Brošura - Ustanova Silvana Furlana

narava brani se ga, nočejo ga rastline,
nočejo gozdovi vpiti, ker
kislost njegova je postala smrtonosna.
In ko gozdovi bodo umrli,
zaman hlastali bomo za kisikom,
zaman iskali vode za golo preživetje.
Mar misliš, človek, da uničenje prihaja od zunaj,
ne, uničeno je tvoje notranje bistvo.
KASTOR: Je mogoče, da človek vse to počne?
KOZA: Žal, resnica je zelo kruta. O tem zgovorno pričajo tudi
podatki.
[Vsak dan izumre sto rastlinskih in živalskih vrst, vsako leto izgine
za pet Slovenij deževnega gozda, v zadnjih sto letih nastalo je za
dva milijona kvadratnih kilometrov ozonske luknje. In če se bo
tako nadaljevalo, bo človek do konca tega stoletja posekal zadnje
drevo. Človek se ne zaveda, da je tudi mati Zemlja bitje, ki ji krepko
zdravje peša. Preveliki so posegi v njene meridiane. Ne vrtijo
pravilno se več njene čakre. Bolezen hitro napreduje, ni dolgo več,
ko bodo izbruhnili rakavi tvori in zasejali smrt po vsem telesu.]
Miranda Brataševec - Kastor in Poluks ali pot do ravnotežja
KASTOR: Kako grozno! Prosim, nehaj! Kaj se nam res tako črna
usoda piše? Je ostalo še kaj upanja za ozdravitev?
PTICE:
Zdaj čas je, človek, da se zbudiš,
pogledaš v svoje pravo bistvo.
Prav tu zastiraš si oči, da ne videl bi,
kako spreminjaš svojo naravo,
kako izgubljaš svoje človeško dostojanstvo.
Prebudi notranje oko,
prisluhni in poglej s srcem,
da videl boš, da svet, ki si ga ustvaril,
izvira iz tebe.
V tebi sta zlata nit in platno,
da nanj izvezeš pravo vezenino,
v tebi je drevo življenja,
ki čaka, da nanj posveti sonce iz
tvojega središča
in obrodi sadove.
Potrebna sta le pogum
in vztrajnost, da ne zapadeš
obljubam, zapeljevanju zvite kače,
ki ne želi, da bi v sebi premagal
živalsko naravo.
27