POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v KOPA d.d Slovenj ...

VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
Računalništvo – Informatika
POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
Mentor v podjetju: Dražen Škvorc
Študent: Matic Knežar
Vpisna številka : 93600689
v
KOPA d.d Slovenj Gradec
Čas opravljanja od 30.6.2008 do 30.9.2008

Poročilo o praksi
2

Poročilo o praksi
3

Poročilo o praksi
KAZALO
1. Uvod ...........................................................................................................................................5
2. Opis gospodarske družbe in produktov........................................................................................5
4
2.1 Zgodovina podjetja v letnicah ..............................................................................................5
2.2 Povzetek mojega dela v sklopu prakse .................................................................................8
3. Opis mojega dela.........................................................................................................................8
3.1 Dodajanje strani na strežnik.................................................................................................9
3.2 Dokumentacijski sistem ..................................................................................................... 10
3.3 Microsoft SharePoint ......................................................................................................... 10
4. Opis aplikacije ........................................................................................................................... 11
4.1 Pravice .............................................................................................................................. 13
4.2 Kreiranje nove odsotnosti .................................................................................................. 13
4.3 Urejanje obstoječe odsotnosti ........................................................................................... 14
4.4 Iskanje ............................................................................................................................... 14
5. Modul – Rezervacija avtomobila ................................................................................................ 14
6. SKLEP ........................................................................................................................................ 15
7. Viri ............................................................................................................................................ 16
KAZALO SLIK
Slika 1: SharePoint osnovna oblika .................................................................................................... 11
Slika 2: Osnovna stran spletne aplikacije ........................................................................................... 12
Slika 3: Dnevni pregled ...................................................................................................................... 13
Slika 4: Kreiranje nove odsotnosti ..................................................................................................... 13
Slika 5: Urejanje odsotnosti ............................................................................................................... 14
Slika 6: Rezervacija možnega avtomobila .......................................................................................... 15

Poročilo o praksi
5
1. Uvod
V poročilu predstavljam podjetje Kopa d.d, ter aplikacijo ODSOTNOSTI, katero sem
izdeloval v času opravljanja prakse v tem podjetju.
Podjetje KOPA d.d je računalniško podjetje, ki obstaja že 30 let. V podjetju se ukvarjajo z več
področji računalništva. Podroben opis področji se nahaja v nadaljevanju.
V podjetju je zaposlenih 60 ljudi. Pokrivajo področja od programiranja do administriranja
strežnikov, področja videonadzora, servis računalnikov in še bi lahko našteli.
Podjetje ima tudi svoj ERP produkt, ukvarjajo se tudi z razvojem dokumentacijskega sistema
in prav na tem področju sem tudi izdeloval aplikacijo ODSOTNOSTI.
2. Opis gospodarske družbe in produktov
Kopa d.d je delniška družba. Računalniško podjetje, ki pokriva širši spekter računalništva. V
groben se podjetje deli na programerski in strojni oddelek.
Strojni oddelek pokriva področja strežnikov, njihove administracije, konfiguracijo, ter vse
kar se dotika problematike strežnikov.
Ukvarjajo se tudi z videonadzorom. Sem spada vse od montaže kamer, do postavitve in
konfiguracije strežnikov. V zadnjem času vse se vse bolj uporabljajo tako imenovane IPkamere,
kjer se lahko vsaka kamera nadzoruje preko interneta.
V tem oddelku podjetja je tudi servis računalniške opreme. Računalnikov, tako namiznih kot
prenosnih, tiskalnikov ipd.
Podjetje je tudi pooblaščen serviser HP računalniške opreme.
Programski oddelek podjetja se ukvarja z lastnim ERP sistemom, dokumentacijskim
sistemom in tudi drugimi programskimi rešitvami.
2.1 Zgodovina podjetja v letnicah
1978
Ustanovitev delovne enote KOPA videoterminali v TOZD-u PLASTIKA v DO
SLOVENIJALES - TMSG KOPA 700 - Videoterminal
1979
Predstavitev TMSG - KOPA terminali na sejmu Interbiro - Informatika v Zagrebu KOPA
1000 - videoterminal nove generacije (še vedno v uporabi)
1980
Uvedba inteligentnih terminalov KOPA 1500. Začetek izdelovanja aplikativne programske
opreme - tesna povezava z DELTA računalniškimi sistemi.
1981
KOPA računalniški sistemi - prvi pravi sistemi z štirimi delovnimi mesti, tiskalniki in

Poročilo o praksi
delujočo aplikacijo - prodor na YU trg - posel z Jugopetrolom. Uvedba modemov v
prodajnem programu in pričetek dela na komunikacijah.
1982
Razvoj mikroračunalnika KOPA 2500 v sodelovanju z IJS - predstavitev prvega domačega
mikroračunalnika na Interbiroju v Zagrebu. Hkrati poteka intenzivno delo na razvoju APL -
računovodski podsistem.
1983
Iz DE KOPA terminali ustanovitev TOZD KOPA terminali v TMSG. Intenzivno tržimo
KOPO 2500.
1984
Predstavimo KOPO 3500 z novim procesorjem, večjo zmogljivostjo in tudi polepšano.
1985
Nakup novih proizvodnih prostorov, velika vlaganja v adaptacijo.Ponovno izboljšamo KOPO
3500 - novo ohišje. Uspe nam velik prodor na Hrvaško - HMZ - Slavonske šume.
1986
6 junija otvoritev in selitev v nove proizvodne poslovne prostore. Intenzivno delamo na
razvoju na Q-Busu in pripravljamo nov mikroračunalnik na osnovi VAX procesorja, ter na
izdelavi poslovnega in proizvodnega programskega paketa.
1987
Uvedemo podatkovno bazo ORACLE in orodja IV generacije - razvijamo aplikacije v bazi
ORACLE, konec junija prevzamemo zastopstvo za YU.
1988
S kombinacijo HW - KOPA 4500 in bazo ORACLE osvajamo YU trg, pa tudi v Sloveniji
nam gre dobro. Pričnemo z adaptacijo hale in TOZD KOPA terminali preimenujemo v TOZD
Računalniški inženiring KOPA.
1989
Povečamo zmogljivosti KOPE 4500 v 5500 in 6500. Iz DO TMSG izločimo marketing in ga
prestavimo v TOZD Računalniški inženiring KOPA, konec leta pa se izločimo iz DO TMSG
in postanemo Računalniški inženiring KOPA, p.o.
1990
Uvedemo UNIX DB sisteme firme WYSE, na sejmu Elektronika v Ljubljani predstavimo celo
družino UNIX sistemov vključno s PC-ji. V tem letu začnemo sodelovati s Pivovarno Laško
(kompletno HW, SW, APL, komunikacije). Začnemo tudi s programi trgovinskega poslovanja
in blagajne.
1991
Leto razpada - ne samo YU ter temveč tudi našega trga. Totalna prekinitev vseh poslov s
Srbijo - težave v poslovanju s Hrvaško. Aplikativni SW se je končno uveljavil s programi
bazirani na relacijski bazi. Računalnike bazirane na Dec-ovi tehnologiji naglo izpodrivajo
UNIX sistemi firme WYSE.
1992
Splošna recesija gospodarstva Slovenije, popolna prekinitev sodelovanja s hrvaškimi podjetji.
Vendar ohranjamo "image" zanesljivega partnerja v izgradnji računalniško podprtih
informacijskih sistemov.
1994
Leto lastninjenja, že sodelujemo s podjetjem Compaq.
1993 -1998
S prodajo celovitih informacijskih sistemov pridobimo trideset partnerjev s področja cele
Slovenije.
6

Poročilo o praksi
1996
Odpremo lastno trgovino računalniške opreme v Slovenj Gradcu.
1997
Pričnemo razvoj nove generacije programske opreme v grafičnem okolju z ORACLE orodji.
1998
Uvedemo novo generacijo programske opreme v grafičnem okolju KOPA ERP.
2001
Uvedemo tronivojsko arhitekturo.
2002
Prodor na Hrvaški trg.
2003
MAXIMO 5.
2004
ASP – Aplication Service Provider (najem namesto nakupa).
2005
Inštalacije KOPA ERP v Srbiji in Črni gori ter Bosni in Hercegovini.
HRM, CRM, SCM
2006
Podpora brezpapirnemu poslovanju e-KOPA
Produkcijska verzija v 10g
Kopa največji domači ponudnik ERP rešitev (vir:IDC)
2007
BI in kontroling, skladiščna logistika, ekspertni sistemi
Predstavništvo Kope (preko partnerja) v Srbiji
2008
Kopa prva v Sloveniji, ki ima svoj ERP v produkciji na bazi 11g
30 letnica poslovanja
7
Celotno poglavje 2.1 Zgodovina v letnicah je povzeto iz spletne strani podjetja KOPA
http://www.kopa.si/opodjetju/osebnaizkaznica/vizijaincilji/zgodovina/vletnicah.aspx

Poročilo o praksi
8
2.2 Povzetek mojega dela v sklopu prakse
Med opravljanjem prakse, sem delal na projektu ODSOTNOSTI. Rezultat je bila aplikacija,
kot dodatek dokumentacijskemu sistemu. V sklopu praktičnega izobraževanja sem se seznanil
z Microsoftovim portalom SharePoint v kombinaciji s programskim paketom Visual Studio.
Programski jezik, katerega sem uporabljal je bil C#.
3. Opis mojega dela
Kot sem omenil je modul ODSOTNOSTI temeljil na že obstoječi aplikaciji, kateri kot osnova
služi SharePoint.
Prva naloga je bila priprava programskega okolja. Poiskati sem moral dodatek, katerega sem
namestil v Visual Studio. Dodal sem ga kot referenco. Gre za uraden ne plačljiv dodatek, zato
sem ga uspel dobiti kar na uradni strani.
Po namestitvi tega dodatka in nastavitvi reference, sem začel s pripravo strani za aplikacijo.
Z mentorjem sva se odločila, da naj originalni del predstavlja samo okvir.
Ker je bilo potrebno predstaviti večino podatkov na eni strani, ter čim bolj pregledno, sem se
odločil, da bom v tedenskem pregledu razdelil vsak dan na 24 enakih delov, ki bodo
predstavljali ure od 0 do 23.59.
Na tak način sem dobil pregledno tabelo. Iz katere se že kar na prvi pogled vidi v kakšnem
času gre za odsotnost.
Dodatno sem vsaki vrsti odsotnosti določil tudi barvo. Vsako tabelo, nad katero deluje
aplikacija sem lahko ustvaril naknadno. Tudi tabelo o vrsti odsotnosti sem ustvaril že v
samem procesu programiranja. V tej tabeli so določene vse vrste odsotnosti, barve se določajo
programsko na podlagi odsotnosti.
Tabele, katere sem ustvaril v Share Point-ovi podatkovni bazi so naslednje:
- Uporabniki
- Vrste odsotnosti
- Odsotnosti
- Skupine
Tabele niso fiksne, saj se lahko dodajajo tudi naknadno. Tako da ni nujno da ostane le pri teh
zgoraj omenjenih.
Za izdelavo tedenskega pogleda sem uporabil objekt DataGrid. Prva kolona je DataBound
polje, kjer sem nastavil, da se ob osvežitvi napolni z vrednostmi iz baze. V našem primeru so
bile te vrednosti uporabniki.
Nad celotnim DataGrid-om je polje DropDownList, kjer nastavimo skupino in glede na to
skupino se prikažejo uporabniki, ki pripadajo tej skupini.
Ob prvem zagonu je to polje nastavljeno tako, da se vidijo uporabniki vseh skupin.
Tedenski pregled vsebuje povezave tudi na dnevni pregled in mesečni.
Prav tako pa vsebuje iskalnik.
Iskalnik je pravzaprav filter, ki poišče delna in popolna ujemanja.

Poročilo o praksi
Povezan je na vsako osvežitev strani. Problem se je pojavil pri tem ker pri večini gradnikov
osvežitev strani pomeni izbris zapisa v polju. Zato sem moral uporabiti Windows gradnik in
ne spletnega.
Obrazec za novo odsotnost je sestavljen iz podatkov kot so OSEBA, za kakšno odsotnost gre,
začetek in konec odsotnosti
Pri kreiranju tega obrazca se je pojavila želja, da bi se na tem mestu dalo tudi poslati sporočilo
osebi, katere se dotika ta odsotnost.
Zato sem dodal tudi to možnost.
Izdelava dnevnega pogleda ni bila toliko različna od mesečnega pregleda. Na koncu sem se
odločil za način, da sem vse dneve, ki že obstajajo v tedenskem pogledu skril. Ohranil sem
samo tisto polje, kateri dan smo izbrali.
Glede na to, da je za izris uporabljen DataGrid sem lahko nastavil, da se to polje potem
avtomatsko razširi. Dnevnemu pogledu sem dodal še nekatere podatke iz opisa odsotnosti.
Mesečni pogled ni nič kaj drugačen od originalnega mesečnega pogleda, zato sem uporabil
samo povezavo na originalno SharePoint stran.
9
3.1 Dodajanje strani na strežnik
Vso testiranje je potekalo na testnem strežniku. Na koncu je bilo treba to stran dodati tudi na
pravi strežnik. Potek je opisan v spodnjih korakih.
1. Celotno spletno stran, katero smo izdelali je bilo treba izvoziti. Na testnem strežniku
izberemo MESTO SHRANI KOT PREDLOGA. Izberemo možnost vključi vsebino in
to zato, da ob shranjevanju shranimo tudi podatke iz baze.
Izberemo tudi GALERIJA PREDLOG MEST, ter shranimo to predlogo.
2. Na pravem strežniku izberemo SITE TEMPLATES, ter damo »upload« te datoteke,
katero smo prej kreirali (template)
3. Izberemo »CREATE NEW SITE. URL naslov damo isti ko prej. TEMPLATE
izberemo.
4. Sedaj imamo okvor naše strani brez .aspx datotek. Za delovanje je potrebno prenesti še
BIN mapo, vse ASPX dokumente, ter WebConfig in mapo IMAGES.
Na novem strežniku kreiramo Virtual Directory. Pod lastnosti damo APPLICATION NAME,
izberemo CREATE.
Sedaj imamo novo spletno stran »v našem primeru modul ODSOTNOSTI« na drugem
strežniku.

Poročilo o praksi
10
3.2 Dokumentacijski sistem
Dokumentacijski sistem je spletna aplikacija, ki temelji na Microsoftovem portalu SharePoint,
programski del pa je izdelan v okolju Microsoft Visual Studio
Namenjen »rokovanju« z dokumenti, ki se nahajajo v podjetju. Ne glede na to, v kakšni obliki
pride dokument v podjetje, se na vsak način začne elektronska obdelava.
Dokument gre skozi tok podatkov (Workflow), kjer se nastavijo akterji, ki igrajo pomembno
vlogo pri pregledu in potrditvi dokumenta, tok se ne nadaljuje, dokler oseba, ki je na vrsti ne
potrdi dokumenta oziroma opravi naloge, ki ji je določena. Seveda je vse pogojeno s
pravicami, ki jih ima ta oseba. Imam možnost tudi zavrniti dokument.
V tem primeru dokument dobi skrbnik, ki se potem odloči kako nadaljevati.
Dokumenti so lahko tudi digitalno podpisani, kar nam omogoča, da lahko takšen podpisan
dokument uporabljamo prav tako kot klasično podpisan dokument.
Aplikacija vsebuje več modulov in izmed njih je sedaj ustvarjena in v tem poročilu opisana
aplikacija ODSOTNOSTI.
3.3 Microsoft SharePoint
Microsoft SharePoint je portal. Portalske rešitve so v današnjem času vse pogostejše in tudi
vse bolj priljubljene. Microsoftov SharePoint ni nobena izjema.
Mogoče je Microsoft pri SharePoint-u rahlo v prednosti tudi zaradi tega, ker v osnovi podpira
Office, katerega pa uporablja veliko število pisarn.
SharePoint je idealno orodje za skupinsko rabo. Uporabniki ne rabijo več skrbeti, če so
ustrezno prenesli dokument, katerega so spremenili, ali če so spremenili zadnjo verzijo.
To je naloga SharePointa.
Veliko osnovnih stvari lahko uporabnik naredi sam, brez pomoči računalničarjev. Seveda pa
po drugi strani ne moremo reči, da je uporaba popolnoma enostavna, saj gre za obširen
produkt, ki vsebuje ogromno možnosti.
Ena izmed možnosti, katera lahko rečemo da je rahlo zahtevnejša je uporaba SharePoint-a z
programskim paketom Visual Studio.
V tem primeru gre za čisto programiranje spletnih storitev, ki se potem nahajajo znotraj
portala.
Lahko rečemo da SharePoint nudi ogrodje za aplikacije, katere napišemo v Visual Studio.
Na tak način je uporabljen SharePoint v primeru aplikacije Odsotnosti.

Poročilo o praksi
11
Slika 1: SharePoint osnovna oblika
Slika 1 prikazuje klasično SharePoint stran. Na levi strani imamo meni na desni strani pa del,
kateri se spreminja.
Če programiramo v Visual Studio, je desna stran tista, kjer se prikazuje naša aplikacija.
4. Opis aplikacije
Aplikacija odsotnosti omogoča prikaz tedenskega, dnevnega in mesečnega pregleda.
Poudarek je na preglednosti in berljivosti, čim večje količine podatkov na eni strani.
Omogočen je tedenski, dnevni in mesečni pregled. Premikanje naprej in nazaj je prilagojeno
temu v katerem pogledu se nahajamo.
Če smo v tedenskem pogledu, pomeni gumb naprej sedem dni in nazaj sedem dni, v primeru
dnevnega pogleda pa pomeni en dan naprej in en dan nazaj.
Mesečni pogled je privzeti SharePointov pregled, brez posebnih programskih dodatkov.

Poročilo o praksi
12
Slika 2: Osnovna stran spletne aplikacije
Aplikacija nam omogoča vnašanje, urejanje in pregled različnih vrst odsotnosti. Grajena je na
platformi Windows SharePoint 3.
Do njej lahko dostopamo preko brskalnika (IE). Pregled je možen vsem uporabnikom, samo
vnašanje in spreminjanje pa je odvisno od pravic, ki jih imamo kot trenutni prijavljeni.
Različne vrste odsotnosti so prikazane z različnimi barvami. Barve so zapisane v legendi.
Vsak dan v razpredelnici je razdeljen na 24 ur, kar omogoča boljši pregled nad odsotnostmi.
Omogočeno je tudi premikanje po tednu naprej in nazaj, ali po dnevu naprej in nazaj.
Ob kliku na povezavo dan ali pa v primeru klika na posamezen dan pridemo v dnevni
pregled. (kot sem že omenil v dnevnem pregledu premikanje naprej in nazaj pomeni
premikanje po en dan, v tedenskem pa po premikanje po en teden)
V dnevnem pregledu vidimo samo izbrani dan z dopolnjenimi podatki posameznega
uporabnika (Interna številka, GSM, ter Opis)

Poročilo o praksi
13
4.1 Pravice
Slika 3: Dnevni pregled
Sam pregled odsotnosti je možen brez posebnih pravic. Pravice so potrebne za vnos nove
odsotnosti ali pa spreminjanje obstoječe.
Možnost urejanje točno določene odsotnosti imajo vsaj 3 osebe. Prva je tista, kateri odsotnosti
pripada, druga je nekdo, ki je odsotnost kreiral, tretja pa je administrator, kateri ima vse
seveda pravice
4.2 Kreiranje nove odsotnosti
Slika 4: Kreiranje nove odsotnosti
Novo odsotnost kreiramo s klikom na gumb Nova odsotnost. Ob kliku na gumb se nam odpre
novo okno. Izbran je uporabnik, katerega uporabniško ime uporabljamo. Lahko izberemo
kateregakoli.
Izberemo vrsto odsotnosti (službeno, privat, dopust, bolniška, ostalo)

Poročilo o praksi
Imamo možnost da izberemo polje celodnevna odsotnost, pri čem izberemo samo en dan, ure
pa nam nastavi v območju (00:00:00 do 23:55:00)
Če polje celodnevna odsostnosti ni izbrano zapišemo začetek odsotnosti z urami in minutami
ter konec odsotnosti z urami minutami.
Prav tako lahko zapišemo tudi kratek opis.
Na koncu je možnost tudi pošiljanja obvestila določenemu uporabniku .
14
4.3 Urejanje obstoječe odsotnosti
Slika 5: Urejanje odsotnosti
Kot je že omenjeno imajo možnost urejanja 3 osebe(administrator, »lastnik« odsotnosti, ter
kreator). Če smo ena izmed teh oseb lahko urejamo in celo izbrišemo odsotnost.
4.4 Iskanje
V aplikaciji je tudi možnost iskanja oseb. Iskanje deluje po principu filtra ter delnega
ujemanja.
Poišče vse zadetke, ki ustrezajo kriteriju. Ujemanje je lahko delno ali pa popolno.
5. Modul – Rezervacija avtomobila
Kot že sem že omenil aplikacija odsotnosti vsebuje tudi možnost istočasne rezervacije
avtomobila. To je ustvarjeno kot modul v programu in če je ta modul nameščen je rezervacija
avtomobila tudi vidna, v nasprotnem primeru uporabnik te možnosti sploh nima.
Pri izbiri te možnosti se nam odpre polje z avtomobili. Vidimo vse možne avtomobile, pri
čemer so zasedeni rdeče barve, prosti pa zelene. Pri zasedenih vidimo tudi osnovne lastnosti.
Pri kliku na prostega se nam odpre novo okno, kjer izpolnimo stranko in relacijo.

Poročilo o praksi
15
6. SKLEP
Slika 6: Rezervacija možnega avtomobila
V obdobju praktičnega izobraževanja sem si pridobil veliko izkušenj. Seznanil sem se z
novejšimi tehnologijami, produkti kot so Microsoftov spletni portal SharePoint.
Povezava SharePoint-a in programskega paketa Visual Studio se je izkazala za izredno
zanimivo in hkrati uporabno, saj nam omogoča v relativno kratkem času ustvariti novo
aplikacijo na podlagi že zastavljenega ogrodja.
Kot sem že omenil, je sam produkt SharePoint že v osnovi izredno uporaben in se za njega
odloča vedno več podjetji, z možnostjo pisanja lastne kode, pa je na svoji uporabnosti samo še
pridobil.

Poročilo o praksi
16
7. Viri
Spletna stran podjetja KOPA d.d – www.kopa.si
Spletna stran Microsoft SharePoint - http://office.microsoft.com/slsi/sharepointserver/FX100492001060.aspx
Spletna stran Microsoft Visual Studio - http://office.microsoft.com/slsi/sharepointserver/FX100492001060.aspx
Spletna enciklopedija – http://www.wikipedia.org/