Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kazalo<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
1. POVZETEK .............................................................................................................................. 2<br />
2. ZAHVALA ................................................................................................................................ 3<br />
3. UVOD ....................................................................................................................................... 4<br />
3.1 Nastanek ideje in njen razvoj .................................................................................................................. 4<br />
3.2 Herbarij ................................................................................................................................................. 6<br />
3.3 K<strong>si</strong>loteka ................................................................................................................................................ 6<br />
4. DREVESA IN GRMI NA L OŠKI UČ NI POT ......................................................................... 7<br />
4.1 Loška učna pot ...................................................................................................................................... 7<br />
4.1.1 Potek Loške učne poti ...................................................................................................................... 7<br />
4.1.2 Vsebina in cilji .................................................................................................................................. 7<br />
4.1.3 Oznaka dreves in grmov na Loški učni poti ....................................................................................... 9<br />
4.2 Drevesa in grmi .................................................................................................................................... 10<br />
4.2.1 Kaj je drevo, kaj je grm, kje je meja med grmom in drevesom? ....................................................... 10<br />
4.3 Opis rastline (habitus) .......................................................................................................................... 11<br />
4.4 Opis listov ............................................................................................................................................ 11<br />
4.5 Opis skorje ........................................................................................................................................... 11<br />
4.6 Opis cvetov .......................................................................................................................................... 11<br />
4.7 Opis plodov ......................................................................................................................................... 11<br />
4.8 Uporabnost ......................................................................................................................................... 12<br />
4.9 Zanimivosti .......................................................................................................................................... 12<br />
5. OPISI DREVESNIH IN GRMOVNIH VRS T ........................................................................13<br />
6. ZAKLJUČ EK ....................................................................................................................... 144<br />
7. LITERATURA .................................................................................................................... 145<br />
8. PRILOGE ............................................................................................................................ 146<br />
1
1. Povzetek<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
V okviru naloge smo raziskovali, katera pomembnejša drevesa in grmi rastejo na Loški<br />
učni poti. Izbrana drevesa in grme smo označili in pomembnejša tudi opisali. Pri opisu<br />
smo dali poudarek prepoznavan<strong>ju</strong> in zanimivostim izbranih drevesnih in grmovnih vrst,<br />
predvsem pa uporabnosti in poimenovan<strong>ju</strong> le teh. Vzporedno smo raziskovali vzorce<br />
lesa in jih uredili v k<strong>si</strong>loteko. Izdelali smo tudi herbarij in table za označitev<br />
pomembnejših dreves in grmov na Loški učni poti.<br />
Loška učna pot je eden izmed načinov, ki širi zanimanje za našo naravno in kulturno<br />
dediščino.<br />
Summery<br />
In the frame of this task we were researching which important trees and bushes grow on the<br />
learning path of Škofja Loka. We marked the chosen trees and bushes and described the<br />
most important of them. In the description we empha<strong>si</strong>sed the recognition and the<br />
interesting things of chosen sorts of trees and bushes and above all their usage and correct<br />
naming. At the same time we were researching the samples of wood and arranged them in a<br />
xilotheque. We prepared a herbarium and <strong>si</strong>gn boards for marking the most important trees<br />
and bushes on the learning path of Škofja Loka.<br />
The learning path of Škofja Loka is one of the ways to spread the interest in our natural and<br />
cultural heritage.<br />
2
2. Zahvala<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Za pomoč pri izdelavi raziskovalne naloge bi se radi zahvalili sošolcem 1.a razreda, predvsem<br />
Anžetu Benedičiču, Izidor<strong>ju</strong> Korenu in Jožetu Polčniku, ker so nam pomagali pri opisu<br />
drevesnih in grmovnih vrst ter pri urejan<strong>ju</strong> herbarija in k<strong>si</strong>loteke.<br />
Zahvala velja tudi OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki za sodelovanje pri razvijan<strong>ju</strong> ideje o Loški<br />
učni poti in pri njeni ureditvi.<br />
Zahval<strong>ju</strong>jemo se tudi mentorjem za svetovanje, usmerjanje in spodbudo pri delu.<br />
3
3. Uvod<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Sočasno z vse večjim ogrožanjem narave in pogosto že opaznim uničevanjem pomembnih<br />
življenjskih prostorov se vse bolj širi zanimanje za pri nas uspevajoče rastlinstvo, pa tudi za<br />
domače živalstvo. Vedno več l<strong>ju</strong>di spoznava pomen narave in naravnih bivališč za rastline ter<br />
se trudi za njihovo obvarovanje – navsezadnje je od narave odvisno tudi naše preživetje.<br />
Loška učna pot je eden izmed načinov, ki širi zanimanje za našo naravno in kulturno<br />
dediščino.<br />
3.1 Nastanek ideje in njen razvoj<br />
V okviru mednarodnega projekta Comenius je v začetku šolskega leta 2006/2007 na naši šoli<br />
nastala ideja, da bi pripravili Loško učno pot (LUP). Vodila bi po poti proti Lubniku, na tej poti<br />
pa bi poimenovali drevesne in grmovne vrste in naravne ter kulturno-zgodovinske<br />
znamenitosti, saj na škofjeloškem območ<strong>ju</strong> tovrstne učne poti še ni. Na Zavodu za gozdove<br />
Slovenije (OE Kranj) smo se pozanimali glede poteka učne poti in pridobitve lastniških<br />
dovoljenj. Izvedeli smo, da imajo podobno idejo tudi na osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji<br />
Loki. Pri uresničitvi skupne ideje smo se povezali med seboj.<br />
Večina Loške učne poti poteka po ustaljeni loški planinski poti, zato smo se povezali s<br />
Planinskim društvom Škofja Loka in z Društvom za raziskovanje podzemlja Škofja Loka<br />
Pri projektu se nam je pridružilo tudi Gobarsko društvo Škofja Loka. Obiskovalci poti bodo na<br />
poti opozorjeni na lesne gobe. V Vincarški grapi je na majhnem področ<strong>ju</strong> kar petnajst<br />
različnih vrst lesnih gob.<br />
Pri pridobitvi sogla<strong>si</strong>j lastnikov zemljišč za postavitev označevalnih tabel so nam pomagali na<br />
Zavodu za gozdove Slovenije (OE Kranj).<br />
Prednost Loške učne poti je predvsem v tem, da zaradi ugodnih podnebnih in rastiščnih<br />
razmer na tem področ<strong>ju</strong> najdemo veliko drevesnih in grmovnih vrst. Podnebje je zmerno<br />
humidno in primerno za uspevanje gozda. Za večino krajev predalpskega sveta je značilno<br />
mrzlo zimsko obdobje od decembra do februarja; povprečna mesečna temperatura je okoli<br />
ničle ali pod njo. Poleti pa so temperature lahko dokaj visoke. Relativna zračna vlaga je zelo<br />
visoka, od 82- do 88-odstotna.<br />
4
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Območje Loške učne poti sega v podgorski (submontanski ) rastlinski pas, ki sega od ravnine<br />
o povprečno 600 metrov nadmorske višine. Prevladuje apnena podlaga in rjava<br />
pokarbonatna tla, ugodna za rast gozdov.<br />
Najprej smo mislili predstaviti samo drevesa, ker pa ni velike razlike med drevesom in grmom<br />
oziroma nekatera drevesa nastopajo tudi v obliki grmov, smo raziskali obe vrsti.<br />
Na Loški učni poti smo raziskali in prepoznali 82 različnih drevesnih in grmovnih vrst, od<br />
katerih pa so označene le najpomembnejše in najzanimivejše glede na uporabnost in<br />
lastnosti lesa.<br />
Od 82 drevesnih in grmovnih vrst premoremo kar 71 domačih (avtohtonih) vrst, ki so<br />
večinoma sestavni deli gozdnih združb. Del Loške učne poti pa poteka mimo naselja z<br />
urejenimi vrtovi, kjer rastejo tuje drevesne ali grmovne vrste in nekaj teh smo v nalogi tudi<br />
opisali (npr. magnolija).<br />
Loška učna pot je predstavljena tudi na spletni strani http://www2.arnes.<strong>si</strong>/~sskrles1s/<br />
Ko smo prvi del naloge – to je raziskovanje in označevanje drevesnih in grmovnih vrst na<br />
Loški učni pot – zakl<strong>ju</strong>čili, smo na podlagi določevalnih kl<strong>ju</strong>čev, ki smo jih uporabljali v prvem<br />
delu naloge, označenim drevesnim in grmovnim vrstam dodali opis le teh.<br />
Drevesne in grmovne vrste smo opisali po naslednjem kl<strong>ju</strong>ču:<br />
slovensko ime, latinsko ime, angleško in nemško ime; domača imena<br />
opis rastline (habitus, višina in druge značilnosti)<br />
opis listov<br />
opis skorje<br />
opis cvetov<br />
opis plodov<br />
uporabnost<br />
zanimivosti<br />
Predstavitev je zasnovana tako, da uporabniku ponuja lahko in hitro dostopne podatke o<br />
posamezni drevesni vrsti. Ob opisu je vsaka drevesna vrsta predstavljena s fotografijami.<br />
5
3.2 Herbarij<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Herbarij (iz latinščine herba =rastlina, zelišče) je <strong>si</strong>stematično urejena zbirka posušenih<br />
rastlin oziroma delov rastlin. Običajno je posušen rastlinski material shranjen v papirnatih<br />
polah, obstajajo pa tudi herbariji, pri katerih so rastline konzervirane v tekočinah, na primer<br />
v etanolu. Najstarejši znani herbarij na Slovenskem je iz leta 1696; uredil ga je zdravnik Janez<br />
Krstnik Flysser iz L<strong>ju</strong>tomera.<br />
Nabrane liste smo že na kra<strong>ju</strong> rastišča shranili v vreče in jih še isti dan odnesli v prostor, kjer<br />
smo jih ustrezno obdelali (sprešali). Tak prostor mora biti suh in topel. Liste smo vložili v<br />
časopisno polo in jo obtežili. Za stiskanje rastlinskega materiala obstajajo tudi posebej za to<br />
narejene preše.<br />
Vsak list v herbari<strong>ju</strong> smo opremili s tako imenovana herbarijska etiketa, ki navaja osnovne<br />
podatke o rastlini, nabiralcu, datumu nabiranja in rastišču.<br />
Namen herbarija je, da omogoča stalni vpogled v rastlinstvo določenega geografskega<br />
območja v določenem času. Na osnovi herbarija je možno ugotavljanje sprememb v<br />
nahajan<strong>ju</strong> določene rastline na določenem območ<strong>ju</strong> ter primerjava rastlin iste vrste iz<br />
različnih geografskih območij.<br />
V našem herbari<strong>ju</strong> so zbrani primeri listov vseh 82 drevesnih in grmovnih vrst , ki smo jih<br />
raziskali in prepoznali na Loški učni poti.<br />
Herbarij prilagamo nalogi kot prilogo št.1.<br />
3.3 K<strong>si</strong>loteka<br />
Ob herbari<strong>ju</strong> je nastajala tudi zbirka lesov - k<strong>si</strong>loteka (k<strong>si</strong>lo- (iz gr. ksylon les) v zloženkah:<br />
les, -teka (iz gr. theka teka) v zloženkah: hramba). Do sedaj smo zbrali vzorce<br />
najpomembnejših domačih drevesnih vrst, kasneje bomo zbirko razširili tudi na druge<br />
drevesne vrste, tudi na tiste, ki ne rastejo na Loški učni poti. To delo je precej obsežno, saj<br />
treba urediti vzorce lesa v več značilnih prerezih (radialnem, tangencialnem, prečnem), zato<br />
bi bila to lahko že druga raziskovalna naloga.<br />
K<strong>si</strong>loteko prilagamo nalogi kot prilogo št.2.<br />
6
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
4. Drevesa in grmi na Loški učni pot<br />
4.1 Loška učna pot<br />
Loška učna pot je začela nastajati na osnovi Flisove poti; to je krožna pot, ki povezuje tri<br />
gradove: Loški grad, Zgornji stolp na Krancl<strong>ju</strong> in Stari grad. V<strong>si</strong> so bili zgrajeni kot utrdbe<br />
mesta in so od 14. stol. dalje varovali Škofjo Loko. Dveurni pohod nam nudi ogled kulturnih<br />
znamenitosti in lep razgled.<br />
4.1.1 Potek Loške učne poti<br />
Osnovna pot je krožna, začne in konča se pri OŠ Ivana Groharja. Pot je speljana mimo<br />
Loškega gradu do stolpa na Krancl<strong>ju</strong>. Spustimo se do razgledišča nad Grebenarjem, kjer lahko<br />
opazujemo bližnjo in daljno okolico Škofje Loke. Nadal<strong>ju</strong>jemo mimo Marijinega brezna in<br />
Nunskega vodovoda, ki še danes služi svojemu namenu. Na sedlu Kobila se usmerimo proti<br />
razvalinam Starega gradu, od koder se spustimo v Vincarško grapo in se vrnemo na<br />
izhodišče. Pot lahko poteka tudi v obratni smeri.<br />
Razširjena pot nas vodi na vrh Lubnika (1025 m). V neposredni bližini vrha <strong>si</strong> lahko ogledamo<br />
še dve kraški jami, Lubniško jamo in Kevdrc. Večina poti poteka po Loški planinski poti, del<br />
nje pa je speljan po Flisovi sprehajalni poti.<br />
V prilogi št. 3 je priložen zemljevid Loške učne poti.<br />
4.1.2 Vsebina in cilji<br />
Vodenje po gozdni učni poti ponuja različne vsebine z določenimi cilji.<br />
Vsebine:<br />
značilnosti gozda in gozdnega prostora<br />
najpogostejše drevesne in grmovne vrste ob učni poti<br />
ogrožene drevesne vrste in živali in kako jih varujemo<br />
vrste in pomen gob<br />
Loška planinsko pot<br />
7
Cilji:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
spoznati naravne znamenitosti<br />
- Marijino brezno<br />
- Lubniška jama<br />
spoznati kulturno – zgodovinske znamenitosti:<br />
- Škofjeloški grad<br />
- Krancelj<br />
- Zgornji stolp na Krancl<strong>ju</strong><br />
- Vas Vincarje<br />
- Flisova sprehajalna pot<br />
- Nunski vodovod<br />
- Stari Grad<br />
- Grebenarjeva domačija<br />
doživljanje gozda in odkrivanje posebnosti gozda<br />
oblikovanje naravovarstvenega odnosa do gozda<br />
orientiranje v gozdnem prostoru<br />
prepoznavanje značilnih drevesnih in grmovnih vrst<br />
Loška učna pot je namenjena vsem l<strong>ju</strong>biteljem narave in tistim, ki želijo obogatiti svoje<br />
znanje. Primerna je tudi za šolske skupine. Tudi na naši šoli smo ogled Loške učne poti<br />
vkl<strong>ju</strong>čili v projektni teden.<br />
Skupaj z OŠ Ivana Groharja Škofja Loka smo izdali tudi zloženko Loška učna pot – priloga št.<br />
4.<br />
8
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
4.1.3 Oznaka dreves in grmov na Loški učni poti<br />
Najpomembnejše drevesne in grmovne vrste smo označili s tablami. Za table smo izbrali<br />
hrastov in kostanjev les, ker sta najbolj odporna. Table smo izdelali v šolski delavnici na CNC<br />
stro<strong>ju</strong>, površinsko pa smo jih obdelali s premazoma Belles in Beltop UV plus, ki zagotavljata<br />
odpornost proti vremenskim vplivom.<br />
Na vsaki tabli je znak LUP, napis Loška učna pot ter napis drevesa ali grma, ki ga označuje.<br />
Poleg slovenskega poimenovanja je napisano tudi latinsko ali znanstveno ime, ki je<br />
sestavljeno iz dveh besed; prva pomeni rod (to je skupina podobnih vrst), druga beseda pa<br />
označuje eno od vrst v tem rodu. Tako poimenovanje, t.i. binomno nomenklaturo, je v<br />
botaniko uvedel Carl Linne (sredi 18.stol.).<br />
Pomembno je, da s tablami nismo posegali v naravo in jih nismo pribili na drevesa, tako kot<br />
jih vidimo na mar<strong>si</strong>kateri drugi gozdni poti. Table smo postavili pred izbrano drevesno ali<br />
grmovno vrsto.<br />
Čeprav skušamo vse poškodovane table nadomestiti z novimi, se vseeno zgodi, da niso<br />
vedno označene vse drevesne in grmovne vrste. Prav zaradi tega pa smo se odločili, da smo<br />
9
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
opisom drevesnih in grmovnih vrst priložili tudi zemljevid in na njem označili nahajališče<br />
določen drevesne ali grmovne vrste na Loški učni poti.<br />
Opi<strong>si</strong> z zemljevidi bodo razvidni na spletni strani Loške učne poti.<br />
4.2 Drevesa in grmi<br />
4.2.1 Kaj je drevo, kaj je grm, kje je meja med grmom in drevesom?<br />
Drevo je olesenela rastlina, katere steblo lahko doseže mogočen obseg in velike višine ter ga<br />
imenujemo deblo. Deblo no<strong>si</strong> krošnjo, ki jo gradijo veje različnih starosti in debelin. Pri<br />
nekaterih dreve<strong>si</strong>h raste deblo vse življenje v višino, pri drugih pa se razvije že kmalu nad<br />
tlemi v večje število enakovrednih poganjkov, ki nadomestijo vlogo glavnega debla.<br />
Grm, v nasprot<strong>ju</strong> z drevesom, nima jasnega glavnega debla, ampak se v bolj ali manj<br />
enakovredne veje močno razvejijo že tik nad tlemi, ali pa z več enakovrednimi poganjki<br />
rastejo že iz tal.<br />
Le nekaj lesnih rastlin lahko razvijejo bodi<strong>si</strong> grmovno obliko ali pa zrastejo v manjše drevo –<br />
odvisno od pogojev za rast, ki jim jo nudi okolje. Med take vrste sodijo npr. glog, bezeg ali<br />
španski bezeg.<br />
Vsa drevesa in grmi, pa naj bodo še tako različni, imajo nekaj skupnega: v<strong>si</strong> so oleseneli.<br />
Ravno zato jih lahko s skupnim imenom označimo kot lesne rastline.<br />
10
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
4.3 Opis rastline (habitus)<br />
Vsaka lesna vrsta doseže v odraslem obdob<strong>ju</strong> svojo določeno končno velikost. Ta je lahko pri<br />
pritličnih grmičkih (jesenski vres) le nekaj deset centimetrov, pri številnih listavcih in iglavcih<br />
pa tudi 30 metrov in več.<br />
Mlada drevesa in grmi ponavadi še ne oblikujejo krošenj značilnih oblik, zato so <strong>si</strong> različne<br />
vrste po izoblikovanosti krošnje lahko zelo podobne. Šele pri odraslih dreve<strong>si</strong>h se končno<br />
izoblikuje tipična krošnja in rastlina dobi prepoznavno obliko.<br />
4.4 Opis listov<br />
Listi so energijska tovarna dreves in so pri določan<strong>ju</strong> lesnih rastlin izredno pomembni, saj so<br />
cvetovi in plodovi pogosto komaj ali zelo slabo prepoznavni. Opazujemo namestitev in<br />
zgradbo listov.<br />
4.5 Opis skorje<br />
Prepoznavanje drevesnih vrst po lub<strong>ju</strong> je zahtevnejše, saj bi morali imeti najmanj 20 slik<br />
iz različnih življenjskih obdobij. Lubje se namreč s starostjo dreves močno spreminja.<br />
4.6 Opis cvetov<br />
Tudi samo cvetovi niso najbolj primerni kot določevalni kl<strong>ju</strong>č za drevesno ali grmovno vrsto.<br />
Večina dreves in grmov cveti zgodaj spomladi in jih tako v času naših najpogostejših izletov v<br />
naravo običajno ne vidimo več.<br />
4.7 Opis plodov<br />
Plodovi so tako kot cvetovi slabo prepoznavni in zaradi tega manj primerni kot določevalni kl<strong>ju</strong>č za<br />
drevesno ali grmovno vrsto.<br />
11
4.8 Uporabnost<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Drevo nam zaradi svoje uporabnosti prinaša številne koristi: les za gradivo in kurivo, sadeže za<br />
hrano l<strong>ju</strong>di in živali, liste, plodove, cvetove in lubje za zdravila, listje za hrano in steljo živali. Nas pa je<br />
zanimala predvsem možnost uporabe opisanih drevesnih vrst za lesarske izdelke.<br />
4.9 Zanimivosti<br />
Besedni koreni v besedah za poimenovanje drevesnih in grmovnih vrst se pojavljajo tudi v<br />
zemljepisnih imenih krajev. Drevesa se pojavljajo tudi v pregovorih, <strong>si</strong>mbolih… Zanimivi so<br />
podatki o najvišjih, o najstarejših dreve<strong>si</strong>h…<br />
12
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
5. Opi<strong>si</strong> drevesnih in grmovnih vrst<br />
Rdeči bor<br />
latinsko ime:Pinus sylvestris<br />
angleško ime: Red pine<br />
nemško ime: Weymouths-Kiefer<br />
Opis:<br />
Rdeči bor je do 30 ali do 40metrov visoko in do 1meter debelo vedno zeleno iglasto drevo s<br />
stožčasto, v starosti dežnikasto krošnjo. Razvije globoko glavno in močne stranske korenine,<br />
s katerimi se tako trdno zakorenini, da ga veter prej prelomi kot izruje.<br />
Skorja:<br />
Skorja je na zgornjem delu debla in po debelejših vejah značilno rumenkastordeče barve (od<br />
tod ime rdeči bor), z nje se luščijo tanki lističi lubja. Starejša drevesa imajo debelo in globoko<br />
razbrazdano skorjo.<br />
Iglice:<br />
Pri borih iglice izraščajo v šopih na zakrnelih poganjkih; rdeči bor ima v šopu po dve iglici.<br />
Iglice so kratke, 4 – 7cm dolge in do 2mm široke, v prečnem prerezu polkrožne, spiralno<br />
zavite, zašiljene in razmeroma mehke, niso bodeče, <strong>si</strong>vkastozelene, na drevesu pogosto<br />
ostanejo le 2 – 3 leta, zaradi česar je krošnja redka.<br />
13
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Cvetovi:<br />
Moški cvetovi so podolgovati jajčasti ali valjasti, rumeni in se v številnih skupinah razvijejo na<br />
dnu mladih poganjkov. Ženski cvetovi so združeni v drobna, rdeča ali rjava, okrog 5mm dolga<br />
pokončna storžasta socvetja. Vetrocvetna vrsta, cveti od maja do <strong>ju</strong>nija.<br />
Plodovi:<br />
Zreli storži so 3 – 7 cm dolg, 2 – 4 cm debeli, podolgovato jajčasti in zašiljeni, <strong>si</strong>vorjavi in niso<br />
bleščeči.<br />
Uporabnost:<br />
Je gospodarsko pomembna drevesna vrsta. Uporaben je v gradbeništvu in mizarstvu, pri<br />
vodogradnjah, za izdelavo stavbnega pohištva, ladijskih podov, za jamski les, tramovje, zaboje.<br />
Loška učna pot:<br />
14
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Bukev (navadna)<br />
latinsko ime: Fagus sylvatica<br />
angleško ime: Beech<br />
nemško ime: Buche<br />
domača imena: buku, bukva, čuma, hiba, trš<br />
Navadna bukev je do 40 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z veliko, zaobljeno<br />
krošnjo in razvejanim, srednje globokim koreninskim <strong>si</strong>stemom.<br />
Skorja:<br />
Deblo je ravno, skorja je tudi pri starejših dreve<strong>si</strong>h tanka, <strong>si</strong>va in gladka, le izjemoma v<br />
spodnjem delu nekoliko razpokana.<br />
Listi:<br />
Bukovi listi so enostavni, eliptični ali podolgovato jajčasti, 6 – 10 cm dolgi, 3 – 7 cm široki,<br />
imajo 5 – 9 stranskih žil, zgoraj so temno zeleni in bleščeči, spodaj svetlejši. Mladi so dlakavi,<br />
starejši obdržijo dlačice samo po listnem robu.<br />
15
Cvetovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Moške mačice so okrogle in v šopih viseče na 2-5 cm dolgih pecljih. V vsaki mačici je do 20<br />
majhnih cvetov, ki so zvonaste oblike, 4 - 7 delni in z 8 - 12 prašniki. Ženski cvetovi (pestiči)<br />
so po parih zarastli v ovo<strong>ju</strong> na koncu debelega in kratkega peclja. Vsak pestič ima jajčasto<br />
plodnico in po 3 rdeče ali rumene brazde. Ovoj je pokrit s številnimi krovnimi listi.<br />
Zanimivosti:<br />
Najdebelejša bukev v Sloveniji, ki pa se v zadnjih letih suši, je Spolovničarjeva bukev v Stari<br />
Oselici nad Sovodnjem z obsegom debla 642 cm in v višino 34 m. Nad reko Krko med Dvorom<br />
in Sotesko rastejo skoraj 46 m visoke bukve, ki so morda najvišja tovrstna drevesa na svetu.<br />
Nekdaj so tablice iz bukovega lesa, zvezane v snopiče, uporabljali kot knjige. Tudi potem,<br />
koso za knjige že uporabljali papir, so bile platnice knjig običajno lesene, iz bukovega lesa. Od<br />
tod star slovenska beseda bukve za knjigo in bukovniki za l<strong>ju</strong>dske literate.<br />
Zemljepisna imena: Bukovje, Bukovščica, Bukovica, Bukov vrh…<br />
Uporabnost:<br />
Iz bukovine pridobivajo kakovostno oglje, uporaben je za izdelavo pohištva, vezanih plošč,<br />
železniški pragovi, slabši les uporabijo za pridobivanje celuloze.<br />
Loška učna pot:<br />
16
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Šipek (navadni)<br />
latinsko ime: Rosa canina<br />
angleško ime: Dog rose<br />
nemško ime: Hunds-Rose<br />
Je listopadni grm z gladkimi stebli in ostrimi ukrivljenimi bodicami. Visok je od 1 - 3 m. Je trajnica.<br />
Skorja:<br />
Deblo je prekrito z gladkim lubjem, ki prehaja kasneje v razpokano skorjo.<br />
Listi:<br />
Do 11 cm dolgi, pecljati in lihopernato sestavljeni; lističi jajčasti do eliptični in večinoma enakomerno<br />
nazobčani.<br />
Cvetovi:<br />
Do 2,5 dolgi, večinoma posamični ali v sestavljenih češuljah.<br />
Plodovi:<br />
Plodovi so jajčasti, redkeje okrogli, rdeči in vsebujejo številna semena – oreške, pokrite s številnimi<br />
dlačicami.<br />
Uporabnost:<br />
Šipek je uporaben za čaj.<br />
17
Loška učna pot:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
18
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Lipa<br />
latinsko ime: Tilia platyphyllos<br />
angleško ime: Lime<br />
nemško ime: Linden<br />
Lipa je do 40 m visoko in do kar 5 m debelo listopadno drevo. Deblo je ravno in pravilno, krošnja na<br />
prostem široka in debelo vejnata, v gozdu ožja.<br />
Skorja:<br />
Skorja je <strong>si</strong>vorjava, vča<strong>si</strong>h rahlo rdečkasta in podobna skorji lipovca, le da je v starosti bolj globoko<br />
razpokana<br />
Listi:<br />
Listi so enostavni, 7 – 15 cm dolgi, zašiljeni, srčasti in ne<strong>si</strong>metrični. Imajo 1,5 – 5 cm dolg, dlakav<br />
pecelj, listna ploskev je zgoraj gola ali rahlo dlakava ter svetlejša kot pri lipovcu.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so dvospolni, 5 – števni, rumeni, dišeči, navadno po 2 – 5 rastejo v socvetjih na skupnem<br />
pecl<strong>ju</strong>, ki je zraščen z bledo rumenim, 5 – 12 cm dolgim ovršnim listom. Žužkocvetna vrsta cveti od<br />
<strong>ju</strong>nija do <strong>ju</strong>lija.<br />
19
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Plodovi so okroglasti, 8 – 18 mm debeli in gosto dlakavi oreški s 4 – 5 razločnimi vzdolžnimi rebri.<br />
Oreški so tako trdi, da jih med prsti ne moremo streti, vsebujejo 1- 2 semeni.<br />
Zanimivosti:<br />
Že pred 8. stoletjem, še v času poseljevanja, je imela lipo vsaka slovenska vas.<br />
Pregovori: Dokler lipa cveti, ji ne manjka čebel.<br />
Star kot lipa.<br />
Drži se kot lipov bog.<br />
Zemljepisna imena: Lipa, Lipica, Lipnica, Lipovec, Podlipa, Podlipje, Lipovšek…<br />
Uporabnost:<br />
Lipovo cvetje se pogosto uporablja za pripravo čajev. Ličje iz skorje so vča<strong>si</strong>h uporabljali za pletenje<br />
vreč, košar in obutve. Dandanes lipovina uporabljalo za furnir, rezbarske izdelke, umetniške<br />
predmete, vlaknene plošče, za pridobivanje celuloze, svinčnike, okvirje, lesno oglje in drugo.<br />
Loška učna pot:<br />
20
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Javor, poljski (maklen)<br />
latinsko ime: Acer campestre<br />
angleko ime: field maple<br />
nemko ime: Feldahorn<br />
Opis:<br />
Rečemo mu tudi poljski javor. Visok je do 20 m in največ 50 cm debelo. Ponekod lahko raste<br />
tudi v obliki grma.<br />
Listi:<br />
Listi so majhni, dlanasto krpati ali dlanasto deljeni. Listne krpe imajo zunanja dva robova<br />
značilno vzporedna.<br />
Lubje:<br />
Skorja na deblu je podobno kot pri ostrolistnem javor<strong>ju</strong> drobno razpokana.<br />
Plod:<br />
Krilata plodiča rasteta pod kotom 180°, sta rdečkaste ali zelene barve, kratko dlakava ali<br />
gola.<br />
Uporabnost:<br />
Les je svetlo rjav ali rdečkasto bel, ima jasno vidne letnice in je precej trd. Uporablja se v<br />
kolarstvu, strugarstvu, mizarstvu…<br />
21
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
22
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Breza (navadna)<br />
latinsko ime: Betula pendula<br />
angleško ime: Birch<br />
nemško ime: Hängebirke<br />
Navadna breza je do 30 m visoko in do 0,6 m debelo listopadno drevo z redko, ozko stožčasto, v večji<br />
starosti pa širšo, večkrat nepravilno krošnjo.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu in debelejših vejah je bela. Ker so belo obarvane plasti plutastih celic tanke in slabo<br />
raztegljive, z rastjo drevesa pokajo in se krožno luščijo.<br />
Listi:<br />
Listi navadne breze so enostavni, rombasti, dolgi 4 – 7 in široki 2 – 4 cm, po robu dvakrat ostro<br />
nažagani in tako kot pecelj, ki je dolg do 3 cm, večinoma do goli. Mladi listi in poganjki so nekoliko<br />
lepljivi.<br />
Cvetovi:<br />
Moški cvetovi tvorijo po 3 – 6 cm dolga viseča klasasta socvetja t. i. mačice. Šele spomladi se<br />
razvijejo že poleti, so zelenkaste, sedeče in največkrat v parih; zacvetijo spomladi. Šele spomladi se<br />
razvijejo tudi pecljate, med cvetenjem pokonci stoječe, tanke do 2 cm dolge zelene ženske mačice.<br />
23
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Soplodja se pove<strong>si</strong>jo in <strong>ju</strong>lija ali avgusta dozorijo, posamezni plodovi so lahki in majhni, do 2 mm<br />
veliki rjavi krilati oreški.<br />
Uporabnost:<br />
Uporabljajo ga v mizarstvu, strugarstvu, kolarstvu, rezbarstvu, zobotrebce, celulozo, oglje, okvirje za<br />
slike, tobačne pipe in drugo.<br />
Zanimivosti:<br />
V brezi je neka čudna moč.<br />
Na brezovih metlah so nekoč jahale čarovnice.<br />
Breza je napovedovalka vremena: Če je ob svetem Gregor<strong>ju</strong> breza zelena, so ko<strong>si</strong> godni že ob svetem<br />
Juri<strong>ju</strong>.<br />
Zemljepisna imena: Brezje, Brezovica, Breze, Podbrezje … Ime Brezje no<strong>si</strong> kakih petdeset slovenskih<br />
krajev.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
24
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Gaber (črni)<br />
latinsko ime: Ostrya carpinifolia<br />
angleško ime: Hop Hornbeam<br />
nemško ime: Hop Hainbuche<br />
Navadni črni gaber ali samo črni gaber je do 20 m visoko in do 50 cm debelo listopadno drevo s široko<br />
razvejano krošnjo in ma<strong>si</strong>vnim, pogosto krivim deblom, ki na poboč<strong>ju</strong> večkrat raste nekoliko postrani.<br />
Koreninski <strong>si</strong>stem je dobro razvit in globok.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je temna, skoraj črna (od tod ime) in močno razpokana, tako da z debla odstopajo<br />
tanke, luske lubja.<br />
Listi:<br />
Listi črnega gabra so premajalno nameščeni, enostavni, podolgovato jajčasti, zašiljeni, po robu<br />
nazobčeni, 5 – 13 cm dolgi, 2,5 – 6 cm široki, zgoraj temno zeleni in bleščeči, spodaj svetlejši in ob<br />
žilah dlakavi.<br />
25
Cvetovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Moška socvetja se v obliki mačic na koncu poganjkov pojavi že poleti, med cvetenjem v naslednji<br />
pomladi so dolge do 12 cm. Ženski cvetovi so združeni v zelenkaste klaske, razvijejo se šele spomladi z<br />
olistanjem.<br />
Plodovi:<br />
Plodovi dozorijo <strong>ju</strong>lija in avgusta in na drevesu večkrat ostanejo vse do zime. Združeni so značilno<br />
storžasto soplodje, ki spominja na plodove hmelja. Delni plodovi so enosemenski, 6 – 10 mm dolgi<br />
rjavkasti oreški, obdani z napihnjenim ovojem, ki je pravzaprav vrečat ovršni list.<br />
Zanimivosti:<br />
Najdebelejši črni gaber v Sloveniji raste pri cerkvi sv. Tomaža nad Vojnikom pri Cel<strong>ju</strong>. Drevo ima<br />
obseg 317 cm in je visoko 18 m.<br />
Uporabnost:<br />
Les je trd in težak in ima slabo razločne letnice, zato se rajši uporablja za kurjavo in orodja, vča<strong>si</strong>h so<br />
ga uporabljali v kolarstvu, rezbarstvu in tekstilni industriji.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
26
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Kostanj (domači, pravi)<br />
latinsko ime: Castanea sativa<br />
angleško ime: European chestnut<br />
nemško ime: Edelkastaniebaum, Edelkastanie<br />
Pravi ali domači kostanj je od 35 m visoko in 3 m debelo listopadno drevo z mogočno in široko<br />
krošnjo. Na prostem rastoča drevesa so vejnata skoraj do tal in večdebelna<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je v mladosti gladka, pozneje se v njej pojavijo globoke, spiralno potekajoče vzdolžne<br />
razpoke. Veliko kostanjev oboli za boleznijo »rak skorje.«<br />
Listi:<br />
Listi kostanja so veliki, suličasti z grobo nazobčanim robom.Posušeno listje zdravi revmo, bronhitis in<br />
oslovski kašelj, kar so dokazali tudi s posku<strong>si</strong>. Listje kostanja je služilo tudi za steljo živini.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi obeh spolov rastejo na skupni, 10 – 13 cm dolgi pokončni o<strong>si</strong>; moški so v skupinah po 3 ali več<br />
razporejenih skoraj po vsej njeni dolžini, ženski le v spodnjem delu.<br />
27
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Plodovi kostanja (kostanji ali maroni) so rjavi in bogati s škrobom, nahajajo se v bodičastem ovo<strong>ju</strong>. So<br />
zdravilni, zdravijo krčne žile in blažijo razne vrste drisk. Uporabljajo se za prehrano. Kostanj cveti<br />
<strong>ju</strong>nija, kostanjeva ježica pa nato nastaja <strong>ju</strong>lija in avgusta. Plod kostanja (ježica) pa je zrel septembra in<br />
oktobra.<br />
Zanimivosti:<br />
Najdebelejši znani pravi kostanj v Sloveniji je Gašperjev kostanj v dolini Sopote nad Radečami pri<br />
Zidanem mostu. Visok je 15 m, debel pa 3,36 m. Najstarejša drevesa na svetu so stara tudi do 1000<br />
let. Kostanj so z bližnjega vzhoda v Evropo prinesli stari Rimljani.<br />
Uporabnost:<br />
Kostanjevino uporabljajo v gradbeništvu, sodarstvu, za električne drogove, železniške pragove,<br />
vinogradniške kole in za kurjavo. Les in skorja vsebujeta kar do 10% čreslovin, zato veliko lesa<br />
porabijo za proizvodnjo tanina.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
28
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Brek<br />
latinsko ime: Sorbus torminalis<br />
angleško ime: Checker(s) Tree<br />
nemško ime: Elsbeere<br />
Brek je do 25 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z ravnim deblom in dobro razvito, gosto in<br />
okroglasto, na prostem pogosto od tal segajočo krošnjo navzgor usmerjenimi vejami.<br />
Skorja:<br />
Skorja je <strong>si</strong>va, bleščeča in gladka, pozneje plitvo razpokana in z nje se luščijo tanke plasti lubja.<br />
Listi:<br />
Listi so enostavni, 3 – 5 parov priostrenih trikotnih oblik, dolgi so 6 – 12 cm in široki 5 – 10cm. Zgoraj<br />
so bleščeči, spodaj pogosto dlakavi,vča<strong>si</strong>h goli in svetlejši.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so združeni v 10 – 12 cm širokih, gosto puhastih in belih socvetjih, posamezni cvetovi so<br />
dvospolni, imajo 5 belih venčnih listov.<br />
29
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Jabolkasti plodovi so elipsoidni, do 15 mm veliki, rjavi in posuti z belimi pikami, dozorijo konec<br />
septembra. Sprva so trdi, ko pa jih omehča slana, postanejo užitni in po okusu podobni hruškam.<br />
Vsak plod vsebuje 2 – 4 podolgovata semena.<br />
Zanimivosti:<br />
Najdebelejši brek raste v Sloveniji v cerkvenem vrtu v va<strong>si</strong> Kobilje v Prekmurje. Obseg njegovega<br />
debla je 273 cm, visok je 14 m.<br />
Uporabnost:<br />
Brekovina se uporablja v kolarstvu, strugarstvu, za izdelovanje pohištva, omar za orožje, merilnih<br />
inštrumentov in glasbil (dude, klavirske tipke). Plodovi se uporabljajo tudi za ceneno žganje,<br />
marmelade, kis in podobno.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
30
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Hrast (Dob)<br />
latinsko ime: Quercus robur<br />
angleško ime: European oak<br />
nemško ime: Stieleiche<br />
domača imena: drobljak, gnelc, nižinski hrast, poletni hrast<br />
Hrast dob je do 40 m visoko in do 2,5 m debelo listopadno drevo z nepravilno, močno razvejano<br />
krošnjo ter močnimi vejami. Koreninski <strong>si</strong>stem je dobro razvit in oblikuje močno glavno korenino.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je v mladosti gladka, pozneje predvsem vzdolžno globoko razpokana; prečne razpoke<br />
so plitvejše.<br />
Listi:<br />
Listi so premajalno nameščeni, pernato krpati, narobe jajčasti in najširši v zgornji tretjini, 8 – 15 dolgi<br />
in 3 – 10 cm široki, goli, le v mladosti rahlo dlakavi. List ima 4 – 8 parov različno velikih listnatih krp.<br />
31
Cvetovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Moški cvetovi so sedeči in združeni v 2 – 5 cm dolge rumene mačice. Ženski cvetovi so posamezni ali<br />
v manjših skupinah združeni v redke klase na dolgih pecljih. Vetrocvetna vrsta cveti konec aprila in<br />
maja.<br />
Plodovi:<br />
Plod je podolgovat ali elipsast, zašiljen, do 5 cm dolg in do 2,7 cm debel enosemenski orešek (želod)<br />
skupaj s polkrožno do krožnikasto sredico. Plodovi so v skupinah do 5 združeni na pecljih, dolgih od 3<br />
– 6 cm.<br />
Uporabnost:<br />
Nekoč je bila pril<strong>ju</strong>bljena pri graditeljih ladij za izdelavo jamborov, danes jo uporabljajo še v<br />
mizarstvu, gradbeništvu, parketarski industriji.<br />
Zanimivosti:<br />
Najdebelejši znani slovenski dob je Nujčev hrast v Gregovcah pri Bizeljskem z obsegom 778 cm in v<br />
višino 29 m.<br />
Hrast <strong>si</strong>mbolizira moč in veličastnost.<br />
Pregovori: Če hrast še listje obdrži, bo mraz vse zimske dni.<br />
Kadar stari hrast pade, dostikrat zruši mlade.<br />
Sila hraste ruje.<br />
Zemljepisna imena: Hrast, Hrastje, Hrastnik, Hrastnica, Hrastovec…<br />
32
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
33
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Glog (enovrati)<br />
latinsko ime: Crataegus monogyna<br />
angleško ime: Common Hawthorn<br />
nemško ime: Eingriffelige Weißdorn<br />
Enovrati glog je do 8 m visoko listopadno drevo, ki pogosto raste tudi kot grm. Ima močno razvejano<br />
in nepravilno krošnjo ter tako v širino kot tudi globino dobro razvit koreninski <strong>si</strong>stem.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je <strong>si</strong>vorjava, v razpokah temnejš, z nje se luščijo podolgovate ploščice lubja.<br />
Listi:<br />
Listo so do 8 cm dolgi, dlanasto krpati do dlanasto deljeni in sestavljeni iz 3 – 7 zašišiljeni.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so dvospolni, 8 – 15 mm široki, beli ali rahlo rožnati in po 5 – 6 združeni v pokončna socvetja.<br />
Cveti od maja do <strong>ju</strong>nija.<br />
Plodovi:<br />
Plodovi so okrogli do jajčasto, do 10 mm dolgi, živo rdeči, čašni listi na njih so izrazito zavihani nazaj.<br />
Večinoma vsebujejo po eno koščico.<br />
34
Uporabnost:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Glog je ena naših najbolj znanih zdravilnih rastlin. Čaj iz listov, cvetočih vršičkov in plodov pri<br />
dolgotrajni uporabi zelo ugodno vpliva na srce.<br />
Zanimivosti:<br />
Pri starih Grkih je vsak gost na svadbo prinesel glogovo vejico kot <strong>si</strong>mbol veselja in sreče<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
35
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Mokovec (navadni)<br />
latinsko ime: Sorbus aria<br />
angleško ime: Whitebeam<br />
nemško ime: Echte Mehlbeere<br />
Mokovec je do 15 m visoko listopadno drevo s košato in široko, jajčasto ali okroglasto krošnjo, vča<strong>si</strong>h<br />
raste kot grm.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je temno <strong>si</strong>va.<br />
Listi:<br />
Listi so premajalno nameščeni, enostavno, eliptični do okroglasti, dolgi so od 6 – 12 cm in 5 – 9 cm<br />
široki, po robu neenakomerno dvakrat nažagani, na dnu listne ploskve klinasti, zgoraj temno zeleni in<br />
bleščeči, spodaj značilno belo dlakavi.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so združeni v terminalna, pokončna, bela, dlakava, 5-8 cm. široka češuljasta socvetja socvetja.<br />
Posamezni cvetovi so dvospolni, 5-števni, široki pa so od 1-1,5 cm. Čašni listi so gosto belo puhasti,<br />
venčni pa so umazano beli.<br />
Plodovi:<br />
Plodovi so jabolkasti, dozorijo avgusta ali septembra. So okroglasti do podolgovati, so do 15 mm dolgi<br />
in do 10 mm debeli, mesnati, rdeči, po površini so hrapavi in vča<strong>si</strong>h prekriti z drobnimi belimi pikami.<br />
Vsebujejo 1-3 podolgovata temno rjava semena.<br />
36
Zanimivosti:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Mokovec je svoje ime dobil po svoji spodnji beli strani listov, ker so beli in spominjajo na moko.<br />
Uporabnost:<br />
ker so njegove količine na trgu majhne, zato ga uporabljamo za izdelavo majhnih predmetov. Vse<br />
pogosteje pa je tudi vir kakovostnega furnirja.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
37
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Jerebika<br />
latinsko ime: Sorbus aucuparia<br />
angleko ime: European rowan<br />
nemko ime: Voglbeere<br />
Opis:<br />
Jerebika je drevo z vitkim, tankim deblom in skromno krošnjo. Redko preseže starost 100 let.<br />
V mladosti raste hitro v višino, vendar višinska rast kmalu popusti, običajno zraste v višino do<br />
15m.<br />
Listi:<br />
Listi so dolgi do 20 cm in lihopernato sestavljeni iz 9-15 ozko eliptičnih lističev, ki se jeseni<br />
rumeno ali rdeče obarvajo.<br />
Skorja:<br />
Skorja je v mladosti srebrno <strong>si</strong>va in gladka, s starostjo pa vzdolžno plitvo razpoka in postane<br />
<strong>si</strong>vorjava.<br />
Cvetovi:<br />
Beli cvetovi se v obliki mnogocvetnih češulj razvijejo <strong>ju</strong>nija in <strong>ju</strong>lija ter oddajajo neprijeten<br />
vonj.<br />
38
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Plodovi:<br />
Plodovi so rdeči, užitni, dolgi do 1 cm in običajno vsebujejo 3 semena. Dozorijo avgusta ali<br />
septembra.<br />
Zanimivosti:<br />
Najvišja jerebika je bila posekana na Gorjancih, v višino je merila 23 m.<br />
Plodovi jerebike predstavljajo pomemben vir hrane za ptice. So zelo bogati z vitamini in<br />
užitni tudi za človeka.<br />
Uporabnost:<br />
Jerebika se uporablja v rezbarstvu, mizarstvu, kolarstvu in sodarstvu.<br />
Plodovi jerebike se zaradi svoje zdravilnosti uporabljajo v l<strong>ju</strong>dski medicini, zaradi svoje<br />
užitnosti pa jih dodajamo kot dodatek k marmeladam.<br />
Loka una pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
39
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Ostrolistni javor<br />
latinsko ime: Acer platanoides<br />
angleško ime: Maple<br />
nemško ime:Ahorn<br />
Ostrolistni javor zraste do 25 metrov visoko in je na videz malo podoben belemu javor<strong>ju</strong>, vendar se<br />
od njega loči po nekoliko manjši rasti,<br />
Lubje:<br />
Lubje na deblu je temno <strong>si</strong>ve barve in vzdolžno izbrazdano.<br />
Listje:<br />
Listi so pecljati, razdeljeni v pet krp s polkrožnimi vmesnimi izrobki. Srednje tri krpe so približno<br />
enako velike in pogosto z več konicami. Kadar prelomimo listni pecelj, se iz mlečnih kanalov izloči bel<br />
mleček.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so rumenkasto zeleni in se pojavijo še pred olistanjem. Združeni so v češuljasta socvetja, ki so<br />
ponavadi nameščena na koncu poganjkov. Krilati oreščki so paroma združeni in tvorijo razpadne<br />
plodove. Krili obeh plodiščev sta večinoma nameščeni pod topim kotom.<br />
40
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
41
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Hrast (rdeči)<br />
latinsko ime: Quercus rubra<br />
angleško ime: Oak<br />
nemško ime: Eiche<br />
Rdeči hrast je do 35 m visoko in do 2 m debelo listopadno drevo. V mladosti ima stožčasto pozneje<br />
široko zaobljeno in večkrat zelo nizko segajočo krošnjo. Deblo je močno in kratko, kadar drevo raste<br />
na prostem, v sesto<strong>ju</strong> je lahko tudi vitko in dolgo.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je <strong>si</strong>va, gladka in plitvo razpoka ter potemni šele pri starejših dreve<strong>si</strong>h, močni<br />
poganjki so rdečkastorjavi, rebrasto in goli.<br />
Listi:<br />
Rdeči hrast je zlahka prepoznaven po velikih, 10 – 25 cm dolgih in 10 – 15 cm širokih pernato krpatih<br />
listih. Listne ploskve so neenakomerno nazobčane, se trnato končujejo in so širše od zarez med njimi,<br />
ki segajo največ do četrtine celotne širine lista. Listi so zgoraj temno zeleni in goli, spodaj pa svetlejši<br />
in imajo rjavkaste dlačice.<br />
Cvetovi:<br />
Cveti konec maja, moški cvetovi so združeni v rumene viseče mačice. Iz ženskih cvetov se<br />
razvije plod – želod.<br />
42
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Plodovi dozorijo oktobra ali novembra v drugem letu. Skledica je zelo plitva, pokrita s luskami, v<br />
premeru meri 15 – 25 mm. Želod je jajčast, 15- 25 mm dolg in 10 – 23 mm širok in zgodaj odpade iz<br />
skledice.<br />
Zanimivosti:<br />
Največji znani rdeči hrast raste v narodnem parku Great Smoky Mountains v Severni Karolini v ZDA in<br />
ima prsni obseg 653 cm, visok je 41 m.<br />
Uporabnost:<br />
Uporabljamo ga za jamski les; izdelke, ki ne potrebujejo lesa vrhunske kakovosti, kot okrasno drevo.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
43
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Veliki jesen<br />
latinsko ime: Fraxinus excel<strong>si</strong>or<br />
angleko ime: Common ash<br />
nemko ime: Gemeine Esche<br />
Opis:<br />
Veliki jesen je do 40 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo s pravilno, široko in zračno<br />
krošnjo, močnimi in dolgimi vejami in ravnim deblom. Koreninski <strong>si</strong>stem je dobro razvit in<br />
močen.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je sprva <strong>si</strong>va in gladka, pri odraslih dreve<strong>si</strong>h potemni in mrežasto razpoka.<br />
prečne razpoke so plitvejše kot vzdolžne.<br />
Listi:<br />
Listi so navzkrižno razporejeni, 20 - 40 cm dolgi in lihopernato sestavljeni iz 7-13 lističev. Ti so<br />
široko suličasti in zašiljeni, 4 - 10 cm dolgi, 2 - 4 cm široki, po robu fino nažagani in večinoma<br />
goli. Vča<strong>si</strong>h spodaj tudi dlakavi, zlasti po žilah.<br />
44
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Plodovi:<br />
Plodovi so podolgovati, 2 - 4 cm dolgi, 4 - 6 mm široki rjavi krilati oreški, združeni v značilne<br />
goste šope. Podolgovato, do 15 mm dolgo in v prečnem prerezu okroglo seme leži na koncu<br />
krilca.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so združeni v obstranske late, so brez cvetnega odevala in zato slabo opazni. Lahko<br />
so dvospolni ali enospolni. Na isti rastlini lahko najdemo različne vrste cvetov. Dvospolni<br />
cvetovi imajo 1 pestič s plodnico, ki je zrasla iz dveh karpelov, in 2 prašnika s črnovijoličastimi<br />
prašnicami. Enospolni cvetovi imajo zakrnele prašnike ali zakrnel pestič.<br />
Zanimivosti:<br />
Največji znani slovenski veliki jesen raste v Črnečah pri Dravogradu. Obseg debla v prsni višini<br />
je 550 cm, visok je 40 m.<br />
Uporabnost:<br />
Uporaben je za sajenje visok živih mej.<br />
Loka una pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
45
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Velecvetna magnolija<br />
latinsko ime: Magnolia grandiflora<br />
angleško ime: Southern Magnolia<br />
nemško ime: Immergrüne Magnolie<br />
Velecvetna ali vednozelena magnolija je do 25 m visoko in do 1,5 m debelo vednozeleno listnato<br />
drevo z gosto, široko stožčasto krošnjo.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je temno <strong>si</strong>va, sprva gladka, pozneje razpokana v drobne luske.<br />
Listi:<br />
Listi so premejalno nameščeni in zelo značilni; so vednozeleni, debeli in usnjati, enostavni, narobe<br />
jajčasti, 10 – 20 cm dolgi in 6 – 12 cm široki, zgoraj temno zeleni in bleščeči, spodaj največkrat<br />
rdečerjavkasti in dlakavi, pecelj je dlakav in 2 – 3 cm dolg. Listi na drevesu ostanejo dve leti, v tretjem<br />
letu pa odpadejo.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so tako kot pri drugih vrstah magnolij dvospolni. Nameščeni so posamič na vrhu poganjka, so<br />
beli, močno dišeči in zelo veliki. Cvet sestavlja 9 – 12 mesnatih belih, narobe jajčastih listov cvetnega<br />
odevala so razporejeni v treh krogih.<br />
46
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Iz cveta se razvije do 12 cm dolg skupni plod, sestavljen iz številnih karpelov oziroma mešičkov, ki se<br />
zreli razpočijo, iz njih pa začnejo izpadati z rdečim mesnatim ovojem obdana in na belih nitkah viseča<br />
ploščata rjava semena.<br />
Zanimivosti:<br />
Rod magnolij je dobil ime po francoskem zdravniku in profesor<strong>ju</strong> botanike Pierru Magnolu (1638 –<br />
1715), ki je bil tudi direktor botaničnega vrta v Montpellier<strong>ju</strong> v Franciji.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
47
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Bršljan (navadni)<br />
latinsko ime: Hedera helix<br />
angleško ime: Common Ivy<br />
nemško ime: Gemeine Efeu<br />
Skupna dolžina rastline lahko doseže tudi preko 50 m, uspeva pa tako v senčnih gozdovih kot tudi v<br />
slabši zemlji. Za svojo rast potrebuje oporo, ki jo najde v dreve<strong>si</strong>h ali zidovih. Navzgor se vzpenja s<br />
pomočjo posebnih oprijemalnih koreninic, ki ji služijo kot opora in hkrati srkajo hranilne snovi iz<br />
razpok, kamor se v<strong>si</strong>drajo.<br />
Skorja:<br />
Skorja je svetlo rjava in razpokana.<br />
Listi:<br />
Mladi listi navadnega bršljana so svetlo, stari pa temno zelene barve in celorobi. Spodnji listi so<br />
srčasti, zgornji pa ovalne oblike.<br />
48
Cvetovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Cvetovi so majhni rumenkasto zeleni in se združujejo v kobulasta socvetja. Rastlina cveti od<br />
septembra do oktobra.<br />
Plodovi:<br />
Oplojeni cvetovi pozimi in spomladi postanejo majhne modre jagode, ki so l<strong>ju</strong>dem strupene, pozimi<br />
pa pomembna hrana nekaterim pticam.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
49
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Gaber (beli)<br />
latinsko ime: Carpinus betulus<br />
angleško ime: Common hornbeam<br />
nemško ime: Hainbuche<br />
Navadni beli gaber je do 25, izjemoma 30 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo s stožčasto,<br />
pozneje široko razraščeno krošnjo ter vzdolžno žlebastim in kitastim deblom.<br />
Skorja:<br />
Skorja je <strong>si</strong>va, tanka in večinoma gladka, v starosti razpoka.<br />
Listi:<br />
Enostavno, podolgovatasto jajčasti, 5 – 12 cm dolgi in 2 – 5 cm široki listi imajo dvojno nažagan rob in<br />
12 – 14 parov v listno ploskev močno vtisnjenih žil.<br />
Cvetovi:<br />
Moški cvetovi so brez cvetnega odevala, imajo 7 – 9 prašnikov in rastejo po 1 v zalist<strong>ju</strong> podpornega<br />
lista. Združeni so v 4 – 6 cm dolge mačice, ki se aprila razvijejo iz cvetnih brstov na lanskih poganjkov.<br />
50
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Ženska socvetja so le do 2 cm dolga in tanjša, razvijejo se na koncu poganjkov. Vetrocvetna vrsta,<br />
cveti konec aprila in maja.<br />
Plodovi:<br />
Plodovi so združeni v nekakšne viseče klase, dolge do 15 cm.<br />
Zanimivosti:<br />
Najdebelejši v Sloveniji je Kuharjev navadni beli gaber v Zaborštu pri Kostanjevici na Krki z obsegom<br />
470 cm in višino 15.<br />
Gaber naj bi bil po l<strong>ju</strong>dskem verovan<strong>ju</strong> varuh pred strelo.<br />
Zemljepisna imena: Gabrovo, Gabrk, Gabrov vrh, Gabrška gora…<br />
Uporabnost:<br />
Gabrovina je eden najtrših in najmočnejših lesov, ki pa je slabo obstojen. Poleg kurjave se uporablja<br />
za izdelavo kladivc pri klavirjih, delov pihal in lesenih delov različnih stiskalnic.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
51
Opis<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Oreh (navadni)<br />
latinsko ime: Juglans regia<br />
angleško ime: Common walnut<br />
nemško ime: Echte Walnuss<br />
domača imena: arh, orij<br />
Navadni oreh je do 30 m visoko in do 2 m debelo listopadno drevo z okroglasto krošnjo, ki je pri<br />
rastočih na prostem razvita precej nizko.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je svetlo <strong>si</strong>va, sprva gladka in pozneje razpokana.<br />
Listi:<br />
List je sestavljen iz 7 - 9 lističev. Posamezni lističi so eliptični, goli in bleščeči, 6 – 13 cm dolgi, do 5 cm<br />
široki, celorobi in ob dotiku prijetno dišeči.<br />
Cvet:<br />
Moški cvetovi imajo 5 – 40 prašnikov in neznatni cvetno odevalo, združeni so v 6 – 12 cm dolge,<br />
zelenkaste viseče mačice. Ženski cvetovi se razvijejo posamič ali po nekaj skupaj na koncu letošnjih<br />
poganjkov.<br />
52
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Plod je koščičast in ga imenujemo tudi oreh. Zunanji del plodu je zelen, ki se jeseni rjavo obarva in<br />
razpre, osrednji del plodu pa otrdi.<br />
Uporabnost:<br />
- za najdragocenejše pohištvo<br />
- stopnišča<br />
- furnir<br />
- kopita lovskih pušk<br />
- rezbarstvo<br />
- lesene dele notranjosti dragih avtomobilov<br />
Zanimivosti:<br />
Najdebelejši oreh v Sloveniji raste sredi naselja Kočevska reka. Njegov obseg znaša 434 cm in je visok<br />
15 m.<br />
Pregovor: Kdor pod orehovo senco leži, orehov ne dobi.<br />
Zemljepisna imena: Orehek, Orehova vas, Orehovci, Orehovi vrh, Orehovica<br />
Orehovo drevo doseže starost čez 500 let.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
53
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Octovec<br />
latinsko ime: Rhus typhina<br />
angleško ime: Staghorn Sumac<br />
nemško ime: Es<strong>si</strong>gbaum<br />
Octovec je majhno drevo ali grm z zanimivo oblikovano krošnjo, ki spominja na dežnik. Listopaden<br />
grm ali drevo z razprostrto , precej redko krošnjo in poganjki , ki rastejo iz koreninskih pritlik. V višino<br />
zraste do 5m, v širino do 6m.<br />
Listi:<br />
Žametno dlakavi poganjki so porasli s temno zelenimi pernatimi listi, iz podolgovatih lističev, ki<br />
postanejo jeseni bleščeče oranžno rdeči.<br />
Cvetovi:<br />
Rumenkasto zeleni, neopazni cvetovi so združeni v gosta, mnogocvetna, pokončna socvetja<br />
Plodovi:<br />
Na ženskih rastlinah jeseni dozorijo klobučaste skupine kroglastih temno rdečih plodov.<br />
54
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
55
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Klek (ameriki)<br />
latinsko ime: Thuja occidentalis<br />
angleko ime: Eastern Arborvitae<br />
nemko ime: Abendländische Lebensbaum<br />
Opis:<br />
Ameriški klek je vedno zeleno drevo, ki zraste do 20 m visoko. Njegova krošnja je ozko<br />
stožčasta, njegove goste veje pa so nekoliko ukrivljene navzgor.<br />
Skorja:<br />
Skorja je rdeče rjava in mehka, iz debla se lušči v vzdolžnih trakovih.<br />
Listi:<br />
Listi so luskasti, tesno prilegli poganjkom in razvrščeni v štirih redeh. Zmečkani listi imajo<br />
aromatično trpek vonj.<br />
Cvetovi:<br />
Moški cvetovi so rumeno rjavi in kroglaste oblike, ženski cvetovi pa so skoraj neopazni.<br />
Vetrocvetna vrsta, cveti aprila in maja.<br />
56
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Storki dozorijo septembra in oktobra v prvem letu, so oleseneli, rjavi, podolgovati, 8 12<br />
mm dolgi in sestavljeni iz 4 5 parov plodnih lusk. Drobna, ploata semena so z obeh strani<br />
ozko okrivljena.<br />
Zanimivosti:<br />
Drevo je v celoti zelo strupeno.<br />
Uporabnost:<br />
Uporaben je za telegrafske drogove, vodogradnje, eleznike pragove, ograje, neko tudi za<br />
izdelovanje kanujev.<br />
Loka una pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
57
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Jablana (navadna)<br />
latinsko ime: Malus domestica<br />
angleško ime: Apple<br />
nemško ime: Kulturapfel<br />
domača imena: jabuk, jabk<br />
Navadna jablana je do 10 m visoko listopadno drevo s široko razraslimi vejami.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je tanka, <strong>si</strong>va in razmeroma dolgo ostane gladka, pozneje s z nje luščijo tanke ploščice<br />
lubja.<br />
Listi:<br />
Listi so premenjalno nameščeni, enostavni, široko jajčasti, eliptični in na vrhu nekoliko zašiljeni, 4 –<br />
12 cm dolgi, po robu dvojno nazobčani ali nažagani, pecelj je dolg do največ 3 cm. Listi so spodaj<br />
rahlo na vrhu pa gosto puhasto dlakavi.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so 4 – 5 cm široki, beli in po zunanji strani rožnati ali rdeči. Do 3,5 cm dolg cvetni pecelj in<br />
čašni listi so gosto dlakavi.<br />
58
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Pečkati plod je največkrat okroglast, pri dnu peclja udrt, 5 – 10 cm debel in sladek, odvisno od sorte<br />
različnih barv, čvrstosti in okusov.<br />
Uporabnost<br />
Užitni so v obliki sadne solate, kaše, čežane ali želeja, pečeni, pripravljeni v pecivu, sušeni,<br />
konzervirani ali pripravljeni v soku, kompot, mošt, kis in žganje.<br />
Zanimivost:<br />
Pregovori: Jabolko ne pade daleč od drevesa.<br />
Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran.<br />
Tudi lepo jabolko je lahko znotraj črvivo.<br />
V l<strong>ju</strong>dskem spominu bodo večno živele pravljice o zlatih jabolkih, o zdravilnih jabolkih, pa tudi o<br />
strupenem jabolku, ki ga je čarovnica ponudila Sneguljčici.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
59
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Javor (srebrni)<br />
latinsko ime: Acer saccharinum<br />
angleško ime: Silver maple<br />
nemško ime: Silber-Ahorn<br />
Srebrni javor je do 40 m visoko listopadno drevo, s pravilno, svetlo, podolgovato in visoko zaobljeno<br />
krošnjo, tankimi, na koncih povešenimi vejami in izrazitim deblom.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je <strong>si</strong>vkastorjava in zelo dolgo ostane gladka, pri starejših dreve<strong>si</strong>h plitvo razpoka.<br />
Listi:<br />
Navzkrižno razporejeni listi so dlanasto deljeni, 6 – 11 cm dolgi in 9 – 10 cm široki in imajo 8 – 12 cm<br />
dolg, pogosto rdečkast pecelj. Listi so zgoraj temno zeleni in goli, spodaj srebrno <strong>si</strong>vi do beli in motni,<br />
listne žile izstopajo.<br />
60
Cvetovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Cvetovi so rdeči ali zelenkastorumeni, brez venčnih listov in večinoma enospolni, redko dvospolni.<br />
Moški cvetovi so sedeči in imajo 6 – 8 prašnikov, ženski cvetovi so pecljati in imajo močno dlakavo<br />
plodnico.<br />
Plodovi:<br />
Plod, ki dozori maja ali <strong>ju</strong>nija, vi<strong>si</strong> na 3 – 5 cm dolgem pecl<strong>ju</strong> in je sestavljen iz dveh krilatih<br />
delnih plodičev, katerih krilca oklepata ostri kot in sta 3,5 – 6 cm dolgi in srpasto ukrivljeni. Eden od<br />
dveh delnih plodičev je pogosto zakrnel.<br />
Uporabnost:<br />
Srebrni javor sadijo v parkih kot okrasno drevo.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
61
Opis<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Macesen (navaden, evropski)<br />
latinsko: Larix decidua<br />
angleško: European larch<br />
nemško: Larche<br />
domača imena: viharnik, mesen, maceselj<br />
Evropski macesen je do 40 m visoko in do 1,5 m debelo listopadno iglasto drevo. Ima dobro razvit<br />
koreninski <strong>si</strong>stem in močno glavno korenino. Krošnja je jajčasto stožčasta, presvetljena in redka, veje<br />
so večinoma vodoravne ali povešene.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je <strong>si</strong>vorjava, zelo debela (do 4 cm) in predvsem vzdolžno globoko razpokana.<br />
Iglice:<br />
So ploščate in mehke, na dolgih poganjkih so nameščene premenjalno, na kratkih poganjkih pa se<br />
združujejo v skupine po 20 do 40.<br />
Cvetovi:<br />
Se pojavijo pred ali sočasno z iglicami, rumeni moški cvetovi kegljastih oblik so nameščeni na spodnji<br />
strani veje, ženska storža -socvetja bleščeče rdeče barve - pa so pokončna in nameščena na zgornji<br />
strani vej. Vetrocvetna vrsta, cveti od marca do maja.<br />
62
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
So jajčaste oblike in so dolgi od 3 do 4 cm, rjavo obarvani in dozorijo že prvo jesen, vendar lahko<br />
ostanejo na drevesu nekaj let, nato pa odpadejo s posušenimi vejami.<br />
Zanimivosti:<br />
Najdebelejši macesen v Sloveniji raste na poboč<strong>ju</strong> pod Krofičko nad Logarsko dolino, njegov obseg je<br />
465 cm, visok pa je 29 m. macesen v Mali Pišnici (obseg 422 cm, višina 22 m) z ocenjeno starostjo<br />
okrog 1000 let velja za eno najstarejših slovenskih dreves.<br />
Uporabost:<br />
- furnir, posebno rezani<br />
- pohištvo<br />
- obloge, podi<br />
- stavbno pohištvo: okna, vrata, stopnice<br />
- gradbeni les<br />
- skodle<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
63
Opis:<br />
Navadni nagnoj je 10 m visoko listopadno drevo.<br />
Skorja:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Nagnoj (navadni)<br />
latinsko ime: Laburnum anagyroides<br />
angleško ime: Common Laburnum<br />
nemško ime: Gelbstrauch<br />
Skorja na deblu in po vejah je zelenkastorjava in v mladosti gladka, pri starejših dreve<strong>si</strong>h na deblu<br />
razpokana.<br />
Listi:<br />
Premajalno razporejeni listi o trojnati, pecelj je dolg 3 – 5 cm, lističi so eliptični do jajčasti,<br />
4 – 8 cm dolgi, kratkopecljati, na vrhu topi ali nekoliko zaokroženi, zgoraj temno zeleni in goli, spodaj<br />
svetlejši in prileglo gosto <strong>si</strong>vo dlakavi po vsej površini.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so dvospolni in po 10 – 30 združeni v viseča, 10 – 20 cm dolga, rumena grozdata socvetja, ki<br />
ne dišijo. Posamezni cvetovi so do 2 cm dolgi, imajo prileglo dlakav pecelj in metuljnast venec.<br />
64
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Plodovi so 4 – 8 cm dolgi in 7 – 9 mm široki, rjavi, sprva prileglo dlakavi in pozneje vča<strong>si</strong>h goli, po robu<br />
nabrekli stroki. V stroku je 3 – 8 ploščatih, 4 – 5 mm velikih, bleščečih črnih semen.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
65
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Lipovec<br />
latinsko ime: Tilia cordata<br />
angleško ime: Linden<br />
nemško ime: Stein-Linde<br />
Lipovec ali malolistna lipa je do 30 m visoko listopadno drevo. Na prostem ima kratko deblo in široko<br />
krošnjo z debelimi vejami, v sesto<strong>ju</strong> ravno, pokončno deblo in kratko krošnjo.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je pri mlajših dreve<strong>si</strong>h gladka in zelenkastorjava, pri starejših postane temno <strong>si</strong>va in<br />
vzdolžno razpoka.<br />
Listi:<br />
Premajhno nameščeni listi so enostavni, dokaj pravilno srčasti, 4 – 10 cm dolgi in prav tako široki,<br />
kratko zašiljeni, po robu enakomerno drobno nažagani, zgoraj modrikasti ali temnejši, spodaj<br />
svetlejši, v pazduhah žil imajo šopke dlačič.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so dvospolni, rumenozeleni in dišeči, vsak cvet ima 5 čašnih in 5 venčnih listov, iz 5 plodnih<br />
listov zraslo v plodnico in do 30 prašnikov. Po 5 – 11 cvetov je združenih v socvetje, ki je skupaj s<br />
pecljem pritrjeno na rumen ovršni list. Žužkocvetna vrsta cveti <strong>ju</strong>nija ali <strong>ju</strong>lija.<br />
66
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Plodovi so večsemenski, okroglasti, 5 – 7 mm debeli oreški, ki so po površini rahlo puhasti in brez<br />
vzdolžnih reber, vsebujejo pa 1 – 2 temno rjavi semeni.<br />
Zanimivosti:<br />
Najevnikov lipovec nad Črno na Koroškem je z obsegom 1080 cm in višino 24 m naš najdebelejši<br />
lipovec in naše najdebelejše drevo nasploh.<br />
Uporabnost:<br />
Uporabljajo ga v rezbarstvu, kolarstvu, mizarstvu in pri proizvodnji furnirjev, igrač, risalnih desk,<br />
škatel za cigarete, cokel. Lipovčevo cvetje ima še več zdravilnih lastnosti kot lipovo in se pogosto<br />
uporablja za pripravo čajev.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
67
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Krhlika (navadna)<br />
latinsko ime: Frangula alnus<br />
angleko ime: Alder Buckthorn<br />
nemko ime: Faulbaum<br />
Opis:<br />
Navadna krhlika je približno 3m visok listopadni grm ali majhno drevo, ki je vedno brez trnov.<br />
Na temnem, rdeče rjavem, gladkem lub<strong>ju</strong> so opazni drobni, svetli, bradavičasti madeži.<br />
Listi:<br />
Pecljati listi so večinoma narobe jajčasti s koničastim vrhom. Njihov rob je cel, le rahlo<br />
valovit.<br />
Cvetovi:<br />
Neopazni, zelenkasto beli cvetovi so posamič ali v majhnih skupinah nameščeni v zalist<strong>ju</strong><br />
stebelnih listov. Cvetovi so petštevni, s po petimi čašnimi in venčnimi listi.<br />
68
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Plodovi:<br />
Približno 8 mm veliki, kroglasti, koščičasti plodovi se med zorenjem obarvajo od zelene preko<br />
rdeče do vijolične črne barve.<br />
Loka una pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
69
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Leska (navadna)<br />
latinsko ime: Corylus avellana<br />
angleko ime: Common Hazel<br />
nemko ime: Haselstrauch<br />
Opis:<br />
Navadna leska je 2 do 4 m visok listopadni grm s široko razrastjo, lahko pa zraste tudi v do 6<br />
m visoko drevo. Zelo očitni so večinoma številni, pokončni, mladi poganjki, ki vsako leto<br />
poženejo iz korenike.<br />
Skorja:<br />
Skorja je v mladosti temno <strong>si</strong>va in gladka, v starosti pa postane svetlo <strong>si</strong>va in se lušči.<br />
Listi:<br />
Listi so kratkopecljati, v obrisu skoraj okrogli, s kratko konico na vrhu ploskve. Listni rob je<br />
dvakrat nazobčan, z večjimi, med njimi pa manjšimi zobci. Listni peclji so porasli z razmeroma<br />
velikimi žleznimi laski.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi se pojavijo zgodaj pomladi, dolgo pred olistenjem. Moški cvetovi so združeni v<br />
mačičasta socvetja, ki vi<strong>si</strong>jo z vej, medtem, ko so ženska socvetja majhna, podobna listnim<br />
popkom, vendar med luskastimi listi izraščajo rdeče obarvani vratovi pestičev.<br />
70
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Plodovi:<br />
Plodovi so oreški, znani pod imenom lešniki. Posamič ali po nekaj skupaj so nameščeni na<br />
vejah.<br />
Zanimivosti:<br />
Lešniki vsebujejo veliko beljakovin, bogati pa so tudi z olji.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
71
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Robinija (akacija)<br />
latinsko ime: Robinia pseudoacacia<br />
angleško ime: Black Locust<br />
nemško ime: Gewöhnliche Robinie<br />
Robinija, znana pod napačnim imenom akacija, je do 30 m visoko listopadno drevo z redko in zračno,<br />
okroglasto do dežnikasto krošnjo. Koreninski <strong>si</strong>stem je široko razrasel, gost in večinoma plitev, na<br />
ustreznih tleh tudi globji in večinoma plitev, v mladosti ima močno glavno korenino. Na koreninah so<br />
drobni, do 1 cm debeli okroglasti gomoljčki, v katerih so bakterije rodu Rhizobbium, ki presnavlajo<br />
dušik in ga vežejo v tla.<br />
Skorja:<br />
Skorja, sprva gladka in <strong>si</strong>va, pri starejših dreve<strong>si</strong>h zlasti podolžno zelo globoko razpoka in porjavi.<br />
Listi:<br />
Premejalno nameščeni, iz 9 – 21 lističev lihopetero sestavljeni listi so 20 – 30 cm dolgi, lističi so<br />
podolgovato eliptični, 3 – 6 cm dolgi, celorobi, kratkopecljati, svetlo zeleni in večinoma goli.<br />
72
Cvetovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Dvosploni cvetovi so metuljasti, dišeči, beli, 2 – 3 cm dolgi in po 10 – 25 cm dolga grozdasta socvetja.<br />
Cveti od konca maja pa do <strong>ju</strong>nija.<br />
Plodovi:<br />
Plodovi so 5 – 10 cm dolgi, gladki rjavi stroki, ki vsebujejo 4 – 10 ozko ledvičastih, do 7 mm dolgih,<br />
temno rjavih in trdih semen.<br />
Zanimivosti:<br />
Največja ameriška robinija raste v kra<strong>ju</strong> Dansville v državi New York v ZDA; visoka je<br />
29,3 m, obseg debla v prsni višini znaša 711 cm.<br />
Uporabnost:<br />
Uporabljajo ga v kolarstvu, kot gradbeni les, za železniške pragove, jamski les, ročaji orodij, gradnja<br />
mostov, ladij ali sodov, uporaben je za kurjavo in daje kakovostno oglje.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
73
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Tisa<br />
latinsko ime: Taxus baccata<br />
angleško ime: Yew<br />
nemško ime: Eibe<br />
domača imena: kiseljak, tis, tisovc<br />
Tisa je do 20 m visoko in do 1 m debelo vednozeleno iglasto drevo s široko stožčasto v starosti tudi<br />
okroglasto krošnjo. Doživi starost do 2000 let. Veje so dolge in iz debla ne zrastejo v vejnih vencih.<br />
Pogosto raste večdebelno, debla se med seboj zrastejo<br />
Skorja:<br />
Skorja je rdečkastorjava, zelo tanka in na mlajših vejah gladka, lubje se debla lušči v trakovih in<br />
luskah.<br />
Iglice:<br />
Do 3 cm dolge in 2.5 mm široke iglice so ploščate, mehke, dolgo zašiljene, zgoraj temno zelene in<br />
bleščeče, spodaj imajo dve svetli progi listnih rež. Iglice na vejicah ostanejo 4 – 5, izjemoma do 8 let.<br />
74
Cvetovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Moški cvetovi so okroglasti, rumenkasti in se v velikem številu razvijejo v pazduhah iglic (spodnja<br />
stran kjer se držita vejica in iglica) na lanskih poganjkih, ženski cvetovi so prav tako razvijejo vzdolž<br />
lanskega poganjka in so zelo drobni. Vetrocvetna vrsta cveti od marca pa do aprila.<br />
Plodovi:<br />
Septembra ali oktobra v prvem letu dozorijo značilni, do 10 mm veliki, rdeči navidezni plodovi,<br />
imenovani tudi ti<strong>si</strong>ne jagode. Seme je okroglasto in temno rjavo, obdaja pa ga čašast, živo rdeč, sočen<br />
semenski ovoj.<br />
Uporabnost:<br />
Uporablja se za izdelavo ščitov, kopij in lokov, iz nje so izdelovali angleško pohištvo najvišjih cenovnih<br />
razredov, glasbene inštrumente in rezbarjenje.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
75
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Češnja<br />
latinsko ime: Prunus avium<br />
angleško ime: Wild Cherry<br />
nemško ime: Vogel-Kirsche<br />
domača imena: češna, hrustavka, črešnja, dreža<br />
Divja češnja je do 20 m visoko in do 0,5 m debel listopadno drevo z deblom, ki je pogosto lepo<br />
izraženo vse do vrha krošnje, in z vodoravnimi vejami, ki vča<strong>si</strong>h rastejo v izrazitih vejnih vencih.<br />
Skorja:<br />
Skorja je tanka in dolgo ostane gladka, posejana je s prečnimi lenticelami. Pri starejših dreve<strong>si</strong>h se s<br />
skorje lušči lubje v tankih prečnih trakovih, skorja nazadnje močno razpoka.<br />
Listi:<br />
Premajalno razporejeni listi so enostavni, podolgovato jajčasti ali eliptični, 7 – 12 cm dolgi in do 5 cm<br />
široki, po robu nepravilno nažagani, spodaj najprej dlakavi, pozneje goli in dlakavi samo na žilah.<br />
Cvetovi:<br />
Dvospolni cvetovi so 2,5 – 3,5 cm široki, imajo 5 – števno cvetno odevalo z nazaj zavihanimi čašnimi<br />
listi in velikimi, eliptičnimi belimi venčnimi listi. Žužkocvetna vrsta, cveti aprila in maja.<br />
76
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Koščičasti plodovi, češnje, dozorijo sredi poletja. Češnje so okroglaste, okrog 1 cm debele, rdeče,<br />
popolnoma zrele lahko tudi črne, sladke in dišeče.<br />
Uporabnost:<br />
Uporabljajo jo v mizarstvu, strugarstvu, za izdelovanje glasbil (pihala, klavirji) in za intarzije, zelo<br />
cenjeno je pohištvo iz češnjevine.<br />
Zanimivosti:<br />
Pregovori: Najlepše češnje rastejo na koncu vej.<br />
Sveti Vid je češenj <strong>si</strong>t.<br />
Zemljepisna imena: Češnjica, Češnovar…<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
77
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Dren (rumeni)<br />
latinsko ime: Cornus mas<br />
angleko ime: European cornel<br />
nemko ime: Kornelkirsche<br />
Opis:<br />
Rumeni dren je rahlo razvejan listopadni gr ali majhno drevo, ki lahko zraste do 8 m visoko.<br />
Listi:<br />
Listi so jajčasti, z vrhom, ki je koničasto priostren. Listni rob je cel, na listni ploskvi pa se<br />
stranske žile proti vrhu lista značilno lokasto ukrivljajo nazaj h glavni žili. Tako spodnja kot<br />
zgornja stran listne ploskve je dlakava.<br />
Cvetovi:<br />
Rumeni dren vzcveti dolgo pred olistenjem. Njegovi rumeni cvetovi so združeni v majhna<br />
klobukasta socvetja, ki izraščajo naravnost iz vej. Pod socvetjem so nameščeni štirje<br />
navzkrižno razvrščeni podporni listi.<br />
Plodovi:<br />
Poleti lahko opazujemo za grozd velike, bleščeče rdeče koščičaste plodove, ki vi<strong>si</strong>jo z vej.<br />
Zanimivosti:<br />
Rdeči plodovi, ki jih imenujemo tudi drnulje, rumenega drena so užitni.<br />
78
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
79
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Bezeg (rni)<br />
latinsko ime: Sambucus nigra<br />
angleko ime: Black Elder<br />
nemko ime: Schwarze Holunder<br />
domaa imena: boz, zobovec, zovina, bezl<br />
Opis:<br />
Je grm in drevo in spada v družino bezgovg. Raste pokončno, redko razvejen, s previsnimi<br />
poganjki, redkeje kot poševno krivo drevo.<br />
Skorja:<br />
Lubje na deblu je <strong>si</strong>vo belo in razbrazdano, mlade vejice so zelene s številnimi očesci.<br />
Listi:<br />
So dolgi od 10 – 30 cm, lihopernati, večinoma s 5 lističi, ki so jajčasti do ovalni, dolgo<br />
priostreni.<br />
Cvetovi:<br />
So beli, široki od 10 – 15 cm in sploščeni v latasta socvetja, ki so močnega vonja.<br />
Plodovi:<br />
So bleščeče črni, kot grah veliki in okrogli.<br />
80
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Uporabnost:<br />
Za izdelavo sokov iz plodov, cvetove tudi cvremo ali pa iz njih naredimo tudi čaj.<br />
Zanimivosti:<br />
Bezeg je ena tistih rastlin, v kateri od pradavnine prebivajo dobra božanstva, ki varujejo dom.<br />
Bezeg zato še danes raste ob hišah. Stara modrost tudi uči: Kadar greš mimo bezga, se mu<br />
odkrij.<br />
Zemljepisna imena: Bezgovec, Bezgovica, Bezgov hrib…<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
81
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Jelka (navadna)<br />
latinsko ime: Abis alba<br />
angleško ime: Silver fir<br />
nemško ime: Tanne<br />
domača imena: hoja, hvoja, brina, jala<br />
Navadna jelka je do 50 m visoko in do 2 m debelo vednozeleno drevo. Mlada drevesa imajo stožčasto<br />
krošnjo, ki pozneje postane valjasta ali jajčasta. Veje so plosko razvite. Za starejše ali vitalne jelke je<br />
značilen gnezdast ali potlačen vrh, t.i. štorkljino gnezdo.<br />
Skorja:<br />
Skorja je v mladosti tanka, gladka in <strong>si</strong>va, v starosti razpoka v bolj ali manj pravilne pravokotne luske,<br />
Iglice:<br />
Iglice so ploščate, 10 – 35 mm dolge in 2 – 3 mm široke, v zgornjem delu krošnje zašiljene. Na zgornji<br />
strani so temno zelene in bleščeče, spodaj imajo dve značilni beli progi; če je drevo zdravo, ostanejo<br />
na drevesu 8 – 12 let, <strong>si</strong>cer manj.<br />
Cvetovi:<br />
Moški cvetovi so rumenkasto, valjasti, do 2 cm dolgi in sestavljeni iz številnih spiralasto nameščenih<br />
prašnikov. Ženska storžasta socvetja so pokončna, do 6 cm dolga in rastejo na koncu lanskih<br />
poganjkov v zgornji tretjini krošnje. Vetrocvetna vrsta, cveti od aprila do <strong>ju</strong>nija.<br />
82
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Zreli storži razpadejo na drevesu. Tako kot pri vseh jelkah sta na vsaki plodni luski po 2 trikotni,<br />
okrivljeni semeni.<br />
Zanimivosti:<br />
Največje jelke v Sloveniji so Rajhenavska jelka v Kočevskem rogu z obsegom 466 cm in višino 50 m,<br />
Črmošnjiška jelka v Kočevskem rogu z obsegom 580 cm in višino 43 m ter Maroltova jelka na Pohor<strong>ju</strong><br />
z obsegom 605 cm in višino 35 m.<br />
Pregovor: Vitek (raven, pokončen) kot jelka.<br />
Zemljepisna imena: Jelovica, Jelovo, Jelov hrib, Jelovnik…<br />
Uporabnost:<br />
Jelovino uporabljajo v gradbeništvu, rudarstvu, pohištveni in celulozni industriji, iz njega izdelujejo<br />
razne plošče, tramovja, različne stebre, nekoč tudi jambori.<br />
Loška učna pot:<br />
83
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Brest (gorski)<br />
latinsko ime: Ulmus glabra<br />
angleško ime: Elm<br />
nemško ime: Rüster<br />
Gorski ali goli brest je do 35, vča<strong>si</strong>h do 40 m visoko listopadno drevo z močnim deblom, močnimi<br />
vejami in gosto krošnjo. Koreninski <strong>si</strong>stem je močen, a razvit predvsem na površini.<br />
Skorja:<br />
Skorja je temno <strong>si</strong>va in sprva gladka, pozneje plitvo razpokana.<br />
Listi:<br />
Listi so enostavni, eliptični ali narobe jajčasti, 8 – 17 cm dolgi, kratkopecljati, z dvakrat nažaganim<br />
robom. Poleg glavnega vrha se na listu (ne vedno!) pojavljajo 1 – 3 stranski vrhovi, dno listne ploskve<br />
je nekoliko ne<strong>si</strong>metrično. Zaradi ostrih kratkih dlačic so listi po zgornji strani raskavi.<br />
84
Cvetovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Cvetovi so lahko vča<strong>si</strong>h enospolni večinoma pa so dvospolni. So kratkopecljati, rastejo v šopih ali<br />
posamezno. Cvetovi so drobni, do 5 mm dolgi, cvetno odevalo je 4 – 6 števno, spodaj zelenkasti na<br />
vrhu rdečkasti.<br />
Plodovi:<br />
Plod je krilat orešek, okroglo krilce s premerom 2 – 2,5 cm je okroglo, ima gladek rob, zareza na vrhu<br />
pa ne sega do semena na sredini. Plodovi dozorijo in odpadejo konec maja.<br />
Zanimivosti:<br />
Najdebelejši gorski brest v Sloveniji raste v va<strong>si</strong> Draga pri Loškem potoku, obseg njegovega debla je<br />
425 cm, visok je 27 m.<br />
Uporabnost:<br />
Uporabljamo ga zlasti v pohištveni industriji, kolarstvu, strugarstvu in vodogradnjah. Sadijo ga tudi<br />
kot okras v parke ali na domače vrtove.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
85
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Forzicija (skriana)<br />
latinsko ime: Forsythia xintermedia<br />
angleko ime: Forsythia<br />
nemko ime: Forsythie<br />
Opis :<br />
Je listopadni grm, ki lahko zraste do 5 m visoko.<br />
Skorja:<br />
Ima svetleje lubje in na njem so opazne temneje oplutenele bradavice.<br />
Listi:<br />
So ozki, podolgasti in celorobi ali pa je njihov rob drobno nazoban.<br />
Cvetovi:<br />
So bleee rumeni cvetovi se tevilno pojavljajo zgodaj spomladi, navadno e pred<br />
olistanjem. So lijaste oblike in imajo tiri dolge venne krpe.<br />
Plodovi:<br />
So rjave, vrste glavice, ki dozorijo poleti in se odpirajo z dvema loputama.<br />
Uporabnost:<br />
Forzicijo uporabljajo za soliter, ive meje in kot okrasni grm.<br />
86
Loka una pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
87
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Čremsa (navadna)<br />
latinsko ime: Prunus padus<br />
angleško ime: Bird Cherry<br />
nemško ime: Gewöhnliche Traubenkirsche<br />
Čremsa je do 17 m visoko in do 60 cm debelo listopadno drevo s krošnjo, ki je pri mladih dreve<strong>si</strong>h<br />
ozko stožčasta, pri starejših okroglasta. Veje so usmerjene navzgor. Vča<strong>si</strong>h raste večdebelno.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je neprijetno dišeča, črnorjava, sprva gladka, pozneje razpokana.<br />
Listi:<br />
Premajalno nameščeni listi so enostavni, podolgovato eliptični, 6 – 12 cm dolgi in do 7 cm široki,<br />
kratko zašiljeni, po robu ostro nažagani, zgoraj temnozeleni in ne bleščeči, spodaj svetlejši in v<br />
pazduhah žil dlakavi.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so dvospolni, beli, 5- števni in močno dišeči, njihov premer je 5 – 15 mm, združeni so v<br />
mnogocvetna, viseča, 10 – 15 cm dolga in 2,5 – 3,5 cm debela grozdata socvetja. Žužkocvetna vrsta,<br />
cveti konec aprila in maja.<br />
88
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Koščičasti plodovi so okrogli, 7 – 9 mm debeli, črni in bleščeči, sočno osemenje je grenko – sladko.<br />
Uporabnost:<br />
V manjših količinah ga uporabljajo v mizarstvu, rezbarstvu in za intarzije.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
89
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Jelša (črna)<br />
latinsko ime: Alnus Glutinosa<br />
angleško ime: Black alder<br />
nemško ime: Schwarz Erle<br />
domača imena: črna jolša, črna volša, jenša, jolša<br />
Črna jelša je do 25, izjemoma do 30 m visoko listopadno drevo z ravnim, vitkim in pogosto skoraj do<br />
vrha krošnje razločno segajočim deblom.<br />
Skorja:<br />
Skorja je v mladosti gladka in zelenkastorjava, pozneje močno potemni in razpoka v ploščice.<br />
Listi:<br />
Listi črne jelše so enostavni, široko narobe jajčasti, 4 – 10 cm dolgi in 3 – 7 cm široki, najširši v zgornji<br />
tretjini, na koncu značilno izrezani. Zgoraj so goli in bleščeči, spodaj svetlejši, v pazduhah žil imajo<br />
šopke rjavkastih dlačič.<br />
Plodovi:<br />
Iz ženskih socvetij zrastejo oleseneli, rjavi nepravi storžki, sploščeni nepravi oreški.<br />
90
Cvetovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Tako moški kot ženski cvetovi se na drevesu razvijejo že poleti; moški v nekaj cm dolgih, v skupine po<br />
3 – 4 združeni trdih vijoličastih mačicah, ženski kot drobni temno rdeči klaski v skupinah po 2 – 8.<br />
Vetrocvetna vrsta, cveti februarja in marca.<br />
Uporabnost:<br />
Skoraj polovica Benetk, tudi znameniti most Rialto, stoji na jelševih pilotih. Drugače pa se jelševina<br />
uporablja kot gradbeni les, za svinčnike, ročaje, škatlice za cigare in za vinske sode.<br />
Zanimivosti:<br />
Črna jelša je edina drevesna vrsta, pri kateri je v Sloveniji dovoljen golosečni <strong>si</strong>stem gospodarjenja.<br />
Pregovora: Ta je na jelševini kuhan (slabe pameti)<br />
Vsak izgovor je dober, magari jelšev.<br />
Zemljepisna imena: Jelša, Jelše, Jelševa Loka…<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
91
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Brin (navadni)<br />
latinsko ime: Juniperus communis<br />
angleško ime: Common Juniper<br />
nemško ime: Gemeiner Wacholder<br />
domača imena: borovica, borovičevje, borovička<br />
Navadni brin je vednozeleno, do 15 m visoko iglasto drevo, ki zelo pogosto raste tudi kot široko<br />
razvejan grm. Ima koreninski <strong>si</strong>stem z dobro razvito glavno korenino. Krošnja je lahko široka in<br />
nepravilna, pri dreve<strong>si</strong>h obliki večkrat stebrasta in ozka.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je <strong>si</strong>vorjava, sprva gladka, pozneje predvsem vzdolžno razpokana in se lušči v obliki<br />
trakov.<br />
Iglice:<br />
Iglice so 1 – 2 cm dolge, 1 – 2 mm široke, koničaste, zašiljene in bodeče, zgoraj imajo vzdolžno belo<br />
progo, največkrat rastejo po tri skupaj v vretencu in na veji ostanejo do 4 leta.<br />
92
Cvetovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Moški cvetovi so eliptični, 4 – 5 mm dolgi, rumeni in rastejo v pazduhah lanskoletnih iglic, ženski<br />
cvetovi so zelenkasti, težko opazni, podobni listnim brstom in sestavljeni iz treh plodnih lusk.<br />
Vetrocvetna vrsta, cveti aprila in maja.<br />
Plodovi:<br />
Plodne luske po oploditvi omesenijo in tvorijo jagodasti storž, ki ga navadno imenujemo brinova<br />
jagoda. Ta je sprva zelena, v drugem ali tretjem letu, ko dozori, postane temno modra.<br />
Zanimivosti:<br />
V Logarski dolini ob poti proti slapu Rinka raste kar 14 m visok navadni brin. Pod Borštom ob reki<br />
Dragonji so izmerili 12 m visok brin s prsnim obsegom debla 66 cm.<br />
Uporabnost.<br />
Uporabljajo ga v rezbarstvu za izdelavo palic, pip, škatlic. Zreli jagodasti storžki so uporabni kot<br />
začimba, iz njih pridobivajo brinovo olje in žgane pijače.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
93
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Dren (rdei)<br />
latinsko ime: Cornus sanguinea<br />
angleko ime: Common dogwood<br />
nemko ime: Blutrote Hartriegel<br />
Opis:<br />
Rdei dren je do 5 m visok listopadni grm ali majhno drevo.<br />
Listi:<br />
Kratkopecljati listi so jajasti, z vrhom, ki je kratko koniasto priostren. Stranske ile na listni<br />
ploskvi so proti vrhu znailno lokasto upognjene, podobno kor pri rumenem drenu. Jeseni se<br />
listi obarvajo intenzivno rdee.<br />
Skorja:<br />
V zimskem asu je lubje njegovih vej na osoneni strani rdekasto obarvano.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi rdeega drena so beli in vzcvetijo ele po olisten<strong>ju</strong>. Zdrueni so v gosta, denikasto<br />
razirjena euljasta socvetja. Cvetovi so tiri tevni, s tirimi navzkrino nameenimi<br />
vennimi listi.<br />
Plodovi:<br />
Koiasti plodovi velikosti graha dozorijo ele jeseni. Sprva so zeleni, nato rdekasti, ob<br />
zrelosti pa se obarvajo rno. Plodni peclji so krepki in rdekasti.<br />
94
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Zanimivosti:<br />
Za razliko od rumenega drena so plodovi rdeega drena za loveka neuitni, medtem ko se<br />
ptice z njimi rade prehran<strong>ju</strong>jejo.<br />
Pregovor: Zdrav kot dren.<br />
Loka una pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
95
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Topol (trepetlika)<br />
Latinsko ime: Populus tremula<br />
Angleko ime: Common aspen<br />
Nemko ime: Zitterpappel<br />
Opis:<br />
Trepetlika je 30 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z rahlo, presvetljeno, pogosto<br />
nepravilno okroglasto kronjo ter plitvim, a zelo iroko razraslim koreninskim <strong>si</strong>stemom.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je gladka in rumenkasto <strong>si</strong>va, kasneje postane temno <strong>si</strong>va in brazdasto<br />
razpoka.<br />
Listi:<br />
Listi so sprva listnato dlakavi, pozneje zgoraj goli, zeleni in bleei, spodaj svetlo zeleni in<br />
ilnati. Pecelj je tako dolg kot listna ploskev in sploen, kar omogoa listom trepatojoe<br />
premikanje e ob rahlem vetru (od tod ime).<br />
Cvetovi:<br />
Enospolni cvetovi so brez cvetnega odevala in so zdrueni v visee, 8 -10 cm dolge enospolne<br />
maice. Moke maice so sprva <strong>si</strong>ve in po cveten<strong>ju</strong> rdekaste, enske maice so rjavkaste.<br />
Moki cvetovi imajo 5 - 15 pranikov z rdeimi pranicami. Krovne luske posameznih cvetov<br />
so ostro krpate in mono poraene z dolgimi <strong>si</strong>vimi dlaicami.<br />
Plodovi:<br />
Plodovi so gole, rjavkaste podolgovate glavice, ki dozorijo e tri tedne po opraitvi. V njih so<br />
rumenorjava, drobna, z gostimi belimi dlaicami obraena semena.<br />
Zanimivosti:<br />
Trepetlika je kratkoiva drevesna vrst, saj drevo zane trohneti e pri starosti 60 let.<br />
96
Loka una pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
97
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Srobot (navadni)<br />
latinsko ime: Clematis vitalba<br />
angleško ime: Traveller's Joy<br />
nemško ime: Gewöhnliche Waldrebe<br />
Navadni srobot je listopadna ovijalka, ki se po primerni podlagi lahko vzpne tudi do 10 metrov visoko.<br />
Njegovi ovijajoči se poganjki so lahko debelejši od prsta. Lubje se iz stebla lušči v dolgih, vlaknatih<br />
ko<strong>si</strong>h.<br />
Listi:<br />
Listi so pecljati, pernato sestavljeni, s petimi do sedmimi lističi. V dolžino lahko zrastejo do 25 cm. So<br />
celorobi do grobo nazobčani.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so beli, posebno vpadljivi pa so številni rumenkasto beli prašniki.<br />
Plodovi:<br />
V vsakem cvetu se razvijejo številni plodovi, oreški z repato podaljšanimi vratovi in pernatimi laski, v<br />
katere se ujame veter, ki raznaša plodove. Na vrhu cvetnih pecljev jih po več skupaj ostane na rastlini<br />
tudi čez zimo.<br />
98
Značilnosti:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Srebrno dlakavi plodovi v kombinaciji z ovijajočimi se poganjki ter lubjem, ki se lušči v dolgih vlaknih,<br />
so značilnosti, ki jih srečamo le pri navadnem srobotu.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
99
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Trdoleska (širokolistna)<br />
latinsko: Euonymus latifolia<br />
Širokolistna trdoleska je do 5m visok, malo razvejen listopadni grm ali izjemoma manjše drevo z<br />
redko razraščeno krošnjo. deblo lahko v debelino zraste do 20 cm.<br />
Poganjki:<br />
poganjki so rahlo štirirobi ali nekoliko ploščati, vendar brez vzdolžnih reber.<br />
Listi:<br />
listi so enostavni, podolgovato jajčasti do eliptični, po robu fino napiljeni, kratko zašiljeni.<br />
Uporaba:<br />
Okrasni grm<br />
100
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
101
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Vrba (iva)<br />
latinsko ime: Salix caprea<br />
angleko ime: Goat Willow<br />
nemko ime: Weiden<br />
Opis:<br />
Iva je do 10, izjemno do 20 metrov visoko in do 0.5 metra debelo listopadno drevo ali grm s<br />
široko, nepravilno in svetlo krošnjo ter debelimi in pokončnimi vejami. Koreninski <strong>si</strong>stem je<br />
močen, iva razvije globoko glavno in številne površinske stranske korenine.<br />
Listi:<br />
Premajhno nameščeni listi, so enostavni variabilni večinoma eliptični, 6 – 12cm dolgi n 3 -<br />
6cm široki, najširši na sredini listi. Listni rob je valovit, nažagan ali nazobčan, pecelj je dolg 8<br />
do 20mm. Zgoraj so temno zeleni in bleščeči, spodaj so rahlo belo puhasti, vča<strong>si</strong>h gladki in<br />
imajo dobro izraženo ožilje.<br />
Skorja:<br />
Skorja je zelenkasto <strong>si</strong>va in gladka na starejših deblih do dva centimetra debela in plitva<br />
vzdolžna razpokana. Poganjki so močni, olivno zeleni do rdečkasti sprva fino dlakavi in<br />
pozneje goli, olupljena vejica, je brez vzdolžnih prog.<br />
Cvetovi:<br />
Moške mačice so sprva srebrno kožuhovinaste, potem pa zlatorumene zaradi prašnih niti, ki<br />
mole iz njih, ženske mačice so daljše in zelenkaste.<br />
102
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Zanimivosti:<br />
Vrbe so žužkocvetke, njihovi najpomembnejši opraševalci pa so čebele, ki jih na cvet<br />
privabljajo medovne žleze. Cvetoča iva spomladi čebelam ponuja prvo obilnejšo pašo.<br />
Uporabnost:<br />
Iva je lahko tudi okrasno drevo ali grm, kombiniramo jo lahko z drugimi listavci, lahko tudi s<br />
smreko. Sajeno posamič ali v skupini zgodaj spomladi z močnimi kontrasti, ki ustvari s svojimi<br />
srebrnimi in rumenimi mačicami, prijetno poživi temno in <strong>si</strong>vo pokrajino.<br />
Loka una pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
103
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Kovačnik<br />
latinsko: Lonicera caprifolium<br />
angleško: Honeysuckles<br />
nemško: Heckenkirschen<br />
Kovačnik je plezalka, ki je lahko visoka do približno tri in pol ali štiri metre. Je trajnica z olesenelim<br />
steblom.<br />
Listi:<br />
Listi so zelene barve, na spodnji strani so <strong>si</strong>vozeleni in so ovalne oblike. Dolgi so priblino od<br />
4 - 5 cm. Rastejo v parih, po dva na isti viini, zgornji trije pogosteje pa zgornja dva para, sta<br />
nasprotna lista popolnoma zraena.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so posebno oblikovani in rastejo v skupkih. Ko so še zaprti, imajo rožnat do rdeč pridih, ko pa<br />
se odprejo, so beli oziroma rumeno-beli. Cvetovi tudi zelo lepo dišijo, v njih je pet prašnikov in pestič.<br />
Plodovi:<br />
Kroglaste, koralno rdeče jagode, ki so večinoma po 6 skupaj združene v rahle skupke.<br />
Zanimivosti:<br />
Cvetovi začnejo zvečer oddajati zelo prijeten vonj.<br />
104
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
105
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Robida (navadna)<br />
latinsko ime: Rubus fruticosus<br />
angleško ime: Rubus<br />
nemško ime: Rubus<br />
Navadna robida je listopadno grm, ki pa lahko obdrži liste tudi v zimskem obdob<strong>ju</strong>. njeni poganjki so<br />
dolgi 2m<br />
Listi:<br />
Dolgopecljati listi so pernato sestavljeni, sestavljeni iz petih lističev z nazobčanim robom. Listni pecelj<br />
in osrednje rebro sta bodičasta.<br />
Cvetovi:<br />
So beli. Robida cveti od maja do avgusta<br />
Plodovi:<br />
Birni plod, ki ga sestavljajo koščičasti plodovi. Zreli plodovi so črnomodri.<br />
Uporabnost:<br />
Uporabljamo ga kot zelo okusen gozdni sadež<br />
106
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
107
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Dobrovita<br />
latinsko: Viburnum lantana<br />
angleško: Wayfaring Tree<br />
nemško: Wolliger Schneeball<br />
Dobrovita je košat listopadni grm, visok od 1 do 4 metra. Njene veje niso previsne, ampak rastejo<br />
pokončno navzgor. Najmlajši poganki so pogosto dlakavi.<br />
Listi:<br />
So kratkopecljati, jajčasti, koničasti, z ostronazobčanim. Na spodnji strani so gosto zvezdasto<br />
<strong>si</strong>vodlaki.<br />
Cvetovi:<br />
So beli, združeni v gosta, kupolasta izbočena češuljasta socvetja. V<strong>si</strong> cvetovi so enako veliki in plodni.<br />
Povečanih obrobnih cvetov, ki so prisotni pri dobroviti ni.<br />
Plodovi:<br />
So med dozorevanjem pokončni, jagodam podobni koščičasti plodovi, ki se obarvajo od zelene preko<br />
rdeče do črne barve. So jajčasti podolgasti in bočno nekoliko sploščeni.<br />
108
Zanimivosti:<br />
Dobrovitini plodovi so rahlo strupeni.<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Če prepognemo list dobrovite po osrednji žili, dobimo obliko črke D.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
109
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Kostanj (divji)<br />
latinsko ime: Aesculus hippocastanum<br />
angleško ime: Horse-chestnut<br />
nemško ime: Gewöhnliche Rosskastanie<br />
Divji kostanj je do 30 metrov visoko in do 1 m debelo listopadno drevo z največkrat kratkim deblom<br />
in gosto, pravilno, široko razvejano okroglasto krošnjo z debelimi, a krhkimi vejami. Koreninski <strong>si</strong>stem<br />
je dobro razvit in večinoma površinski, glavna korenina je šibka, močne so stranske korenine.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je <strong>si</strong>vkastorjava, z nje odstopajo majhne okroglaste luske.<br />
Listi:<br />
Navzkrižno razporejeni listi so dlanasto sestavljeni iz 5 – 7 lističev, ki so skupaj pritrjeni na 15 – 20 cm<br />
dolg pecelj. Lističi so podolgovati narobe jajčasti, kratko zašiljeni, 10 – 25 cm dolgi in do 10 cm široki,<br />
sedeči, po robu nažagani, zgoraj temno zeleni, spodaj svetlejši.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so beli in združeni v pokončnih, 20 – 30 cm dolgih latastih socvetij, v katerih najdemo moške,<br />
ženske in dvospolne cvetove. Cvet je dolg do 2 cm širok, ima 5 zraslih čašnih listov in 5 belih pogosto<br />
rdeče pegastih, neenakih, zmečkanih, po robu valovitih venčnih listov. Žužkocvetna vrsta, cveti maja<br />
in <strong>ju</strong>nija.<br />
Plodovi:<br />
Plodovi so 5 – 6 cm debel, okrogle, zelene glavice z redkimi bodicami. Zrele razpadejo na tri dele, v<br />
vsakemu plodu so 1 – 3 bleščeča, okroglasta, nekoliko ploščata, rjava semena z značilno liso.<br />
110
Uporabnost:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Semena divjega kostanja niso užitna, imajo pa več zdravilnih lastnosti. Nekatere učinkovine zdravijo<br />
obolenja žil, druge različna vnetja. Les poleg kurjave uporabljajo v rezbarstvu.<br />
Zanimivost:<br />
Pregovor: Ga pošilja v žerjavico po kostanj.<br />
Zemljepisna imena: Kostanjevica, Kostanje, Kostanjek, Kostanjev grič..<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
111
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Jesen (mali)<br />
latinsko ime: Fraxinus ornus<br />
angleško ime: Manna Ash<br />
nemško ime: Manna-Esche<br />
Mali jesen je do 15 vča<strong>si</strong>h tudi do 20 m visoko in do 0,5 m debelo listopadno drevo s široko, košato,<br />
močno razraščeno krošnjo. Koreninski <strong>si</strong>stem je plitev in se večinoma razrašča na površini, v globino<br />
segajo le manjše korenine.<br />
Skorja:<br />
Ima <strong>si</strong>vo gladko skorjo, ki va manjše ploščice razpoka šele pri starih dreve<strong>si</strong>h.<br />
Listi:<br />
Listi so dolgi od 4 – 10 cm, eliptični ali jajčasti, pecljati, kratko zašiljeni, zgoraj <strong>si</strong>vozeleni in goli, spodaj<br />
svetlo zeleni in ob žilah dlakavi<br />
112
Cvetovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Cvetovi so beli, dišeči, zelo bujni in združeni v ovrših, do 20 cm dolgih visečih latih. Cvetovi so<br />
dvospolni ali enospolni in imajo dvojno cvetno odevalo. Prašnika sta 2 in sta daljša od pestiča.<br />
Žužkocvetna vrsta, cveti v prvi polovici maja.<br />
Plodovi:<br />
Plodovi so podolgovati, 2,5 – 3,5 cm dolgi rjavi krilati oreški, ki dozorijo avgusta. Podolgovato, do 20<br />
mm dolgo in v prečnem prerezu ovalno seme leži na koncu krilca.<br />
Uporabnost:<br />
Uporabljajo ga v kolarstvu, iz njega izdelujejo palice.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
113
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Borovnica<br />
latinsko ime: Vaccinium myrtillus<br />
angleko ime: Bilberry<br />
nemko ime: Heidelbeere<br />
Opis :<br />
Je pritlikavi grm in je iz družine vresovk. Bogato razvejan, s široko razraščajočim se<br />
podzemnim plazečim poganjkom, veje zelene in robate.<br />
Listi:<br />
So okroglasto jajčasti, dolgi od 1 – 3 cm, drobno nažagani.<br />
Cvetovi:<br />
So okroglasto vrčasti, zeleni, z rdečkastimi odtenki, posamezni v zalistjih, viseči.<br />
Plodovi:<br />
Jagode črnomodre, poprhnjene, s sokom, ki močno rdeče barva.<br />
Zanimivosti:<br />
Nekoč so jih uporabljali za barvanje vina in celo za izdelavo cenjene slikarske barve.<br />
Uporabnost:<br />
Za pripravo marmelad, sokov, <strong>si</strong>rupov, čajev, medu in žganih pijač.<br />
114
Loka una pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
115
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Malinjak<br />
latinsko ime: Rubus idaeus<br />
angleško ime: Framboise<br />
nemško ime: Himbeere<br />
Malinjak je listopaden grm, ki zraste 50 do 150cm v višino. Njegove veje rastejo ohlapno k višku,<br />
kadar so predolge, pa se lokasto upogibajo. V prečnem prerezu so okrogle, poprhnjane in v spodjem<br />
delu bodičaste. Temno rdeče bodice so dolge kakšen mm.<br />
Listi:<br />
Listi so pernato sestavljeni, večinoma iz treh redkeje do sedmih lističev, ki so na spodji strani belo<br />
polsteno dlakavi, na robu pa grobo nazobčeni.<br />
Cvetovi:<br />
Beli cvetovi so združeni v pokončna grozdata socvetja. So petštevni, s petimi venčnimi in petimi<br />
češnjimi listi.<br />
Plodovi:<br />
Prve maline, plodovi malinjaka dozorijo že zgodaj poleti. Gre za birne plodove, katerih posamečni<br />
plodiči so v bistvu koščičasti plodovi. Zlahka se ločijo od izbočenega cvetiča in so užitni.<br />
Uporaba:<br />
Plodovi malinjaka, maline so užitni in veljajo za enega najbolj cenjenih gozdih sadežen. Hrati je<br />
malinjak tudi najpomembnejša sadna vrsta iz rodu robit.<br />
116
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
117
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Bodika (navadna)<br />
latinsko ime: Ilex aquifolium<br />
angleško ime: Holly<br />
nemško ime: Europäische Stechpalme<br />
Navadna bodika je do 10 m visoko in do 0,5 m debelo, vednozeleno drevo, v naravi pogosto grm.<br />
Skorja:<br />
Ima svetlo <strong>si</strong>vo in gladko, v starosti nekoliko razpokano skorjo.<br />
Listi:<br />
Premajalno nameščeni listi so vednozeleni, enostavni do suličasti, 3 – 8 cm dolgi in 2 – 4 cm široki,<br />
kratkopecljati, usnjati in trdi, goli, zgoraj bleščeče temno zeleni, spodaj svetlejši, po robu imajo zobce,<br />
spremenjene v listne bodice.<br />
Cvetovi:<br />
Moški cvetovi imajo 4 dobro razvite prašnike in zakrnel pestič, ženski cvetovi imajo razvit pestič in<br />
zakrnele prašnike. Cveti od maja do <strong>ju</strong>nija<br />
118
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Pozno jeseni in zgodaj pozimi dozorijo živo rdeči, bleščeči, okroglasti, 7 – 10 mm veliki koščičasti<br />
plodovi, z mesnatim, sončnim osemenjem, ki vsebujejo 2 – 4, vzdolžno razbrazdane koščiče in<br />
ostanejo na drevesu do spomladi.<br />
Zanimivosti:<br />
Pogosto lahko na isti rastlini najdemo tako celorobe kot tudi bodičasto nazobčane liste ter vse<br />
vmesne oblike.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
119
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Jelša (<strong>si</strong>va)<br />
latinsko ime: Alnus incana<br />
angleško ime: Speckled Alder<br />
nemško ime: Grauerle<br />
domača imena: jakša, jenša, jolša<br />
Siva jelša je listopadno drevo z gosto krošnjo in pokončnimi vejami, vča<strong>si</strong>h raste večdebelno ali pa kot<br />
grm. Drevo zraste do višine 25m, njegov premer pa je do 0,6 m, debelo drevo je pogosto krivo.<br />
Navadno raste na nadmorski višini od 800 do 1400m, vča<strong>si</strong>h pa se spusti tudi do 500m.<br />
Listi:<br />
Listi so enostavne, jajčasto elipsaste oblike, so 0,4 do 10 cm dolgi in od 3 do 7 cm široki. nameščeni<br />
pa so na pecl<strong>ju</strong> z dlakavim prilistom. Listni rob je dvojno narezan, pri dnu pa je zaokrožen. Zgornja<br />
stran je gladka in temno zelene barve, spodnja pa svetlo <strong>si</strong>va in dlakava.<br />
Skorja:<br />
V mladosti drevesa je skorja <strong>si</strong>va in gladka, takšna pa ostane tudi, ko je drevo starejše.<br />
120
Cvetovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
So zdrueni v trde vijoliastorjave skupine, ki tejejo po 2 do 5 maic, ki se razvijejo poleti,<br />
pozimi mirujejo, spomladi pa se razvijejo v visee, 7 do 9 cm dolge rumenorjave maice.<br />
Plodovi:<br />
Plodovi so rdečerjavi dolgi do 1,5 cm. So nepravi storžki. Semena ima podobna kot črna jelša.<br />
Zanimivosti:<br />
Doslej največjo znano <strong>si</strong>vo jelšo v Sloveniji so leta 1997 posekali v Podkumu nad Zagorjem ob Savi; pri<br />
starosti samo 55 let je bila visoka 25 m ,njen prsni premer je bil kar 58 cm.<br />
Uporabnost:<br />
-rezan, luščen furnir<br />
-izdelava vezanih plošč<br />
-gradbeni les, za gradnje v vodi<br />
-za rezbarjenje<br />
-v proizvodnji igrač<br />
-v čevljarstvu<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
121
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Omorika (Pančičeva smreka)<br />
latinsko ime: Picea omorika<br />
angleško ime: Picea omorika<br />
nemško ime: Serbische Fichte<br />
Rastlina je ime dobila iz srbskega imena, saj je ta vrsta tam samonikla, ime Pančićeva smreka pa je<br />
dobila po botaniku, ki je omoriko prvi opisal.Omorika zraste do 30 metrov visoko, obseg debla pa<br />
lahko doseže 1,2 metra. Krošnja drevesa je piramidasta, veje pa so kratke in pri vrhu obrnjene<br />
navzgor, v sredini so ravne, v spodnjem delu pa so povešene, s konicami obrnjenimi navzgor.<br />
Skorja:<br />
Deblo je ravno in poraščeno s temnorjavim lubjem.<br />
Iglice:<br />
10 do 20 mm dolge iglice so sploščene, po zgornji strani temno zelene, po spodnji pa bele in imajo<br />
dobro vidni dve listni reži. Konice iglic so tope ali kratko zašiljene.<br />
Cvetovi:<br />
Moški cvetovi so svetlo redeči, ženski cvetovi se razvijejo samo v vrhu drevesa in so združeni v<br />
storžasta socvetja, sprva rdeče pozneje med zorenjem modrordeča. Enodomna in vetrocvetna vrsta,<br />
cveti od aprila do <strong>ju</strong>nija<br />
Plodovi:<br />
Storži so viseči in jajčasti, dolgi od 4 do 7 cm in so mladi temno vijolične do črne barve, zreli pa<br />
temno rjavi.<br />
122
Zanimivosti:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Omorika je poča<strong>si</strong> rastoče drevo, zaradi česar nima velikega gospodarskega pomena.Uspeva od 600<br />
do 1400 m visoko, najbolje na apnenčasti podlagi. Drevo ni posebno zahtevno, zaradi česar so<br />
omoriko kot okrasno drevo raznesli tudi v druge dežele z zmernim podnebjem. Razmnožuje se s<br />
semeni.<br />
Uporabnost:<br />
Uporablja se za gradbeni les.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
123
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Topol (črni)<br />
latinsko ime: Populus nigra<br />
angleško ime: Black poplar<br />
nemško ime: Schwarz-Pappe<br />
Črni topol je do 35 m visoko, do 3 m debelo listopadno drevo s široko, dobro razvejano in redko.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu starejših dreves je temno <strong>si</strong>va in globoko razbrazdana.<br />
Listi:<br />
Li<strong>si</strong> so goli, zgoraj temni, spodaj svetlejši, pecelj je sploščen, pogosto rdečkast in 2 – 6 cm dolg.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so enospolni, brez cvetnega odevala, združeni v mačice. Moške mačice so 4 – 6 cm dolge,<br />
moški cvetovi imajo po 20 – 30 škrlatno rdečih prašnikov. Ženske mačice so pecljate in dolge 10 – 15<br />
cm, ženski cvetovi so zelenkasti.<br />
124
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Plodovi so večsemenske, jajčaste in zašiljene, 7 – 9 mm dolge, zelene in gole glavice. V začetku<br />
poletja razpadejo na dva dela, v njih so do 1,5 mm velika in z gostimi, belimi volnatimi dlačicami<br />
obrasla semena.<br />
Uporabnost:<br />
Iz topolovine izdelujejo dele pohištva, vezane plošče, zaboje, embalažo, pribor za tehnično risanje,<br />
cokle, vžigalice, gradbeni les, surovina za celulozo, oglje in črni smodnik.<br />
Zanimivosti:<br />
V svetu <strong>si</strong>mbolike je bil topol pomemben pri starih Grkih, kjer je bil posvečen Herakle<strong>ju</strong>, <strong>ju</strong>naku, ki je<br />
imel med potjo v podzemlje na glavi venec iz topolovih vejic.<br />
Zemljepisna imena: Topol, Topole, Topolje, Topolo, Topolovo…<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
125
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Smreka (navadna)<br />
latinsko: Picea abies<br />
angleško: Norway spruce<br />
nemško: Fichte, gemeine Fichte<br />
domača imena: čretovec, smereka, sosen<br />
Je vedno zeleno, do 50 m visoko in do 1 m debelo iglasto drevo s stožčasto krošnjo. Ima plitev<br />
koreninski <strong>si</strong>stem, korenine navadno segajo les nekaj decimetrov v globino, vendar pokrivajo veliko<br />
površino.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je rdečkasta, sprva gladka, pozneje pa začne odstopati v obliki okroglastih ploščič.<br />
Iglice:<br />
Iglice so dolge 10-25 mm, ravne. Štirirobne, koničaste, malce bodeče, na obeh straneh temno zelene,<br />
na pokončnih poganjkih razvrščene spiralno, na vodoravnih razčesane.<br />
126
Cvetovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Moški cvetovi so do 2 cm dolgi, sprva rdečkasti in pozneje rumenorjavi, ženska stožčasta socvetja so<br />
rdeča, pokončna in rastejo na koncu poganjkov v zgornji tretjini krošnje.<br />
Plodovi:<br />
Storži so dolgi 10 – 16 cm in debeli 3 – 4 cm. Dozorijo oktobra, odpirati se začnejo februarja naslednje<br />
leto in odpadejo poleti. Pod vsako plodno lusko sta po dve rjavi, do 4 mm dolgi krilati semeni.<br />
Zanimivosti:<br />
Sgermova smreka s Pohorja je z višino 62 m in obsegom 339 cm ne samo daleč najvišje slovensko<br />
drevo, ampak tudi eno najvišjih dreves v Evropi nasploh.<br />
Pregovor: Prej bo smreka jabolko rodila, kot se bo to zgodilo.<br />
Zemljepisna imena: Smrečje, Smrečnica, Smrekovnik, Smrekova Draga<br />
Uporabnost:<br />
furnir, rezani in luščeni, vezane plošče, pohištvo in notranja oprema, obloge, stavbno pohištvo,<br />
gradbeni les, iverne in vlaknene plošče, glasbila (resonančni les), embalaža, celuloza.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
127
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Vrba (žalujka)<br />
latinsko ime: Salix babylonica<br />
angleško ime: Williov<br />
nemško ime: Echte Trauerweide<br />
Vrba žalujka je do 20 m visoko listopadno drevo s široko razraščeno, redko krošnjo in dolgimi<br />
povešenimi vejami.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je globoko razpokana.<br />
Listi:<br />
Listi so enostavni, suličasti 8 – 16 cm dolgi in do 2 cm široki, dolgo zašiljeni, po robu fino nažagani,<br />
goli, zgoraj temno zeleni, spodaj <strong>si</strong>vozeleni. Pecelj je dolg 3 – 8 mm.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so enospolni in združeni v mačice, ki so 2 do 5 cm dolge, ozko valjaste, nekoliko pecljate in<br />
viseče. Mačice so praviloma enospolne, večkrat pa v njih najdemo cvetove obeh spolov. Moški<br />
cvetovi imajo po dva prašnika, ženski cvetovi pa imajo skoraj sedečo in zeleno plodnico s kratkim<br />
vratom.<br />
128
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Rumenkasto zelene drobne dlakave glavice brez pecljev; semena imajo bel, volnat puh.<br />
Zanimivosti:<br />
Pri Kitajcih je bila vrba <strong>si</strong>mbol nesmrtnosti. Je zelo trdoživa. Zaradi lepega videza jo pogosto zasajajo v<br />
parkih, kjer se lahko razraste v vsej svoji velikosti.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
129
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Brogovita<br />
latinsko ime: Viburnum opulus<br />
angleko ime: Guelder Rose<br />
nemko ime: Gewöhnliche Schneeball<br />
Opis:<br />
Je grm iz družine brogovitovk. Zraste od 2 - 4m, širok, pokončen, gosto razvejan grm.<br />
Listi:<br />
So 3 do 5 krpi, globoko nazobčani, dolgi od 8 - 12cm spodaj večinoma dlakavi. Jeseni so<br />
oranžno rdeči.<br />
Cvetovi:<br />
So beli, 5 števni, v sploščenih, do 10 cm širokih latastih socvetjih, znotraj z majhnimi plodnimi<br />
cvetovi, zunaj s povečanimi jalovimi robnimi cvetovi.<br />
Plodovi:<br />
So bleščeče rdeči, koščičasti in rahlo strupeni.<br />
Uporabnost:<br />
Pogosto se uporablja za omejke, utrjevanje tal, npr. na obrežjih; uporabljajo jo tudi za<br />
okrasno drevo.<br />
Zanimivost:<br />
Če liste prepognemo po osrednji žili, dobimo obliko črke B-<br />
130
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
131
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Hrast (graden)<br />
latinsko ime: Quercus petraea<br />
angleško ime: Ses<strong>si</strong>le Oak<br />
nemško ime: Traubeneiche<br />
Hrast graden je do 40 m visoko in do 3 m debelo listopadno drevo z ravnim in pogosto visoko v<br />
krošnjo razvitim deblom, kar je redkost med listavci.<br />
Skorja:<br />
Skorja na starejših dreve<strong>si</strong>h je do 2 cm debela, <strong>si</strong>vkasta in plitvo razpokana.<br />
Listi:<br />
Gradnovi listi so premajalno nameščeni, narobe jajčasti, 8 – 12 cm dolgi, do 7 cm široki in imajo 5 – 7<br />
parov probližno enako veliki krp. Zgoraj so temno zeleni, bleščeči in goli, spodaj poraščeni z<br />
značilnimi, samo s povečevalnim steklom vidnimi zvezdastimi dlačicami. Stranske žile izraščajo samo<br />
v listne krpe, ne pa tudi v zareze.<br />
Cvetovi:<br />
Moške mačice so rumene, viseče in 4 – 6 cm dolge, ženski cvetovi tvorijo sedeče klase in rastejo v<br />
skupinah po 2 – 5. vetrocvetna vrsta, cveti maja.<br />
132
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Plod sestavljata podlogovat in okroglast orešek (želod), ki je nekoliko skledica z gladkim robom.<br />
Oreški so brez vzdolžnih prog, so značilno sedečči in dozorijo okrobra v prvem letu.<br />
Uporabnost:<br />
Ker raste na slabših rastiščih, so njegove branike gostejše in delež ranega lesa večji, zaradi česar je še<br />
zlasti primeren za furniranje in obdelavo, zelo kakovostni so iz njega izdelani parketi. Gradnov želod<br />
je bil nekoč pomembna prašičja hrana, pražen in mlet pa je služil kot kavni nadomestek.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
133
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Lovorikovec<br />
latinsko ime: Prunus laurocerasus<br />
angleško ime: Cherry laurel<br />
nemško ime: Lorbeerkirsche<br />
Lovorovec je 1 do 5 metrov visok vedno zelen grm s pokončnimi vejami. Na naravnih rastiščih se<br />
lahko razvije tudi kot majhno drevo, gojenega večinoma obrezujejo. Lovorovec pa je rastlina<br />
hribovitih območij, ki je v celoti strupena. Najbolje uspeva na rahlo kislih tleh.<br />
Skorja:<br />
Skorja je pepelnato <strong>si</strong>va, tanka in gladka, pri starejših dreve<strong>si</strong>h postane črna in hrapava.<br />
Listi:<br />
Do 15 cm dolgi usnjati listi so podolgovato elipsasti. Listna ploskev je gladko pecljata, na zgornji strani<br />
bleščeče zeleno, na spodnji strani bolj motno zelene barve. Listi rob je zavihan nekoliko navzdol.<br />
Cvetovi:<br />
Beli cvetovi so združeni v gostocvetna, pokončna do 15cm dolga grozdata socvetja. Pet skoraj<br />
okroglih venčnih listov je pri odprtih cvetovih okrivljenih precej nazaj, medtem, ko so prašniki med<br />
njimi pokončni plodovi.<br />
Plodovi:<br />
Kot grahovo zrno veliki koščičasti plodovi so ob zrelosti obarvani črno.<br />
134
Uporabnost:<br />
Lovorjev list se uporablja v kuhi.<br />
Zanimivosti:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Lovor je plemenita rastlina in je pri Grkih veljal za drevo zmagovalcev; z njegovimi venci so odlikovali<br />
pesnike, modrece in zmagovalce.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
135
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Sliva<br />
latinsko ime: Prunus domestica<br />
angleško ime: Plum<br />
nemško ime: Pflaume<br />
Sliva ali češplja je do 12 m visoko listopadno drevo z nepravilno krošnjo, dolgimi vodoravnimi vejami,<br />
vitkim deblom in pogostimi nadzemeljskih korenin.<br />
Skorja:<br />
Skorja je sprva gladka, pozneje temno <strong>si</strong>vorjava in razpokana.<br />
Listi:<br />
Listi so premajalno nameščeni, enostavni, eliptični ali narobe jajčasti, 3 – 8 cm dolgi, 2 – 5 cm široki,<br />
po robu napiljenim, na spodnji strani dlakavi, na zgornji strani niso bleščeči.<br />
Cvetovi:<br />
Cvetovi so dvospolni, imajo 5 - števno odevalo, so beli, kratkopecljati, 1.5 – 2 cm široki in združeni v<br />
skupine po 2 – 3. Cvetni peclji in notranja stran čašnih listov so dlakavi.<br />
136
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Koščičasti plodovi so podolgovati, modročrni do škrlatnordeči. Koščica je trda, ploščata, skoraj gladka,<br />
na obeh koncih zašiljena in večinoma zlahka odstopi od mesnatega, sladkega in užitnega osemenja.<br />
Zanimivosti:<br />
Nekdanja Jugoslavija je bila vodilni svetovni pridelovalec sliv, število slivovih dreves so ocenjevali na<br />
77 milijonov.<br />
Uporabnost:<br />
Les uporabljamo v mizarstvu, strugarstvu, rezbarstvu in za izdelavo pihal. Plodove uporabljamo za<br />
marmelade, džeme, kompote, žganje t. i. slivovko in tudi posušimo jih lahko.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
137
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Trdoleska (širokolistna)<br />
latinsko: Euonymus latifolia<br />
Širokolistna trdoleska je do 5m visok, malo razvejen listopadni grm ali izjemoma manjše drevo z<br />
redko razraščeno krošnjo. deblo lahko v debelino zraste do 20 cm.<br />
Poganjki:<br />
poganjki so rahlo štirirobi ali nekoliko ploščati, vendar brez vzdolžnih reber.<br />
Listi:<br />
listi so enostavni, podolgovato jajčasti do eliptični, po robu fino napiljeni, kratko zašiljeni.<br />
Uporaba:<br />
Okrasni grm<br />
138
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
139
Opis:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Pacipresa (Grahova)<br />
latinsko ime: Chamaecyparis pi<strong>si</strong>fera<br />
angleško ime: Sawara Cypress<br />
nemško ime: Sawara-Scheinzypresse<br />
Grahova ali japonska pacipresa je do 50 m visoko in do 2 m debelo vednozeleno drevo z ozko<br />
stožčasto krošnjo in nekoliko nagnjenim vrhom.<br />
Skorja:<br />
Skorja na deblu je rdečerjava, z nje se vzdolžno luščijo tanki trakovi lubja. Veje iz debla izraščajo<br />
vodoravno in so na koncih nekoliko povešene.<br />
Listi:<br />
Poganjki so ploščati in razviti v eni ravnini, listi so luskasti in navzkrižno razporejeni, njihove konice pa<br />
se ne prilegajo k poganjku.<br />
Cvetovi:<br />
Moški cvetovi se oblikujejo že jeseni, prezimijo kot drobni črni brsti in se spomladi razvijejo ter<br />
porjavijo, ženska socvetja pa so vijoličastorjava in do 5 mm velika. Vetrocvetna vrsta cveti aprila.<br />
140
Plodovi:<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Storži dozorijo v prvem letu, sprva so modrikasto zeleni, pozneje temno rjavi, v skupinah rastejo na<br />
spodnji strani poganjka, so okroglasti in drobni, v premeru merijo največ 7 mm.<br />
Storž sestavlja 10 – 12 plodnih lusk z drobnim kaveljčkom na hrbtni strani, pod vsako lusko pa sta dve<br />
krilati luski.<br />
Loška učna pot:<br />
LEGA DREVESA ALI GRMA NA LUP<br />
141
6. Zakl<strong>ju</strong>ček<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Pričujoči popis drevesnih in grmovnih vrst je inventura pomembnejših dreves in grmov na Loški učni<br />
poti. Zavedamo se, da popis ni popoln in da je to le zastavljeno delo, ki ga bomo morali še<br />
dopolnjevati, popravljati, ohranjati…<br />
Naša raziskovalna naloga je imela dva dela; prvi na terenu in je obsegal raziskovanje in označevanje<br />
pomembnejših drevesnih in grmovnih vrst na Loški učni poti, ki smo jo uredili skupaj z OŠ Ivana<br />
Groharja Škofja Loka. Drugi del pa obsega opis raziskanih in označenih drevesnih vrst; vsak opis ima<br />
tudi zemljevid z oznako nahajališča določene drevesne ali grmovne vrste na Loški učni poti.<br />
Vzporedno s tem smo izdelovali tudi herbarij ( ta vsebuje vse primere listov dreves in grmov na Loški<br />
učni poti) in k<strong>si</strong>loteko, ki pa še ni dokončana.<br />
Ker se stanje in razmere na učni poti spreminjajo in so zato posamezne drevesne ali grmovne vrste<br />
uničene ali jih posekajo ali pa zasadijo nove vrste, je potrebno seznam drevesnih in grmovnih vrst z<br />
opi<strong>si</strong> večkrat pregledati in dopolniti.<br />
Opisane drevesne in grmovne vrste so naša naravna dediščina, zato smo jih dolžni ohraniti<br />
tudi našim zanamcem. Ohraniti pa jih moramo v njihovih naravnih okoljih.<br />
Vsakemu obiskovalcu Loške učne poti bo poznavanje drevesnih in grmovnih vrst obogatilo<br />
sprehode po gozdu. Pomembno je vzbuditi tudi l<strong>ju</strong>bezen do drevesnih vrst, do gozda. Če<br />
bomo gozd in drevesa vzl<strong>ju</strong>bili, potem nas bo skrbela tudi njihova usoda.<br />
142
6. Literatura<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
1. Brus, R. 2004: Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, L<strong>ju</strong>bljana<br />
2. Brus, R. 2008: Sto grmovnih vrst na Slovenskem. Tehniška založba Slovenije, L<strong>ju</strong>bljana<br />
3. Drevesa in grmi : enostavno in zanesljivo določanje, 2005. Narava, Kranj<br />
4. Kotar, M. 1999: Naše drevesne vrste. Slovenska matica, L<strong>ju</strong>bljana<br />
5. Godet, J.D. 2000: Domača drevesa in grmi. Didakta, Radovljica<br />
6. Zauner, G. 1989: Iglavci. Cankarjeva založba, L<strong>ju</strong>bljana<br />
7. Zauner, G. 1991: Listavci. Cankarjeva založba, L<strong>ju</strong>bljana<br />
8. Marinček, L. 1987: Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, L<strong>ju</strong>bljana<br />
9. Kunaver, D. 1996: Čar lesa v slovenskem l<strong>ju</strong>dskem izročilu. Samozaložba, L<strong>ju</strong>bljana<br />
10. Polanc, J.2004: Les : zgradba in lastnosti . učbenik za predmet Tvoriva v programu SSI<br />
in PTI za 1. letnik – lesarski tehnik. Lesarska založba, L<strong>ju</strong>bljana<br />
11. Miklavčič, F. 2007: Drevesa posebneži Poljanske doline. Samozaložba, Poljane<br />
143
7. Priloge<br />
Priloga št. 1 - herbarij<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
Priloga št. 2 - k<strong>si</strong>loteka<br />
Priloga št. 3 - zemljevid Loške učne poti<br />
Priloga št. 4 - Zloženka Loška učna pot<br />
144
Priloga št. 3 – zemljevid Loške učne poti<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
145
Priloga št. 4 - Zloženka Loška učna pot<br />
Drevesa in grmi na Loški učni poti<br />
146