02.06.2013 Views

(Microsoft PowerPoint - PRIMARNI KEMIJSKI IZVORI ... - Arnes

(Microsoft PowerPoint - PRIMARNI KEMIJSKI IZVORI ... - Arnes

(Microsoft PowerPoint - PRIMARNI KEMIJSKI IZVORI ... - Arnes

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>PRIMARNI</strong> <strong>KEMIJSKI</strong> <strong>IZVORI</strong><br />

ELEKTRIČNE NAPETOSTI


Te izvore napetosti je po poskusih z<br />

žabjimi kraki po naključju odkril Galvani,<br />

zato jih po njem imenujemo galvanski<br />

členi.


Prvi, praktično uporabljen galvanski člen je<br />

sestavil Volta in se po njem imenuje<br />

voltov člen.


Napetost galvanskega člena je enaka<br />

razliki elektrokemijskih potencialov<br />

njegovih elektrod.


Napetostna in tokovna zmogljivost enega<br />

galvanskega člena je za prakso pogosto<br />

premajhna.<br />

Zato več elementov vežemo v baterije,<br />

zaporedno za večje napetosti in<br />

vzporedno za večje toke.<br />

Praviloma velja, da je baterija prazna, ko ji<br />

napetost pade pod 50 % nazivne<br />

napetosti.


Cink-ogljikov člen<br />

Elektrodi cink-ogljikovega elementa sta<br />

cinkova posoda in oglena palčka,<br />

Elektrolit je raztopina salmiaka (NH4Cl),<br />

Depolarizator pa rjavi manganovec (MnO2)<br />

Nazivna napetost cink-ogljikovega<br />

elementa je 1,5 V.<br />

Dobre strani cink-ogljikovih elementov so<br />

enostavna izdelava in nizka cena.


Slaba stran je velika notranja upornost<br />

ter občutno praznjenje pri daljšem<br />

skladiščenju.<br />

Izrabljenih cink-ogljikovih elementov ne<br />

smemo puščati v električnih napravah.<br />

Iz navedenih razlogov so cink-ogljikovi<br />

elementi in baterije primerni za napajanje<br />

manj zahtevnih naprav


Alkalni člen<br />

Pozitivna elektroda in hkrati depolarizator<br />

alkalnega člena je manganov oksid<br />

MnO2, elektrolit pa je kalijev lug (KOH).<br />

Negativna elektroda je želatini podobna<br />

zmes elektrolita in cinkovega prahu.<br />

Elektroda iz medenine, ki se nahaja v<br />

cinkovi želatini, predstavlja le odvodni<br />

kontakt negativne elektrode.<br />

Kapaciteta energije je trikrat večja kot pri<br />

cink-ogljikovih členih.


Člen ne predstavlja nevarnosti zaradi<br />

iztekanja elektrolita<br />

V gumbni izvedbi je primeren tudi za<br />

kalkulatorje, ročne ure …


Drugi primarni členi<br />

Razvoj je usmerjen v manjše dimenzije,<br />

večje kapacitete, manjšo notranjo<br />

upornost, višje napetosti, nižje cene<br />

Elektrokemijski procesi so si podobni,<br />

materiali elektrod, polarizatorja, elektrolita<br />

pa so pogosto tovarniška skrivnost.<br />

Zato na kratko omenimo le nekaj vidnejših<br />

vrst členov v gumbni izvedi.


Gumbne izvede imajo pozitivno elektrodo<br />

in depolarizator kovinski oksid,<br />

Negativna elektroda pa je z elektrolitom<br />

prepojeni cinkov prah.<br />

Kot elektrolit se uporablja kalijev lug<br />

nazivna napetost člena manganovega<br />

oksida (MnO2) je 1,5 V, srebrovega oksida<br />

(Ag2O ali AgO) 1,55 V, živosrebrovega<br />

oksida (HgO) 1,35 V<br />

Uporabljamo jih v prenosnih elektronskih<br />

napravah z majhno porabo (ure,<br />

računalniki, merilne naprave … ).


Kalijev člen v gumbni izvedbi


Zrak-cinkov člen ima za pozitivno<br />

elektrodo namesto kovinskega oksida<br />

katalizator.<br />

Oksidacijo povzročimo z zrakom,<br />

Nazivna napetost je 1,3 do 1,4 V,


Zrak-cinkov člen


ELEKTROKOROZIJA<br />

Korozija je razkroj snovi zaradi kemijskih in<br />

elektrokemijskih reakcij snovi z okoljem.<br />

Elektrokorozija prizadene kovinske površine, iz<br />

katerih električni tok izstopa.<br />

Učinek elektrokorozije je večji, večja je razlika<br />

elektrokemijskih potencialov prizadetih kovin in<br />

čim aktivnejši je elektrolit (slana voda, ...).<br />

Kovinskim spojem, ki omogočajo<br />

elektrokorozijo, se izogibamo, ali pa korozijo<br />

preprečujemo.


SEKUNDARNI <strong>KEMIJSKI</strong> <strong>IZVORI</strong><br />

NAPETOSTI<br />

Sekundarni galvanski elementi so elementi<br />

z dvosmernim elektrokemijskim procesom<br />

Svinčev akumulator<br />

Nikelj-kadmijev akumulator<br />

Nikelj-metal-kadmijev akumulator<br />

Litij-ionski akumulator


Svinčev akumolator


Elektrodi akumulatorske celice sta iz svinčevega sulfata<br />

(PbSO 4 ),<br />

Elektrolit je razredčena žveplova kislina (H 2O + H 2SO 4).<br />

Pri polnjenju se pozitivna elektroda spreminja v svinčev<br />

dioksid, negativna pa v čisti svinec.<br />

Elektrolit akumulatorske celice postaja s polnjenjem<br />

gostejši.<br />

Pri praznjenju svinčeve akumulatorske celice se<br />

elektrodi spreminjata v svinčev sulfat, elektrolit se<br />

redči!<br />

Srednja napetost svinčeve akumulatorske celice je 2 V.<br />

Pri polnjenju celice se sproščata vodik in kisik, ki tvorita<br />

eksplozivni plin, zato mora biti prostor polnjenja dobro<br />

prezračen.


Nikelj-kadmijev akumulator


Nazivna napetost celice nikelj-kadmijevega<br />

akumulatorja je 1,2 V.<br />

Ni-Cd akumulator polnimo šele, ko je popolnoma<br />

prazen<br />

Prednost Ni-Cd akumulatorjev pred svinčevimi je<br />

v manjši teži, manjši občutljivosti za poškodbe in<br />

lahko so tudi prazni.<br />

Pomanjkljivost pa imajo v nižji nazivni napetosti<br />

celice in višji ceni, okolju neprijaznem kadmiju


Litij-ionski akumulator<br />

Litij-ionski akumulator pri enaki<br />

prostornini premore kar trikratno<br />

kapaciteto Ni-Cd akumulatorjev<br />

Napetost celice akumulatorja je 3,6 V in<br />

nima učinka spomina.


Svinec, živo srebro, kadmij … so okolju<br />

neprijazne kovine, zato jih po uporabi ne<br />

smemo odlagati na enak način kot druge<br />

odpadke<br />

Kemijske izvore z oznako prepovedi<br />

nepravilnega odlaganja in možne reciklaže<br />

zbiramo ločeno glede na vrsto kovine<br />

elektrode in jih vrnemo pooblaščenemu<br />

dobavitelju

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!