21. avgust 1953 (št. 0180) - Dolenjski list
21. avgust 1953 (št. 0180) - Dolenjski list
21. avgust 1953 (št. 0180) - Dolenjski list
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
«<br />
fitev. SS D O L E N J S K I CIST Stran 9.<br />
IZ nAS IH K+lAJGV<br />
To je bil za Birčno vas<br />
in okolico velik praznik<br />
Napredni gospodarji bivšega<br />
krajevnega ljudskega odbora<br />
Bičns vss so že pred leti pri<br />
šli do zaključka, da naprednega<br />
gospodarstva ni brez električne<br />
si e. Stopi!ii »o skupaj in se po<br />
govorili, kako in kaj bi začeli.<br />
18. deiembra 1951 so izvolili<br />
elektrifikacijski odbor s tovari,<br />
sem Tonetom Počrvino st. na<br />
čelu. Poleg krajevnega so izvo<br />
lili še vaške odbore za elektri<br />
fikacijo in se zagrizli v delo.<br />
Ni b.lo lahko, toda popustili<br />
niso. V času od 18. XII. 1951 dO<br />
konca ju.ija <strong>1953</strong> j« imel odbor<br />
Iti sej in 41 sestankov p 0 va<br />
seh. Re.3 je, veliko razumeva<br />
nje je našel odbor prj veČini<br />
posestnikov, pa tudi okrajni<br />
ljudski odbor je podprl priza<br />
devanje domačinov, nekaj pa<br />
so pomagala posamezna pod<br />
jetja.<br />
V zelo kratkem času so zgra<br />
di U traasfonmatorsko postajo,<br />
3 km in 600 m daljnovoda in 12<br />
km omrežja. Vse to je stalo<br />
fl ,200.000 din. Prebi vatlci vasi,<br />
ki »o sedaj elektrificirane, to<br />
je Birčna vas, Stranaka vas,<br />
oboje Lakence, Jama, Rakov<br />
nik in Ranjušče so prispevali:<br />
v gotovini 1,640.000 din, v bla<br />
gu in materiailu 1.800.000 din, z<br />
delom 908.540 din, z vožnjami<br />
930.813 din. Skupno torej so<br />
prhpevaM sami 3.369.352 din!<br />
Ostalo so prispevali okrajni<br />
ljudski odbor, domača kmetij<br />
ska zadruga in razna podjetja,<br />
za kar so jim vsii prebivalci<br />
teh vasi iskreno hvaležno.<br />
Ko je v soboto opoldne 8-<br />
<strong>avgust</strong>a prvič zagorelo v doma<br />
čijah navedenih vasi 368 žarnic,<br />
je bilo navdušenje vseh nepo<br />
pisno. »To je naš praznik, to je<br />
začetek napredka,« tak« so go<br />
vorili povsod. Drugi dan, to je<br />
v nedeljo 9. <strong>avgust</strong>a »o to po<br />
membno pridobitev proslavili<br />
na Ruperč vrhu z bogatim kul<br />
turnim sporedom, pni katerem<br />
se je še prav posebno izkazal<br />
moški pevski zbor domačega<br />
KUD, nastopile pa so tudi ml 1**<br />
di^ke 7. baletnimr in telovadni<br />
mi točkami. Predsednik elektri-<br />
fikacijskega odbora tov. Tone<br />
Počrviina je pozdravil vse goste<br />
in se zahvalil za pomoč in so<br />
delovanje, tajnik tov. Miha Go<br />
lob je pa poročal o delu odbo<br />
ra. V imenu okrajnega ljudske<br />
ga odbora je domaiHnom česti-<br />
Sal za doseženi uspeh tov, Miha<br />
Počrvina, potem pa se je raz<br />
vila prijetna zabava, katere se<br />
je udeležilo blizu 1.500 domači<br />
nov in gostov.<br />
Z upravičenim ponosom nad<br />
doseženim uspehom pri elektri<br />
fikaciji in. toplo hvaležnostjo<br />
ljudski oblasti in podjetjem, kot<br />
so »Kremen«, Zadružno trgovsko<br />
podjetje, Gozdno gospodarstvo,<br />
Lesno industrijsko podjetje No<br />
vo mesto in druga, ki so jih<br />
podprla pri njihovi prizadevno<br />
sti, govore domačini v teh vaseh<br />
zadnje dni samo o elektriki. S<br />
trpkim poudarkom pa člani od.<br />
bora tudi povedo, o velikih te<br />
žavah, ki so jih imeli s posa.<br />
meznimi ljudmi, ki nočejo razu<br />
meti današnjega časa in potrebe<br />
medsebojnega sodelovanja. Taki<br />
redki posamezniki še vedno mi<br />
slijo, da si bodo ustvarili lažje<br />
življenje samo na račun drugih.<br />
Ena takih redkih izjem je tudi<br />
večja posestnica s skoraj 14 ha<br />
zemlje Angela Surla iz Stranske<br />
vasi. Dočim so drugi manjši po<br />
sestniki prispevali v denarju ali<br />
z delom jn vožnjami najmanj po<br />
18.000 din in tudi več, je ona<br />
prispevala vsega le 7000 din. Ker<br />
so prispevali po <strong>št</strong>evilu luči, ki<br />
jih bodo imeli, je ona prijavila<br />
za stanovanjsko hišo in gospo<br />
darska poslopja samo dve luči,<br />
pa še za te ni prispevala dovolj,<br />
ker so drugi dali povprečno na<br />
vsako luč po 6000 din. Gotovo<br />
si misli, da si bo napeljala več<br />
luči, ko bo tok že v vasi. Prav<br />
bi bilo, da si vaščani, ki so po<br />
kazali pri elektrifikaciji res ve<br />
liko požrtvovalnost, take izjeme<br />
dobro zapomnijo. R< R.<br />
postojanke Miklavž ln na Go<br />
spodično.<br />
V letošnjem letu pa je začelo<br />
vse skupaj z vodstvom vred pe<br />
šati. Nihče se ne spomni, da bi<br />
bilo treba spet delati. Čeprav si<br />
poedini člani PD prizadevajo, da<br />
bi z delom spet prišli v tek, se<br />
odgovorni za to ne zmenijo. Tudi<br />
članarina za leto <strong>1953</strong> še do da<br />
nes ni pobrana. Ze sami člani<br />
dru<strong>št</strong>va so opomnili predsednika<br />
tov. 2. Z., naj skliče sestanek<br />
PD, da bi se pogovorili o delu<br />
in skupnem odhodu v naše lepe<br />
planine, vendar je doslej ostalo<br />
le pri besedah.<br />
Vprašujemo se, kje leži vzrok<br />
za spanje in nedelavnost našega<br />
dru<strong>št</strong>va? Smatram, da bi bilo<br />
nujno potrebno, da bi se sestali<br />
vsaj enkr.it v tem letu in se do<br />
dobra pomenili o vsem. Sedaj je<br />
že <strong>avgust</strong> in kaj bodo Imeli člani<br />
PD od letošnjega leta — ali je<br />
bil morda organiziran kakšen<br />
skupni izlet v planine? Za vzgled<br />
naj nam bo PD Črnomelj, ki si<br />
je s svojim lastnim delom posta<br />
vilo nov planinski dom na Mir<br />
ni gori! Vredno jih je posnemati!<br />
C. X.<br />
Občinski odbor PLZ je orga<br />
niziral v Suhorju splošni tečaj<br />
PLZ. Zaključni izpiti so bili 9.<br />
<strong>avgust</strong>a. Uspeh Izpitov je bil<br />
glede na obdobje največjega dela<br />
zadovoljiv, saj je naredilo izpit<br />
z odličnim uspehom 5, s prav<br />
dobrim uspehom 8, z dobrim 3 in<br />
z zadostnim uspehom 1 tečajnik.<br />
Pudariti moramo, da je raz<br />
veseljivo dejstvo, da so bili vsi<br />
predavatelji iz vrst PLZ, od ka<br />
terih so nekateri šele letošnjo<br />
pomlad absolvirali tečaj. S tem<br />
se je metliški odbor PLZ posta<br />
vil na lastne noge.<br />
Vse graje pa je vredno posto,<br />
panje nekaterih ljudi, ki so bili<br />
poklicani na tečaj, pa se ga niso<br />
hoteli udeležiti. P. C.<br />
Počitniška kolonija v Podzemlju<br />
Iz Metlike<br />
2e eno leto je od tega, kar smo<br />
Metliki ustanovili Planinsko<br />
dru<strong>št</strong>vo. V začetku je bilo kar<br />
živahno in uspešno delo, saj smo<br />
v letu 1962 organizirali lepo pla<br />
ninsko prireditev v Metliki.<br />
Skupina planincev se je podala<br />
na pot proti Gorjancem. Sla je<br />
na Trdinov vrh, do planinske<br />
Za letošnjo poletno sezono<br />
je občinski ljudski odbor v Gra-<br />
dacu s sodelovanjem Kmetijske<br />
zadruge v Podzemlju uredil v<br />
Podzemlju letno kopališče, ki<br />
privablja zlasti ob nedeljah<br />
<strong>št</strong>evilne kopalce in izletnike na<br />
bregove tople Kolpe. Z uredi<br />
tvijo kopališča in gostišča ob<br />
Kolpi, ki je dnevno oskrbljen<br />
z jestvinami in pijačami za go<br />
ste, je Podzemelj postal vablji<br />
va izletniška točka.<br />
V Podzemelj so letošnje po<br />
čitnice prišli na oddih tudi pio<br />
nirji iz vse Bele krajine, ki so<br />
bili odbrani v okrajno počitniš<br />
ko kolonijo. Lepi sončni dnevi<br />
na bregovih tople Kolpe, odlič<br />
na in izdatna hrana, skrbno<br />
vodstvo, igre, zabava in izle<br />
ti..., vsega je v izobilju za<br />
mladi rod, ki je po zaslugi in<br />
prizadevanju zdravnika dr. Loj<br />
zeta Miheliča in načelnika od<br />
delka za prosveto pri okrajnem<br />
ljudskem odboru v Črnomlju,<br />
ki sta organizirala počitniško<br />
kolonijo, našel v Podzemlju za<br />
polne koše veselja in sreče. Po<br />
čitniška kolonija v Podzemlju<br />
se je zvrstila v dveh izmenah,<br />
vsaka pa je <strong>št</strong>ela okrog 50 o-<br />
trok. Prvo izmeno je vodila<br />
prof. Praznikova iz Črnomlja,<br />
drugo pa vodi prof. Kolarič,<br />
znani mentor mladih belokranj<br />
skih športnikov, ki je v počit<br />
niško kolonijo v Podzemelj prL<br />
peljal za vodiče osmošolce —<br />
znane belokranjske športnike<br />
na trening. Med njimi se naha<br />
ja tudi republiški prvak v me<br />
tu kopja, Marko Plut.<br />
Počitniška kolonija v Podzem<br />
lju je nov dokaz naše ljudske<br />
oblasti, kako skrbi za naš mladi<br />
rod. Prepričan, smo, da bodo<br />
po uspelem letošnjem zaključku<br />
tudi v bodočih letih počitniške<br />
kolonije belokranjske mladeži<br />
v Podzemlju posrečeno organi<br />
zirane kakor letos. "C-<br />
V [iiiSijitil ni vse tako. kot ki mulo i<br />
POSTELJ IN ZENO SO MU<br />
UKRADLI<br />
V spalnico 40-letnega Antonia<br />
Glrardinlja v Italiji so ponoči<br />
vdrli neznani tatovi in ko je<br />
sladko spal, so mu odnesi ženo<br />
s posteljo vred. Zjutraj, ko je<br />
hotel poklicati ženo, je začuden<br />
opazil, da nje niti postelje ni.<br />
Tatovi so ženo privezali na po<br />
stelj in jo odnesli kako miljo<br />
daleč. Neki ponočnjak je slišal<br />
vpitje na pomoč in je poklical<br />
policijo, ki je plen v celoti<br />
rešlLa.<br />
Iz Crraošnjic smo prejeli<br />
dopis, ki ga v celoti objavlja<br />
mo:<br />
Pogosto beremo v časopisju<br />
pritožbe naših delovnih ljudi<br />
glede visokih cen v naših go<br />
stinskih podjetjih in nepravil<br />
nega poslovanja njih name<br />
ščencev. Čeprav smo v Črmoš-<br />
uricah precej potrpežljivi lju<br />
dje, z vsem zadovoljni, ker je<br />
pač kraj tako od rok, rla vsi<br />
od občine do okrnjn pa še na<br />
prej radi pozabijo na nas, smo<br />
'lazlic potrpežljivosti ugolovi-<br />
li, da je mera polna, da ni<br />
nravilno, da se okorišča z žu<br />
lji dveh delovnih kolektivov,<br />
Gozdne uprave in Kmetijske<br />
ga posestva, ena sama oseba<br />
Pred dobrim pol letom je<br />
Državno posestvo Kočevje,<br />
katerega del je' posestvo v<br />
Crmošn jieah, odprlo kot po<br />
seben obrat ffoslilno. Za ob ra-<br />
tovodja je bil postavljen tov<br />
IToler oziroma njegova ženn<br />
Čez noč se je v Crmošn jicah<br />
vse spremenilo, V gostilni s ;<br />
dobil nivo ki ga ?o 15 let Bi<br />
bilo Dobil si Cocto in drug?<br />
'diaee. kakršne ti je srce po<br />
želelo. Dobil si prvovrstno<br />
salamo., sir. kruh. skratka nri-<br />
nesel je »kulturo in civiliza<br />
cijo« v Crmošnjice. kakor s* 1<br />
te izrazil upravitelj tnkaiš-<br />
njecra posestva tov. Cucek<br />
Toda nosilec take kulture je<br />
'ahko hiti. zlasti če se ti pr ;<br />
tem polni žep, saj stane pivo<br />
"5 in 65 din. kisi* voda 50<br />
din. vino 180 itd. Tudi meso<br />
in kruh sta dražia kot dni<br />
Tod. čeprav je dalo oosestv«<br />
živino po znatno nižjih cenal*<br />
Delavci v Crmošnjicah so h<br />
kmalu opazili in skrivaj za<br />
beli godrnjati. »Rad vrne pre<br />
malo denarja, prikraiša pr'<br />
vagi.« so godrnjali Cigani \f<br />
Srednje vasi. toda samo skri<br />
vaj. Pregovor namreč pravi<br />
da kogar moraš prositi, g.-<br />
nikar ne jezi. Tov. Holer i<<br />
ubral pot nekdanjih vaški'<br />
•ostilničarjev - oderuhov. Pri<br />
•nz.no je ponnial bla'-o, skora :<br />
(i ga je vsilil in ljudje so ki'<br />
novali. kot da je zastonj. Za-<br />
kaj si ne bi privoščili neka'-<br />
salame, sira in mesa. pa vina<br />
saj garajo od iutra do ve<br />
čera, ko si mislili, on pa je<br />
i lepo zapisoval. Toda prvega Je<br />
tov. Holer prinesel vljudno na<br />
Gozdno upravo spisek dolžni<br />
kov, češ naj se jim odtegne<br />
pri plači. Dolgovali so mi:<br />
52.000 din, delavci posestvr<br />
pa nad 160.000 dinarjev. Tud<br />
po 19.000 din je dolgovala po<br />
samezna družina. Plača je ro<br />
mala v gostilno, v prid pose<br />
stva ali v Holerjev žep, to <strong>št</strong><br />
ni znano. Toda jesti je treba<br />
vsak dan, ta pesem pa se je<br />
ponavljala iz meseca v mesec<br />
Gostilna v Crmošnjicah je<br />
postala prava zlata jama.<br />
Da bi človek lahko verjel<br />
da se take stvari dogajajo, y<br />
treba poznati življenjski stan<br />
dard in kulturno raven tu<br />
kajšnjih ljudi, kar je posebno<br />
poglavje tn bi bilo treba o<br />
tem precej razpravljati. Po<br />
eni strani bi bilo treba ure<br />
diti plače delavcem, ker so se<br />
daj prenizke, kot je zadnjič<br />
ugotavljal nekdo v Dolenj<br />
skem <strong>list</strong>u, po drugi strani pa<br />
v/gujiiti ljudi in jih privesti<br />
do pametnega in koristnega<br />
načina življenja. Za take stva<br />
ri pa bi bilo potrebno, da se<br />
oglasi pri nas kdaj tudi kakš<br />
na zdravstvena ekipa, zaščitim<br />
sestra, kulturni delavec ali<br />
kdo drugi, toda tudi za to so<br />
Crmošnjice, kot vse kaže,<br />
mnogo predaleč.<br />
Organizacija Zveze komu<br />
nistov je začela razčiščevati<br />
vprašanje gostilniškega obrata<br />
v Crmošnjicah. Ugotovila je.<br />
da prevaža Holer blago s ka<br />
mionom posestva in da ne<br />
olača za prevoz niti dinarja,<br />
ker pripelje blago skupno s<br />
<strong>list</strong>im. ki ga potrebuje pose<br />
stvo. Najemnine za veliki vrt,<br />
ki ga obdeluje sam in prodaja<br />
zelenjavo, tudi ne plača. Gnoj,<br />
ki ga je moral plačati vsak<br />
delavec posestva, Holer ni<br />
dačal. Na vprašanje, ki je bi<br />
lo postavljeno tov. Cucku, če<br />
ve, da so delavci dolžni go<br />
stilni 160 000 din. je ta odgo<br />
voril, da za to ne ve. Iz tega<br />
dedi vprašanje: ali je ta de-<br />
iar last posestva, ali gostilne<br />
ili samega llolorja. če pose<br />
stvo, kot nekak nadrejeni fo<br />
rum ne ve. če se vodi kakšno<br />
knjigovodstvo ali ne in zakaj<br />
je vsaka stvar za 5 ali 10 din<br />
dražja kot drugje, če se pre<br />
voz ne plačuje. Pravijo, da je<br />
treba amortizirati opremo<br />
»brala, ki stane okrog 40.000<br />
din. Toda ali morajo delavci<br />
Izplačati opremo v nekaj me<br />
secih in ker je vsaka stvar<br />
toliko dražja, bi oprema mo<br />
rala biti že davno amortizi<br />
rana, če bi Šlo res za amorti<br />
zacijo.<br />
Sklenjeno je bilo. da se se<br />
stavi komisija, ki bo pregle<br />
dala knjigovodstvo in tehtnice<br />
ter večkrat izvršila kontrolo<br />
obrata, za kar naj bi izdala<br />
iprava posestva polnomočje.<br />
Vendar pa kljub sklepu po\-<br />
rtomočjfl ni bilo izdano. Tov.<br />
Holer je že drugi dan vedel<br />
vse. Nesramno je napadel vse<br />
člane — komuniste razen ene<br />
ga, posebno pa upravitelj.*<br />
Gozdne uprave, češ da je sa<br />
boter, ker zavira razvoj Či-<br />
mošnjic. Najbrž zato. ker zah<br />
teva kontrolo. Obrnil se je na<br />
Gostinsko zbornico v Črnom<br />
lju, kjer so mu dejali, kakor<br />
on sam pravi, da smo v Cr<br />
mošnjicah starokopitni in «!e<br />
nismo zadovoljni, nam ni treba<br />
iti pit. Delavci obeh kolekti<br />
vov pa odgovarjajo obema,<br />
Gostinski zbornici in Holerju,<br />
da smo v Crmošnjicah morda<br />
res starokopitni. nismo pa ne<br />
umni in ne bomo delali ZA<br />
njegov motor, ki si ea je ku-<br />
nil v treh mesecih Tudi avto,<br />
katerega misli po lastni izjavi<br />
kupiti in katerega ne bo mo-<br />
srel kupiti s plačo 7.000 do<br />
8.000 din. kolikor imata z že<br />
no. nr» bo kupoval za naše žu<br />
lje. Gradnja kopalnega baze<br />
na in drugi načrti tudi ne<br />
bodo uresničeni na naš račun<br />
za njegov žep. Tudi za kul<br />
turo, ki je taka. da delavca,<br />
ki ga je predhodno obral za<br />
19.000, 26.000 din ali manj,<br />
pijanega zakleneš v klet ali<br />
drvarnico, ga pretepeš ali po<br />
li ješ 7. vodo. se mu lepo za<br />
hvaljujemo. Če pa odgovorni<br />
forumi, ki poznajo t. Holerja<br />
še iz Kočevja, ne bodo razči<br />
stili stvari, bomo Crmošnjiča-<br />
ni sami poskrbeli, da se tako<br />
početie preneha, pa čeprav<br />
tov. Holer grozi, da nam bo<br />
pndkresal noge, Če mu ne bo<br />
mo dali miru.<br />
Na Trebelnem je še vedno vroče<br />
»Davčna komisija iz Trebelne-<br />
ga orgira na Vaše uredni<strong>št</strong>vo<br />
glede raziskave, da klobase in<br />
vino odmerja davke, katero za<br />
devo je raziskal Vaš uslužbenec<br />
in (baje celo) izjavil, da bo na<br />
knadno objavljen popravek tega<br />
članka«. Tako nekako se glasi<br />
drugo »urgiranje«. Prvo je bilo<br />
za nekaj stopinj bolj vroče; za<br />
htevalo je brezpogojen preklic<br />
objave članka, sicer bi sledilo<br />
»urgiranje« na vlado LRS.<br />
Toda na Trebelnem je že od<br />
nekdaj vroče. Doslej je dvakrat<br />
udarilo izpod pokrovke. Ko je<br />
prvič zakipelo, si srečaval pro<br />
cesije ljudi, ki so hodili r.a okraj<br />
po pravico. Klemenčičev Franci<br />
je imel polne roke dela; pisal je<br />
prošnje in pritožbe, da ga je roka<br />
bolela. Zraven je tolažil in kri<br />
tiziral, godrnjal in spet obljub<br />
ljal, da se bo vse uredilo, samo<br />
na prava vrata bo treba potrkati.<br />
Potrkal je tudi pri nas. Morda<br />
zaradi Tomiča. Tomič je namreč<br />
mkoč predlagal, da bi bil Fran<br />
ci kar dober za tajnika. Res, da<br />
se kot knjigovodja ni kdosiga-<br />
vedj kako obnesel, toda ...<br />
Na kratko, potrkal je... Za<br />
čel je, da so ljudje v ognju. Kri<br />
vice. Da. In davčna komisija.<br />
Davčna komisija je tista. Saj je<br />
podpredsednik občine Lojze Mr<br />
cina sam rekel, da je tam manj<br />
davkov, kjer se dobi več pijače.<br />
Ogledamo naj si <strong>št</strong>evilke, če ho<br />
čemo. Dobro, glejmo jih! List bo<br />
o tem pisal, ker rad piše o tistem<br />
kar ljudi grize in boli. Zakaj bi<br />
ljudje vendar trpeli krivico? In<br />
gledamo preP 5s iz seznama davč<br />
nih obveznikov, ki nam ga kaže.<br />
Peterle Jože iz Cikave — 10 ha<br />
obdelovalne zemlje — 41.900 din<br />
davkov. Beretič Anton iz Maln<br />
— 6 ha obdelovalne zemije —<br />
96.000 din davkov. Presenečeni<br />
smo. Kako to? Franci nam zma<br />
goslavno kima. To je tisto, taka<br />
je davčna komisija! Hm. Toda to<br />
še ni vse. Spet se zagledamo v<br />
<strong>št</strong>svilke. Leopold Grebene ima<br />
3,29 ha obdelovalne zemlje in<br />
poslopje, kot nihče. In župan je<br />
bil, a davkov za 1952. leto ima<br />
20.900 din\ A glejte to! Tomič<br />
Ani pa je komisija za 3,12 ha<br />
zemlje nabila kar 39.000 din dav<br />
ka. Tole mi je dala za vas. Gle<br />
damo. List je popisan s črnilom:<br />
»Prj obračunu za leto 1952 se je<br />
devetčlanska davčna komisija<br />
nabila v prostore občine in raz<br />
delila dohodnino za leto 1952.<br />
Strah in trepet! Tomič Ani se<br />
godj krivica. Grebene pa ima<br />
premalo davka.«<br />
Potem Klemenčičev Franci<br />
na<strong>št</strong>eva Še in še. Feliks Nahtigal<br />
z 1,84 ha zemlje ima kar 23.035<br />
din davka. Nikjjr ni, kot bi bilo<br />
tjreba. Ljudje so kot ogenj. Ce<br />
podpišite! Podpisuje. In nato<br />
odhaja z veselo zavestjo, da je<br />
našel prava vrata in da je nanje<br />
moćno polvkal.<br />
In izšel je članek, ki je tako<br />
močno ratgrel davčno komisijo,<br />
da nam je takoj poslala točen<br />
prepis davčnih obveznosti za<br />
navedene kmete. Po tem urad<br />
nem predpisu: »nima Peterle<br />
Jože iz Cikave 10 ha obdelovalne<br />
zemlje, ampak 9,95 ha. Prav tako<br />
ta človek nima davčnega pred<br />
pisa 41.900 din, ampak 41.925 din.<br />
isto je t Bereticem. Nikakor ni<br />
ma 6 ha obdelovalne zemlje,<br />
ampak 6.07 ha, no predpisa pa<br />
slučajno vseeno 96.000 din za<br />
leto 1952. Grebencu niso odme<br />
rili za 3,29 ha obdelovalne zem<br />
lje 20.900 din davka, ampak za<br />
3.29 ha zemlje so mu odmerili<br />
20.925 din. Tudi pri Tomič Ani<br />
so nesoglasja. Obdelovalne zem<br />
lje nima 3.29 ha, ampak 3.73 ha,<br />
a davkov za 1952 ne 39.000, am<br />
pak 39.900 din. Na podlagi vseh<br />
teh nepravilnosti zahtevamo, da<br />
članek v celoti prekiičete, dru<br />
gače ...!«<br />
Tako je utemeljila zahtevo po<br />
popravku davčna komisija iz<br />
Trecelnega. Vsakemu treznemu<br />
človeku bo jasno, da se iz teh<br />
<strong>št</strong>evilk nikjer ne najde pravična<br />
odmera davka in tudi v resnici<br />
se davek na Trebelnem ni pra<br />
vično odmerjal. Zato ni kaj pre-<br />
klicevati!<br />
Toda <strong>št</strong>evilke so <strong>št</strong>evilke, živ<br />
ljenje je pa življenje. In marsi<br />
kaj se. v življenu odvija drugače,<br />
kakor bi hotele <strong>št</strong>evilke.<br />
V rokah imamo rokopis Kle.<br />
merčičevega Francija. Piše: »Ta<br />
ko ne bo moglo itil Treba je<br />
sklicati zbor volivcev in posta<br />
viti na tako odgovorno mesto<br />
ljudi (za člane davčne komisije),<br />
ki bodo delali tako, kakor zahte<br />
va naš socia<strong>list</strong>ični zakon!« Lepo<br />
se to sliši! Bil pa je Klemenčičev<br />
Franci začasno celo v odboru<br />
SZDL, vendar ga na občne zbore<br />
in sestanke ni bilo. Namesto, da<br />
bi občinski odbor sproti opozar<br />
jal na nepravilnosti tn napake,<br />
je pisal prošnje m pritožbe, kri<br />
tiziral in razdiral.<br />
Res je, treba bi bilo sklicati<br />
zbor volivcev. Prav ima Klemen,<br />
čiče v Franci! Toda bodo vsi vo-<br />
livc" prišli? Prišli bi, če bi ne<br />
imeli izkušenj iz tistih časov, ko<br />
jim je bil za predsednika Tomič.<br />
Takrat je bila na sestankih ved<br />
no polna dvorana ljudi. Disku<br />
tirali so, ali kakor se temu pra<br />
vi, pogovorili so se o vsem, kar<br />
jim je ležalo na srcu. Toda To<br />
mič — Tomič je odločal sam; na<br />
sestanku so sklenili eno, on je<br />
odločil drugo. Ščitil je sebe in<br />
sorodstvo pred obveznimi odda.<br />
jami, pred davki in še tiste, ki<br />
imajo oči in vidijo posebno ostro<br />
še, če neka stvar neprijetno za<br />
deva njih lastne težnje. Človek<br />
naj bo v prvi vrsti po<strong>št</strong>en do<br />
soljudi in šele to ga nato opra<br />
vičuje, da ljudi tudi zastopa. To<br />
velja tudi za davčno komisijo v<br />
Trebelnem!<br />
SZDL bo v Trebelnem šele ta<br />
krat polno zaživela, ko bodo<br />
odpravljene vse grobe napake,<br />
ki se v Trebelnem na občini in<br />
drugje dogajajo. SZDL naj skli<br />
če vse svoje člane in zbor članov<br />
vseh množičnih organizaciji Tu<br />
naj davčna komisija pokaže svo<br />
je davne račune, pa se bo videlo,<br />
— ljudje bodo odločili — ali je<br />
delala pravično, ali ne. Na občni<br />
zbor naj pride tudi Klemenčičev<br />
Franci s kopo pritožb, ki jih piše<br />
na okraj in naj naglas, pred<br />
ljudmi pove tisto, kar rad šepeta<br />
za vogali. Videlo se bo, koliko<br />
je vredno.<br />
Napake so. Davek je bil ne<br />
pravilno odmerjen. Vendar ni do<br />
tega prišlo samo po krivdi davč<br />
ne komisije, ampak tudi zarasli<br />
nepopolne izmere zemljišč, ki<br />
se vleče že iz predvojnih dni,<br />
predvsem pa zaradi tega, ker so<br />
ljudje sami bili davčni komisiji<br />
premalo v pomoč. Vsak se nam.<br />
reč oglasi šele takrat, ko ga<br />
zaboli.<br />
Objave ne preklicujemo! Na<br />
vedene <strong>št</strong>evilke tega nikakor ne<br />
zahtevajo. Davčna komisija naj<br />
z delom in ne z »urgiranjem«<br />
dokaže svojo pravičnost. Prav<br />
tako ne preklicujemo izjave, da<br />
so vino in klobase merilo za<br />
davke v Trebelnem. Dopolnjuje<br />
mo jo v toliko, da Alojz Mrcina<br />
pri tem, ko je izrekel te besede,<br />
ni mislil na davčno komisijo (po<br />
njegovih lastnih besedah!), am<br />
pak na nekega okrajnega davč<br />
nega uslužbenca, ki se na svoji<br />
uradni poti v Trebelno večkrat<br />
oglasi v Nahtigalovi gostilni, g-<br />
Toliko.<br />
TELES IMAM V Z G O J A<br />
Mladinsko šahovsko<br />
prvenstvo Slovenije<br />
Vse do pretekle sobote je te<br />
klo polfinale prvenstva, v kate.<br />
rem so sodelovali tudi naši ša.<br />
bisti. Sila je zelo dobro začel,<br />
a je kasneje popolnoma odpo<br />
vedal in je dobil zaporedoma<br />
kar šest ničel na tabeli. Prema,<br />
gal ga je tudi Medic, ki je bil<br />
z njim v isti skupini. Sila je v<br />
B skupini zasedel deveto me<br />
sito, kar zanj gotovo ni uspeh.<br />
Medic je bil kljub dvema in<br />
pol točkama zadnji. Tudi tretr<br />
Novomeščan Skerlj je v A sku<br />
plni popolnoma odpovedal. V<br />
zadnjem kolu je remiziral in se<br />
talko otrese! zadnjega mesta,<br />
Končni vrstni red v pol finalu<br />
je bil naslednji:<br />
A skupina: Guzel 8 točk, Drak-<br />
sler in Sioherl 7 in pol, Malesič<br />
6, Kac 5, Vošpernik 5, Gabrov-<br />
šek in ."itefe 4 in pol, Studnička<br />
3. Skerlj i n Kučar 2 točki. Iz<br />
skupine so se plasirali v finale<br />
Grzel, Draksler, Sicherl, Male-<br />
šiič in Kac.<br />
B skupina: Crepinšek 8 in<br />
pol, Stupica in Tomšič 7 in pol,<br />
Vavpetič, Perdam in Plavčak 7<br />
točk, Rožič 5, Novak 4 in pol,<br />
Sila 3 in pr*], Bolčina jn Bav-<br />
dek 3, Medic 2 in pol- Iz te sku.<br />
pine so se plasirali v finale:<br />
C repi nšek, Stup ic a, Tomš ič,<br />
Vavpetič in Perdan.<br />
finalne<br />
bomo<br />
V nedeljo so začeli<br />
tekmovanje, o katerem<br />
poročali prihodnjič. Novomeški<br />
šahisti bodo na žalost sodelova<br />
li na njem pač samo kot gle<br />
dalci.<br />
LEPI USPEHI keglJaJPcega<br />
centra Novo mesto<br />
V zadnj