republika slovenija - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

REPUBLIKA SLOVENIJA 

STROKOVNI SVET RS ZA 

POKLICNO IN STROKOVNO 

IZOBRAŽEVANJE 

1000 Ljubljana, Kotnikova 38 

Tel.: (01)478 43 00 

Faks.: (01) 478 43 32 

Datum: 28. 5. 2007 

Št.: 01301-4/2007/ 10 

Z A P I S N I K 

98. seje Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, ki je bila 25. 5. 2007 

ob 9.oo uri, v sejni sobi Ministrstva za šolstvo in šport, 

Kotnikova 38, Ljubljana 

Prisotni člani: Egon Pipan, Branko Kumer, Ignac Štefrl, Janez Dekleva, Mišo Palandačič, 

Elizabeta Skuber, Majda Filipič, Vlasta Plavčak Ratej, mag. Mojca Novak Simonič, mag. Jana 

Kobav, Boštjan Zgonc; 

Drugi prisotni: dr. Zoran Jelenc, Marika Šadl (EŠ Murska Sobota), dr. Anton Pepevnik (Promet 

Maribor), Irena Amič Ravnik (DOBA Maribor), Veronika Gorjanc (SBŠ Kranj), mag. Slava Pevec 

Grm, Darko Mali, Urška Marentič, Breda Zupanc, Anton Slanc, Barbara Kunčič, Bojana Sever, 

mag. Primož Hvala Kamenšček, Tina Klarič, Klement Drofenik, Darja Štarkl; 

Odsotni člani: Metka Roksandič, mag. Janja Meglič, Marjan Gojkovič, Vida Fras; 

Uvodoma je bilo pojasnjeno, da DKPM še ni podala mnenja k predmetnim izpitnim katalogom 

za prenovljene izobraževalne programe, zato se obravnava le teh umakne z dnevnega reda. 

Sprejet je bil naslednji 

Dnevni red: 

1. Potrditev zapisnika 97. seje Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje 

2. Imenovanja predavateljev višjih strokovnih šol 

3. Obravnava osnutka strategije vseživljenjskosti učenja v Sloveniji 

4. Poročilo o spremljanju zaključnih izpitov v šolskem letu 2005/2006 

5. Poklicni standardi 

a) Strokovno področje Oblikovanje: 

• Oblikovalec/oblikovalka izdelkov iz naravnega in umetnega kamna 

• Oblikovalec umetniških izdelkov iz lesa in lesnih tvoriv 

• Oblikovalec specialnih izdelkov iz lesa in lesnih tvoriv 

• Oblikovalec bivalnega in stavbnega pohištva 

• Oblikovalec/oblikovalka kovin in polimerov 

b) Strokovno področje Avdiovizualne tehnike in multimediska produkcija: 

• Fotograf / fotografka 

c) Strokovno področje Kemijska tehnologija; papirništvo; plastičarstvo: 

• Operativni kemijski tehnolog / operativna kemijska tehnologinja 

1

• Kemijski analitika / kemijska analitičarka 

• Kemijski procesničar / kemijska procesničarka 

• Papirniški tehnolog / papirniška tehnologinja 

• Tehnolog / tehnologinja polimernih izdelkov 

• Upravljalec / upravljalka strojev za predelavo polimerov 

d) Strokovno področje Steklarstvo: 

• Steklar/ dodelovalec-steklarka/dodelovalka 

• Steklar/ oblikovalec-steklarka/obdelovalka 

e) Strokovno področje Gradbeništvo: 

• Tesar/tesarka opažev 

• Polagalec/polagalka keramičnih ploščic 

• Upravljalec/upravljalka lahke gradbene mehanizacije 

• Polagalec/polagalka keramičnih oblog 

• Pečar/pečarka 

• Železokrivec/železokrivka 

• Slikopleskar/slikopleskarka-črkoslikar/črkoslikarka 

• Tehnik/tehtnica za gradbeništvo 

• Tehnik/tehtnica za geodezijo 

• Višji strokovni sodelavec/ sodelavka v gradbeništvu 

f) Strokovno področje Farmacije in laboratorijske medicine: 

• Operativni tehnolog v farmacevtski proizvodnji 

• Analitik v farmacevtskih laboratorijih 

• Farmacevtski tehnik v lekarni 

• Biomedicinski laborant /biomedicinska laborantka 

• Asistent / asistentka laboratorijske patologije 

• Asistent / asistentka medicinske mikrobiologije 

• Asistent / asistentka medicinske biokemije 

• Asistent / asistentka transfuzijske medicine 

g) Strokovno področje Socialne storitve: 

• Organizator/organizatorka socialne mreže 

• Delovni inštruktor / delovna inštruktorica 

6. Katalogi standardov strokovnih znanj in spretnosti 

a) Strokovno področje Gradbeništvo: 

• Asfalter / asfalterka 

b) Strokovno področje Metalurgija: 

• Livar /livarka 

• Talilec /talilka 

• Valjavec / valjavka 

• Kovač / kovačica 

• Toplotni obdelovalec /toplotna obdelovalka kovin 

7. Preoblikovanje dosedanjih izobraževalnih programov dualnega sistema 

8. Informacija o pripravi indikatorjev za kakovost 

9. Izpitni katalogi za programe srednjega poklicnega izobraževanja (avtoserviser, avtokaroserist, 

kuhar, natakar, frizer, grafični operater, mehatronik, računalnikar, mizar, tapetnik, izdelovalec 

oblačil) 

10. Izpitni katalogi za izobraževalne programe za področje kmetijstva in živilstva: 

• Nižje poklicno izobraževanje ( Pomočnik v biotehniki) 

• Srednje poklicno izobraževanje (Gospodar na podeželju, Vrtnar, Gozdar, Cvetličar, 

Slaščičar, Pek, Mlekar, Mesar) 

2

11. Spremembe predmetnih izpitnih katalogov za poklicno maturo 2009 (predšolska vzgoja – 

psihologija in ekonomski tehnik – gospodarsko poslovanje) 

12. Višješolski študijski program: 

• Ekonomist 

• Poslovni sekretar 

• Logistično inženirstvo 

13. Razno 

Ad 1 

Potrditev zapisnika 97. seje Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje 

Člani strokovnega sveta so sprejeli 

1. sklep 

Zapisnik 97. seje Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje se potrdi. 

Ad 2 

Imenovanja predavateljev višjih strokovnih šol 

(sklepi od 2 do 22) 

Ad 3 

Obravnava osnutka strategije vseživljenjskosti učenja v Sloveniji 

Osnutek strategije je predstavil dr. Zoran Jelenc. Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji je 

pripravljena v sklopu uresničevanja programa Evropske Unije (EU) 'Izobraževanje in 

usposabljanje 2010'. Ob upoštevanju evropskih dokumentov, kot najširše podlage za pripravo 

strategije, se je pri koncipiranju vsebine dokumenta izhajalo iz razmer in ocenitve stanja v 

Sloveniji, ki je v primerjavi z drugimi državami specifično. V strategiji za Slovenijo je potrebno 

dati večji poudarek postavitvi samega koncepta ter ureditvi nekaterih utrjenih sistemskih 

pomanjkljivosti in ozaveščanju o njihovi pomembnosti za sprejetje in udejanjanje strategije. 

Specifičnost dokumenta se najbolj izraža v ciljih in strateških jedrih ter v ukrepih, ki so potrebni 

za udejanjanje strategije. Dokument je bolj konceptualen kot operativen in ga bo potrebno 

dopolniti z operativnim načrtom za udejanjanje strategije. 

Cilji strategije vseživljenjskost učenja v Sloveniji so: 

1. Omogočiti vsem ljudem učenje in izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih, na vseh 

področjih življenja in v vseh okoljih. Posebno pozornost je treba pri tem nameniti 

zagotavljanju priložnosti za izobraževalno prikrajšane skupine. 

2. Krepiti zavedanje, da posamezniki z učenjem povečujejo zaupanje vase, razvijajo 

ustvarjalnost, podjetnost ter znanje, spretnosti in kvalifikacije, ki jih potrebujejo za aktivno 

udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju ter za večjo kakovost življenja. 

3. Razvijati pri vseh ljudeh zavedanje, da imajo pravico do učenja in izobraževanja, in tudi 

krepiti njihovo soodgovornost zanj. 

4. Omogočiti vsakemu človeku učenje po njegovi meri, kar pomeni to, da se skuša 

izobraževanje in usposabljanje optimalno prilagoditi potrebam in zahtevam učeče se osebe. 

5. Razvijati pozitiven odnos posameznika do učenja in razumevanje pomena vseživljenjskosti 

učenja v vseh obdobjih človekovega življenja in tak odnos včleniti v kurikule na vseh 

stopnjah vzgoje in izobraževanja. 

6. Zvišati raven vseh vrst pismenosti prebivalcev Slovenije ter rabe pismenosti za različne 

namene in v različnih kontekstih. 

3

7. V nacionalni politiki ter v teoriji in praksi vzgoje in izobraževanja v Sloveniji doseči 

integracijo vseh področij vzgoje in izobraževanja v koherenten sistem, ki bo zagotavljal 

enakovredne in enakopravne možnosti za razvijanje in udejanjanje različnih zvrsti, oblik, 

vsebin in namenov izobraževanja in učenja. 

8. Razviti kakovostno in prožno ponudbo možnosti in okoliščin za nenehno učenje, 

izobraževanje in usposabljanje ter možnost izbire raznovrstnih in učinkovitih metod učenja 

in poučevanja. 

9. Spodbujati in omogočati učenje na vseh življenjskih področjih in na vseh področjih 

dejavnosti, kar naj z ustreznimi instrumenti omogoči celostna politika, ki mora povezovati 

gospodarski interes z družbenimi in kulturnimi cilji. 

10. Zagotoviti ustrezno ravnovesje med vlaganjem v izobraževanje in učenje za zboljševanje 

človeškega kapitala (povečevanje produktivnosti, konkurenčnosti in individualne 

zaposljivosti) ter vlaganjem v izobraževanje in učenje za osebni razvoj in dejavno 

demokratično državljanstvo. 

11. Pospešiti uveljavljanje in uporabo znanja, spretnosti in učenja kot temeljnega vira in 

gonilne sile za razvoj lokalnih in regionalnih območij ter znotraj teh tudi za razvoj 

socialnih omrežij. 

12. Z vsemi javnimi sredstvi ter mediji za sporazumevanje in oglaševanje promovirati 

vseživljenjskost učenja kot temeljno življenjsko vrednoto. 

13. Pospešiti razvijanje 'učeče se družbe' in 'družbe, ki temelji na znanju' ter 'družbe mislečih', 

kot njune evolucijske nadgradnje. 

14. Spodbujati »mobilnost« v izobraževanju in zaposlovanju. 

V razpravi so člani strokovnega sveta podprli osnutek strategije in opozorili na naslednje: 

• dokument je premalo operativen, zato bo v naslednjem koraku potrebno nujno pripraviti 

operativni plan; 

• v dokumentu je navedenih preveč ciljev, smiselno bi bilo, da se določi le nekaj temeljnih ciljev; 

• navedene cilje je potrebno vgraditi v že obstoječi sistem; cilj vseživljenjskosti učenja je, da se 

posameznik uči in izobražuje v vseh življenjskih obdobjih, zato je pri načrtovanju šolskih 

kurikulov potrebno določiti tista temeljna znanja, ki posamezniku omogočajo poklicno 

usposobljenost in so hkrati podlaga za gradnjo poklicne kariere; kurikul mora imeti tudi dovolj 

izbirnosti, da dijak lažje identificira svoje interese, ki jih bo lahko razvijal po zaključenem 

šolanju; 

• v različnih dokumentih prihaja do terminološke neusklajenosti; 


23. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje podpira osnutek strategije 

vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. 

Ad 4 

Poročilo o spremljanju zaključnih izpitov v šolskem letu 2005/2006 

Poročilo sta predstavila Janez Dekleva, predsednik državne izpitne komisije in Tina Klarič. V tem 

šolskem letu je bil zadnji vpis v dualno organizacijo in se zaključi v šolskem letu 2008/09 oziroma 

najkasneje v letu 20011. Iz poročila izhaja naslednje: 

• Sodelovanje med delodajalci in zbornico ter delodajalci in šolo je dobro. V novih 

programih je potrebno sodelovanje okrepiti, poiskati dodatne vzvode za motivirati 

delodajalce, da bi razpisali več učnih mest; 

• Praktično izobraževanje v neposrednem delovnem okolju je uspešno; 

• V promocijo poklicnega izobraževanja je potrebno vključiti starše in delodajalce; 

4

• Delodajalci ne uresničijo vseh ciljev, ki so opredeljeni v izpitnem katalogu; 

• Priprave na zaključni izpit v veliki meri izpolnjujejo potrebe in pričakovanja vajencev in 

dijakov; 

• Več kot polovica članov izpitnih komisij za strokovno-teoretični in praktični del 

zaključnega izpita meni, da bi za kakovostno izvedbo zaključnih izpitov potrebovali 

dodatno znanje (strokovno izpopolnjevanje); 

Člani Komisije za izobraževalne programe so opozorili, da grafi uspešnosti pri zaključnem izpitu 

kažejo na nenavadno razporeditev rezultatov pri 1. in 2. izpitni enoti. Menili so, da je potrebno 

preveriti izpeljavo in ugotoviti razloge. 

Na seji strokovnega sveta so člani menili, da je pri 1. izpitni enoti potrebno preveriti, zakaj so 

ocene tako nizke ter predvsem, katera znanja se od dijakov zahtevajo oziroma ali so katalogi znanj 

primerni za te dijake. Prav tako so člani menili, da je zaskrbljujoč podatek, da samo 56,1 odstotka 

delodajalcev navaja, da so v času praktičnega izobraževanja predelali vse vsebine in uresničili vse 

navedene cilje, opredeljene v katalogu znanja in v izpitnem katalogu za praktični del zaključnega 

izpita. Delodajalci, ki niso izpolnili vseh ciljev, to utemeljujejo z odgovori, da niso imeli dovolj 

časa ali da v delavnicah nimajo možnosti za opravljanje vseh nalog iz izpitnega kataloga. Glede na 

to, da sodobni koncepti praktičnega izobraževanja v novih in prenovljenih programih zahtevajo 

veliko vpletenost delodajalcev, je smiselno sistemsko in formalnopravno zagotoviti možnosti 

prehajanja vajencev med delodajalci, šolo in medpodjetniškim centrom. 

Člani so tudi predlagali, naj se preveri, ali je na zagovoru dovolj pozornosti namenjeno 

poznavanju zdravja in varstva pri delu ter varovanja okolja. 


24. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje se je seznanil s Poročilom o 

spremljanju zaključnih izpitov v šolskem letu 2005/2006 in predlaga, da se ugotovitve 

upoštevajo pri pripravi in izvajanja novih in prenovljenih izobraževalnih programov. 

Ad 5 

Poklicni standardi 

a) Strokovno področje Oblikovanje: 

• Oblikovalec/oblikovalka izdelkov iz naravnega in umetnega kamna 

• Oblikovalec umetniških izdelkov iz lesa in lesnih tvoriv 

• Oblikovalec specialnih izdelkov iz lesa in lesnih tvoriv 

• Oblikovalec bivalnega in stavbnega pohištva 

• Oblikovalec/oblikovalka kovin in polimerov 

Člani strokovnega odbora predlaganih standardov niso obravnavali, ker so menili, da se 

utemeljitve poklicnih standardov nanašajo predvsem na utemeljitev priprave študijskega 

programa, premalo pa utemeljujejo potrebe delodajalcev in trga dela. 

Člani strokovnega sveta predlaganih poklicnih standardov niso obravnavali. 

b) Strokovno področje Avdiovizualne tehnike in multimediska produkcija: 

• Fotograf / fotografka 

Predlagatelj poklicnega standarda je Področni odbor za poklicne standarde Izobraževanje, 

umetnost, kultura. Poklicni standardi je pripravljen na V. stopnji zahtevnosti. 

Člani strokovnega odbora so predlagali sprejem. 

Člani strokovnega sveta so menili, da bi bilo smiselno istočasno obravnavati tudi poklicni 

standard za mojstra fotografa in tako zagotoviti, da se znanja v poklicnih standardih ne prekrivajo. 

Predlagali so, da se poklicni standard Fotograf sprejme, s tem da mora biti ob sprejemanju 

poklicnega standarda za mojstra fotografa priložena analiza. 

5


25. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje daje pozitivno mnenje k poklicnemu 

standardu Fotograf / fotografka. 

c) Strokovno področje Kemijska tehnologija; papirništvo; plastičarstvo: 

• Operativni kemijski tehnolog / operativna kemijska tehnologinja 

• Kemijski analitika / kemijska analitičarka 

• Kemijski procesničar / kemijska procesničarka 

• Papirniški tehnolog / papirniška tehnologinja 

• Tehnolog / tehnologinja polimernih izdelkov 

• Upravljalec / upravljalka strojev za predelavo polimerov 

Predlagatelj poklicnih standardov Operativni kemijski tehnolog / operativna kemijska 

tehnologinja (V. stopnja zahtevnosti), Kemijski analitik / kemijska analitičarka (V. stopnja 

zahtevnosti) in Kemijski procesničar / kemijska procesničarka (IV. stopnja zahtevnosti) je 

Področni odbor za poklicne standarde Tehnika, računalništvo. 

Predlagatelj poklicnih standardov Papirniški tehnolog / papirniška tehnologinja (V. stopnja 

zahtevnosti), Tehnolog / tehnologinja polimernih izdelkov (V. stopnja zahtevnosti) in Upravljalec 

/ upravljalka strojev za predelavo polimerov (V. stopnja zahtevnosti) je Področni odbor za 

poklicne standarde Proizvodna tehnologija. 



26. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje daje pozitivno mnenje k poklicnim 

standardom Operativni kemijski tehnolog / operativna kemijska tehnologinja, Kemijski analitik 

/ kemijska analitičarka, Kemijski procesničar / kemijska procesničarka, Papirniški tehnolog / 

papirniška tehnologinja, Tehnolog / tehnologinja polimernih izdelkov in Upravljalec / 

upravljalka strojev za predelavo polimerov. 

d) Strokovno področje Steklarstvo: 

• Steklar/ dodelovalec-steklarka/dodelovalka 

• Steklar/ oblikovalec-steklarka/obdelovalka 

Predlagatelj poklicnih standardov Steklar dodelovalec /steklarka dodelovalka (V. stopnja 

zahtevnosti) in Steklar oblikovalec /steklarka oblikovalka (V. stopnja zahtevnosti) je Področni 

odbor za poklicne standarde Proizvodna tehnologija. 


Na seji strokovnega sveta so člani opozorili, da je nekatera znanja iz poklicnega standarda 

nemogoče usvojiti v 4 letnem izobraževalnem programu, ker je potrebno veliko praktičnega 

usposabljanja. Predlagali so, da se v Utemeljitvi poklicnega standarda v točki 4 popravi zapis 

tako, da je umeščenost standardov predvidena v programu poklicno tehniškega izobraževanja za 

pridobitev naziva Steklarski tehnik. 


27. sklep 


standardom Steklar dodelovalec /steklarka dodelovalka in Steklar oblikovalec /steklarka 

oblikovalka. 

e) Strokovno področje Gradbeništvo: 

• Tesar/tesarka opažev 

• Polagalec/polagalka keramičnih ploščic 

6

• Upravljalec/upravljalka lahke gradbene mehanizacije 

• Polagalec/polagalka keramičnih oblog 

• Pečar/pečarka 

• Železokrivec/železokrivka 

• Slikopleskar/slikopleskarka-črkoslikar/črkoslikarka 

• Tehnik/tehtnica za gradbeništvo 

• Tehnik/tehtnica za geodezijo 

• Višji strokovni sodelavec/ sodelavka v gradbeništvu 

Predlagatelj poklicnih standardov je Področni odbor za poklicne standarde Arhitektura in 

gradbeništvo, varstvo okolja. Poklicni standardi Tesar/ tesarka, Polagalec/polagalka keramičnih 

ploščic in Upravljalec/upravljalka lahke gradbene mehanizacije so pripravljeni na III. stopnji 

zahtevnosti, Polagalec/polagalka keramičnih oblog, Pečar/pečarka, Železokrive/železokrivka in 

Slikopleskar/slikopleskarka – Črkoslikar/črkoslikarka na IV. stopnji zahtevnosti,Tehnik/tehtnica 

za gradbeništvo in Tehnik/tehtnica za geodezijo na V. stopnji zahtevnosti,Višji strokovni 

sodelavec/sodelavka v gradbeništvu pa na VI. Stopnji zahtevnosti. 

Člani odbora so predlagali, da se poklicni standard Višji strokovni sodelavec/sodelavka v 

gradbeništvu preimenuje v Inženir/inženirka gradbeništva. 

Člani strokovnega odbora so predlagali sprejem poklicnih standardov, s tem da se slednji 

preimenuje v inženirja gradbeništva. 

Člani strokovnega sveta so se s predlogom odbora strinjali in sprejeli 

28. sklep 


standardom Tesar/ tesarka, Polagalec/polagalka keramičnih ploščic in Upravljalec/upravljalka 

lahke gradbene mehanizacije, Polagalec/polagalka keramičnih oblog, Pečar/pečarka, 

Železokrivec/železokrivka in Slikopleskar/slikopleskarka – Črkoslikar/črkoslikarka, 

Tehnik/tehnica za gradbeništvo in Tehnik/tehtnica za geodezijo in Inženir/inženirka 

gradbeništva. 

f) Strokovno področje Farmacije in laboratorijske medicine: 

• Operativni tehnolog v farmacevtski proizvodnji 

• Analitik v farmacevtskih laboratorijih 

• Biomedicinski laborant /biomedicinska laborantka 

• Asistent / asistentka laboratorijske patologije 

• Asistent / asistentka medicinske mikrobiologije 

• Asistent / asistentka medicinske biokemije 

• Asistent / asistentka transfuzijske medicine 

Predlagatelj poklicnih standardov je Področni odbor za poklicne standarde Zdravstvo, farmacija in 

socialne storitve. Poklicni standard biomedicinski laborant/biomedicinska laborantka je 

pripravljen na III. stopnji zahtevnosti, ostali poklicni standardi pa so pripravljeni na V. stopnji 

zahtevnosti. 

Na seji odbora je predstavnica Ministrstva za zdravje opozorila, da so bili nekateri standardi 

korespondečno obravnavani na področnem odboru, ministrstvo pa ni bilo obveščeno, da se 

standardi pripravljajo. Predlagala je, da se navedeni standardi sprejmejo, v prihodnje pa je 

potrebno ministrstvo pravočasno vključiti v pripravo poklicnih standardov. 

Člani strokovnega dobora so predlagali sprejem. 


29. sklep 


standardom Operativni tehnolog v farmacevtski proizvodnji, Analitik v farmacevtskih 

7

laboratorijih, Biomedicinski laborant /biomedicinska laborantka, Asistent / asistentka 

laboratorijske patologije, Asistent / asistentka medicinske mikrobiologije, Asistent / asistentka 

medicinske biokemije in Asistent / asistentka transfuzijske medicine. 

g) Strokovno področje Socialne storitve: 

• Organizator/organizatorka socialne mreže 

• Delovni inštruktor / delovna inštruktorica 

Predlagatelj poklicnih standardov je Področni odbor za poklicne standarde Zdravstvo, farmacija in 

socialne storitve. Poklicni standard Organizator/organizatorka socialne mreže je pripravljen na VI. 

stopnji zahtevnosti, Delovni inštruktor/delovna inštruktorica pa na V. stopnji zahtevnosti. Slednji 

nadomešča že sprejeti poklicni standard. 



30. sklep 


standardom Organizator/organizatorka socialne mreže in Delovni inštruktor/delovna 

inštruktorica, s tem da slednji nadomešča že sprejeti poklicni standard. 

Ad 6 

Katalogi standardov strokovnih znanj in spretnosti 

a) Strokovno področje Gradbeništvo: 

• Asfalter / asfalterka 

Predlagatelj kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti je Področni odbor za poklicne 

standarde Arhitektura in gradbeništvo, varstvo okolja. 

Katalog je pripravljen na IV. Stopnji zahtevnosti in je podlaga za certificiranje. 

Člani strokovnega odbora in Komisije za izobraževalne programe so predlagali sprejem. 


31. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejme katalog standardov 

strokovnih znanj in spretnosti Asfalter/asfalterka ter ga predlaga ministru za delo, družino in 

socialne zadeve v sprejem. 

b) Strokovno področje Metalurgija: 

• Livar /livarka 

• Talilec /talilka 

• Valjavec / valjavka 

• Kovač / kovačica 

• Toplotni obdelovalec /toplotna obdelovalka kovin 

Predlagatelj katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti je Področni odbor za poklicne 

standarde Tehnika, računalništvo. Katalogi so pripravljeni na IV. stopnji zahtevnosti. 

Člani strokovnega odbora in Komisije za izobraževalne programe so predlagali sprejem. 


32. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejme kataloge standardov 

strokovnih znanj in spretnosti Livar /livarka, Talilec /talilka, Valjavec / valjavka, Kovač / 

kovačica in Toplotni obdelovalec /toplotna obdelovalka kovin ter jih predlaga ministru za delo, 

družino in socialne zadeve v sprejem. 

8

Ad 7 

Preoblikovanje dosedanjih izobraževalnih programov dualnega sistema 

V srednjem poklicnem izobraževanju je z novim zakonom opuščeno vajeniško razmerje ter 

posledično organizacijska oblika izvedbe: dualna in šolska. Ker prenova srednješolskih 

programov v celoti ni izvedena, je za šolsko leto 2007/08 še vedno aktualen vpis v nekatere 

dosedanje izobraževalne programe dualnega sistema in programe, ki omogočajo poleg šolske tudi 

dualno obliko izobraževanja. Zato CPI predlaga, da se ti izobraževalni programi srednjega 

poklicnega izobraževanja spremenijo tako, da se formalno uskladijo z zakonom, s tem da se iz njih 

izloči navedba o dualni organizaciji izvedbe in terminsko uskladijo z veljavnimi predpisi. Predlog 

je usklajen z Ministrstvom za šolstvo in šport. 

Člani Komisije za izobraževalne programe so predlagali sprejem. 

Člani strokovnega sveta so se s predlogom strinjali in sprejeli 

33. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejme predlog, da se naslednji 

izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja iz: 

• MODELA SKUPNEGA IZVAJANJA NA NARODNO MEŠANEM OBMOČJU: 

Avtomehanik (IS), Avtomehanik (DV), Elektrikar energetik (DV), Strojni mehanik (IS), 

Orodjar (DV), Orodjar (IS), Konstrukcijski mehanik (IS), Klepar-krovec (IS), Instalater 

strojnih instalacij (DV), Instalater strojnih instalacij (IS), Kuhar (SI), Kuhar (DV), 

Natakar (IS), Natakar (DV), Pečar-keramik (DV), Prodajalec (DV), Prodajalec (IS). 

Sprejem navedenih izobraževalnih programov je objavljen v Ur. l. RS, št. 53/03. 

• MODELA SKUPNEGA IZVAJANJA NA PODROČJU STROJNIŠTVA: Finomehanik, 

Instalater strojnih instalacij, Instalater strojnih instalacij (SI), Klepar-krovec, 

Konstrukcijski mehanik, Konstrukcijski mehanik (SI), Oblikovalec kovin, Oblikovalec 

(SI), Orodjar, Orodjar (SI), Strojni mehanik, Strojni mehanik (SI), Urar, Zlatar. 

Sprejem navedenih izobraževalnih programov je objavljen v Ur. l. RS, št. 52/03. 

• MODELA SKUPNEGA IZVAJANJA NA PODROČJU GRADBENIŠTVA: Črkoslikar, 

Dimnikar, Izvajalec suhomontažne gradnje, Kamnosek, Pečar-keramik, Slikopleskar, 

Strojnik gradbene mehanizacije, Tesar in Zidar. Sprejem navedenih izobraževalnih 

programov je objavljen v Ur. l. RS, št. 75/04 ter 

• DRUGIH STROKOVNIH PODROČJIH: Avtoserviser, Avtokaroserist, Frizer, Grafični 

operater, Kuhar, Kuhar (SI), Natakar, Natakar (SI), Mehatronik operater, Mizar, 

Računalnikar in Tapetnik, ki so bili pripravljeni na podlagi Izhodišč za pripravo 

izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega 

(2001) in v skladu s prejšnjim Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. 

l. RS, št. 12/97 in 44/00). 

spremijo tako, da se formalno uskladijo z zakonom, s tem da se iz njih izloči navedba o dualni 

organizaciji izvedbe in terminsko uskladijo z veljavnimi prepisi. 

Ad 8 

Informacija o pripravi indikatorjev za kakovost 

Gradivo sta predstavila mag. Slava Pevec Grm in Darko Mali. Delovno gradivo je namenjeno 

razpravi in načrtovanju nadaljnjih korakov pri izgrajevanju sistema ugotavljanja in zagotavljanja 

kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Delovno gradivo je sestavljeno iz dveh 

delov: predstavitev kazalnikov iz evropskega okvirja za kakovost, primer kazalnikov na Danskem 

in Češkem ter priporočilo šolam za izvajanje samoevalvacije. 

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju postavlja nov okvir za delovanje in razvoj 

sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji. Zakonodajalec je okrepil avtonomijo 

9

in razvojno vlogo šol, hkrati pa pomen ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na ravni šol in na 

nacionalni ravni. Zakon v 15. členu poudarja pomen celovitega sistema kakovosti, ki upošteva 

skupni evropski okvir za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju, in govori o 

kazalnikih kakovosti, ki jih določi pristojni strokovni svet. 

Izvajalci programov poklicnega in strokovnega izobraževanja zagotavljajo kakovost po načelih 

celovitega sistema vodenja kakovosti, ki upošteva tudi skupni evropski okvir zagotavljanja 

kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, in je bil osnovan na obstoječih izkušnjah in 

znanju v samih državah članicah in na analizi dobrih praks. Načrtovan je tako, da pomaga 

državam članicam razvijati, izboljšati, spremljati in vrednotiti lastne sisteme in prakse, s podporo 

skupnega referenčnega sistema in konkretnih referenčnih orodij. Priporočena metoda v okviru 

skupnega evropskega okvira za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti je samoevalvacija. 

Samoevalvacijo, ki se razvija v pomemben del delovanja v šolstvu, je najbolje načrtovati in 

organizirati kot učni proces. Namen samoevalvacije je izboljšati delovanje vsakogar, ne pa iskanje 

grešnega kozla. 

Člani komisije so menili, da potekajo aktivnosti pri izgrajevanju sistema ugotavljanja in 

zagotavljanja kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju v pravi smeri ter podpirajo delo 

skupine, ki je pripravila delovno gradivo. Na seji komisije je bilo povedano tudi, da so v evropske 

skupine, ki se ukvarjajo s tem področjem vključeni le socialni partnerji, na nacionalnem nivoju pa 

Slovenija nima svojega predstavnika. Člani so menili, da bi bilo smiselno tudi sodelovanje na 

nacionalnem nivoju. Podprli so pobudo CPI, da Ministrstvo za šolstvo in šport zagotovi 

sodelovanje pri sistemu zagotavljanja kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju tudi na 

nacionalnem nivoju. 

Na seji strokovnega sveta je bilo v razpravi poudarjeno, da je za izgrajevanje sistema ugotavljanja 

in zagotavljanja kakovosti potrebno že v tej fazi sodelovati s šolami. Potrebno bo poiskati način, 

kako povezati vsa poročila, ki jih je šola dolžna pripraviti, da ne bo nepotrebnega podvajanja. 

Člani so predlagali, da se predložen dokument »Priporočilo šolam za izvajanje samoevalvacije« 

pošlje šolam v pripombe in se jih tako spodbudi, da začnejo razmišljati o procesu samoevalvacije. 


34. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje podpira aktivnosti pri izgrajevanju 

sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter 

predlaga da se predložen dokument »Priporočilo šolam za izvajanje samoevalvacije« pošlje 

šolam v pripombe. 

Ad 9 

Izpitni katalogi za programe srednjega poklicnega izobraževanja (avtoserviser, avtokaroserist, 

kuhar, natakar, frizer, grafični operater, mehatronik, računalnikar, mizar, tapetnik, izdelovalec 

oblačil) 

Izpitni katalogi za izdelek oziroma storitev in zagovor nadomestijo prejšnja dva izpitna kataloga 

za 2. in 3. izpitno enoto zaključnega izpita. Novi izpitni katalogi pomenijo tudi spremembo 

izobraževalnega programa. 

Izpitni katalogi so bili obravnavani na seji Komisija za izobraževalne programe. Člani so opozorili 

na naslednje: 

• spremembe veljajo tudi za izobraževalne programe SI,..- potrebno je navesti vse 

programe; 

• izpitni katalogi niso pripravljeni po enotni metodologiji; 

• popraviti poimenovanje točke 4 – poklicne kompetence; 

• tabele pod točko 5 (ocenjevanje) je potrebno poenotiti in določiti minimalni delež za 

izvedbo (60 točk); 

10

Člani komisije so predlagali, da CPI ponovno preveri, kateri izobraževalni programi se spremenijo 

ter pripravi izpitne kataloge skladno z dogovorjeno predlogo. 

Člani strokovnega sveta so se s predlogom komisije strinjali. 

Ad 10 

Izpitni katalogi za izobraževalne programe za področje kmetijstva in živilstva: 

• Nižje poklicno izobraževanje ( Pomočnik v biotehniki) 

• Srednje poklicno izobraževanje (Gospodar na podeželju, Vrtnar, Gozdar, Cvetličar, 

Slaščičar, Pek, Mlekar, Mesar) 

Člani Komisije za izobraževalne programe so opozorili, da je potrebno popraviti tabele pod točko 

5 (ocenjevanje) tako, da se določi minimalni delež za izvedbo (60 točk); 

Predlagali so, da predlagatelj izpitnih katalogov opravi redakcijo do seje strokovnega sveta. 

Na sejo strokovnega sveta so bili posredovani popravljeni izpitni katalogi. Center RS za poklicno 

izobraževanje se je strinjal, da so katalogi ustrezno pripravljeni. 


35. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejme izpitne kataloge za izdelek 

oziroma storitev in zagovor za izobraževalne programe NPI (Pomočnik v biotehniki) ter SPI 

(Gospodar na podeželju, Vrtnar, Gozdar, Cvetličar, Slaščičar, Pek, Mlekar in Mesar). 

Ad 11 

Spremembe predmetnih izpitnih katalogov za poklicno maturo 2009 (predšolska vzgoja – 

psihologija in ekonomski tehnik – gospodarsko poslovanje) 

CPI je na podlagi analize doseženih rezultatov in izkušenj izvedbe poklicne mature v preteklem 

šolskem letu predlagal spremembe v predmetnih izpitnih katalogih Psihologija in Gospodarsko 

poslovanje za PM 2009. DKPM je dal k predlogu pozitivno mnenje. 

Člani komisije so predlagali sprejem. 


36. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejme spremembe v predmetnih 

izpitnih katalogih Psihologija v programu Predšolska vzgoja in Gospodarsko poslovanje v 

programu Ekonomski tehnik za PM 2009. 

Ad 12 

Višješolski študijski program: 

• Ekonomist 



Obravnavo na Komisiji za akreditacijo višješolskih študijskih programov je predstavil Mišo 

Palandačič. Na komisijo je bilo posredovano mnenje Ministrstva za šolstvo in šport, ki 

ugotavlja, da so študijski programi pripravljeni v skladu s predpisi ter mnenje Centra RS za 

poklicno izobraževanje. 

Uvodoma so člani komisije poudarili, da bodo potrebne še nekatere uskladitve, kar izhaja že iz 

mnenja Centra RS za poklicno izobraževanje, bo pa sledilo tudi iz pripomb članov. 

Pripravljavci gradiv morajo za vsak program natančno navesti spremembe in jih argumentirati 

ter posredovati članom strokovnega sveta na seji, da bo povsem jasno, kje, kako in zakaj se 

tekst spreminja. 

11


Študijski program je na seji komisije predstavil dr. Anton Pepevnik. 

V razpravi so člani komisije poudarili predvsem: 

- isti poklicni standard ne more biti podlaga različnim študijskim programom. To bi povzročilo 

nepreglednost. V tem primeru gre za poklicni standard poštni promet, ki je v kot standard 

podlaga za študijski program Ekonomist, v programu logistično inženirstvo pa ne pridobi vseh 

kompetenc za ta standard. 

- lahko pa so vsebine modula poštni promet vključene kot ponudba za prosto izbiro, oziroma 

tudi znanja z drugega področja, vendar mora biti jasno, na katerem področju študent doseže 

poklicno kvalifikacijo; 

- poklicni standard inženirska logistika, ki bi sodil v ta študijski program, še ni narejen, je pa 

narejen v EU in bi ga kazalo proučiti in prenesti tudi k nam. Ko bo sprejet, se lahko vključi kot 

dodaten modul v ta študijski program ali kam drugam. 

- Manjkajo vsebine transportnega zavarovanja, ki tudi spadajo k logistiki, čeprav so vključene v 

vsebine drugih modulov. Če bo razvoj pokazal drugačne potrebe in bodo podjetja dala pobudo, 

bo treba poklicni standard in študijski program dopolniti. 

- V programu naj bo navedeno tudi skupno število ur študentovega dela ne le kontaktne ure. 

Število točk naj bo usklajeno s številom ur. 

Komisija je predlagala Strokovnemu svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje, da sprejme 

študijski program Logistično inženirstvo s tem, da se: izloči poštni promet in opravi redakcija v 

skladu s pripombami komisije in Centra RS za poklicno izobraževanje. 

• Ekonomist 

Študijski program je na seji komisije predstavil g. Mišo Palandačič. Članom je v pisni obliki 

posredoval nekatere dopolnitve (odprava napak), ki so jih zaznali ob ponovnem pregledu 

programa. 

Člani komisije so menili, da je program zelo obsežen in omogoča veliko izbirnosti, ostaja pa še 

nekaj pomanjkljivosti, na katere je opozoril tudi Center RS za poklicno izobraževanje. 

V razpravi je bilo predvsem poudarjeno: 

- Pri pogojih za napredovanje in zaključek izobraževanja mora biti jasno, da mora študent doseči 

vsaj eno poklicno kvalifikacijo, čisto proste izbire NI! 

- Pri navajanju modulov za dokončanje študija štirje manjkajo, treba jih je uvrstiti v ustrezno 

rubriko: 

- Za primerljive študijske programe v tujini navesti le dvo-letne študijske programe; 

- Naziv predmeta Urejanje prostora ne ustreza vsebini, poiskati je potrebno ustreznejše ime; 

- Dogovoriti se je potrebno, katera znanja so ustrezna za organizatorja praktičnega 

izobraževanja. Ustrezajo zelo različni profili, ki so ustrezni za predavatelje drugih predmetov. 

Najti je treba ustrezno rešitev za vse študijske programe. 

Komisija je predlagala Strokovnemu svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje, da sprejme 

študijski program Ekonomist s tem, da se: opravi redakcija v skladu s pripombami komisije in 

Centra RS za poklicno izobraževanje. 


Študijski program je na seji komisije predstavila ga. Irena Amič Davnik. Člani komisije so 

imeli pripombo le glede navajanja zahtevanih znanj za organizatorja praktičnega 

izobraževanja. Center RS za poklicno izobraževanje ni imel pripomb na navedeni študijski 

program. 

12

Komisija je predlagala Strokovnemu svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje, da 

sprejme študijski program Poslovni sekretar s tem, da se popravijo zahtevana znanja za 

organizatorja praktičnega izobraževanja. 

Komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov je predlagala tudi: 

• da se v vseh študijskih programih pri Praktičnem izobraževanju navaja: »znanja, ki so kot 

ustrezna opredeljena za kateri koli predmet v študijskem programu«; 

• da se v pravilnike o izobrazbi predavateljev in drugih strokovnih delavcev zapiše, da morajo 

imeti predavatelji in inštruktorji univerzitetno izobrazbo oz. raven izobrazbe 2. bolonjske 

stopnje; 

• da se zavzame stališče oziroma pripravi ustrezne podlage za programe izpopolnjevanja in 

priznavanja neformalno pridobljenega znanja; 

Na sejo strokovnega sveta so bile posredovane obrazložitve sprememb, ki so jih predlagetlji 

opravili skladno s pripombami Komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov in 

Centra RS za poklicno izobraževanje. Center RS za poklicno izobraževanje se je strinjal, da so 

dopolnitve ustrezne. 

Člani strokovnega sveta so menili, da so študijski programi ustrezno pripravljeni. Nekateri člani 

so menili, da so cilji v katalogih znanj v študijskem programu Poslovni sekretar podobni ciljem v 

nekaterih katalogih znanj v študijskem programu Ekonomist, zato bi bilo smiselno programa 

združiti. 

Predstavnica predlagatelja programa Poslovni sekretar je prisotnim pojasnila, da so vsebinski 

poudarki v programu Poslovni sekretar drugačni. Tudi iz mednarodnih primerjav je razvidno, da 

gre za samostojen program in je poklic prepoznaven v različnih evropskih državah. 

V razpravi so bila mnenja članov različna, zato so za vsak študijski program posebej odločali z 

glasovanjem. 


37. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejme predlog višješolskega 

študijskega programa Logistično inženirstvo in ga predlaga ministru za šolstvo v sprejem. 

38. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejme predlog višješolskega 

študijskega programa Ekonomist in ga predlaga ministru za šolstvo v sprejem. 

39. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje ne sprejme predloga višješolskega 

študijskega programa Poslovni sekretar. 

Člani strokovnega sveta so se strinjali s predlogi Komisije za akreditacijo višješolskih 

študijskih programov v zvezi z zahtevanimi znanji izvajalcev za višješolske študijske 

programe in sprejeli 

40. sklep 

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje predlaga, da se: 

• v vseh študijskih programih pri Praktičnem izobraževanju navaja: »znanja, ki so kot 

ustrezna opredeljena za kateri koli predmet v študijskem programu«, 

• v pravilnike o izobrazbi predavateljev in drugih strokovnih delavcev zapiše, da morajo imeti 

predavatelji in inštruktorji univerzitetno izobrazbo oz. raven izobrazbe 2. bolonjske stopnje. 

Ad 13 

Razno 

13

Člani strokovnega sveta so se dogovorili, da bo naslednja seja, predvidoma zadnja pred 

počitnicami, 29. junija 2007. 

Zapisala: Egon Pipan, l.r. 

Rozmeri Žilevski predsednik 

14

republika slovenija - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?