republika slovenija - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

7. V nacionalni politiki ter v teoriji in praksi vzgoje in izobraževanja v Sloveniji doseči
integracijo vseh področij vzgoje in izobraževanja v koherenten sistem, ki bo zagotavljal
enakovredne in enakopravne možnosti za razvijanje in udejanjanje različnih zvrsti, oblik,
vsebin in namenov izobraževanja in učenja.
8. Razviti kakovostno in prožno ponudbo možnosti in okoliščin za nenehno učenje,
izobraževanje in usposabljanje ter možnost izbire raznovrstnih in učinkovitih metod učenja
in poučevanja.
9. Spodbujati in omogočati učenje na vseh življenjskih področjih in na vseh področjih
dejavnosti, kar naj z ustreznimi instrumenti omogoči celostna politika, ki mora povezovati
gospodarski interes z družbenimi in kulturnimi cilji.
10. Zagotoviti ustrezno ravnovesje med vlaganjem v izobraževanje in učenje za zboljševanje
človeškega kapitala (povečevanje produktivnosti, konkurenčnosti in individualne
zaposljivosti) ter vlaganjem v izobraževanje in učenje za osebni razvoj in dejavno
demokratično državljanstvo.
11. Pospešiti uveljavljanje in uporabo znanja, spretnosti in učenja kot temeljnega vira in
gonilne sile za razvoj lokalnih in regionalnih območij ter znotraj teh tudi za razvoj
socialnih omrežij.
12. Z vsemi javnimi sredstvi ter mediji za sporazumevanje in oglaševanje promovirati
vseživljenjskost učenja kot temeljno življenjsko vrednoto.
13. Pospešiti razvijanje 'učeče se družbe' in 'družbe, ki temelji na znanju' ter 'družbe mislečih',
kot njune evolucijske nadgradnje.
14. Spodbujati »mobilnost« v izobraževanju in zaposlovanju.
V razpravi so člani strokovnega sveta podprli osnutek strategije in opozorili na naslednje:
• dokument je premalo operativen, zato bo v naslednjem koraku potrebno nujno pripraviti
operativni plan;
• v dokumentu je navedenih preveč ciljev, smiselno bi bilo, da se določi le nekaj temeljnih ciljev;
• navedene cilje je potrebno vgraditi v že obstoječi sistem; cilj vseživljenjskosti učenja je, da se
posameznik uči in izobražuje v vseh življenjskih obdobjih, zato je pri načrtovanju šolskih
kurikulov potrebno določiti tista temeljna znanja, ki posamezniku omogočajo poklicno
usposobljenost in so hkrati podlaga za gradnjo poklicne kariere; kurikul mora imeti tudi dovolj
izbirnosti, da dijak lažje identificira svoje interese, ki jih bo lahko razvijal po zaključenem
šolanju;
• v različnih dokumentih prihaja do terminološke neusklajenosti;
Člani strokovnega sveta so sprejeli
23. sklep
Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje podpira osnutek strategije
vseživljenjskosti učenja v Sloveniji.
Ad 4
Poročilo o spremljanju zaključnih izpitov v šolskem letu 2005/2006
Poročilo sta predstavila Janez Dekleva, predsednik državne izpitne komisije in Tina Klarič. V tem
šolskem letu je bil zadnji vpis v dualno organizacijo in se zaključi v šolskem letu 2008/09 oziroma
najkasneje v letu 20011. Iz poročila izhaja naslednje:
• Sodelovanje med delodajalci in zbornico ter delodajalci in šolo je dobro. V novih
programih je potrebno sodelovanje okrepiti, poiskati dodatne vzvode za motivirati
delodajalce, da bi razpisali več učnih mest;
• Praktično izobraževanje v neposrednem delovnem okolju je uspešno;
• V promocijo poklicnega izobraževanja je potrebno vključiti starše in delodajalce;
4