov<br />
in me šča ni so vi li da li ime bolj po njem kot<br />
njej, saj je bil šol nik v Kam ni ku. Dr. Fin kova<br />
je umr la brez po tom cev, zgo do vi na ji sic<br />
er p r i p i su je ro m an t i č no r a zm er je z g r ad b e <br />
ni kom Adol fom Dukićem, zdaj zna nem po<br />
Di še či les, grm, ki je vi li po ma gal pri pe lja ti no ve la stni ke.<br />
Dukićevih blo kih v Ljub lja ni.<br />
Le ta 1973 je bi lo ta ko la stni kov hi še na<br />
Z go r njem Pe ro vem, zdr av ni č i nih d e di č ev,<br />
kar enajst. Hi ša je šla čez ne kaj let na dražbo.<br />
Se li tev iz stra to sfe re<br />
Po d veh ne u s p e š nih p o s ku sih p ro d a <br />
je jo je od ku pi la dru ži na Toš, Ni ko in Ta tjana.<br />
Sku paj s si nom in hčer jo z dru ži na ma pa<br />
so se vse li li še le le ta 1988. Po de set ih le tih<br />
»žlič kar je nja« na hi ši, ki je za hte va la te me ljito<br />
pre no vo. Če prav je ka za la ostan ke sta rega<br />
si ja ja, je bi la na mreč z vi di ka grad be ne<br />
pa to lo gi je v sla bem sta nju – na kar še vedno<br />
spo mi nja pro blem z vla go v po sa meznih<br />
de lih.<br />
V teh de set ih sa mo gra di telj skih le tih je<br />
dru ži na pre ži ve la sko raj vsak prost tre nu tek<br />
pri hi ši. Kaj dru ge ga jim ver jet no ni pre o stalo:<br />
da so jo ku pi li, so pro da li vse od že ni ne ga<br />
av t a d o p o č i t ni š ke p r i ko li c e. Am p ak n a kup<br />
ni b il n aj huj š i f i n an č ni z a l o g aj; p oz nej š a e t a <br />
pna obno va jih je ta ko »pri zem lji la«, da je Niko<br />
Toš več krat dvo mil, ali bo imel do volj denar<br />
ja za ben cin, da se bo sploh pri pe ljal do<br />
Kam ni ka. Gra di li so po le ti, s ti stim, kar so<br />
p r i v ar č e v a li p o zi mi. Pro fe s o r To š je d o v a ž al<br />
grad be ni ma te ri al, zi dar Ned žo je zi dal, meša<br />
lec je br nel vsak ko nec te dna. Go spa Tatja<br />
na je ku ha la za de lav ce, na sta ri to a let ni<br />
oma ri ci. Ku po va li so kos za ko som, jih le ta<br />
in le ta pre na ša li iz so be v so bo in skla di ščili,<br />
d o kl er ni hi š a d o b i l a s t a b il nej š e p o d o b e.<br />
Je pa se ve da tu di ra sla: od za čet ne za mi sli,<br />
d a b o eno dr u žin s k a, je n a s t a l a t r i dr u žin s k a.<br />
Pr vi spo min na hi šo? Po ve zan je z vr tom;<br />
Ta tja na in Ni ko Toš sta se za na kup odlo čila,<br />
pra vi ta, ko sta pri šla na vrt in je tam rasel<br />
grm di še če ga le sa (Calycanthus). Ta ju je<br />
s p o mi nj al n a p r v a l e t a nju ne lju b ez ni. » N o <br />
sil mi je ve ji ce te ga gr mič ka, ki jih je kra del<br />
pred mu ze jem v Ljub lja ni,« se sme ji go spe<br />
Ta tja ni. (»Tr gal, ne kra del,« se se man tič no<br />
vme ša so prog.) Vi lo sta si cer od kri la po naklju<br />
čju; da je na dra žbi, je Ta tja ni Toš po veda<br />
la ko le gi ca, ki je bi la iz Kam ni ka. Di še či<br />
les se je mo ral poz ne je umak ni ti ši ri tvi hiš<br />
e, a s o p o s a di li no ve g a. O d iz vo r ne g a v r t a<br />
so osta li smre ka, ga bri in doj ci ja. Nek daj je<br />
bil znan po mo goč ni rde či bu kvi, ki pa jo je<br />
na pa dla ne kak šna sil no ne var na gli va in ji<br />
ni bi lo re ši tve, če prav je dru ži na iska la pomoč<br />
pri ar bo ri stih. Lju dje, ki ni so ve de li, da<br />
je dre vo bol no, so jih ce lo pri ja vi li, ko so jo<br />
p o ž a g a li. Ta kr a t s o z a m e nj a li tu di ar hi tek tu <br />
ro vr ta: zdaj v njem do mi ni ra gin ko, sta rost<br />
ni zna na, je pa ta ko zna me nit, da so nek daj<br />
ce lo šo lar je vo zi li na ogle de. Tu di dru ga če je<br />
vrt vre den vse po hva le, ure jen z iz re dno eleg<br />
an c o.<br />
V zad njem sto le tju in pol se je ne kaj krat<br />
s p re m e ni l a tu di v i dn a p o d o b n a hi š e in p o <br />
ses tva: zdaj šnji la stni ki so na šli na čr te za<br />
pre no vo, ki jih je na ro čil Fri de rik Soss, kar<br />
po me ni, da je zdaj šnja po do ba ver jet no bolj<br />
ali manj nje gov iz bor. Vse do ča sa dr. Finko<br />
ve je ob hi ši sta lo še go spo dar sko po slopje,<br />
ki pa ga je zdrav ni ca pro da la. Bi lo je tu di<br />
vo dno za je tje. Zad nji la stni ki pa so do zi da li<br />
se ver ni del – se dem me trov v dol ži no, ampak<br />
ta ko, da se no vi del po pol no ma pri le ga<br />
sta re mu. V hi ši in okrog nje vla da mir, skladno<br />
s t in r a zu m e v a nje. Z a ko n c a s t a p re p r i <br />
ča na, da so pr va le ta sku pne ga de la po vez<br />
a l a dr u ži no: v s e s o n a mre č n a re di li s a mi,<br />
c e l o el ek t r i ko s o n a p e lj a v a li in iz d e l o v a li n a <br />
č r te, s e ve d a p o d n ad zo ro m s t a t i k a. Pre s e li <br />
li so se, ne da bi ve de li – su mi jo, da je bi lo<br />
to le ta 1988, ko so do bi li psa in za ve dno<br />
z a pu s t i li To p ni š ko uli c o v L jub lj a ni, o d ko d er<br />
jih je gna lo: 14. nad stro pje, kjer so ži ve li, se<br />
jim je zde lo prav ca ta stra to sfe ra, vle klo jih<br />
je na zaj k zem lji. Če prav ima tu di vi ši na svoj<br />
čar: naj lep še sta no va nje v hi ši je man sar da.<br />
Še po se bno je se ni, ko se ok na spo gle du jejo<br />
s kroš njo gin ka, ki ža ri v ru me ni bar vi kot<br />
pri jet no je sen sko son ce.<br />
Ka ri na Cun der Re ščič<br />
Fo tografije K. C. R in ar hiv dru ži ne Toš<br />
OD KOD IME NA NA ŠIH ULIC?<br />
Od kod ime na ulic, po ka te rih se vsi, vsak<br />
dan, tu di več krat od prav lja mo od do ma in<br />
se po njih vra ča mo. Tem uli cam »pri pa da jo«<br />
na ši do mo vi in na teh uli cah nas tu di »svet«<br />
naj de. Uli ce so ne po greš lji vi del na še iden tite<br />
te in ob sto ja.<br />
Poz n a m o svo je ži v ljenj s ke ko re ni ne, dre <br />
vo, ve je … Sko raj do sle her ne ga li sta po sebej<br />
… Da bi vsaj od da leč po gle da li »svet«, v<br />
ka te rem od ga nja mo svo je ko re ni ne, pa naj<br />
bo to za vse živ lje nje ali sa mo za ne ko krajše<br />
ob dob je, smo se odlo či li za po po to va nje<br />
po ime nih ulic, ki tvo ri jo KS Pe ro vo in KS Novi<br />
trg. To je po kra jev nih sku pno stih, v ka terih<br />
je za je to nek da nje na se lje Pe ro vo.<br />
Uli ce v KS Pe ro vo<br />
L j u b l j a n s k a c e s t a<br />
Uli ca je ime do bi la po ce sti, ki iz Kam ni ka<br />
pe lje v Ljub lja no.<br />
Ka ju ho va pot<br />
Uli c a je im e d o b i l a p o p e s ni ku, p re v a j al <br />
c u in n a ro dnem he ro ju K ar lu D e s tov ni ku K a <br />
ju hu (Šoš tanj 1922 – Žle bnik 1944).<br />
Ko v i n a r s k a c e s t a , L i va r s k a u l i c a ,<br />
Tkal ska pot<br />
Uli ce so ime na do bi le po de jav no stih, ki<br />
se od vi ja jo na Pe ro vem. Ti tan je to var na,<br />
zn a n a p o ko v in s kih iz d el kih (Ko v i n ar s k a uli <br />
ca) in li var ni (Li var ska uli ca). Svi la nit je tekstil<br />
na to var na (Tkal ska pot).<br />
S t e l e t o va c e s t a<br />
Uli ca je po i me no va na po dr. Fran ce tu<br />
S te l e tu ( Tu nji c e 1 8 8 6 – L jub lj a n a 1972).<br />
Fran ce Ste le je bil aka de mik, uni ve zi tet ni<br />
p ro fe s o r, um e t no s t ni z go d o v i n ar, ko n s er v a <br />
tor, li kov ni kri tik, ure dnik in pi sec član kov,<br />
e s e jev, r az p r av, p o ro č il, pu b li k a c ij, š te v il nih<br />
ge s el v l ek si ko nih, b i o g r a f ij d o m a č ih um e tni<br />
kov ... Le ta 1971 je bil ime no van za kamni<br />
š ke g a č a s t ne g a o b č a n a.<br />
Tr gov skopo slov na co na ob kam ni ški ob voz ni ci. Foto: Primož Hieng<br />
Z i ko va u l i c a<br />
Zi ko va uli ca je do bi la ime po Iva nu Zi ki,<br />
ki je bil ro jen le ta 1908 v No vem tr gu. Umrl<br />
je 1976 v Kam ni ku. Ivan Zi ka je bil pro fe sor<br />
fr an c o s ke g a je zi k a in knji žev no s t i, l o k al ni<br />
k am ni š ki in š a hov s ki z go d o v i no p i s e c , o b j av <br />
ljal je v šte vil nih pu bli ka ci jah. Za svo je de lo<br />
je pre jel na gra do Skla da To ma Brej ca ob čine<br />
K am nik . Zi ko vo z a pu š č i no hr a ni M e d o b <br />
čin ski mu zej Kam nik.<br />
Pot 27. ju li ja<br />
Ime uli ce je spo min na 27. ju lij 1941. Tega<br />
dne se je za če la obo ro že na vsta ja na<br />
Kam ni škem. Pri pe rov ski br vi čez Kam ni ško<br />
Bis tri co sta bi li v no či s 27. na 28. ju lij 1941<br />
ub i t i p r v i k am ni š ki žr t v i, D o mi nik Ml a k ar in<br />
An ton Mi klav čič.<br />
Po d l i m b a r s ke g a p o t<br />
Ime nu je se po Fra nu Mas lju Pod lim barskem<br />
(Spod nje Lo ke 1852 – Pul ka va 1917),<br />
slo ven skem ča stni ku in pi sa te lju.<br />
B a kov n i k<br />
Uli ca no si ime po ne koč sa mo stoj nem<br />
na se lju Ba kov nik. Ta ko kot Zgor nje in Spodnje<br />
Pe ro vo je bi lo tu di na se lje Ba kov nik z<br />
uprav no raz de li tvi jo 1934 pri klju če no k nase<br />
lju Kam nik.<br />
J a n e ž i č ev d r e vo r e d<br />
Uli ca brez hi šne šte vil ke v KS Pe ro vo je<br />
Ja ne ži čev dre vo red in je ena zad njih, še delno<br />
ma ka dam skih ulic v ob či ni Kam nik. Pove<br />
zu je Ko v i n ar s ko s S te l e to vo c e s to (vo di p o<br />
dre vo re du mi m o g r a š č i ne Pe ro vo, p o c e s t i<br />
med par ki ri ščem in otro škim igri ščem na Ziko<br />
vi uli ci ter med ce sto, ki lo ču je sta no vanjski<br />
blok Zi ko va uli ca 2 od stav be na Ste leto<br />
vi ce sti 25). Ime je uli ca do bi la po rod bi ni<br />
Ja ne žič, ki je od le ta 1839 la stni ca gra šči ne<br />
Pe ro vo oz. J a ne ži č e ve g r a š č i ne, o b k a te r i te <br />
če ure jen dre vo red.<br />
Ko v i n ar s k a, S te l e to v a in L jub lj an s k a c e <br />
sta, Tkal ska in Pod lim bar ske ga pot, Pot 27.<br />
ju li j a, J a ne ži č ev dre vo re d ter Zi ko v a in L i v arska<br />
uli ca le ži jo na po dro čju nek da nje ga nase<br />
lja Pe ro vo.<br />
Uli ce v KS No vi trg<br />
No vi trg<br />
Uli ca no si ime po pred mes tju sta re ga<br />
Kam ni ka, ki je le ža lo na le vem bre gu Kamni<br />
ške Bis tri ce ob vzno žju Sta re ga gra du.<br />
B ev ko va u l i c a<br />
Uli ca je ime do bi la po slo ven skem pi sa telju,<br />
p e s ni ku, dr a m a t i ku, lju d s ke mu p r i p o ve <br />
dni ku, p re v a j al c u, p u b li c i s tu, u č i te lju in ure <br />
dni ku Fran ce tu Bev ku (Za koj ca pri Cer knem<br />
1890Ljub lja na 1970).<br />
L o b o d o va u l i c a<br />
Uli ca je po i me no va na po An to nu Me liku,<br />
s l o ven s kem ge o g r a fu, p ro fe s o r ju ljub <br />
lj an s ke uni ver ze, re dne mu č l a nu S A ZU,<br />
p o bu dni ku u s t a no v i t ve Zem lje p i s ne g a mu <br />
ze j a Sl o ve ni je, ure dni ku zn an s t ve nih re v ij in<br />
pred se dni ku Slo ven ske ma ti ce, ki se je rodil<br />
v Čr ni va si le ta 1890 in umrl v Ljub lja ni<br />
le ta 1966. Kot A. Lo bo da je od le ta 1918<br />
p i s al p o lju dnoz n an s t ve ne č l an ke v L jub lj an <br />
skem zvo nu.<br />
P a l ov š k a c e s t a<br />
Pa lov ška ce sta je uli ca, ki se vzpe nja<br />
pro ti Krat ni in na da lje pe lje v sme ri na se lja<br />
P a l ov č e.<br />
Pe ro vo<br />
Uli ca Pe ro vo se raz te za na le vem bre gu<br />
K am ni š ke B i s t r i c e n a d e lu nek d a nje p r i m e <br />
stne va si Pe ro vo. Le na tem de lu nek da nje<br />
va si se je ime uli ce ohra ni lo. Na vsem preo<br />
sta lem de lu, na de snem bre gu Bis tri ce, se<br />
je uli ca Pe ro vo pre i me no va la v več dru gih<br />
uli c (Ko v i n ar s k a c e s t a, Po d lim b ar s ke g a p o t ,<br />
Po t 27. ju li j a). N o v a t r gov s ko p o s l ov n a c o n a<br />
ob kam ni ški ob voz ni ci pa je na dru gi stra ni<br />
pri do bi la ime uli ce Pe ro vo.<br />
Pe r ko va u l i c a<br />
Uli ca je do bi la ime po slo ven skem sli karju<br />
Loj ze tu Per ku (Sta ri trg pri Lo žu 1909 <br />
Ljub lja na 1980). Loj ze Per ko si je v Kam niku<br />
us tva ril dru ži no, naj več pa je us tvar jal v<br />
Do le nji va si pri Cer kni ci.<br />
Na bre gu, Na ja si, Pri soj na uli ca,<br />
Pot na Do bra vo, Pot v Ru dnik<br />
So ime na ulic no ve ga na se lja, ki je zrastlo<br />
na nek da njih goz dnih ja sah in po se ki. Poi<br />
me no va ne so gle de na le go uli ce (Na bre gu,<br />
Na ja si, Pri soj na uli ca) in na smer, ka mor vodi<br />
jo (Pot na Do bra vo, Pot v Ru dnik).<br />
Uli c e Pe ro vo, P a l ov š k a c e s t a, Per ko v a in<br />
L o b o d o v a uli c a, N a b re gu, N a j a si, Pr i s oj n a<br />
uli ca, Pot na Do bra vo, Pot v Ru dnik so na<br />
ob mo čju nek da nje ga na se lja Pe ro vo.<br />
Perovski list Perovski list<br />
22 23