Načela zaznavanja.pdf
Načela zaznavanja.pdf
Načela zaznavanja.pdf
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Načela</strong><br />
zaznavne<br />
organizacije<br />
Predmet Psihologija<br />
Špela Progar, univ.dipl.psih.
Zaznavna<br />
organizacija<br />
= proces organizacije občutkov v smiselne<br />
celote (zaznave)
Na primer stol…<br />
OBČUTEK JE<br />
DOLOČEN VZOREC<br />
ČRT, KOTOV,<br />
SVETLOSTI, BARV...<br />
ZAZNAVA: TA VZOREC<br />
DOJAMEMO KOT CELOTO<br />
IN UGOTOVIMO, DA JE TO<br />
STOL, KI SE UPORABLJA<br />
ZA SEDET…
Stol ali roka?<br />
OBČUTEK OB POGLEDU NA<br />
TA DRAŽLJAJ JE VEDNO<br />
ENAK, ZAZNAVA PA JE<br />
LAHKO RAZLIČNA: STOL ALI<br />
ROKA?
To področje so prvi preučili<br />
GESTALT PSIHOLOGI<br />
?<br />
kako človekov um<br />
predeluje čutne<br />
informacije, da<br />
iz občutkov<br />
nastane zaznava
Kaj pomeni beseda GESTALT?<br />
• način, kako so stvari “gestellt” –<br />
postavljene skupaj<br />
• običajni prevod: OBLIKA, CELOTA
Ključni pojem: CELOTA<br />
OBJEKTE<br />
ZAZNAVAMO KOT<br />
ORGANIZIRANE<br />
CELOTE<br />
(ne izolirano)<br />
OSNOVNE<br />
IDEJE<br />
gestaltistov<br />
CELOTA NI<br />
ENOSTAVNA<br />
VSOTA DELOV<br />
ZAZNAVA DELA<br />
OBJEKTA JE<br />
ODVISNA OD<br />
ZAZNAVE<br />
DRUGIH DELOV
Gestalt je torej več (nekaj drugega) kot<br />
enostavna vsota delov.<br />
Naše oči niso kot<br />
TV kamera, ki<br />
posname posamezne<br />
oblike in barve.<br />
Ljudje in živali<br />
smo sposobni videti CELOTNE objekte.<br />
Na primer…
KOLO je več kot vsota delov
Tudi OBRAZ…<br />
je nekaj drugega kot oči, lica, nos, brada in čelo.<br />
JO KDO<br />
POZNA?<br />
PA<br />
ZDAJ?
Če opišemo moko, jajca, maslo,…,<br />
še nismo opisali TORTE
MELODIJA je več kot vsota tonov
Kaj vidite…? (odgovorite hitro!)
Si lahko predstavljate svet brez<br />
zaznav?<br />
Brez zaznav bi videli svet kot<br />
brezsmiselno zmešnjavo barv, oblik,<br />
zvokov.<br />
• Ne bi prepoznali obrazov,<br />
• ne bi razumeli govorjene besede,<br />
• se izogibali nevarnostim…<br />
Ne bi preživeli!
Zato je<br />
(človekova)<br />
narava razvila<br />
strategije za<br />
znajdenje v tej<br />
zmešnjavi…<br />
VEDNO POSKUŠA NAJTI<br />
NAJPREPROSTEJŠO<br />
REŠITEV PROBLEMA.
1. temeljno načelo <strong>zaznavanja</strong>:<br />
NAČELO LIK – PODLAGA<br />
(ali FIGURA – OZADJE)<br />
Tisti del situacije,<br />
na katerega usmerimo pozornost,<br />
stopi v ospredje, zaznavamo ga ostreje,<br />
ločeno od podlage.
Kaj je lik, kaj podlaga?
Vaza ali obraza?
Kaj piše na sliki?
Še več kot Rubinova vaza…
“Obogatena” Mona Liza
Na smrt zaljubljena…
Leonardo da Vinci se portretira
Noč ali dan?
Je mogoče narisati sliko brez ozadja?<br />
NE!<br />
Mogoče so kompozicije,<br />
v katerih se ozadje in<br />
lik izmenjujeta,<br />
med njima obstaja<br />
neprestano “tekmovanje<br />
za pozornost”.<br />
– DVOSMISELNE SLIKE
Manipuliranje v oglasih: zelo se moraš potruditi, da<br />
izstopi kot figura opozorilo proti kajenju.
Pri zadnji akciji so se bolj potrudili…
OSTALA NAČELA<br />
ORGANIZACIJE ZAZNAV<br />
Ko lahko celoto zaznamo<br />
na različne načine, prevlada<br />
najenostavnejša organizacija.
K čemu težimo…<br />
PRAVILNOST<br />
ENOSTAVNOST<br />
SIMETRIČNOST<br />
RAVNOTEŽJE<br />
STABILNOST ZAPRTOST
Kaj vidite? (odgovorite hitro)
a) dve lunici in en krog<br />
b) trije prekrivajoči se krogi<br />
c) trije valji s ptičje perspektive
Trije logotipi oz. blagovne znamke:<br />
• Vsak je uravnotežen in stabilen, oči privlači<br />
točno v center.<br />
• Takim oblikam rečemo močne figure ali dobri<br />
gestalti.
Prototip dobrega gestalta je…<br />
KROG<br />
preprost<br />
simetričen<br />
zaprt
2. NAČELO PODOBNOSTI<br />
Podobne dražljaje<br />
združimo v celoto.
Preprost primer<br />
uporabe načela<br />
podobnosti oblik je<br />
uporaba KREPKEGA<br />
in POŠEVNEGA<br />
tiska, da poudarimo<br />
oz. razlikujemo dele<br />
stavka.
Kaj vidimo: vrstice ali stolpce?
Grupiranje po podobnosti:<br />
§ PO VELIKOSTI<br />
§ PO BARVI<br />
§ PO OBLIKI
Mimikrija v naravi: figura izginja v ozadju
Katere iteme združite v skupino?
Katero številko vidite?
Kaj pa zdaj?<br />
Za več primerov iz testa barvne slepote: http://www.toledo-bend.com/colorblind/Ishihara.htm
3. NAČELO BLIŽINE<br />
Skupaj zaznavamo<br />
dražljaje, ki so si blizu.
Kaj imamo na naslednji sliki:<br />
Cow Boy<br />
Bat Man<br />
Cat Woman<br />
• Tri živalske vrste in tri človeške vrste<br />
• Kako bi naredili, da bi videli Cowboya, Batmana<br />
in Catwoman, ne da bi zmanjšali razdaljo med<br />
besedami?
Na primer…<br />
Cow Boy<br />
Bat Man<br />
Cat Woman<br />
Razdalja med besedami je ista, prevladalo je<br />
načelo podobnosti barv!
Reklamni plakat za MTV Music Awards 2002
Katere iteme združite v skupino?
4. NAČELO ZAPRTOSTI<br />
Elemente zaznavamo tako,<br />
da je celoten lik videti zaprt<br />
ali popoln.
Po katerem načelu grupirate?
Logotip firme IBM
Polovica naslovnice knjige Paula Thagarda<br />
"Coherence in Thought and Action"
Rezanje v fotografiji
Ali ni izziv prebrati tole?
5. NAČELO SIMETRIČNOSTI<br />
Simetrično razporejene<br />
dražljaje združimo v celoto.
6. NAČELO STRNJENOSTI<br />
Dražljaje, ki nadaljujejo začeto<br />
smer, združimo v celoto.
Ena ali dve veji?
“Prekinjena črta”…
Katero piko pogledate?
7. NAČELO GIBANJA<br />
Elemente, ki se gibljejo v isto<br />
smer, zaznamo kot celoto.
Žival se zlije z ozadjem, šele<br />
če se začne gibati, jo opazimo.
Katere pike združite v skupino?
Jato ptic zaznamo kot celoto…
Če predvajamo 24 statističnih slik na<br />
sekundo, dobimo gibanje…
NAČELA ORGANIZACIJE ZAZNAV ALI<br />
GRUPIRANJA DRAŽLJAJEV - pregled<br />
ZAPRTOST<br />
STRNJENOST<br />
GIBANJE<br />
FIGURA-OZADJE,<br />
DOBRA OBLIKA<br />
SIMETRIČNOST<br />
PODOBNOST<br />
BLIŽINA
Zaznavanje je neločljivo povezano…<br />
z mišljenjem,<br />
s spominom,<br />
z izkušnjami,<br />
z znanjem,<br />
s pričakovanji…
Poskusite prebrati to…<br />
• Iz šutdije ki jo je nraedil nkei porfesor iz<br />
Cambirdiga izahja, da slpoh ni vžano v<br />
kaškenm vsrtnem rdeu so čkre v nkei bsedi<br />
vžano je smao, da sta pvra in zdanja čkra na<br />
praevm msetu. Na pvri pgoled igzleda zleo<br />
knofuzno vdnear je mžono kjlub tmeu barti.<br />
Rzalog je v tem, da mžogani ne brejejo vaske<br />
čkre psoebej apmak bsedo kot cleoto.<br />
Znaimivo!
… ali to
Change language