Avtomatizirana analiza - Univerza v Ljubljani

UVOD
V članku je predstavljen Hewlett-Packard-ov prototip pikoliterske pipete, ki služi v analitske namene.
Tehnologija brizganja (inkjet) je široko uporabljana v nanotehnologiji, biotehnologiji in pri raziskavah
elektronskih naprav. Več različic tehnologije brizganja je bilo uspešno uporabljenih na teh področjih.
Čeprav ima ta način nanašanja več prednosti pri naštetih aplikacijah, pa ni bil sistematično ocenjen za
analitske aplikacije.
Uporaba modificiranih brizgalnih tiskalnikov je omejila nadzor nad porabo energije in časa, ki
spremlja proces nastajanja kapljice. Zato natančnejše vrednotenje parametrov, ki spremenijo
rezultat, ni bilo mogoče. To omejitev so avtorji članka presegli z uporabo HP-jevega prototipa
pikoliterske pipete, ki temelji na termalni »inkjet« tehnologiji HP-jevih tiskalnikov (thermal inkjet
picofluidic system – v nadaljevanju TIPS). Ta naprava omogoča kontrolo energije in časa. Avtorji
članka so z uporabo tega sistema pokazali, da je izhlapevanje pomemben parameter pri kontroli
količine analita, ki smo ga nanesli. Seveda pa veliko parametrov še vedno ostaja neraziskanih.
MXRF (micro X-ray fluorescence) je danes zelo zaželjena tehnika, saj je nedestruktivna, priprava
vzorca pa ni zahtevna. Uporabljajo jo na več področjih, v medicini, biologiji in pri analizah objektov, ki
so del kulturne dediščine. Morda najbolj poznana uporaba MXRF pa je pri določanju prstnih odtisov.
Kljub vsestranski uporabi pa največji problem predstavlja pomankanje kalibracijskih metod in
materialov, zato so to tehniko lahko opredelili le kot semikvantitativno. Standardi ki so bili do sedaj v
uporabi so bile npr. folije, na katere je nanešen en sam element, ali pa tanke plasti, ki vsebujejo okoli
sedem elementov (NIST 1832 in 1833). Seveda pa se je vedno pojavil problem pri primerjavi vzorca z
elementno sestavo, ki je drugačna od tiste na standardu.
Avtorji članka, ki ga predstavljam so količino nanešenega vzorca s TIPS določili z MXRF. Pokazali so, da
MXRF zagotavlja zadostno natančnost, da lahko detektiramo tudi pikogramske količine elementov,
posledično lahko nanosi narejeni s TIPS služijo kot referenca pri MXRF. To pa, glede na malo
komercialno dostopnih mikro-homogenih referenc, pomeni velik napredek.
3 (13)