Komunitator številka 65, december 2012 - Kolektor
Komunitator številka 65, december 2012 - Kolektor
Komunitator številka 65, december 2012 - Kolektor
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Naša zgodovina<br />
zapisano, v <strong>Kolektor</strong>ju, kjer še naprej prevladuje<br />
večinski 51-odstotni zahodni kapital, večinski<br />
lastnik ne more neposredno vplivati na odločitve<br />
poslovodstva in zamenjavo le-tega. Hkrati je bil<br />
zagotovljen tudi absolutni vpliv naše strani, ki so jo<br />
in jo še naprej predstavljajo pretežno zaposleni in<br />
<strong>Kolektor</strong>jevi upokojenci.<br />
Zamenjavo partnerstva so v začetku leta 1993 kronali<br />
s podpisom pogodbe med ameriškim Kirkwoodom<br />
iz Clevelanda in <strong>Kolektor</strong>jem. Šlo je za največjega<br />
ameriškega proizvajalca komutatorjev, ki je imel<br />
podjetja v šestih ameriških zveznih državah in po<br />
svetu.<br />
Prišlo je še do žalostnega dogodka, smrti večletnega<br />
direktorja mag. Petra Rupnika, dne 26. 2. 1994.<br />
Povsem nova situacija je predstavljala šok tako za<br />
ostalo poslovodstvo kot za ožje in širše ekonomsko<br />
okolje. Imenovanje Stojana Petriča za direktorja<br />
je za marsikoga predstavljalo dvom o nadaljnjem<br />
vodenju podjetja <strong>Kolektor</strong>. Vsekakor pa se je vpliv<br />
Kirkwooda povečal, neposredeno pri imenovanju<br />
direktorja <strong>Kolektor</strong>ja, s čimer je pridobil možnost<br />
poseganja v vodenje in to je z imenovanjem Stojana<br />
Petriča za obdobje dveh let tudi izkoristil.<br />
Agencija za privatizacijo je <strong>Kolektor</strong>jev program<br />
lastninjenja potrdila januarja leta 1994. V podjetju<br />
so se odločili za metodo interne razdelitve in<br />
notranjega odkupa, kar je pomenilo, da so večinski<br />
lastniki družbe postali zaposleni v njej. Mesec<br />
dni kasneje je postojnska SDK končala revizijski<br />
postopek v družbi, ki se je leta 1990 preoblikovala<br />
iz firme s polno odgovornostjo v družbo z omejeno<br />
odgovornostjo. SDK-ajevci so vzeli pod drobnogled<br />
predvsem <strong>Kolektor</strong>jevo poslovanje od leta 1990 do<br />
leta 1992. Ugotovili so, da v tem času v nobenem od<br />
omenjenih podjetji ni bila oškodovana družbena<br />
lastnina. Komisijo inšpektorjev SDK je še posebej<br />
zanimalo poslovanje <strong>Kolektor</strong>jeve firme Comtrade s<br />
sedežem v Celovcu, ki so jo ustanovili leta 1989 zaradi<br />
takratnih težav in nekonvertibilnega plačilnega<br />
prometa med vzhodnoevropskimi državami in bivšo<br />
Jugoslavijo, še bolj pa jih je zanimalo, kako je bilo<br />
ustanovljeno krovno podjetje FMR. Ker inšpektorji<br />
SDK, kot že zapisano, niso ugotovili oškodovanja<br />
družbenega premoženja, ni bilo ovir za začetek<br />
lastninjenja FMR, na katerega je bil, kot so zapisali<br />
inšpektorji, odložen družbeni kapital, namenjen<br />
lastninjenju. To je bil tudi prvi tovrstni program<br />
v idrijski občini, ki ga je po proučitvi revizijskega<br />
poročila potrdila agencija za privatizacijo. V<br />
<strong>Kolektor</strong>ju so takrat izračunali, da bodo certifikati<br />
zaposlenih, njihovih nekdanjih delavcev in<br />
upokojencev zadostovali za izpeljavo programa<br />
lastninjenja. Vrednost družbenega premoženja, ki<br />
6<br />
Informator<br />
ČASOPIS KONCERNA KOLEKTOR • <strong>december</strong> <strong>2012</strong><br />
je bila predmet odkupa, so takrat ocenjevali na 500<br />
milijonov tolarjev. Sicer pa je bilo krovno podjetje<br />
FMR takrat vredno najmanj 13 milijonov mark. V<br />
<strong>Kolektor</strong>ju so naložbam v podjetju FMR pripisali<br />
značaj varnosti in donosnosti. Dividende na vložene<br />
Proizvodnja velikih komutatorjev v Diviziji D v Spodnji Idriji<br />
Po uspešno opravljeni presoji kakovosti smo v nekdanji recepciji<br />
<strong>Kolektor</strong>ja v objektiv ujeli direktorja Stojana Petriča, Wilhelma<br />
Brakhahma in Wilhelma Weigherja (oba DQS) ter člana poslovodstva<br />
Radovana Bolka, ki je bil odgovoren za sistem kakovosti<br />
certifikate so bile delničarjem izplačane vsako<br />
leto, njihova donosnost pa je bila najmanj večja<br />
od povprečne obrestne mere za nemško marko v<br />
predhodnem letu.<br />
<strong>Kolektor</strong> je leta 1994 podpisal tudi pogodbe z<br />
vsemi večjimi kupci, med katerimi so prednjačili<br />
francoski Valeo in nemški Bosch ter ameriški<br />
Black & Decker. V načrtu so imeli podpis podobne
Change language