27.07.2013 Views

21. avgust 1953 (št. 0180) - Dolenjski list

21. avgust 1953 (št. 0180) - Dolenjski list

21. avgust 1953 (št. 0180) - Dolenjski list

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

«<br />

fitev. SS D O L E N J S K I CIST Stran 9.<br />

IZ nAS IH K+lAJGV<br />

To je bil za Birčno vas<br />

in okolico velik praznik<br />

Napredni gospodarji bivšega<br />

krajevnega ljudskega odbora<br />

Bičns vss so že pred leti pri­<br />

šli do zaključka, da naprednega<br />

gospodarstva ni brez električne<br />

si e. Stopi!ii »o skupaj in se po­<br />

govorili, kako in kaj bi začeli.<br />

18. deiembra 1951 so izvolili<br />

elektrifikacijski odbor s tovari,<br />

sem Tonetom Počrvino st. na<br />

čelu. Poleg krajevnega so izvo­<br />

lili še vaške odbore za elektri­<br />

fikacijo in se zagrizli v delo.<br />

Ni b.lo lahko, toda popustili<br />

niso. V času od 18. XII. 1951 dO<br />

konca ju.ija <strong>1953</strong> j« imel odbor<br />

Iti sej in 41 sestankov p 0 va­<br />

seh. Re.3 je, veliko razumeva­<br />

nje je našel odbor prj veČini<br />

posestnikov, pa tudi okrajni<br />

ljudski odbor je podprl priza­<br />

devanje domačinov, nekaj pa<br />

so pomagala posamezna pod­<br />

jetja.<br />

V zelo kratkem času so zgra­<br />

di U traasfonmatorsko postajo,<br />

3 km in 600 m daljnovoda in 12<br />

km omrežja. Vse to je stalo<br />

fl ,200.000 din. Prebi vatlci vasi,<br />

ki »o sedaj elektrificirane, to<br />

je Birčna vas, Stranaka vas,<br />

oboje Lakence, Jama, Rakov­<br />

nik in Ranjušče so prispevali:<br />

v gotovini 1,640.000 din, v bla­<br />

gu in materiailu 1.800.000 din, z<br />

delom 908.540 din, z vožnjami<br />

930.813 din. Skupno torej so<br />

prhpevaM sami 3.369.352 din!<br />

Ostalo so prispevali okrajni<br />

ljudski odbor, domača kmetij­<br />

ska zadruga in razna podjetja,<br />

za kar so jim vsii prebivalci<br />

teh vasi iskreno hvaležno.<br />

Ko je v soboto opoldne 8-<br />

<strong>avgust</strong>a prvič zagorelo v doma­<br />

čijah navedenih vasi 368 žarnic,<br />

je bilo navdušenje vseh nepo­<br />

pisno. »To je naš praznik, to je<br />

začetek napredka,« tak« so go­<br />

vorili povsod. Drugi dan, to je<br />

v nedeljo 9. <strong>avgust</strong>a »o to po­<br />

membno pridobitev proslavili<br />

na Ruperč vrhu z bogatim kul­<br />

turnim sporedom, pni katerem<br />

se je še prav posebno izkazal<br />

moški pevski zbor domačega<br />

KUD, nastopile pa so tudi ml 1**<br />

di^ke 7. baletnimr in telovadni­<br />

mi točkami. Predsednik elektri-<br />

fikacijskega odbora tov. Tone<br />

Počrviina je pozdravil vse goste<br />

in se zahvalil za pomoč in so­<br />

delovanje, tajnik tov. Miha Go­<br />

lob je pa poročal o delu odbo­<br />

ra. V imenu okrajnega ljudske­<br />

ga odbora je domaiHnom česti-<br />

Sal za doseženi uspeh tov, Miha<br />

Počrvina, potem pa se je raz­<br />

vila prijetna zabava, katere se<br />

je udeležilo blizu 1.500 domači­<br />

nov in gostov.<br />

Z upravičenim ponosom nad<br />

doseženim uspehom pri elektri­<br />

fikaciji in. toplo hvaležnostjo<br />

ljudski oblasti in podjetjem, kot<br />

so »Kremen«, Zadružno trgovsko<br />

podjetje, Gozdno gospodarstvo,<br />

Lesno industrijsko podjetje No­<br />

vo mesto in druga, ki so jih<br />

podprla pri njihovi prizadevno­<br />

sti, govore domačini v teh vaseh<br />

zadnje dni samo o elektriki. S<br />

trpkim poudarkom pa člani od.<br />

bora tudi povedo, o velikih te­<br />

žavah, ki so jih imeli s posa.<br />

meznimi ljudmi, ki nočejo razu­<br />

meti današnjega časa in potrebe<br />

medsebojnega sodelovanja. Taki<br />

redki posamezniki še vedno mi­<br />

slijo, da si bodo ustvarili lažje<br />

življenje samo na račun drugih.<br />

Ena takih redkih izjem je tudi<br />

večja posestnica s skoraj 14 ha<br />

zemlje Angela Surla iz Stranske<br />

vasi. Dočim so drugi manjši po­<br />

sestniki prispevali v denarju ali<br />

z delom jn vožnjami najmanj po<br />

18.000 din in tudi več, je ona<br />

prispevala vsega le 7000 din. Ker<br />

so prispevali po <strong>št</strong>evilu luči, ki<br />

jih bodo imeli, je ona prijavila<br />

za stanovanjsko hišo in gospo­<br />

darska poslopja samo dve luči,<br />

pa še za te ni prispevala dovolj,<br />

ker so drugi dali povprečno na<br />

vsako luč po 6000 din. Gotovo<br />

si misli, da si bo napeljala več<br />

luči, ko bo tok že v vasi. Prav<br />

bi bilo, da si vaščani, ki so po­<br />

kazali pri elektrifikaciji res ve­<br />

liko požrtvovalnost, take izjeme<br />

dobro zapomnijo. R< R.<br />

postojanke Miklavž ln na Go­<br />

spodično.<br />

V letošnjem letu pa je začelo<br />

vse skupaj z vodstvom vred pe­<br />

šati. Nihče se ne spomni, da bi<br />

bilo treba spet delati. Čeprav si<br />

poedini člani PD prizadevajo, da<br />

bi z delom spet prišli v tek, se<br />

odgovorni za to ne zmenijo. Tudi<br />

članarina za leto <strong>1953</strong> še do da­<br />

nes ni pobrana. Ze sami člani<br />

dru<strong>št</strong>va so opomnili predsednika<br />

tov. 2. Z., naj skliče sestanek<br />

PD, da bi se pogovorili o delu<br />

in skupnem odhodu v naše lepe<br />

planine, vendar je doslej ostalo<br />

le pri besedah.<br />

Vprašujemo se, kje leži vzrok<br />

za spanje in nedelavnost našega<br />

dru<strong>št</strong>va? Smatram, da bi bilo<br />

nujno potrebno, da bi se sestali<br />

vsaj enkr.it v tem letu in se do­<br />

dobra pomenili o vsem. Sedaj je<br />

že <strong>avgust</strong> in kaj bodo Imeli člani<br />

PD od letošnjega leta — ali je<br />

bil morda organiziran kakšen<br />

skupni izlet v planine? Za vzgled<br />

naj nam bo PD Črnomelj, ki si<br />

je s svojim lastnim delom posta­<br />

vilo nov planinski dom na Mir­<br />

ni gori! Vredno jih je posnemati!<br />

C. X.<br />

Občinski odbor PLZ je orga­<br />

niziral v Suhorju splošni tečaj<br />

PLZ. Zaključni izpiti so bili 9.<br />

<strong>avgust</strong>a. Uspeh Izpitov je bil<br />

glede na obdobje največjega dela<br />

zadovoljiv, saj je naredilo izpit<br />

z odličnim uspehom 5, s prav<br />

dobrim uspehom 8, z dobrim 3 in<br />

z zadostnim uspehom 1 tečajnik.<br />

Pudariti moramo, da je raz­<br />

veseljivo dejstvo, da so bili vsi<br />

predavatelji iz vrst PLZ, od ka­<br />

terih so nekateri šele letošnjo<br />

pomlad absolvirali tečaj. S tem<br />

se je metliški odbor PLZ posta­<br />

vil na lastne noge.<br />

Vse graje pa je vredno posto,<br />

panje nekaterih ljudi, ki so bili<br />

poklicani na tečaj, pa se ga niso<br />

hoteli udeležiti. P. C.<br />

Počitniška kolonija v Podzemlju<br />

Iz Metlike<br />

2e eno leto je od tega, kar smo<br />

Metliki ustanovili Planinsko<br />

dru<strong>št</strong>vo. V začetku je bilo kar<br />

živahno in uspešno delo, saj smo<br />

v letu 1962 organizirali lepo pla­<br />

ninsko prireditev v Metliki.<br />

Skupina planincev se je podala<br />

na pot proti Gorjancem. Sla je<br />

na Trdinov vrh, do planinske<br />

Za letošnjo poletno sezono<br />

je občinski ljudski odbor v Gra-<br />

dacu s sodelovanjem Kmetijske<br />

zadruge v Podzemlju uredil v<br />

Podzemlju letno kopališče, ki<br />

privablja zlasti ob nedeljah<br />

<strong>št</strong>evilne kopalce in izletnike na<br />

bregove tople Kolpe. Z uredi­<br />

tvijo kopališča in gostišča ob<br />

Kolpi, ki je dnevno oskrbljen<br />

z jestvinami in pijačami za go­<br />

ste, je Podzemelj postal vablji­<br />

va izletniška točka.<br />

V Podzemelj so letošnje po­<br />

čitnice prišli na oddih tudi pio­<br />

nirji iz vse Bele krajine, ki so<br />

bili odbrani v okrajno počitniš­<br />

ko kolonijo. Lepi sončni dnevi<br />

na bregovih tople Kolpe, odlič­<br />

na in izdatna hrana, skrbno<br />

vodstvo, igre, zabava in izle­<br />

ti..., vsega je v izobilju za<br />

mladi rod, ki je po zaslugi in<br />

prizadevanju zdravnika dr. Loj­<br />

zeta Miheliča in načelnika od­<br />

delka za prosveto pri okrajnem<br />

ljudskem odboru v Črnomlju,<br />

ki sta organizirala počitniško<br />

kolonijo, našel v Podzemlju za<br />

polne koše veselja in sreče. Po­<br />

čitniška kolonija v Podzemlju<br />

se je zvrstila v dveh izmenah,<br />

vsaka pa je <strong>št</strong>ela okrog 50 o-<br />

trok. Prvo izmeno je vodila<br />

prof. Praznikova iz Črnomlja,<br />

drugo pa vodi prof. Kolarič,<br />

znani mentor mladih belokranj­<br />

skih športnikov, ki je v počit­<br />

niško kolonijo v Podzemelj prL<br />

peljal za vodiče osmošolce —<br />

znane belokranjske športnike<br />

na trening. Med njimi se naha­<br />

ja tudi republiški prvak v me<br />

tu kopja, Marko Plut.<br />

Počitniška kolonija v Podzem­<br />

lju je nov dokaz naše ljudske<br />

oblasti, kako skrbi za naš mladi<br />

rod. Prepričan, smo, da bodo<br />

po uspelem letošnjem zaključku<br />

tudi v bodočih letih počitniške<br />

kolonije belokranjske mladeži<br />

v Podzemlju posrečeno organi­<br />

zirane kakor letos. "C-<br />

V [iiiSijitil ni vse tako. kot ki mulo i<br />

POSTELJ IN ZENO SO MU<br />

UKRADLI<br />

V spalnico 40-letnega Antonia<br />

Glrardinlja v Italiji so ponoči<br />

vdrli neznani tatovi in ko je<br />

sladko spal, so mu odnesi ženo<br />

s posteljo vred. Zjutraj, ko je<br />

hotel poklicati ženo, je začuden<br />

opazil, da nje niti postelje ni.<br />

Tatovi so ženo privezali na po­<br />

stelj in jo odnesli kako miljo<br />

daleč. Neki ponočnjak je slišal<br />

vpitje na pomoč in je poklical<br />

policijo, ki je plen v celoti<br />

rešlLa.<br />

Iz Crraošnjic smo prejeli<br />

dopis, ki ga v celoti objavlja­<br />

mo:<br />

Pogosto beremo v časopisju<br />

pritožbe naših delovnih ljudi<br />

glede visokih cen v naših go­<br />

stinskih podjetjih in nepravil­<br />

nega poslovanja njih name­<br />

ščencev. Čeprav smo v Črmoš-<br />

uricah precej potrpežljivi lju­<br />

dje, z vsem zadovoljni, ker je<br />

pač kraj tako od rok, rla vsi<br />

od občine do okrnjn pa še na­<br />

prej radi pozabijo na nas, smo<br />

'lazlic potrpežljivosti ugolovi-<br />

li, da je mera polna, da ni<br />

nravilno, da se okorišča z žu­<br />

lji dveh delovnih kolektivov,<br />

Gozdne uprave in Kmetijske­<br />

ga posestva, ena sama oseba<br />

Pred dobrim pol letom je<br />

Državno posestvo Kočevje,<br />

katerega del je' posestvo v<br />

Crmošn jieah, odprlo kot po­<br />

seben obrat ffoslilno. Za ob ra-<br />

tovodja je bil postavljen tov<br />

IToler oziroma njegova ženn<br />

Čez noč se je v Crmošn jicah<br />

vse spremenilo, V gostilni s ;<br />

dobil nivo ki ga ?o 15 let Bi<br />

bilo Dobil si Cocto in drug?<br />

'diaee. kakršne ti je srce po­<br />

želelo. Dobil si prvovrstno<br />

salamo., sir. kruh. skratka nri-<br />

nesel je »kulturo in civiliza­<br />

cijo« v Crmošnjice. kakor s* 1<br />

te izrazil upravitelj tnkaiš-<br />

njecra posestva tov. Cucek<br />

Toda nosilec take kulture je<br />

'ahko hiti. zlasti če se ti pr ;<br />

tem polni žep, saj stane pivo<br />

"5 in 65 din. kisi* voda 50<br />

din. vino 180 itd. Tudi meso<br />

in kruh sta dražia kot dni<br />

Tod. čeprav je dalo oosestv«<br />

živino po znatno nižjih cenal*<br />

Delavci v Crmošnjicah so h<br />

kmalu opazili in skrivaj za­<br />

beli godrnjati. »Rad vrne pre­<br />

malo denarja, prikraiša pr'<br />

vagi.« so godrnjali Cigani \f<br />

Srednje vasi. toda samo skri<br />

vaj. Pregovor namreč pravi<br />

da kogar moraš prositi, g.-<br />

nikar ne jezi. Tov. Holer i<<br />

ubral pot nekdanjih vaški'<br />

•ostilničarjev - oderuhov. Pri<br />

•nz.no je ponnial bla'-o, skora :<br />

(i ga je vsilil in ljudje so ki'<br />

novali. kot da je zastonj. Za-<br />

kaj si ne bi privoščili neka'-<br />

salame, sira in mesa. pa vina<br />

saj garajo od iutra do ve­<br />

čera, ko si mislili, on pa je<br />

i lepo zapisoval. Toda prvega Je<br />

tov. Holer prinesel vljudno na<br />

Gozdno upravo spisek dolžni<br />

kov, češ naj se jim odtegne<br />

pri plači. Dolgovali so mi:<br />

52.000 din, delavci posestvr<br />

pa nad 160.000 dinarjev. Tud<br />

po 19.000 din je dolgovala po­<br />

samezna družina. Plača je ro­<br />

mala v gostilno, v prid pose­<br />

stva ali v Holerjev žep, to <strong>št</strong><br />

ni znano. Toda jesti je treba<br />

vsak dan, ta pesem pa se je<br />

ponavljala iz meseca v mesec<br />

Gostilna v Crmošnjicah je<br />

postala prava zlata jama.<br />

Da bi človek lahko verjel<br />

da se take stvari dogajajo, y<br />

treba poznati življenjski stan­<br />

dard in kulturno raven tu­<br />

kajšnjih ljudi, kar je posebno<br />

poglavje tn bi bilo treba o<br />

tem precej razpravljati. Po<br />

eni strani bi bilo treba ure­<br />

diti plače delavcem, ker so se­<br />

daj prenizke, kot je zadnjič<br />

ugotavljal nekdo v Dolenj­<br />

skem <strong>list</strong>u, po drugi strani pa<br />

v/gujiiti ljudi in jih privesti<br />

do pametnega in koristnega<br />

načina življenja. Za take stva­<br />

ri pa bi bilo potrebno, da se<br />

oglasi pri nas kdaj tudi kakš­<br />

na zdravstvena ekipa, zaščitim<br />

sestra, kulturni delavec ali<br />

kdo drugi, toda tudi za to so<br />

Crmošnjice, kot vse kaže,<br />

mnogo predaleč.<br />

Organizacija Zveze komu­<br />

nistov je začela razčiščevati<br />

vprašanje gostilniškega obrata<br />

v Crmošnjicah. Ugotovila je.<br />

da prevaža Holer blago s ka­<br />

mionom posestva in da ne<br />

olača za prevoz niti dinarja,<br />

ker pripelje blago skupno s<br />

<strong>list</strong>im. ki ga potrebuje pose­<br />

stvo. Najemnine za veliki vrt,<br />

ki ga obdeluje sam in prodaja<br />

zelenjavo, tudi ne plača. Gnoj,<br />

ki ga je moral plačati vsak<br />

delavec posestva, Holer ni<br />

dačal. Na vprašanje, ki je bi­<br />

lo postavljeno tov. Cucku, če<br />

ve, da so delavci dolžni go­<br />

stilni 160 000 din. je ta odgo­<br />

voril, da za to ne ve. Iz tega<br />

dedi vprašanje: ali je ta de-<br />

iar last posestva, ali gostilne<br />

ili samega llolorja. če pose­<br />

stvo, kot nekak nadrejeni fo­<br />

rum ne ve. če se vodi kakšno<br />

knjigovodstvo ali ne in zakaj<br />

je vsaka stvar za 5 ali 10 din<br />

dražja kot drugje, če se pre­<br />

voz ne plačuje. Pravijo, da je<br />

treba amortizirati opremo<br />

»brala, ki stane okrog 40.000<br />

din. Toda ali morajo delavci<br />

Izplačati opremo v nekaj me­<br />

secih in ker je vsaka stvar<br />

toliko dražja, bi oprema mo­<br />

rala biti že davno amortizi­<br />

rana, če bi Šlo res za amorti­<br />

zacijo.<br />

Sklenjeno je bilo. da se se­<br />

stavi komisija, ki bo pregle­<br />

dala knjigovodstvo in tehtnice<br />

ter večkrat izvršila kontrolo<br />

obrata, za kar naj bi izdala<br />

iprava posestva polnomočje.<br />

Vendar pa kljub sklepu po\-<br />

rtomočjfl ni bilo izdano. Tov.<br />

Holer je že drugi dan vedel<br />

vse. Nesramno je napadel vse<br />

člane — komuniste razen ene­<br />

ga, posebno pa upravitelj.*<br />

Gozdne uprave, češ da je sa­<br />

boter, ker zavira razvoj Či-<br />

mošnjic. Najbrž zato. ker zah­<br />

teva kontrolo. Obrnil se je na<br />

Gostinsko zbornico v Črnom­<br />

lju, kjer so mu dejali, kakor<br />

on sam pravi, da smo v Cr­<br />

mošnjicah starokopitni in «!e<br />

nismo zadovoljni, nam ni treba<br />

iti pit. Delavci obeh kolekti­<br />

vov pa odgovarjajo obema,<br />

Gostinski zbornici in Holerju,<br />

da smo v Crmošnjicah morda<br />

res starokopitni. nismo pa ne­<br />

umni in ne bomo delali ZA<br />

njegov motor, ki si ea je ku-<br />

nil v treh mesecih Tudi avto,<br />

katerega misli po lastni izjavi<br />

kupiti in katerega ne bo mo-<br />

srel kupiti s plačo 7.000 do<br />

8.000 din. kolikor imata z že­<br />

no. nr» bo kupoval za naše žu­<br />

lje. Gradnja kopalnega baze­<br />

na in drugi načrti tudi ne<br />

bodo uresničeni na naš račun<br />

za njegov žep. Tudi za kul­<br />

turo, ki je taka. da delavca,<br />

ki ga je predhodno obral za<br />

19.000, 26.000 din ali manj,<br />

pijanega zakleneš v klet ali<br />

drvarnico, ga pretepeš ali po­<br />

li ješ 7. vodo. se mu lepo za­<br />

hvaljujemo. Če pa odgovorni<br />

forumi, ki poznajo t. Holerja<br />

še iz Kočevja, ne bodo razči­<br />

stili stvari, bomo Crmošnjiča-<br />

ni sami poskrbeli, da se tako<br />

početie preneha, pa čeprav<br />

tov. Holer grozi, da nam bo<br />

pndkresal noge, Če mu ne bo­<br />

mo dali miru.<br />

Na Trebelnem je še vedno vroče<br />

»Davčna komisija iz Trebelne-<br />

ga orgira na Vaše uredni<strong>št</strong>vo<br />

glede raziskave, da klobase in<br />

vino odmerja davke, katero za­<br />

devo je raziskal Vaš uslužbenec<br />

in (baje celo) izjavil, da bo na­<br />

knadno objavljen popravek tega<br />

članka«. Tako nekako se glasi<br />

drugo »urgiranje«. Prvo je bilo<br />

za nekaj stopinj bolj vroče; za­<br />

htevalo je brezpogojen preklic<br />

objave članka, sicer bi sledilo<br />

»urgiranje« na vlado LRS.<br />

Toda na Trebelnem je že od<br />

nekdaj vroče. Doslej je dvakrat<br />

udarilo izpod pokrovke. Ko je<br />

prvič zakipelo, si srečaval pro­<br />

cesije ljudi, ki so hodili r.a okraj<br />

po pravico. Klemenčičev Franci<br />

je imel polne roke dela; pisal je<br />

prošnje in pritožbe, da ga je roka<br />

bolela. Zraven je tolažil in kri­<br />

tiziral, godrnjal in spet obljub­<br />

ljal, da se bo vse uredilo, samo<br />

na prava vrata bo treba potrkati.<br />

Potrkal je tudi pri nas. Morda<br />

zaradi Tomiča. Tomič je namreč<br />

mkoč predlagal, da bi bil Fran­<br />

ci kar dober za tajnika. Res, da<br />

se kot knjigovodja ni kdosiga-<br />

vedj kako obnesel, toda ...<br />

Na kratko, potrkal je... Za­<br />

čel je, da so ljudje v ognju. Kri­<br />

vice. Da. In davčna komisija.<br />

Davčna komisija je tista. Saj je<br />

podpredsednik občine Lojze Mr­<br />

cina sam rekel, da je tam manj<br />

davkov, kjer se dobi več pijače.<br />

Ogledamo naj si <strong>št</strong>evilke, če ho­<br />

čemo. Dobro, glejmo jih! List bo<br />

o tem pisal, ker rad piše o tistem<br />

kar ljudi grize in boli. Zakaj bi<br />

ljudje vendar trpeli krivico? In<br />

gledamo preP 5s iz seznama davč­<br />

nih obveznikov, ki nam ga kaže.<br />

Peterle Jože iz Cikave — 10 ha<br />

obdelovalne zemlje — 41.900 din<br />

davkov. Beretič Anton iz Maln<br />

— 6 ha obdelovalne zemije —<br />

96.000 din davkov. Presenečeni<br />

smo. Kako to? Franci nam zma­<br />

goslavno kima. To je tisto, taka<br />

je davčna komisija! Hm. Toda to<br />

še ni vse. Spet se zagledamo v<br />

<strong>št</strong>svilke. Leopold Grebene ima<br />

3,29 ha obdelovalne zemlje in<br />

poslopje, kot nihče. In župan je<br />

bil, a davkov za 1952. leto ima<br />

20.900 din\ A glejte to! Tomič<br />

Ani pa je komisija za 3,12 ha<br />

zemlje nabila kar 39.000 din dav­<br />

ka. Tole mi je dala za vas. Gle­<br />

damo. List je popisan s črnilom:<br />

»Prj obračunu za leto 1952 se je<br />

devetčlanska davčna komisija<br />

nabila v prostore občine in raz­<br />

delila dohodnino za leto 1952.<br />

Strah in trepet! Tomič Ani se<br />

godj krivica. Grebene pa ima<br />

premalo davka.«<br />

Potem Klemenčičev Franci<br />

na<strong>št</strong>eva Še in še. Feliks Nahtigal<br />

z 1,84 ha zemlje ima kar 23.035<br />

din davka. Nikjjr ni, kot bi bilo<br />

tjreba. Ljudje so kot ogenj. Ce<br />

podpišite! Podpisuje. In nato<br />

odhaja z veselo zavestjo, da je<br />

našel prava vrata in da je nanje<br />

moćno polvkal.<br />

In izšel je članek, ki je tako<br />

močno ratgrel davčno komisijo,<br />

da nam je takoj poslala točen<br />

prepis davčnih obveznosti za<br />

navedene kmete. Po tem urad­<br />

nem predpisu: »nima Peterle<br />

Jože iz Cikave 10 ha obdelovalne<br />

zemlje, ampak 9,95 ha. Prav tako<br />

ta človek nima davčnega pred­<br />

pisa 41.900 din, ampak 41.925 din.<br />

isto je t Bereticem. Nikakor ni­<br />

ma 6 ha obdelovalne zemlje,<br />

ampak 6.07 ha, no predpisa pa<br />

slučajno vseeno 96.000 din za<br />

leto 1952. Grebencu niso odme­<br />

rili za 3,29 ha obdelovalne zem­<br />

lje 20.900 din davka, ampak za<br />

3.29 ha zemlje so mu odmerili<br />

20.925 din. Tudi pri Tomič Ani<br />

so nesoglasja. Obdelovalne zem­<br />

lje nima 3.29 ha, ampak 3.73 ha,<br />

a davkov za 1952 ne 39.000, am­<br />

pak 39.900 din. Na podlagi vseh<br />

teh nepravilnosti zahtevamo, da<br />

članek v celoti prekiičete, dru­<br />

gače ...!«<br />

Tako je utemeljila zahtevo po<br />

popravku davčna komisija iz<br />

Trecelnega. Vsakemu treznemu<br />

človeku bo jasno, da se iz teh<br />

<strong>št</strong>evilk nikjer ne najde pravična<br />

odmera davka in tudi v resnici<br />

se davek na Trebelnem ni pra­<br />

vično odmerjal. Zato ni kaj pre-<br />

klicevati!<br />

Toda <strong>št</strong>evilke so <strong>št</strong>evilke, živ­<br />

ljenje je pa življenje. In marsi­<br />

kaj se. v življenu odvija drugače,<br />

kakor bi hotele <strong>št</strong>evilke.<br />

V rokah imamo rokopis Kle.<br />

merčičevega Francija. Piše: »Ta­<br />

ko ne bo moglo itil Treba je<br />

sklicati zbor volivcev in posta­<br />

viti na tako odgovorno mesto<br />

ljudi (za člane davčne komisije),<br />

ki bodo delali tako, kakor zahte­<br />

va naš socia<strong>list</strong>ični zakon!« Lepo<br />

se to sliši! Bil pa je Klemenčičev<br />

Franci začasno celo v odboru<br />

SZDL, vendar ga na občne zbore<br />

in sestanke ni bilo. Namesto, da<br />

bi občinski odbor sproti opozar­<br />

jal na nepravilnosti tn napake,<br />

je pisal prošnje m pritožbe, kri­<br />

tiziral in razdiral.<br />

Res je, treba bi bilo sklicati<br />

zbor volivcev. Prav ima Klemen,<br />

čiče v Franci! Toda bodo vsi vo-<br />

livc" prišli? Prišli bi, če bi ne<br />

imeli izkušenj iz tistih časov, ko<br />

jim je bil za predsednika Tomič.<br />

Takrat je bila na sestankih ved­<br />

no polna dvorana ljudi. Disku­<br />

tirali so, ali kakor se temu pra­<br />

vi, pogovorili so se o vsem, kar<br />

jim je ležalo na srcu. Toda To­<br />

mič — Tomič je odločal sam; na<br />

sestanku so sklenili eno, on je<br />

odločil drugo. Ščitil je sebe in<br />

sorodstvo pred obveznimi odda.<br />

jami, pred davki in še tiste, ki<br />

imajo oči in vidijo posebno ostro<br />

še, če neka stvar neprijetno za­<br />

deva njih lastne težnje. Človek<br />

naj bo v prvi vrsti po<strong>št</strong>en do<br />

soljudi in šele to ga nato opra­<br />

vičuje, da ljudi tudi zastopa. To<br />

velja tudi za davčno komisijo v<br />

Trebelnem!<br />

SZDL bo v Trebelnem šele ta­<br />

krat polno zaživela, ko bodo<br />

odpravljene vse grobe napake,<br />

ki se v Trebelnem na občini in<br />

drugje dogajajo. SZDL naj skli­<br />

če vse svoje člane in zbor članov<br />

vseh množičnih organizaciji Tu<br />

naj davčna komisija pokaže svo­<br />

je davne račune, pa se bo videlo,<br />

— ljudje bodo odločili — ali je<br />

delala pravično, ali ne. Na občni<br />

zbor naj pride tudi Klemenčičev<br />

Franci s kopo pritožb, ki jih piše<br />

na okraj in naj naglas, pred<br />

ljudmi pove tisto, kar rad šepeta<br />

za vogali. Videlo se bo, koliko<br />

je vredno.<br />

Napake so. Davek je bil ne­<br />

pravilno odmerjen. Vendar ni do<br />

tega prišlo samo po krivdi davč­<br />

ne komisije, ampak tudi zarasli<br />

nepopolne izmere zemljišč, ki<br />

se vleče že iz predvojnih dni,<br />

predvsem pa zaradi tega, ker so<br />

ljudje sami bili davčni komisiji<br />

premalo v pomoč. Vsak se nam.<br />

reč oglasi šele takrat, ko ga<br />

zaboli.<br />

Objave ne preklicujemo! Na­<br />

vedene <strong>št</strong>evilke tega nikakor ne<br />

zahtevajo. Davčna komisija naj<br />

z delom in ne z »urgiranjem«<br />

dokaže svojo pravičnost. Prav<br />

tako ne preklicujemo izjave, da<br />

so vino in klobase merilo za<br />

davke v Trebelnem. Dopolnjuje­<br />

mo jo v toliko, da Alojz Mrcina<br />

pri tem, ko je izrekel te besede,<br />

ni mislil na davčno komisijo (po<br />

njegovih lastnih besedah!), am­<br />

pak na nekega okrajnega davč­<br />

nega uslužbenca, ki se na svoji<br />

uradni poti v Trebelno večkrat<br />

oglasi v Nahtigalovi gostilni, g-<br />

Toliko.<br />

TELES IMAM V Z G O J A<br />

Mladinsko šahovsko<br />

prvenstvo Slovenije<br />

Vse do pretekle sobote je te­<br />

klo polfinale prvenstva, v kate.<br />

rem so sodelovali tudi naši ša.<br />

bisti. Sila je zelo dobro začel,<br />

a je kasneje popolnoma odpo­<br />

vedal in je dobil zaporedoma<br />

kar šest ničel na tabeli. Prema,<br />

gal ga je tudi Medic, ki je bil<br />

z njim v isti skupini. Sila je v<br />

B skupini zasedel deveto me<br />

sito, kar zanj gotovo ni uspeh.<br />

Medic je bil kljub dvema in<br />

pol točkama zadnji. Tudi tretr<br />

Novomeščan Skerlj je v A sku<br />

plni popolnoma odpovedal. V<br />

zadnjem kolu je remiziral in se<br />

talko otrese! zadnjega mesta,<br />

Končni vrstni red v pol finalu<br />

je bil naslednji:<br />

A skupina: Guzel 8 točk, Drak-<br />

sler in Sioherl 7 in pol, Malesič<br />

6, Kac 5, Vošpernik 5, Gabrov-<br />

šek in ."itefe 4 in pol, Studnička<br />

3. Skerlj i n Kučar 2 točki. Iz<br />

skupine so se plasirali v finale<br />

Grzel, Draksler, Sicherl, Male-<br />

šiič in Kac.<br />

B skupina: Crepinšek 8 in<br />

pol, Stupica in Tomšič 7 in pol,<br />

Vavpetič, Perdam in Plavčak 7<br />

točk, Rožič 5, Novak 4 in pol,<br />

Sila 3 in pr*], Bolčina jn Bav-<br />

dek 3, Medic 2 in pol- Iz te sku.<br />

pine so se plasirali v finale:<br />

C repi nšek, Stup ic a, Tomš ič,<br />

Vavpetič in Perdan.<br />

finalne<br />

bomo<br />

V nedeljo so začeli<br />

tekmovanje, o katerem<br />

poročali prihodnjič. Novomeški<br />

šahisti bodo na žalost sodelova­<br />

li na njem pač samo kot gle­<br />

dalci.<br />

LEPI USPEHI keglJaJPcega<br />

centra Novo mesto<br />

V zadnj

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!