22. januar 1959 (št. 461) - Dolenjski list

Stran 3
nih sredstev, največ lesa. Ves
ta les je bilo treba posekati ln
zvoziti na žago. Vse to se je
zgodilo na prostovoljni osnovi.
Odvečni les so prodali ln nabavili
drug material (opeko, strešni
azbest, apno itd.). Napeljali
so potem ves potrebni pesek ln
iz izkupička lesa še plačali delo
za dozidavo postajnega poslopja.
Zataknilo se 1e Pri do­
OBVESTILO
Kmetijski zadrugi Cerklje
ob Krki in Krška vas
obveščata vse svoje odjemalce
in dobavitelje, da
sta se zadrugi s 1. januarjem
1959 z d r u ­
žili. Sedež zadruge je
v Cerkljah ob Krki, Prosimo
cenjene odjemalce in
dobavitelje, da to upoštevajo.
kaj 'uspehov. Glavna pot je ostala
neoskrbovana ln je v zelo
slabem stanju. Novi odbor bo
moral tu zda,i takoj zagrabiti;
o tem so se pogovorili ln izvolili
4-člansko komisijo. Premalo
skrbi ie bilo posvečeno Pridobivanj^
novih članov in bo
RAZPIS
Komisija za delovna razmerja
Novomeške opekarne,
Zalog pri Novem
mestu, išče
STROJNEGA
KLJUČAVNIČARJA aH
AVTOMEHANIKA
Plača po dogovoru ozir.
tarifnem pravilniku. —
Interesenti naj pošljejo
ponudbe na upravo podjetja.
Komisija za postavitev in odstavitev upravnika kmetijske
zadruge pri Občinskem ljudskem odboru Novo mesto
R A Z P I S U J E
na podlagi drugega odstavka 58. člena uredbe o kmetijskih
zadrugah in prvega odstavka 21. člena zakona o pristojnosti
občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih
organov mesta upravnikov naslednjih kmetijskih zadrug:
Novo mesto, Blrčna vas, Brusnice, Dol. Toplice, Mirna
peč, Stoplče-Podgrad, Straža, Šentjernej, Smarjeta,
Skocjan ln Vršna sela.
POGOJI:
1. inženir — agronom z najmanj triletno prakso aH
kmetijski tehnik z najmanj petletno prakso ali absolvent
nižje kmetijske Šole z najmanj petletno prakso;
2. diplomiran ekonomist s triletno prakso ali absolvent
srednje ekonomske šole z najmanj petletno prakso v kmetijstvu
ali trgovski poslovodja z izpitem za visokokvaldficlranega
trgovskega delavca z najmanj petletno prakso
v blagovnem prometu, s kmetijskimi pridelki ter s poznavanjem
organizacije kmetijskega zadružništva in pospeševanja
kmetijstva.
Rok za vlaganje prošenj je do 31. januarja 1959.
Kandidati naj pravilno kolkovane prošnje s točnimi
osebnimi podatki in s kratkim življenjepisom z navedbo,
za katero kmetijsko zadrugo kandidirajo, naslovijo na
Občinski ljudski odbor Novo mesto.
»DOLENJSKI L.ST« Stev. S (46*1
IZ DELA IN ŽIVLJENJA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Sestanek na V. Gabru
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Potovanje predsednika Tita je še ve­ pa so vzbudili dogodki, do katerih je poslal v VVashington drugega za drugim
dno v središču pozornosti, ki jo posveča prišlo med obiskom podpredsednika sov­ dva opazovalca, da bi videla, aH ne
tisk svetovnim dogodkom. Tiskovni kor jetske vlade in »moskovskega trgovca sklepata Eisenhower in Dullcs za »nje­
mentarjl ob zadnjih razgovorih, ki .f.ih številka ena« Anastasa Mikojana v ZDA. govim hrbtom« z Rusi kak račun brez
Je Imel predsednik Tito v indijski pre­ Nedvomna trgovska spretnost ie v krčmarja. KajH kaj, če se Američani ln
V Velikem Gabru, občina vršltvl, ker se do danes ni dostolnici
New Delhi, so bili zelo obsežni. njegovi osebi združila z veliko mero po­ Rusi naposled le sporazumejo? Kaj bo
to tudi ena od nalog novega od­
Trebnje, &o Imeli 11. januarja sežena oprostitev plaćanja
V Delhiju se je Predsednik FLRJ srečal litičnega občutka; kajti samo tako si potem s kanclerjem in njegovo izrazito
bora. Osnovna organizacija Ima
občni zbor Socialistične zveze. gozdne takse.
s najvišjimi indijskimi državniki: s lahko razlagamo naravnost neverjeten blokovsko politiko? Bati se mu seveda
zdai 113 članov, od tega jih ie
Prisostvovalo 1e okrog 70 čla­
predsednikom indijske republike Rad- uspeh in popularnost, ki si jo je ta sov­ ni treba preveč; a vendar se nikoli ne
Vzporedno s tem je teklo de­ le 17 nanovo sprejetih. Med nanov,
kar pomeni, da ie bila
žendro Prasadom, ministrskim predsednijetski državnik pridobil v pravzaprav ve. . .
lo za napeljavo vodovoda. Za logami, ki jih bo moral rešiti
udeleflba nadvse zadovoljiva. —
kom Džavaharlalom Nehrujem ln osta­ nasprotni državi. Njegova turneja po Medtem, ko se v Ameriki in Indiji
to ie bilo potrebno Izkopati odbor, je dograditev postajnega
Zboru sta prisostvovala republimi
visokimi funkcionarji indijskega Ameriki je bila zares podobna potova­ vrtijo razgovori okrog koeksistenec,
nad štiri kilometre jarka za poslopja in napeljava vodovoda
liška poslanca tovarišica ing.
državnega vodstva. Razgovori so se vrteli nju kakega Američana, ki kandidira na odnosov med državami in podobnih reglavni
vodovod ln potem nad 2 v ostale vasi.
VILma Plrkovič ln predsednik
okrog sodelovanja med obema država­
kilometra jarka za vaške odce­ Razprava po poročilu ie bila
občinskega odbora Socialističma;
a velika pozornost, ki j.o je temu
Še vedno: obiski
pe na Cesto in v Veliki Gaber. zelo živahna in plodna. V njej
ne zveze Trebnje tovariš Oven
dogodku posvetila svetovna javnost, do­
Vodovod imata za zdaj ie Cesta se ie oglasila tudi republiška
Janko.
kazuje, da ni šlo samo za to. Srečanje
ln Veliki Gaber.
poslanka tovarišica Vilma Plr-
Iz poročila, ki le zajelo delo
med Titom in Nehrujem, »obema naj-
Tretja naloga, ki 1o Je odkovičeva in pojasnila zakon o
odbora v zadnjih dveh letih, je
odllčnejšima predstavnikoma skupine
bor Socialistične zve7e uspešno nacionalizaciji najemnih poslo­
bilo razvidno, da le odbor s
držav, ki se je vselej zavzemala za mir«
rešil, je poštni urad. Ves čas pij in gradbenih parcel, ker le
pomočijo članov in nečlanov na­
— tako se je izrazil neki indijski časo­ visok državni položaj. Na vseh straneh čeh, se v italijanskem Napoliju zaključu­
se Je boril in dokazoval potrebo med ljudmi .razširjeno napačno
pravil veliko delo. Najprel je
pis — Je oživelo ideje, ki so se prvič s zdravice, večerje z vsemi mogočimi je kongres Socialistične stranke. Glavna
po poštnem uradu in končno In tendenciozno tolmačenje te­
Socialistična zveza vodila veli­
tolikšno močjo razlegle z azi.jsko-afriške ljudmi in razgovori, razgovori. »Poslu­ tema kongresa je bila bodoča politika
le dosegel, da 1e Veliki Gaber ga zakona. Nadalje je prikazako
akcijo za zbiranje prosto­
konference v Bandungu. Glas o koeksišajte, mi bi se radi razgovarjali. Sedi­ socialistov. Pred tem reprezentativnim
dobil poštni urad, ki je začel la ljudem potrebo po dvigu
voljnih prispevkov za gradnjo
stenci, o mirnem sodelovanju med namo za mizo in se pogajajmo. Ce kakega sestankom je namreč v stranki in v Jav­
delovati v začetku decembra kmetijske proizvodnje In edi­
postajnega poslopja. Akciia Je
rodi, se je v času, ko sta pravkar minili vprašanja ne bomo mogli rešiti, ga odnosti tekla huda polemika: ali naj se
leta 1958.
ni način, ki bo kmptu omogočil
nadvse lepo uspela ter so va­
dve mednarodni krizi po klasičnem vzorložimo za pol leta, za leto dni, za prt delavska stranka št. 2 tesneje poveže s
Nekoliko te bila zanemarjena dvig življenjske ravni — koše
a mj, vseh okoliških vasi pricu,
kakor ga predpisujejo pravila hladne let. Morda ga bomo lahko rešili takrat. komunisti, ali naj se oddalji od njih, ali
skrb za.,popravilo poti. Čeravno operacija z kmetijskimi zadruspevali
zares veliko materlal-
vojne, daleč slišal. Kvemoj in Berlin sta Glavno pa so razgovori in spet razgovo­ pa naj ostane na dosedanji poti — na
so tudi tukal zaznamoval! ne- gami. Clanl so se živo zanima­
zgostila oblake na mednarodnem obzorri.« To pa je osnova Mikojanovcga sta­ Poti sodelovanja, »kadar je to potrebli
za to in postavljali razna
ju; če se zdaj predstavniki dežel, ki dolišča. Američani po vsem videzu zelo no, a z vso politično in manevrsko svo­
vprašanja, na katera je izčrpno
sledno zastopajo politiko miru, vnovič radi poslušajo take reči. Pravijo celo, bodo«. No, videti je, da Je na kongresu
odgovorila. Nazadnje le odbo­
javno opredelijo za odpravo blokovskih da bo vrnil Mikojanu obisk podpredsed­ premočno zmagala dosedanja politična
ru ln članom čestitala na o-
meja, za sodelovanje z obema blokoma nik ZDA Nixon ali morda celo sam smer, ki jo zastopa vodja stranke Pielro
pravljenem delu ln doseženih
SZDL - voditelj
in proti podrejanju temu aH onemu iz­ Eisenhower — alj pa bo Hruščev poto­ Nenni. To se pravi, da italijanska ko­
uspehih In poudarila, da se je
med njiju — potem je to precejšnji prival v Washington. To so seveda samo munistična partija vsaj še nekaj časa ne
udeležila veliko zborov Socispevek
k lemu, da se bo počutje vseh, ugibanja. Dejstvo pa je, da so med Mi- bo mogla obnoviti sodelovanja iz časov
alistične zveze, pa Ji je ta naj- trn
ki »tvorijo« visoko politiko, precej sprekojanovim obiskom govorili o vrsti vpra­ Ljudske fronte, ko sta bili stranki tesno
in mobilizator boli ugajal, ker so člani povemenilo.
Kajti Če je sploh kaj jasno, je šanj, ki se bodo zdaj najbrž premak­ povezani. Nenni pa je hkrati poudaril,
dali svoje težkoče ln potrebe
jasno to, da Tito ne govori samo v imenile z mesta.
da stranka ne sme zdrseti niti na de*
Stanovanjska skupnost, potrošniški sveti, združitev odborov, zelo konstruktivno in ker 1e
nu osemnajstih milijonov Jugoslovanov; Med njimi je posebno važno berlin­ sno. ampak da mora ostati na razrednih
razčlemba volitev ln Se marsikaj iz razprave sestavlja kopico vpra­ odbor s pomočjo članov dosešanj,
ki Jih je obdelal občinski plenum SZDL, Novo mesto v nedeljo,
in da tudi Nehru ne govori samo v sko, bolje rečeno, celo nemško vpraša­ delavskih položajih in se zavzemati
gel tako lepe uspehe. Obžalova­
18. januarja, na res uspešni seji.
im?nu Štiri sto milijonov Indijcev... nje. Zahodnonemški kancler Adenauer predvsem za interese gibanja, čiear ime
Clanl SZDL so na občnih zborih živahno razpravljali o stanola je, da nI bilo na zboru no­
Podoben, najbrž še dosti večji odmev Se je zaskrbljeno zdrznil ln nemudoma nosi.
vanjskih skupnostih. Volitve potrošniških svetov so pred durmi. To benega novinarja aH radijske­
sta dve pomembni nalogi. Na plenumu so sklenili ustanoviti odbor ga poročevalca.
stanovanjskih skupnosti ln iniciativni odbor potrošniških svetov.
Odbora bosta proučevala predloge iz terena, dajala navodila, usta­ Nazadnje se je oglasil še tonavljanje
obeh družbenih organov pravilno usmerjala ln nudila povariš Oven ln priporočil nove­ Zaradi mraza — slaba
moč v drugih oblikah. Oba odbora t»o imenovalo predsedstvo občinmu odboru, naj nadaljuje delo
skega odbora SZDL sporazumno s komisijo za družbeno upravljanje,
delala pa bosta v tesni povezavi s to komisijo.
starega odbora, naj poskrbi, da kupčija s prašički
Zaradi priključitve občin STRAŽA ln ŠENTJERNEJ so se na bodo vključeni v članstvo vsi. V ponedeljek so pripeljali
plenumu odločili, da se vsi ti plenumu začasno združijo v enega. ki še niso člani, odbor Pa naj kmetje s Krškega polja na no­
Do volitev bo delo SZDL vodilo začasno predsedstvo. V nJem bodo
se redno sestaja ln poskrbi za vomeško sejmišče 848 plemen­
zastopniki vseh treh občin.
Volitve SZDL potekajo v redu. Zaradi priključitve omenjenih politično vzgolo članov. skih prašičkov in 23 do 6 me­
dveh občin ne bodo zaključene v prvotno predvidenem roku. Kljub Izvoljen Je bil nato 7-članskl secev stairih prašičev, prodali pa
posameznemu poudarku v navodilih, da Je treba vodstva osnovnih odbor, en član nadzornega od­ so zavoljo hudega mraza le 265
organizacij pomladiti in vključiti v nje tudi žene, tega pri predlaganju
kandidatnih list povsod ne upoštevajo.
bora in 3 delegati za občinsko repov. Cena: plemenski prašički
Akciji za pridobivanje novih članov Je treba posvetiti več po­ konferenco. Odbor se bo v krat­ do 4000 din, do 6 mesecev stari:
zornosti. V sedanji občini je v SZDL včlanjenih le 47*/» volivcev.
Nekaj
kem sestavil, ker so se združi­ od 4000 do 17.000 din. Kupcev iz
uspehov Je sicer že doseženih, vendar znatno premalo. Organizacije
premalo uporabljajo v delu konkretno politično stanje, ki li trije dosedanji odbori (Ža­ oddaljenih krajev ni bilo.
Je na terenu. Pod pojmom politike razumemo le zunanje in notrago rlca ln Stehanja vas) ln kar
nje politične dogodke, V RESNICI PA SO POLITIKA TUDI VSE so v dveh ostalih odborih zbori Avtobus se je prevrnil
KOMUNALNE IN GOSPODARSKE AKCIJE NA TI5RKNU, KOT NA
PRIMER ELEKTRIFIKACIJA VASI, GRADNJE VODOVODOV, volivcev že bili.
19. januarja ob 7.45 iurl zjutraj
RAZNE ASANACIJE, RAZVOJ KMETIJSTVA, POPRAVILO CEST, Nazadnje ie bila izvoljena še se Je v Zabni vasi P
ZDRAVSTVENO DELO, GOSPODARSKE GRADNJE IN PODOBNO.
komisija, ki bo poskrbela, da
Ko govorimo o vlogi SZDL in njenih nalogah, moramo takšne primere
ljudem tolmačiti kot politiko, namreč skrb za javni blagor, se bo postajno poslopje sedai
kar beseda politika dejansko pomeni.
vsal zaprlo, da ne bodo ljudje
SZDL je dosegla lepe uspehe v sodelovanju z ostalimi družbe­ zmrzovall, ko čakajo na vlak.
nimi organizacijami. Več poudarka bi morala dajati svoji vodilni
vlogi. Nastopati bi morala povsod kot organizator in mobilizator Spomladi pa naj bi se dela do­
družbenega življenja. To bo dosegla le s pripravo letnih načrtov končala, zato bo že zdai potreb­
vseh družbenih organizacij, ki jih bodo vse s skupnimi močmi no poiskati podjetje, ki bo Iz­
uresničevale. V to akcijo bi morali vključiti tudi organe družbenega
upravljanja. Številne organizacije se zdaj borijo vsaka za vršilo ln*skleniti z njim potreb­
svoje prostore, za svoj program, iščejo dotacije ln podobno. Na no pogodbo.
skupnih posvetovanjih, ki bi Jih sklicala SZDL, bi se pogovorili
M. Z.
o vsem tem ter izdelali že v začetku leta programe dela. SZDL bi
morala sklicevati tudi posvetovanja upravnih odborov sindikalnih
podružnic ter upravnrkov kmetijskih zadrug. Izmenjava mišljenj
in vskladitev programov bi mnogo koristila, razen tega pa bo SZDL
le tako izpolnila svojo nalogo mobllizatorja In voditelja delovnih
množic.
r
PROMETNE NESREČE
OPOZORILO!
tomobil. Na vseh treh vozilih
V razdobju, odkar Je zapadel za T12.000 dinarjev škode.
sneg ln pritisnil mraz, opažamo 12. januarja je na avto cesti pn
velik porast prometnih nesreč z naselju Hrastje tovorni avtomobil
motornimi vozili. V skoraj vseh H-17107 zadel v osebnega H-14922. IZ RAZNIH STRANI
primerih so zakrivili nesreče voz­ Obe vozili sta peljali v smeri proniki,
ki ne vozijo dovolj previdno ti Zagrebu. Osebni avtomobil je
in tudi prehitro kljub poledici. prehiteval tovornega. Ko ga je
Ogromna materialna škoda in dej­ prehitel, mu je pričelo drseti. Ne­ 1 VVASHINGTON — Tri zahodstvo,
da gre za človeška življenja, kaj časa je drsel po cestišču, nato I ne velesile —ZDA, Velika Briterjajo
od voznikov največjo pre­ se je postavil čezenj. Tovornjak 1 tanlja in Francija — so tzročlvidnosti
so je zadel vanj in ga je rinil pred 1 le sovjetskim diplomatskim
POLEDICA
seboj 42 metrov daleč. Zaradi po­ I predstavnikom negativen odgoledice
niso delovale zavore nobe­ 1 vor na predlog o nemški mi­
12. januarja je prišlo do prometnega izmed obeh vozil, škode Je
ne nesreče pri naselju Gmajna na
lj rovnl pogodbi. V predlog Je
za 570 tisoč dinarjev.
avto cesti. Voznik avtobusa S-8682,
g Moskva uvrstila vse makslrnal-
ki je vozil iz Ljubljane proti Za­ 12. Januarja je v naselju Hrastm
ne zahteve, ki Jih Je že prej
i Novem grebu, je prehiteval tovorni avto. je zdrsnil tovorni avtomobil
M postavljala kot pogoj za uredi­
mestu prevrnil potniški avtobus V tem je iz nasprotne smeri pri­ H-14737 z avto ceste ln se kotalil li tev nemškega vprašanja. Najpeljal
osebni avtomobil H-.M407.
podjetja Prevoz Brežice, ki
15 metrov daleč po nasipu. Vozilo > s važnejše: združitev obeh delov
Avtobus ga je zadel v zadnji levi je bilo naloženo s sodi masti; to­ §j in nevtralizaclja po splošnih
vozi na progi Brežice - Novo blatnik. Osebni avto je.pričel drvor se je pri tem raztresel in del­ H volitvah pod mednarodnim
mesto - Ljubljana. Vzrok neseti na poledeneli cesti, ter je pri no poškodoval. Škode je za 505 ti­ g nadzorstvom, vendar s tonji posreče
še ni ugotovljen. Vozilo tem zadel v inozemski osebni avsoč dinarjev.
li gajanj o Nemčiji še ni konec
1 Kakor Je rekel Mikojajn v
je zdrsnilo s cestišča se enkrat
I Ameriki: »Saj veste, panieten
prevrnilo ter obležalo ležeč na
1 trgovec postavi najprej nauvlS-
stranici. 14 potnikov je bilo pof§
Jo ceno, potem se pa pojgaja
NOVI »PREDPISI« V VOLČJIH JAMAH PRI ŽUŽEMBERKU g dalje.« '
škodovanih; od teh 2 teže,
i RIM — Italijanski mlnlstfrski
ostali pa laže.
je predsednik Fanfanl se je teli
, JU^. .
1 »samostojno« vlogo Italiie v
g Sredozemlju ln prijateljske! stl-
1 ke med Italijo in arabskimi
RAZPIS MEST UPRAVNIKOV KZ
I državami, ki so po italijanskih
§§ >csedah »neodvisni od Zahoj§
da«.
OB STIRIDESETLETNICT KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE «3
REVOLUCIONARNO GIBANJE
NA DOLENJSKEM
V LETIH 1918 DO 1941
FRANC EK SAJE
Uporni rudarji in kmetje so začeli tolči
po vratih in zahtevali, naj gostilno odpro,
ker hočejo dobiti v roke osovraženega
žandarja Kovača. Ker se je stražmojster
bal, da bo množica vdrla v gostilno, je skrivaj
smuknil skozi stranska vrata in z obema
orožnikoma zbežal navzgor po bregu.
Uporniki so Kovača opazili, ko je bil oddaljen
že okrog 80 korakov. Takrat je Dominik
Bohorč ustrelil proti njemu, za njim
pa so uigali še ostali. Oddali so okrog 50
strelov in straižmojstra Kovača lahko
ranili.
Ta dogodek je vsekakor še bolj razburil
množico, da so se sledeči dogodki razvijali
nekoliko drugače, kot so voditelji
upornikov sprva predvidevali.
Po zmagi nad orožniki so puntarji krenili
po trgu do mesarja Jožefa Senerja. Ker
je imel mesarijo zaprto, so razkačeni ljudje
razbili šipe na izložbi, oknih in v vratih.
Od tu so odšli k hiši osovraženega klerikalnega
in nemškutarskega župana Martina
Freskerja. Ker je Presker svojo trgovino
zaklenil, je množica odločno zahtevala,
naj jo takoj odpre in prodaja svoje
skrito biago. Ko je Ivan Kozole opazil
Preskerj«vo ženo pri oknu nad trgovino,
ji je zaklical: »Zdaj imaš še pet minut časa,
da trgovino odpreš, če ne, bomo uporabili
orodje« In čez nekaj minut je ponovil:
»Cez dve, minuti mora biti trgovina
odprta, če ne, razstrelimo najprej okna.*
Ker Presker nikakor ni hotel odpr»ti
trgovine, so razjarjeni ljudje začeli tudi tu
razbijati. Pobili so 12 malih, 13 večjih in
eno veliko šipo v izložbi. Nato so oboroženi
namerili še puške v okna v prvem
nadstropju. Tega se je Presker jeva žena
tako ustrašila, da je trgovino odprla. Tedaj
pa je bilo že prekasno, da bi bili razkačeni
ljudje sposobni kakršnegakoli nakupovanja.
Nekateri so vdrli v trgovino in
začeli blago kar metati s polic po trgovini
in celo na cesto, drugi pa so ga pobirali.
Na kasnejši obravnavi je državno
pravdništvo obtožilo glavne udeležence za
tatvine v Preskerjevi trgbvini. To obtožbo
pa je sodišče zavrnjlo z naslednjo obrazložitvijo:
»Čeravno je izkazano, da so obtoženi pri
trgovini Presker v tej točki navedene
predmete vzeli, jih sodnija ni obsodila v
smislu obtožbe, ker ni prišla do prepričanja,
da so ravnali v tatvinskem namenu.
Dogovorjeni so obtoženci sicer bili, da bodejo
razbijali, pa nikoli se ni o tem govorilo,
da bodo tudi ropali in kradli. Temveč je po
trditvi skoraj vseh obtožencev njihov namen
bil ta, pri Preskerju blago Po stari
ceni kupiti in ga siliti, če bi se branil, to
zahtevo izpolniti. Da do plačila za odvzeto
blago ni prišlo, je povzročilo dejstvo, da
je prevelika množica silila v trgovino in
da je s tem, da se je vrglo blago iz polic
;
n tudi na cesto, nastal velik nered. Saj
sta dva obtoženca; Dominik Bohorč in Anton
Budna denar «80 oziroma 300 K) s sabo
vzela, da bi mogla odvzeto blago koj plačati.-
Proti večeru so se uporniki umaknili tz
Brestanice. Ko so se vračali na domove,
se je Dominik Bohorč z nekaterimi dogovoril,
da »bodejo šli drugi dan na lov v
graščinsko hosto v Globokem, ker je lov
zdaj vsem prost.* 1
Zjutraj 6. novembra se je enajst oboroženih
upornikov zbralo pri Janezu Kozoletu
v Dobrovi in krenilo s psi na lov v
grajsko hosto. Med potjo so sklenili, da
bodo najprej razorožili grajskega logarja
Franceta Skoberneta in mu pobrali strelivo
ter strup, da jim ne bi več zastrupljal psov.
Pred zaprto logarjevo hišo so zahtevali
naj zlepa orlpre, sicer bodo sami s silo.
Prestrašena logarjeva žena je rajši takoj
odklenila vrata. Nekateri so ostal! zunaj
na straži, večina pa jih j« stopila v hišo. Pri
preiskavi so našli in pobrali patrone, nekaj
smodnika in tri steklenice strupa. Nato
so si med seboj razdelili, naboje in odšli
na lov Ker pa po lastnem zagovoru
pred sodiščem niso naleteli na nikako zver
jad. so se z lova vrnili praznih rok.
Zaradi teh nemirov so v Brestanico in
Senovo prihiteli orožniki iz sosednjih krajev.
Ze 6. novembra 1918 so uspeli aretirati
rudarja Jožefa Šušteršiča iz Reštanja,
— Kaj ga že koljete, sosed? Krompirja in korenja imate
še skoraj polno klet ln kakšnih 60, 70 kilogramov bi mu Se
lahko obesili na rebra!
— Ko ga pa moram zaklati!! Mar še ne vestp, da bo
treba po petnajstem plačati za vsak domači zakol od prašiča
po 4 tisoč dinarjev?
— Kdo je pa to rekel?
— I, kdo, vsi tako pravijo... (... .in zaradi takih in
podobnih neumnih govoric, ki jim lahkoverni ljudje še
vedno nasedajo, so v Suhi krajini zadnji čas poklali veliko
nedopitanih prašičev! Škodo od takega ravnanja imajo predvsem
kmetje, ki bedastim govoricam verjamejo).
7. novembra štiri druge upornike, 8. novembra
tri, 11. novembra zopet tri, šele
13. novembra pa uporniškega voditelja Dominika
Bohorča. (Sodni spis okrož. sodišča
v Celju, Vr. VI. 812-18-273. Velika škoda
je, ker je ohranjena samo sodba. Kar 272
dokumentov s skupno 425 stranmi pa so
nepoklicani pred nekaj leti uničili!)
S temi aretacijami je žandarmerija sicer
uspela zadušiti upor, ni pa mogla uničiti
revolucionarnega duha med rudarji in
kmeti v Senovem in okolici. O tem delno
priča naslednje poročilo, ki ga je predsednik
narodnega sveta v Krškem advokat
dr. Ivan Dimnik 9. novembra 1918 sporočil
Narodnemu svetu v Ljubljano:
»V Raijhenburgu so se vršili Izgredi radi
tega, ker je ljudstvo razdraženo na uradnike
v rudniku in nemčurje. Premogovnik
popolnoma stojd. Ljudstvo zahteva za ravnatelja
g. Vydra, ki je priljubljen in ga
ima rado. Včeraj ga šli izkat. Zaprošajo
navodil, kako naj ukrenejo radi imenovanja
novega ravnatelja ...«
Narodni svet v Brestanici je skušal
igrati nekako posredovalno vlogo med novo
meščansko oblastjo in nezadovoljnimi
množicami, da bi jih pomiril. V teh posredovalnih
akcijah pa ni uspel. V nedatiranem
poročilu Narodnemu svetu v Ljubljano
iz, 1. 1918 je sporočil, da se bo razšel,
»ker se glavarstvo v Brežicah še vedno
noče ozirati na naše migljaje, nas dosledno
prezira.. .•>
Tako je narodni svet v Brestanici na
zahtevo ljudstva dosegel, da je bila odrejena
preiskava pri trgovcih v Brestanici,
ki so imeli ,velIko skritega najpotrebnejšega
blaga. Pregledovalec dr. Schorn je
zvečer pred preiskavo obiskal vse trgovce
in jih obvestil o preiskavi, da so trgovci
vso noč vozili blago v skrivališča. Ko je bil
naslednji dan pregled, sploh ni pregledo­
1 KAIRO — Članice Arartske
1 lige so sklenile, da bodo u^sta-
1 novjle Arabsko banko z za čet-
1 nim kapitalom dvajsetih milili
Jonov funtov. Banka naj bi polt
magala arabskim državam pri
I njihovem gospodarskem razvoju.
•
PARIZ — Franc, parlament,
ki je bil izvoljen po novi ustavi,
je Izglasoval program nove
francoske vlade pod vodstvom
Mlchela Debreja. Glavni točki
programa: gospodarska stabilnost
in nadaljevanje alžirske
vojne do »pacifikacije«, torej
do prisilne pomiritve. Doslej Je
kazalo, da to dvoje sploh ni
združljivo; vprašanje je, kako
se bo odrezala nova vlada, ki
je zdaj v resnici samo še nekak
kabinet, medtem ko ima
daleč najvažnejšo besedo predsednik
republike Charles de
Gaullc.
MOSKVA — Sovjetska vesoljska
raketa, tako so sporočili v
prestolnici, je zdaj na poti
okrog Sonca. Njeni oddajniki
so poslali v eter nič koliko pomembnih
znanstvenih podatkov,
ki bodo nedvomno koristili
pri nadaljnjem prodiranju
v vesolje. zdaj pa je »novi planet«,
raketa, že »mrtev«, utihnil
je za vedno.
valec odpiral zaklenjenih prostorov. Kljub
temu so našli pri županu Preskerju 500 kg
in pri trgovcu Skrbeu 70 kg sladkorja.
Skrito blago so nato za prodajo nakazali
— istim trgovcem. Narodni svet v svojem
poročilu dodaja: »Ljudstvo je razkačeno.
Tudi nam ne zaupa več veliko, ker vidi
brezuspešnost naših posredovanj.«
Na nasvet narodnega sveta v Brestanici
je odstopil župan Presker, ki je kot
nemčur prišel na županski stolček s pomočjo
župnika Tratnika. Namesto Preskerja
je glavarstvo v Brežicah predlagalo za
gerenta nekega upokojenega avstrijskega
žandarja, kar je med ljudmi in pri krajevnem
narodnem svetu povzročilo novo
nezadovoljstvo.
' Celo meščanski narodni svet v Brestanici
je bil zaradi vsega tega razočaran z
novo jugoslovansko buržoazno oblastjo.
Zato je v svojem poročilu 26. decembra
1918 Narodnemu, svetu v Ljubljano sporočil
svoj razpust. Za vzrok je navedel prej
opisane primere in svojo, le delno uspelo
intervencijo za senovške upornike:
»Pri državnem pravdništvu v Celju
smo izposlovali, da je zapeljane kmete, ki
so županovo trgovino oplenili, izpustilo na
prostost. Gotove osebe so pa dosegle, da so
bili dotični zopet zaprti. Dosegli so pa to
potom Brežic. Oblasti ne poslušajo nas,
ampak razne nepoklicane osebe žalostnega
spomina.- 1
.
Od 18. do 20. novembra 1918 so bili izpuščeni
štirje zaprti uporniki, toda že 25.
novembra 1918 so dva ponovno zaprli,
druee pa so sploh obdržali v zaporu.
Pred okrožnim sodiščem v Celju Se je
29. in 30. aprila 1919 vršila velika sodna
razprava proti 15 senovškim rudarjem in
kmetom. Državni pravdnik dr. Rus jih je
obtožil pozivanja k uporu, hudodelstva
javne sile tn tatvin.