Prostovoljni ujetniki prostosti - Finance.si

4
Anton Rop je premier
v časovni stiski. Pred
dobrim mesecem volivci
njegove stranke niso
prišli na volitve za
evropske poslance.
»LDS je na teh volitvah
izgubila,« je suho
odgovoril na vprašanje
Dela, kako komentira
izid. Rop je realist brez
prevelike domišljije,
ki ni naklonjen politični
fantastiki. Da je
Slovenija reagirala
tako kot vse druge
vzhodnoevropske
države, je tolažba,
ki ga ne zadovolji.
Stranko in državo
je peljal v Evropsko
unijo kot razviti
evropski tvorbi.
Ignoriranje evropske
politike je obe postavilo
v družbo, ki ji je
Slovenija hotela
biti zgled.
sobotna priloga
Intervju Anton Rop
Delo, 10. julija 2004
Ne moreš zmagati,
če nisi pripravljen izgubiti
Pogovor sta vodila Mišo Renko in Vojko Flegar
Zunanjepolitična blamaža pa
je zgolj prizma, skozi katero
premier gleda na bližajoče se
parlamentarne volitve. So
bile evropske volitve zgolj
ambiciozna raziskava javnega
mnenja o priljubljenosti
vladajoče stranke? Opozorilo samozadovoljnemu
aparatu, ki vzvode oblasti razume
kot orodje v njegovi trajni lasti? Ali je LDS
paket, na katerem je že izpisan skrajni rok
uporabnosti? Premier, ki je bil v ekonomski
in zunanji politiki vedno zadržan do ameriških
rešitev, se je v notranji politiki oprijel
ameriškega razumevanja krize. Poraz jemlje
kot navdih. Volivcem ponuja prenovljeno
stranko in razvojno vizijo Slovenije
in jih nagovarja, naj se jeseni na oboje ozrejo
s svežim pogledom.
Zgodba bi bila bolj prepričljiva, če se najbolj
spektakularni minister v vladi ne bi bil
odločil za zamenjavo političnih predznakov
ravno v trenutku, ko je Rop apeliral na programsko
enotnost stranke in govoril o novi
kadrovski mobilizaciji. Premier in zunanji
minister Dimitrij Rupel sta se v nekaj mesecih
iz političnih zaveznikov preoblikovala v
nasprotnika, ki drug o drugem govorita
skoraj sovražno. Odnosi so se zalomili, ko
Rop ni hotel predlagati Rupla za evropskega
komisarja, spor pa je hitro napredoval v
polemiko o kadrovski zasedbi ključnih ministrstev
v vladi in se končal z brezobzirno
polemiko o najpomembnejših parametrih
politične usmeritve najmočnejše vladne
stranke. Rop tri mesece pred volitvami govori
o njeni kadrovski prenovi in novih programih.
V pogovoru za Delo pojasnjuje, kako
se je znašel v tem položaju.
Je Dimitrij Rupel še član LDS ali je formalno
izstopil?
Tega nisem preveril in tudi ne nameravam;
ne zdi se mi tako zelo pomembno.
Ali to pomeni, da ste ga že odpisali kot
člana LDS?
Ne gre za to. Ne glede na vse razlike v stranki
ni nihče pomislil na njegovo izključitev.
Nobena stranka ne zna živeti s toliko razlikami
kot LDS. Nasprotno pa je danes vsakomur
očitno, da se je dr. Rupel sam, s svojimi
izjavami, nastopi in vedenjem že nekaj
časa trudil jasno kazati in dokazovati, da se
radikalno distancira od LDS in se ozira po
drugih strankah.
LDS ni imela nobene koristi od gospoda
ministra?
Če bi pri tem šlo za kupoprodajni odnos, bi
danes lahko razpravljali, kdo je imel več koristi,
a ne gre. Upamo lahko samo, da je vsakokratna
bilanca glede kogar koli pozitivna
za Slovenijo. Vsekakor je dr. Dimitrij Rupel
razmeroma dolgo sodeloval z liberalno
demokracijo. Skozi to je dobil priložnost,
da je opravljal številne funkcije, od županske
in poslanske do veleposlaniške in ministrske.
Da mu je stranka vse to in tolikokrat
zaupala, seveda priča o tem, da je svoje delo
opravil korektno.
Ko ste prevzemali vlado, je kabinet ostal
tako rekoč nespremenjen. Izjema je bil minister
Gaber, sicer pa so ministri ostali v
prejšnji sestavi. Ali takrat niste razmišljali
o večjih posegih v vladi?
Kaj pa dr. Mramor? Ko sem prevzemal vlado,
sem jo pač prevzel takšno, kakršna je bila
takrat. Napravil sem samo tisto spremembo,
ki se mi je zdela pomembna za še
večjo učinkovitost njenega delovanja. Sicer
pa sem imel pogovore z vsemi ministri in
poskušal skupaj z njimi ugotoviti, ali vlada
med nami medsebojno zaupanje in pripravljenost
za sodelovanje. Takšen pogovor
sem opravil tudi z Dimitrijem Ruplom, ki je
izkazal vso pripravljenost za polno in lojalno
sodelovanje.
Zbor za republiko je bila pa kaplja čez
rob?
Ne. Zbor za republiko sam po sebi ni bil kaplja
čez rob. To je bila zadnja javna in očitna
manifestacija notranjepolitičnega delovanja
Rupla kot člana vlade. V zadnjem obdobju
je bilo kar nekaj takšnih dogodkov,
npr. ob delni rekonstrukciji vlade, ko se je s
pismom poslancem postavil po robu predlogu
mandatarja za pravosodno ministrico.
To je bilo očitno tudi ob načinu argumentacije
in razumevanja vloge države in
predsednika vlade v primeru diplomatske
akademije. Takrat je pričakoval, da bi imel
kot zaslužen minister v postopkih pred državnimi
organi drugačen status kakor vsi
preostali državljani. Še posebno očitno je
bilo ob pogovorih o evropskem komisarju
in drugih evropskih funkcijah pa tudi ob diplomatskih
spodrsljajih na nekaterih tiskovnih
konferencah. Način te njegove selitve
v drugo stranko je očitno vplival na zunanje
ministrstvo in optimalnost njegovega
delovanja.
Ali je bil zbor za republiko kaplja čez rob
ali ne?
Ni bil. Zame ne, morda zanj.
Bi ga v vsakem vsakem primeru zamenjali?
Da.
Nasprotno pa je danes
vsakomur očitno, da se je
dr. Rupel sam, s svojimi
izjavami, nastopi in
vedenjem že nekaj časa
trudil jasno kazati
in dokazovati, da se
radikalno distancira
od LDS in se ozira
po drugih strankah.
Ali ste čakali, da bo minil proces združevanja
v Evropi in da ga boste šele potem
zamenjali?
Ne, daleč od tega, da bi čakal. Z njim sem se
večkrat pogovarjal. Upal sem, seveda, da
bo držalo tisto, kar sva se dogovorila. Do-
govorila pa sva se za korektno sodelovanje.
A očitno se je odločil drugače.
Vam je takrat povedal, da ste preveč levo
usmerjeni? Kdaj vam je prvič iskreno izrekel
očitke, ki jih je potem javno ponavljal?
Tovrstne pogovore sva seveda imela, vendar
ne kot predsednik vlade in minister, ker
to ne bi bilo primerno. Rupel je bil vseskozi
zelo naklonjen koaliciji s SDS. In tega mu
nihče ni prav nič očital. To je bilo pač njegovo
stališče, njemu se je zdela takšna koalicija
zelo primerna in s tem ni nič narobe. Seveda
pa tovrstno sklepanje ali nesklepanje
koalicij z različnimi strankami še ne govori
o levi, desni ali sredinski usmerjenosti
stranke. Njeno usmeritev veliko bolj določajo
programske usmeritve na področju
ekonomske, socialne, notranje in zunanje
politike in predvsem odnos do spoštovanja
človekovih pravic. Sicer pa se sam strinjam
s tistimi, ki pravijo, da je pomembneje od
tega, kako je stranka usmerjena ali obarvana,
koliko je sposobna in kaj lahko stori za
dvig kakovosti življenja v Sloveniji. Sam nikoli
nisem vnaprej pristajal na nobeno koalicijo,
ne na levo ne na desno, ampak sem
vedno razlagal, da mora imeti liberalna demokracija
svoj program, s katerim bo nastopila,
da mora imeti, seveda, tudi svoj pogled
za nazaj in naprej in se po volitvah na
tej podlagi ob upoštevanju volje volivk in
volivcev odločati za koalicijske povezave.
Če to ni bil glavni očitek njemu – da je bil
na Zboru za republiko – je bil mogoče potem
njegov očitek vam pri tem levem
usmerjanju, da ste bili na Forumu 21?
Res me je vprašal, zakaj sem bil na Forumu
21 in sem odgovoril. Zato, ker so me povabili.
In povabili so me zato, da predstavim
program Liberalne demokracije Slovenije,
tako kot je Pahor to storil v imenu ZLSD.
To sem naredil z velikim zadovoljstvom in
zaradi tega ni LDS nič manj sredinska
stranka. Nikoli pa me niso uradno povabili
in me najbrž niso niti nameravali povabiti
na Zbor za republiko. To je bil pač zbor
enoumnega diskvalificiranja drugače mislečih;
zbor neke opozicijske stranke, ki počez
in neargumentirano napada vlado in si skuša
podrediti drugo opozicijsko stranko. Je
pa res, da mi je Rupel v pogovoru, ko sem
ga povprašal, kako si predstavlja svoj nastop
na takšnem protivladnem zborovanju,
katerega sklicatelj je tudi sam, rekel, da če
želim, lahko pridem z njim na zbor. To je bilo,
seveda, zgolj retorično in neresno. Navsezadnje
je prav Rupel kot soorganizator
in zunanji minister dobro vedel, da imam tisti
dan celodnevni program ob delovnem
obiski pri britanskem predsedniku vlade.
Ampak razumeli smo, da so vas povabili.
Peter Jambrek je rekel, da so povabili
predsednika države, predsednika vlade in
predsednika parlamenta.
Uradno me niso povabili – to smo preverili
še posebno vestno – razen, kot sem že dejal,
ustnega povabila Dimitrija Rupla, da če želim,
lahko z njim pridem na ta zbor.