ZDRAVSTVENA NEGA SKOZI ČAS, BESEDE, SLIKE IN SPOMINE

Literatura
1. Beck U. Družba tveganja. Na poti v neko drugo moderno. Krtina. Ljubljana, 2001.
2. Gorton V, De Smet S. Does learning outcome=Competency? V: Zbornik abstraktov 6th European conference of Nurse Educators, October 5-6, 2006. Paris-Paris: FINE: Comité
d'Entente des Formations Infi rmieres et Cadres, 2006, str. 40.
3. Lorber J. Gender and the Social Construction of Illness. Sage.
4. London, 1997.
5. May C. Nursing Work, Nurse Knowledge, and the Subjectifi cation of the Pacient.
6. Sociology of Health and Illness, 14, 1992.
7. Radley A. Making Sense of Illness. Sage, London, 1995.
8. Ule M. Sodobne identitete. V vrtincu diskurzov. Ljubljana: ZPS. 2000.
9. Ule M. Spregledana razmerja. O družbenih vidikih sodobne medicine.
Maribor, Aristej. 2003a.
10. Ule M. Razvoj zdravstvenega sistema v pogojih globalizacije: in kaj je z zdravstveno
nego? Obzor Zdr N 2003b; 37
11. Zaletel M: Izobraževanje za zdravstveno in babiško nego je spet na prepihu Obzor Zdr
N 2007; 41(2-3): 57-59)
12. Železnik, D. Pomen poklicnih aktivnosti in kompetenc v zdravstveni in babiški negi.
Elektronski vir. V: PIRŠ, Ksenija (ur.). Zdravstvena zakonodaja v luči zdravstvene nege:
obvezne vsebine »Zakonodaja s področja zdravstva«. Maribor: Društvo medicinskih sester,
babic in zdravstvenih tehnikov, 2009, str. 87-100.
Strokovno srečanje 1. 12. 2010
Daniela Mörec, doc. dr. Danica Železnik, dr. Jože Ramovž,
Martina Horvat, Zlatka Lebar, Emilija Kavaš
Pogled predsednice Razširjenega
strokovnega kolegija za zdravstveno
nego Slovenije, v sedanjost
in prihodnost zdravstvene nege
Daniela Mörec
dipl. m. s., predsednica RSKZN
Dejavnost zdravstvene nege je sestavni del sistema zdravstvenega
varstva, ki se mora prilagajati demografskim spremembam,
potrebam prebivalstva in njihovim značilnostim
v pojavu obolevnosti. Zdravje je ena izmed najbolj cenjenih
vrednot posameznika in družbe. K tej vrednoti pa lahko
veliko prispeva ravno področje zdravstvene nege. Nenehno
pridobivanje dodatnih in specialnih znanj na strokovnem,
zdravstveno-vzgojnem in informacijskem področju, usmerja
medicinsko sestro pri zadovoljevanju potreb pacienta.
K temu pa strmi tudi najvišje strokovno telo v dejavnosti
zdravstvene nege, to je Razširjen strokovni kolegij za
zdravstveno nego (v nadaljevanju RSKZN). Je eden izmed
triintridesetih razširjenih strokovnih kolegijev, ki deluje
pod okriljem ministrstva za zdravje. Sestavljen je tripartitno
iz dvanajstih članov, ki jih imenuje minister za zdravje. Je torej poleg strokovnega
tudi politično telo. Poleg stalnih članov so na seje RSKZN stalno vabljeni še: predstavnica
zdravstvene nege na ministrstvu za zdravje, predsednica Zbornice-Zveze, predsednica
sindikata delavcev v zdravstveni negi, predstavnica zdravstvenega sveta, predsednica
združenja srednjih zdravstvenih šol in glede na vsebino sej še predsedniki stalnih
delovnih skupin pri RSKZN-ju in drugi strokovnjaki, glede na obravnavo aktualnih strokovnih
vsebin. Letos smo preko RSKZN uspeli organizirati stalno delovno skupino za
primarno dejavnost zdravstvene nege, ki je bila v preteklosti nekoliko v podrejenem položaju.
RSKZN sodeluje tudi z drugimi razširjenimi strokovnimi kolegiji, ki so pri ministrstvu
za zdravje imenovani s področja medicine.
Njegove najpomembnejše naloge so, da spremlja razvoj stroke in zdravstvene politike,
usklajuje in oblikuje strokovne smernice, spremlja normative in standarde kadrovskih
in materialnih virov, kazalce kakovosti in pripravlja strokovna stališča, analize in ocene
za upravne organe, ministrstvo za zdravje in druge. Člani se na sejah RSKZN sestajamo
enkrat mesečno v UKC Ljubljana.
Pomurske medicinske sestre se lahko pohvalimo, da smo v RSKZN zastopane kar z
dvema članoma. Mnenja sem, da je to za razvoj stroke in tudi za priznanje stroke, velikega
pomena.
Sama sem članica že drugi mandat in drugi mandat sem tudi predsednica najvišjega
strokovnega telesa v dejavnosti zdravstvene nege. Torej sem močno vpeta v dogajanja,
razvoj in politiko zdravstvene nege v državi. Naloge in odgovornosti so obsežne, priprave
na seje in vodenje sej zahtevno, saj je med člani pogosto potrebno usklajevati različna
mnenja in stališča, ki prihajajo iz zdravstvenih univerz, primarnega, sekundarnega
34 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 35