Komunitator številka 65, december 2012 - Kolektor

Naša zgodovina
Bilo je desetletje korenitih sprememb
Filip Šemrl
Obdobje med letoma 1990 in 2000 je bilo
za Kolektor zagotovo prelomno. Ne zaradi
poslovanja v samostojni državi, temveč zato
ker se je otresel Kautt & Buxa, ki je šel v stečaj,
in zaživel do neke mere samostojno poslovno
življenje v lasti ameriškega Kirkwooda. To je
bilo videti tudi navzven. Kolektor se je začel
širiti na desnem bregu Idrijce, kar so opazili ne
samo domačini, temveč predvsem tudi njegovi
partnerji in kupci. Podjetje je iz nekdanje
»šraufciger«-delavnice postalo družba s svojim
razvojem in s svojim trženjem, skratka dobilo
je poteze, ki so ga zaznamovale v prihodnjih
letih.
Tik pred osamosvojitvijo so v Kolektorju povečali
proizvodnjo za 37 odstotkov. Tudi akumulacije so
imeli največ v tej družbi. Kot velikim izvoznikom
jim ni bilo vseeno, kako so se do njih obnašali
jugoslovanski obmejni organi. Namreč v času
podiranja »železne zavese« in odpravljanju še
zadnjih ostankov stalinizma smo samo še v Sloveniji
s silo in krvjo označevali vrsto let opevano najbolj
odprto mejo v Evropi. Zato je predsedstvo občinske
organizacije ZKS – Stranke demokratične prenove
sprejelo izjavo, v kateri je od državnih organov v
občini zahtevalo, da v Skupščino SRS prenesejo poziv
o takojšnji zaščiti najvitalnejšega dela slovenskega
gospodarstva, v nasprotnem so od centrale svoje
stranke zahtevali, naj sproži vprašanje zaupnice
republiški vladi. Tik pred demokratično pomladjo
so se levili tudi rdeči direktorji. Enemu od njih se je
zareklo na zadnjem zasedanju občinske skupščine.
Poudaril je namreč, da je bil 30 let v partiji oziroma
le vpisan vanjo, da pa je ves ta čas znotraj njenih
vrst deloval opozicijsko.
Kako razgreti so bili časi pred osamosvojitvijo,
priča tudi novica tiskovne agencije Tanjug, češ da
je morala tovarna gospodinjskih aparatov Sloboda
iz Čačka ustaviti proizvodnjo, ker jo je dolgoletni
poslovni partner Kolektor obvestil, da bo morala
vse pri njih naročene komutatorje plačati vnaprej.
Srbski SDK je namreč blokiral vsa plačila v Slovenijo.
Srbsko je bilo tudi največje tržišče, zaradi katerega
so prodajalci imeli največ težav, saj samo v
nekdanji idrijski občini izvoznim podjetjem ni
bila poravnana tretjina obveznosti. Beograjski
Trade Plus, ki je za Slobodo kupoval komutatorje,
je namreč pri nemškem Kautt & Buxu – češ da je
4
Informator
Tik pred rušenjem rudniške topilnice
ČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • december 2012
Gradnja nove proizvodne hale na mestu nekdanje Gostolove
hale, katerega podjetje pekarske opreme je šlo v stečaj
zaradi vojne in političnih razmer motena preskrba
iz Slovenije – naročil večje količine komutatorjev.
Ker pa so jih take vrste za Kautt & Bux izdelovali
v Idriji, so Kolektorjevci še pred objavo Tanjugove
novice Slobodo obvestili, da jih lahko kupijo tudi
prek mešanega podjetja Kautt & Bux Comtrade v
Celovcu, kjer je Kolektor imel svoj delež.
Po osamosvojitvi si je idrijsko izvozno gospodarstvo
na vse načine prizadevalo, da z novo lastninsko
zakonodajo ne bi porušili že doseženega. Ugotavljali
so namreč, da v slovenskem merilu dobro stojijo le
še na račun občutnega izvoza in tujega kapitala.
Na začetku desetletja si je nemška kapitalska
družba Ersing & Wörner z vložkom svežega
kapitala pridobila večinski delež v skupni družbi.
To je šlo na račun novega proizvodnega programa,
opreme, znanja in tržišča. Takrat je Kolektor
dobil program velikih komutatorjev, ki je bil prej
zaključena tehnološka enota v Stuttgartu. Vse so