ob prvi podelitvi diplom študentom gospodarskega inženirstva

Priročnik za študente Gospodarskega inženirstva – smer strojništvo
ZNANJE JE EDINI VIR, KI SE NE PORABLJA, AMPAK GA JE VEDNO VEČ
dr. Iztok Palčič, dr. Andrej Polajnar
Fakulteta za strojništvo Maribor
Vir: Vestnik, 24. januar 2008
Živimo v obdobju znanja. Tega je vedno več, vedno bolj je zapleteno, vse težje ga obvladujemo. Razvoj vodi
do naprednih tehnologij, s katerimi naj bi ustvarjali novo vrednost. Nove tehnologije vplivajo na razvoj novih
storitev. Rojeva se novo znanje. Znanje je edini vir, ki se ne porablja, ampak ga je vedno več. Ko je James
Watt leta 1765 izumil parni stroj, ni mogel vedeti, kako velika bo njegova vloga v razvoju industrije. Pričele
so se razvijati nove industrijske in storitvene panoge, kjer se je kopičilo ogromno novega znanja, ki se je
pričelo specializirati. To velja še danes; poglejmo avtomobilsko industrijo, v kateri se dobavitelji osredotočijo
na posamezne niše, kjer so dobri (orodja, prevleke, posamezni sklopi). Končni proizvajalec avtomobilov pa
mora specializirana znanja koordinirati in integrirati v končni izdelek. V gospodarstvu je proces integracije
viden pri prepletanju industrijskih panog, med katerimi je vse težje postaviti ostre ločnice. Tudi napredne
tehnologije zahtevajo nove organizacijske pristope za uspešno izkoriščanje na trgu. Podjetja morajo prenesti
inženirsko in tehnološko znanje v ustvarjanje novih poslovnih priložnosti. Ogromne vsote denarja, ki se
vlagajo v razvoj in tehnologijo, zahtevajo sposobnosti za njihovo upravljanje.
Opisani pojavi so že ob koncu 19. stoletja privedli do nastanka znanstvene in strokovne discipline, ki ji
pravimo gospodarsko inženirstvo (v ang. industrial engineering). Le malo kasneje so se na univerzah v ZDA in
kasneje v Evropi pojavili prvi študijski programi, ki jih še danes ponujamo z razlago, da lahko samo
strokovnjaki, ki razumejo poslovni kontekst inženirskega znanja in strateško vlogo tehnologij, uspešno
prenesejo razvojne in tehnološke dosežke v konkurenčne prednosti in izkoriščajo poslovne priložnosti.
Gospodarsko inženirstvo je doživelo razcvet v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes pa praktično ni
več tehniške univerze, ki ne bi ponujala programa študentom.
V Sloveniji smo prvi program gospodarskega inženirstva ponudili leta 1993. To je storila Univerza v
Mariboru, kjer izvajajo program tri tehniške fakultete (smer strojništvo, gradbeništvo, elektrotehnika) v
partnerstvu z Ekonomsko‐poslovno fakulteto. Izredno velika zaposljivost in cenjenost diplomantov je
pokazala, da je bila odločitev pravilna. O priljubljenosti študijskega programa priča podatek iz Gradca, kjer v
okviru njihove Tehniške univerze deluje Fakulteta za strojništvo in gospodarsko inženirstvo. V študijskem
letu 2006/07 je bilo od vseh smeri in fakultet na Tehniški univerzi največ študentov vpisanih prav na študij
gospodarskega inženirstva (1598).
Da je poklic gospodarskega inženirja res poklic prihodnosti, priča tudi podatek, ki ga je leta 2002 objavil
nemški tednik Focus. Tam je gospodarski inženir na samem vrhu lestvice poklicev, po katerih naj bi bilo v
Evropski uniji največje povpraševanje do leta 2020.
38