POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ
Elektrotehnika - Elektronika
POROČILO PRAKTIČNEGA
IZOBRAŽEVANJA
v
BSH Hišni Aparati Nazarje
Čas opravljanja od 1. 3. 2010 do 7.5.2010
Mentor v GD Jakob Golob dipl.ing.el.
Študent David Enci
Vpisna številka E1000359
E pošta encidavid4@gmail.com
Telefon 051 355808

Kazalo vsebine
UVOD............................................................................................................................................................4
1 Podjetje bsh nazarje .............................................................................................................................4
1.1 Opis gospodarske družbe in produktov.................................................................................................... 4
2 Splošno o delu v podjetju BSH Nazarje..................................................................................................7
3 Aparat Tassimo ....................................................................................................................................8
4 Opis opravljenih del ter uporabljenih merilnih instrumentov..............................................................12
4.1 Merjenje povprečne moči aparata Tassimo ........................................................................................... 12
4.2 Merjenje sile natika natiča (priključkov) na elektroniko......................................................................... 14
4.3 Merjenje sile na kuhalni enoti................................................................................................................. 16
4.4 Preboj varovalke na grelcu aparata........................................................................................................ 17
4.5 Programiranje elektronike TASSIMO ...................................................................................................... 21
4.6 Kreiranje povezovalnih priključkov novega aparata............................................................................... 22
5 Uporaba ostalih naprav in orodij ........................................................................................................24
5.1 Merilni pulti............................................................................................................................................. 24
5.2 Testna soba............................................................................................................................................. 27
6 Nivojsko stikalo ..................................................................................................................................29
6.1 Splošne značilnosti stikal ........................................................................................................................ 29
6.2 Tehnične lastnosti reed senzorjev........................................................................................................... 29
6.3 Funkcija reed stikala in plovca................................................................................................................ 30
7 Sklep ..................................................................................................................................................31
8 Priloge................................................................................................................................................32

Kazalo slik
Slika 1: Aparati Tassimo .......................................................................................................................................... 6
Slika 2: Moje delovno mesto................................................................................................................................... 8
Slika 3: Grelec vode s pretočno pumpo in ostalimi priključki ................................................................................. 9
Slika 4: Merilec pretoka .......................................................................................................................................... 9
Slika 5: Primeri Tassimo T‐diskov ..........................................................................................................................10
Slika 6: Čitalec črtne kode (BCR‐bar code reader) ................................................................................................ 10
Slika 7: Elektronika aparata Tassimo..................................................................................................................... 11
Slika 8: Tassimo z odprtim ohišjem....................................................................................................................... 11
Slika 9: Merilnik Voltech PM100 ...........................................................................................................................12
Slika 10: Silomer KAHN‐KOLB................................................................................................................................ 14
Slika 11: Natiči na elektroniki................................................................................................................................ 15
Slika 12: Digitalni merilnik sile s posebno pripravo............................................................................................... 16
Slika 13: Vstavljena priprava za merjenje sile ....................................................................................................... 17
Slika 14: Priključitev napajanja in temperaturnega senzorja................................................................................ 18
Slika 15: Merilna naprava Dewtron ...................................................................................................................... 19
Slika 16: Čelna plošča programa za simulacijo z napravo Dewtron ...................................................................... 20
Slika 17: Prispajkan EEPROM ................................................................................................................................ 21
Slika 18: Program LPC2000 med vnašanjem programa v EEPROM ...................................................................... 22
Slika 19: Skica priključnih vrvic.............................................................................................................................. 23
Slika 20: Model notranjosti aparata s priključnimi vrvicami................................................................................. 23
Slika 21: Izmenični usmerniki napetosti................................................................................................................ 24
Slika 22: Glavni napetostni stabilizator................................................................................................................. 25
Slika 23: Stabilizirana napetost ............................................................................................................................. 26
Slika 24: Enosmerni usmernik ............................................................................................................................... 26
Slika 25: Merilna soba........................................................................................................................................... 27
Slika 26: Merilna gnezda, kjer so vstavljeni aparati za testiranje ......................................................................... 28
Slika 27: Reed ali nivojsko stikalo.......................................................................................................................... 29
Slika 28: Reed stikalo, ki je pripravljeno za vgradnjo v aparat.............................................................................. 30
Slika 29: Shema nivojskega stikala in rezervoarja................................................................................................. 30
3

UVOD
V tem poročilu bom na kratko opisal potek dela v podjetju, kjer sem opravljal praktično
usposabljanje, ter konkretno moje delovno mesto na katerem sem to delo opravljal. Na
začetku bom predstavil podjetje, njegove temeljne značilnosti ter s čim se podjetje v glavnem
ukvarja. Bistven bo predvsem opis posameznega dela, katerega sem v podjetju opravil, razne
meritve, analize, načrtovanje in druga ročna dela. Opisal bom tudi probleme s katerimi se
podjetje sooča skozi samo proizvodnjo in razvoja novih izdelkov.
1 PODJETJE BSH NAZARJE
Tovarna BSH Hišni aparati se nahaja v Nazarjah v Zgornji Savinjski dolini, kjer se je leta
1970 pričela proizvodnja malih gospodinjskih aparatov, od leta 1974 pa se v njej izdelujejo
mali gospodinjski aparati na motorni pogon. Danes poleg le-teh proizvodnja obsega tudi
aparate za pripravo hrane in napitkov. Letno tovarna izdela skupno več kot 5,5 milijonov
aparatov. Vključena je v razvojno in produktno mrežo skupine BSH in zanjo veljajo enake
smernice in standardi kot za vse ostale proizvodne lokacije znotraj skupine. Izdelki, razviti in
proizvedeni v Nazarjah, se na svetovnem trgu pojavljajo pod blagovnimi znamkami Bosch,
Siemens, Profilo in Ufesa.
1.1 Opis gospodarske družbe in produktov
Leto 2007 je zaznamovala 7 milijonov evrov vredna naložba v širitev in spremembo
proizvodnega programa, ki je omogočila podvojitev obsega proizvodnje. Leto 2008 je tako
bilo leto velikega skoka prihodkov in količine izdelanih aparatov. V februarju 2008 je stekla
proizvodnja aparatov Bosch Tassimo za pripravo toplih napitkov in do konca leta je bilo
izdelanih že več kot milijon kosov. Sredi leta 2008 pa so bili proizvedeni že prvi popolnoma
avtomatski espresso kavni avtomati Siemens EQ7. S tema izdelkoma se je podjetje BSH
4

Hišni aparati podalo v nov segment malih gospodinjskih aparatov – med termične aparate in
aparate z višjo dodano vrednostjo. Oddelek za razvoj in raziskave šteje več kot petdeset
vrhunsko usposobljenih inženirjev različnih profilov in predstavlja razvojni potencial podjetja
BSH Hišni aparati. Na leto oddelek vloži povprečno šestnajst patentov, kar primerjalno
predstavlja več kot tretjino vseh v Sloveniji prijavljenih PCT prijav. Razvojni center uspešno
povezuje dobre izkušnje iz gospodarstva in znanosti, saj redno sodelujejo z domačimi ter
tujimi univerzami in inštituti.
Proizvodnja v podjetju poteka v treh oddelkih in sicer:
• Oddelek motorjev
• Oddelek za brizgalno plastiko
• Oddelek montaže
V teh oddelkih pa izdelujejo več vrst aparatov:
Aparati na motorni pogon,
• Univerzalni kuhinjski aparati
• Sekljalniki
• Mešalniki
• Palični mešalniki
• Dodatni pribor
ter termične aparate
• Opekači kruha
• Kuhalniki vode
• Kavni avtomati
• Popolnoma avtomatski kavni aparati
• »Multibeverage« avtomati Tassimo
5

Oddelek, kjer opravljam praktično izobraževanje se imenuje razvoj novih aparatov in sicer
natančneje razvoj kavnih aparatov »Multibeverage« Tassimo, kateri so bili že zgoraj
omenjeni. V tem oddelku so zaposleni predvsem inženirji strojništva in elektrotehnike, kateri
svoje znanje vlagajo v razvoj novih kavnih aparatov ter vseh potrebnih nadgradenj. Delo
poteka predvsem skupinsko v smislu dodajanja novih idej in konstruiranja ter merjenja in
preizkušanja novih aparatov. V tem oddelku je ravno v fazi razvoja nov aparat Tassimo in
sicer že četrta serija tega aparata pod okriljem BSH Hišni aparati Nazarje.
Slika 1: Aparati Tassimo
6

2 SPLOŠNO O DELU V PODJETJU BSH NAZARJE
Moje delo v podjetju je bilo zelo raznoliko, odvisno od samega dela ostalih zaposlenih.
Velikokrat je prišlo do kakšne spremembe in se v razvoju hitro stvari obrnejo v drugo stran.
Največ pomoči je bilo v tako imenovanem operativnem razvoju, ta del razvoja skrbi za
brezhibno delovanje aparatov, ki so trenutno v proizvodnji, da so vsi elementi aparata v
skladu s predpisi oz. standardi, da se vedno najdejo kakšne alternative za obstoječe dele v
aparatu ter sprotno preverjanje vseh testov, ki so potrebni da se opravijo na določenih delih
aparata. Torej dela je bilo tudi zame veliko, največ pa seveda pomoč sodelavcem pri raznih
meritvah in opravilih. Na začetku sem najprej spoznal okolje v katerem sem kasneje delal, vse
kar se tiče funkcij sodelavcev, s čim ima kdo opravka in kaj se pravzaprav v tem oddelku
trenutno dela, kot sem že omenil je bil v fazi razvoja nov kavni aparat Tassimo.
Moj mentor mi je na začetku pokazal tudi vse potrebne instrumente in orodja s katerimi sem
kasneje imel opravka tudi jaz, največji poudarek je bil seveda na merilnih ploščah, ki se
največ tičejo moje stroke. Ko sem v osnovi že poznal vse, kar se dogaja v tem delu razvoja,
sem pričel z delom, kot so mi ga narekovali moji sodelavci. Pri razvoju novega aparata si v
tem delu pomagajo z tabelo, narejeno v programu excel, va katero vnašajo vse podatke, kar se
tiče novega aparata, najprej seveda vse sestavne dele aparata, potem material iz katerih je
posamezen del zgrajen, število gnezd orodja plastičnih delov, približne cene orodij in cene
izdelave enega polizdelka itd. Jaz sem imel priložnost že takoj na začetku pobliže spoznati
aparat Tassimo, saj sem moral ravno v tabelo vpisati podatke o vseh težah plastičnih izdelkov,
podatke pa sem moral poiskati sam s pomočjo 3D modelov, ki sem jih imel na vpogled,
program seveda sam izračuna na podlagi že znanega volumna maso izdelka, če vemo tudi
njegovo specifično gostoto. No to je bil torej dober uvod za nadaljne delo.
V nadaljevanju bom bol podrobno opisal dele aparata Tassimo, ter druga dela, katara sem
moral opravljati.
7

Slika 2: Moje delovno mesto
3 APARAT TASSIMO
Zelo na kratko bom opisal osnovne dele aparata Tassimo, ter kako aparat deluje. Vsi podatki
se nanašajo na kavni aparat Tassimo 2. Generacije, ki ga trenutno masovno proizvajajo v
podjetju.
Prvi del aparata, ki ga bom prikazal je grelec vode z vsemi priključki, v tem delu se voda iz
rezervoarja segreje na določeno temperaturo, ter tako požene v proces kuhanja kave.
Grelec je priključen na izmenično napetost 230V in 50Hz, kar je seveda tudi napajanje
celotnega aparata tassimo. Na grelcu sta dodani še dve varovalki, in sicer navadna varovalka,
ki se izklopi, če čez grelec steče prevelik tok in bimetal, ki reagira ob preveliki temperaturi na
grelcu.
8

Slika 3: Grelec vode s pretočno pumpo in ostalimi priključki
Naslednji pomemben del aparata je merilec pretoka. Ta skrbi za merjenje pretoka skozi cevi v
aparatu, svoje signale pa pošilja na elektroniko, katera reagira različno odvisno od načina
kuhanja kave, oz. odvisno kateri disk za kavo imamo vstavljen, o diskih malo več kasneje.
Slika 4: Merilec pretoka
9
Varovalki grelca
Pretočna pumpa
Grelec vode

Seveda je poleg grelca pritrjena še pretočna pumpa, katera pa seveda pošilja vodo po ceveh
naprej do kuhane enote, kjer vstavljamo disk tassimo. Torej, za kuhanje kave potrebujemo za
to posebej narejene diske, katere različni proizvajalci polnijo z različnimi okusnimi izdelki,
kot so npr. kava esspreso, xxl creme caffe, milka, kakav, različne vrste čajev ter tudi mleko in
še mnogo drugih produktov. Ko v aparat vstavimo ta disk, ki je prikazan spodaj na sliki,
čitalec črtne kode prebere kodo, ki je natisnjena spodaj na disku, ter tako v trenutku prepozna
vrsto kave oz. drugih izdelkov in ta podatek javi v elektroniko. Program, ki je v elektroniki se
odzove na tak način, da izpolni vse zahteve, ki jih za vstavljen napitek potrebujemo, torej
koliko vode naj iztoči, kakšna naj bo temperatura vode, kako dolgo naj vročo vodo zadrži v
disku in ostale lastnosti.
Slika 5: Primeri Tassimo T-diskov
Slika 6: Čitalec črtne kode (BCR-bar code reader)
10

Elektronik je za te vrste aparatov več, na videz so vse enake, vendar se razlikujejo po sestavi
elementov, ker imajo seveda elektroniko od več dobaviteljev, zaradi lažjega testiranja in
izbire najboljše možne ponudbe. Tako je tudi z ostalimi pomembnimi deli aparata.
Slika 7: Elektronika aparata Tassimo
Zelo pomemben del aparata pa je seveda tudi kuhalna enota, na zgornjem delu aparata, v tem
delu je vstavljen disk, to je del v katerem se proces kuhanja pravzaprav zaključi.
Tu je vstavljen tako BCR (čitalec črtne kode), kot tudi držalo diska in iztok tekočine.
Na sliki je prikazan odprt aparat z opisanimi vidnimi deli aparata.
Slika 8: Tassimo z odprtim ohišjem
Rezervoar vode Grelec s pretočno pumpo Priključki grelca, vodniki ter
pretočne cevi
11
Kuhalna enota aparata
Prostor za posodo

To je bil torej kratek opis aparata Tassimo, kateri je v proizvodnji že dve leti v tem podjetju in
ga izdelujejo neprestano na dveh linijah v oddelku.
Na tem aparatu sem vse skozi opravljal tudi razne meritve, ker se aparat prodaja tako
masovno, da je vedno potrebo iskati kakšne cenejše dobavitelje za dele aparata, ki sem jih
naštel zgoraj. Vse skozi so bili problemi največ z elektroniko, ker se s časom pri proizvajalcu
le te ugotovi, da bi mogoče delovanje lahko bilo brezhibno tudi brez kakšnega elementa v
vezju in zato ga odstranijo, ali mogoče tudi kaj dodajo, skratka to je samo primer kako se
vseskozi »bdi« nad aparatom, ki je v masovni proizvodnji. Že zgoraj sem omenil, da jih na
leto proizvedejo okoli milijon, zato torej toliko popravkov na aparatih.
4 OPIS OPRAVLJENIH DEL TER UPORABLJENIH MERILNIH
INSTRUMENTOV
4.1 Merjenje povprečne moči aparata Tassimo
Da sem aparat še bolje spoznal tudi med delovanjem sem za začetek izmeril povprečno moč
aparata na podlagi energije, ki jo aparat porabi med potekom enega cikla kuhanja kave.
To sem izmeril s pomočjo merilnega instrumenta VOLTECH PM100, ki ima dovolj gosto
vzorčenje oz. sempliranje, da sem lahko odčital meritve iz instrumenta samega.
Slika 9: Merilnik Voltech PM100
12

Meritev sem opravil tako, da sem takoj ob začetku cikla kuhanja instrument postavil na 0,
tako da je začel šteti čas in energijo od začetka cikla do konca cikla, v enem primeru pa do
izklopa pumpe, ko aparat praktično ne porabi več toliko energije.
Meritve so prikazane v spodnji tabeli, opravljene pa so bile na treh različnih izvedbah tega
aparata, UC oznaka pomeni aparat, ki je izdelan za Kanadski in Ameriški trg, sta pa še
modela confort in intermediate.
Povprečna
porabljena energija
Wel[Wh]
Povprečna
ELEKTRONIKA UC COMFORT
Čas kuhanja do
izklopa pumpe t[s]
Čas kuhanja do
izklopa aparata
t[s]
13
Povprečna moč
P[w]
18,579 89 / 751,51
18,587 / 114 586,57
porabljena energija
Wel[Wh]
Povprečna
ELEKTRONIKA UC VALUE
Čas kuhanja do
izklopa pumpe t[s]
Čas kuhanja do
izklopa aparata
t[s]
Povprečna moč
P[w]
17,493 85 / 759,12
17,503 / 111 581,91
porabljena energija
Wel[Wh]
ELEKTRONIKA UC INTERMEDIATE
Čas kuhanja do
izklopa pumpe t[s]
Čas kuhanja do
izklopa aparata
t[s]
Povprečna moč
P[w]
17,493 84 / 749,73
17,503 / 110 573,02
Tabela 1: Tabela meritev povprečne moči aparata Tassimo
Povprečna moč je bila izračunana na podlagi enačbe A[Wh]=P[W]*t[h], torej sledi za izračun
povprečne moči:

Tako smo torej izračunali povprečno moč vsakega posameznega aparata, kot vidimo, če bi
računali moč skozi celotni cikel aparata, ko aparat izklopi bi dobili manjšo povprečno moč,
zato pa smo izračunali moč še do izkopa pumpe.
4.2 Merjenje sile natika natiča (priključkov) na elektroniko
V proizvodnji se je v času mojega dela pojavila težava in sicer z pretežkim natikanjem natiča
na elektroniko. Za delavce je bilo to v eni izmeni preveč naporno saj je bilo potrebo za vsak
posamezen aparat priključiti kar 4 priključke, zato sem opravil meritve na aparatih s
posebnim merilnikom za merjenje sil, silomerom HAHN-KOLB (max 500N).
Slika 10: Silomer KAHN-KOLB
S tem aparatom sem lahko natančno izmeril s kakšno silo mora delavec potisniti natič na
prikluček elektronike, ter ugotovil, da so bile sile prevelike, zato so se nadrejeni obrnili na
ponudnika natičev s tezo, da so natiči preozki in jih je potrebno poširiti do te mere, da bodo še
v zadovoljivih standardih za natikanje natičev s tem, da bo za natik uporabljena manjša sila.
Spodaj sta sliki kjer se v proizvodnji natikajo natiči z oštevilčenjem ter tabela z meritvami, ki
so prikazane zopet za različne modele aparata.
14

Slika 11: Natiči na elektroniki
1 2 3 4
Sila EU natiča na priključek elektronike
TAS40XX, 5090479303
Ele. Ele. Ele. Ele. Ele.
Št. Priključka na elektroniko 1 2 3 4 5 Povprečje
1. 21,8 23,8 22,8 31 35,2 26,92
2. 30,4 31 30,2 30,2 38,1 31,98
3. 32,6 30,2 24,2 28,6 30,1 29,14
4. 27,2 25,2 30,6 25,4 25 26,68
TAS45XXUC, 5090479424
Ele. Ele. Ele. Ele. Ele.
Št. Priključka na elektroniko 1 2 3 4 5 Povprečje
1. 21 32,4 33,4 35 24,4 29,24
2. 29,2 34,4 33,4 29,2 45 34,24
3. 40 35 35,2 32 28,8 34,2
4. 18,4 30,4 15 18,6 21,8 20,84
TAS6515UC, 5090479540
Ele. Ele. Ele. Ele. Ele.
Št. Priključka na elektroniko 1 2 3 4 5 Povprečje
1. 20 31 24,2 32 24,6 26,36
2. 31,8 32,2 30,8 32 35 32,36
3. 30,8 37,2 25 30,8 26,6 30,08
4. 40,8 37,6 53,4 40,4 41,4 42,72
Tabela 2: Meritve sil natiča na različne modele aparatov
Kot je razvidno iz tabele so bile meritve opravljene na vseh evropskih izvedbah aparatov, ter
vsaka sila izmerjena na petih elektronikah, nato pa izračunana povprečna vrednost za boljšo
predstavo vrednosti.
15

4.3 Merjenje sile na kuhalni enoti
Vsak teden je bilo potrebno izmeriti, s kakšno silo drži pokrov kuhalne enote nosilec diska.
Meritev je potekala s pomočjo digitalnega merilnika sile, s posebno pripravljenim
pripomočkom, ki se je prilegal delu, kjer je nameščen iztok na kuhalni enoti.
Vsak teden je torej bilo potrebno opraviti meritev na 20 kuhalnih enotah aparata Tassimo.
V podjetju so namreč potrebovali poročilo, kako se v odvisnosti od časa spreminjajo sile, s
katero je kuhalna enota zaprta in drži vstavljen disk za napitek.
Slika 12: Digitalni merilnik sile s posebno pripravo
Meritev je potekala tako, da se je najprej vstavila priprava v kuhalno enoto, pokrov se je zaprl
in po času ene minute, ko se je meritev dokaj ustalila se je odčitala vrednost iz digitalnega
merilnika. Na spodnji sliki je tudi prikazano, kje se je priprava za merjenje vstavila v aparat.
16

Slika 13: Vstavljena priprava za merjenje sile
4.4 Preboj varovalke na grelcu aparata
Pri tej meritvi nas je zanimalo, do katere mere se lahko segreje grelec v aparatu in pri kakšni
temperaturi bomo uničili varovalo iz bimetala, ki je pritrjen na grelec. Napajanje grelca sem
priključil direktno na grelec preko varovalke, poleg tega pa še temperaturni senzor.
Spodaj je prikazana priključitev posameznih delov na grelec.
17

Slika 14: Priključitev napajanja in temperaturnega senzorja
Napajalni priključki
Vse to sem krmilil s posebnim merilnikom, z imenom Dewtron, ki je povezana na računalnik
in lahko z njim krmilimo analogne in tudi digitalne vhode ter izhode.
18
Priključek masa
Temperaturni senzor

Slika 15: Merilna naprava Dewtron
Krmilne napetosti Izmenične vtičnice, ter regulacija
toka
S to merilno napravo lahko torej preko računalniškega vodila spremljamo vse vidne meritve
ter rezultate in jih prikažemo tudi na grafu. Treba je le najprej nastaviti kaj sploh bomo merili,
torej kaj nas pri tej meritvi najbolj zanima. V tem primeru smo opazovali sledeče: celotna
moč grelca, povprečna moč grelca, napetost na grelcu, tok, ki teče skozi grelec ter
temperaturo, odčitano iz senzorja temperature. Vse to je prikazano na spodnji sliki, zgoraj pa
se vidi tudi legenda za boljšo predstavo slike.
19
Analogni in digitalni vhodi

Slika 16: Čelna plošča programa za simulacijo z napravo Dewtron
Kot je razvidno iz slike je krmiljena napetost grelca 140V, ker je aparat bil izdelan za
ameriški trg. Najvišji tok, ki je tekel skozi grelec je dosegel vrednost približno 6,2A, in
seveda ob izklopu varovalke padel na 0. Moč grelca med delovanju je dosegla vrednost
824,6W, povprečna moč skozi celotno meritev pa je bila 789,6W. Dodana je temperatura
grelca, ki na začetku strmo naraste na približno 364,4°C, nato začne počasi padati, ker se
grelec začne po preboju ohlajati. Zgoraj vidimo še čas meritve, ter temperaturo prostora.
Torej s tem merilnikom lahko res zelo hitro dobimo meritve, ki jih računalnik sprotno
generira še v graf, tako da ima merilec lepo predstavo o dogajanju vseh vrednosti, ki ga
zanimajo. Poljubno si lahko ponastavljamo tudi merilo ter poljubno pomikamo graf na želene
točne meritve.
20

4.5 Programiranje elektronike TASSIMO
V podjetju so se odločali za novo alternativo elektronike, bila bi cenejša izvedba ampak bi se
nanjo moral za preizkus prispajkati na določeno mesto za to procesor EEPROM, kratica
pomeni Electrically Erasable Programmable Read-Only Memory. Torej najprej sem se lotil
spajkanja EEPROMA na elektroniko, s spajkanjem sem imel že veliko izkušenj, tako da mi to
ni bil problem.
Slika 17: Prispajkan EEPROM
Torej EEPROM sem prispajkal na vezje, kjer je bilo to potrebno. Dodati pa ga je bilo zaradi
tega, ker je bilo vezje drugače skonstruirano in se bo zato program, ki je za to pripravljen
vnašal v čip EEPROM. Torej to je bilo navodilo dobavitelja elektroniko, ker so na ta način
privarčevali pri izdelavi vezja, kasneje pa bi se, če bi se ta alternativa dobro izkazala,
procesorji seveda serijsko dodajali že pri dobavitelju.
Sledilo je torej še programiranje EEPROM-a, to sem storil s pomočjo izdelanega
programatorja, ter s pomočjo programske opreme PHILIPS LPC2000 Flash Utility, s katerim
se program v hex datoteki vpiše v procesor. Programator sem vstavil v za to določeno mesto,
ki je prikazano na zgornji sliki.
21
Priključki za programator
EEPROM

Slika 18: Program LPC2000 med vnašanjem programa v EEPROM
Po končanem delu sem elektroniko vstavil v nov aparat ter ga odnesel na redno testiranje, kjer
neprestano testirajo aparat. Kako pa se bo ta alternativa obnesla pa je bilo treba počakati, da
je aparat opravil določeno število ciklov, odvisno od predpisane življenjske dobe aparata, v
tem primeru je za ta aparat izračunana življenjska doba 15050 ciklov. Vrednost se izračuna na
podlagi meril, ki jih predpiše podjetje za določen izdelek.
4.6 Kreiranje povezovalnih priključkov novega aparata
Kot je že bilo večkrat omenjeno je bil v času mojega dela v podjetju v fazi razvoja nov aparat
4. generacije kavnih aparatov Tassimo. Tudi pri tem aparatu sem veliko pomagal, kot npr.
kreiranje povezovalnih priključkov aparata. Pri tem sem si res vzel veliko časa in si stvar res
dobro ogledal. V podjetju so najprej izdelali model novega aparata iz tako imenovanega STL
modela. Jaz sem za kreiranje notranjih povezovalnih linij potreboval model notranjega ohišja
in vse ostale dele kjer bo priključena katerakoli vrvica. S pomočjo mentorja sem si na list
papirja najprej izdelal skico po kateri bom izdeloval primere priključkov, ki naj bi se kasneje
seveda vpeljevale v proizvodnji aparata, ko bo to seveda tako daleč. Določeni priključki so
imeli že predpisane razdalje, ostale pa je bilo potrebno predvideti. Na spodnjih dveh slikah sta
prikazana skica priključnih kablov ter slika modela novega aparata z izdelanimi priključki.
22

Slika 19: Skica priključnih vrvic
Slika 20: Model notranjosti aparata s priključnimi vrvicami
23

5 UPORABA OSTALIH NAPRAV IN ORODIJ
5.1 Merilni pulti
Skozi moje delo sem se srečeval tudi z drugimi merilnimi napravami, bodisi za merjenje
bodisi za uporabo ostalih električnih veličin, kot so napetost in izhodni tok.
Na spodnjih slikah so prikazani uporabljeni merilni pulti ter usmerniki z kratki opisom pod
slikah.
Slika 21: Izmenični usmerniki napetosti
S tem usmernikom se nastavlja izmenična vrednost od 0-260V, ter ga lahko uporabljamo tako
za priključitev evropskega priključka za napajanje (230V) kot tudi za ameriški UC standard
priključka (140V).
24

Slika 22: Glavni napetostni stabilizator
Na glavnem napetostnem stabilizatorju sem nastavil poljubno izmenično napetost ter
frekvenco, ki se je prenesla na vse izhodne priključke v našem oddelku. Spodaj je prikazan
pult na kater je ta nastavljena napetost bila izvršena.
25

Slika 23: Stabilizirana napetost
Slika 24: Enosmerni usmernik
26

Zgoraj je prikazan tudi uporabljen usmernik enosmerne napetosti, z njim sem lahko nastavil
napetost od 0-24V DC.
5.2 Testna soba
Ta prostor je v podjetju namenjen samo za testiranje aparatov Tassimo, ki se tu izdelujejo.
Prej sem že omenil, da se tu aparati testirajo do predpisane življenjske dobe obstoja in sicer
neprestano. Aparati se vstavijo v tako imenovana gnezda in naprava sama izvaja vse potrebne
korake za kuhanje kave, od pritiska na gumb do odprtja in zaprtja kuhalne enote za nov
začetek cikla. Vložki kav se tu uporabljajo seveda večkrat zaradi hitrejšega testiranja.
Ob morebitni napaki aparata se to takoj javi v razvoj in se poskuša ugotoviti kaj je vzrok
napake. To je tudi najboljša rešitev za odkrivanje napak, ker le ta naprava lahko neprestano
simulira pritisk človekove roke na gumb aparata in ostale funkcije ki jih izvedemo, da bi
aparat uporabili.
Slika 25: Merilna soba
27

Slika 26: Merilna gnezda, kjer so vstavljeni aparati za testiranje
28

6 NIVOJSKO STIKALO
Na kratko bom opisal še en zelo pomemben element, ki se nahaja v aparatu Tassimo in sicer
nivojsko stikalo ali reed stikalo. Opisal ga bom zato, ker se to najbolj tiče moje stroke in se mi
zdi zelo pomemben element, da ga opišem posebej od ostalih komponent.
V aparatu pa je nameščen na zadnji strani, kjer zaznava nivo vode in tako pošilja informacijo
procesorju, kdaj je potrebo napolniti rezervoar.
Slika 27: Reed ali nivojsko stikalo
6.1 Splošne značilnosti stikal
V avtomatskih procesih je uporaba senzorjev kot dajalcev informacij za krmiljenje le-teh
neizogiben pogoj. Senzorji dajejo potrebne signale za različna stanja, kot so pozicija, pristnost
ali odsotnost materiala in stanje nivoja, služijo kot dajalci impulzov za štetje in podobno. V
skupino industrijskih senzorjev za te namene štejemo tudi reed senzorje, katerih raznovrstno
uporabnost bi težko našteli. Glavna področja uporabnosti so v celotnem električnem in
elektronskem segmentu, npr.: merilci nivojev, varnostne naprave, gospodinjski aparati,
senzorji gibanja, pozicioniranje ventilov, ročnih zavor v avtu, kontrola pretoka v pnevmatskih
in hidravličnih cilindrih, mejna stikala itd.
6.2 Tehnične lastnosti reed senzorjev
Tipični podatki oziroma omejilne vrednosti električnih veličin:
• Napetost preklapljanja: do 400 V
• Tok preklapljanja: do 1,5 A
• Minimalna napetost delovanja: 10 nV
• Kontaktna upornost: do 50 mΩ
• Temperature delovanja: od –55° C do +200° C
29

Slika 28: Reed stikalo, ki je pripravljeno za vgradnjo v aparat
6.3 Funkcija reed stikala in plovca
Pri TAS se reed stikala uporabljajo kot nivojsko stikalo (glej sliko 29), ki signalizira
elektroniki, kdaj v rezervoarju ni več dovolj vode, da bi aparat še lahko skuhal kakšen
napitek. V fazi razvoja se je določilo, da mora reed stikalo reagirati, ko v rezervoarju ostane
od 170 g do 240 g vode. Če je vode v rezervoarju manj kot 170 g, mora magnet v plovcu biti
dovolj oddaljen od reed stikala, da se to razklene in pošlje signal elektroniki, da v rezervoarju
ni dovolj vode za pripravo napitka.
Voda
Rezervoar
Slika 29: Shema nivojskega stikala in rezervoarja
Plovec
30
Reed stikalo
Regulacijska
elektronika
TAS

7 SKLEP
V času dela v podjetju BSH sem spoznal veliko novih stvari na področju elektrotehnike, kot
tudi ostalih stvari, ki se tičejo drugih strok, npr. strojništva in mehanike. Predvsem pa sem
dobil izkušnje na področju razvojnega dela, kako to delo poteka od začetka razvoja, do
pošiljanje aparatov v proizvodnjo in nadaljnjih nadgradnjah na že obstoječih aparatih. To mi
je prineslo veliko izkušenj za dela v drugih podjetjih, saj delo razvoja poteka povsod zelo
podobno, odvisno pa seveda od produktov, ki se proizvajajo in načina dela. Spoznal sem tudi
veliko novih načinov za merjenje ter preizkušanje raznih merjencev, spoznal sem tudi veliko
drugih orodij, s katerimi se prej nikoli nisem srečal, tudi veliko novih snovi za izdelavo
aparatov sem spoznal, saj se v podjetju veliko dela tudi s plastiko, katera je sestavni del ohišja
vseh produktov v podjetju.
Torej praktično usposabljanje mi je prineslo veliko izkušenj in upam, da jih bom kdaj v
nadaljnje znal tudi unovčiti, bodisi v tem podjetju ali kje drugje.
31

8 PRILOGE
1. Pogodba o praktičnem usposabljanju
32