ZDRAVSTVENA NEGA SKOZI ČAS, BESEDE, SLIKE IN SPOMINE

Prva predsednica društva medicinskih sester je bila Helena
Ravnič, takratna ravnateljica Srednje zdravstvene šole Murska
Sobota.
Helena Pintarič-Ravnič iz Bogojine je v letih 1933 do 1936
obiskovala triletno zagrebško šolo za sestre pomočnice. Pred
tem je bila na mariborskem učiteljišču. Poklic medicinske
sestre jo je prevzel kot učenko. Ravničeva je že 1. julija 1937
prišla v službo v Zdravstveni dom v Murski Soboti, na Protitrahomski
oddelek, toda že decembra istega leta je to službo
pustila.
Prvega decembra 1946 se je vrnila v Zdravstveni dom v
Mursko Soboto. Tu je nato delovala pet let, v začetku na petih
oddelkih zdravstvenega doma, se pravi v Protituberkuloznem Helena Ravnič
dispanzerju pri dr. Piskerniku, v šolski polikliniki pri dr. Sedkačku,
v otroški posvetovalnici, posvetovalnici za noseče žene in v ambulanti za siromašne,
kjer je sodelovala z dr. Vučakom. Sodelovala je tudi na tečaju za protitrahomske
pomočnice v vseh tedanjih akcijah in pri cepljenju otrok na terenu. Leta 1950 in 1951 je
vodila referat za zdravstveno zaščito mater in otrok pri Občinskem ljudskem odboru Murska
Sobota.
Medicinska sestra Helena Ravnič je nato za nekaj časa odšla v Slovensko Bistrico in Ptuj.
Prvega septembra 1957 se je iz Slovenske Bistrice in Ptuja vrnila v Zdravstveni dom v
Mursko Soboto, in sicer v patronažno službo Otroškega dispanzerja, ki je bil ustanovljen
po njenem prihodu. Delala je tudi v otroških posvetovalnicah na terenu. V zdravstvenem
domu je ob svojem prihodu našla otroško negovalko Angelo Lah, s katero sta potem v
otroškem dispanzerju sodelovali vse do 1. septembra 1960, ko je Ravničeva prevzela vodstvo
zdravstvene šole.
Vir: 40 let Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, 22. 11. 2000, Helena
RAVNIČ, upokojena višja med. sestra, Prve medicinske sestre.
Ostala je ravnateljica do upokojitve. Sedaj biva v Domu starejših Rakičan.
Članek Prve medicinske sestre v Prekmurju je njeno neprecenljivo delo in za zdravstveno
nego pomemben zgodovinski zaklad. Gospa Ravnič je za svoje bogato strokovno
delo, organizacijske in humane sposobnosti in danosti prejela zlati znak Zbornice Zveze
zdravstvene in babiške nege Slovenije ter priznanje Društva medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Pomurja. Njeno bogastvo duha je izrazila v svojih dveh pesniških zbirkah
Otava in Jesen.
Druga predsednica je bila višja medicinska sestra Cecilija
Škraban.
V Društvu medicinskih sester Murska Sobota so skrbele za
strokovni razvoj članov in organizirale predavanja, ki so jih
imeli priznani regijski zdravniki.
Bila je prva višja medicinska sestra, ki je nastopila delo v
Splošni bolnišnici Murska Sobota 15. junija 1956 in prevzela
dela glavne medicinske sestre bolnišnice. Prišla je iz Kliničnih
bolnišnic Ljubljana, kjer je bila zaposlena od 1. septembra 1955.
Več let je bila glavna sestra bolnišnice v Murski Soboti, potem
pa je postala glavna sestra ginekološko-porodniškega oddelka,
kjer je zavzeto, pogumno in strokovno vodila področ je zdravstvene
nege do upokojitve.
Cecilija Škraban
Sestra Cecilija Škraban je bila je pionirka razvoja ginekološko-porodniške
zdravstvene nege in organizacijskega področja te dejavnosti. Še zmeraj se
rada udeležuje aktivnosti društva ter srečanj upokojenih medicinskih sester.
Prejela je priznanje Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja.
Njeno delo v društvu je nadaljevala Tončka Šuster-Sedonja, ki je
leta 1958 prišla v Prekmurje iz celjske šole. Odsek za zdrav stvo in
socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota jo
je razporedil v Zdravstveno postajo Cankova, ker pa tam »medicinske
sestre niso potrebovali«, je po enem tednu odšla v Zdravstveno
postajo Križevci, kjer je vso zimo prezebla v nezakurjenih
prostorih. Prvega marca 1959 je bila premeščena v Otroški
dispanzer v Murski Soboti. Tu je delala predvsem v patronaž ni
službi in je sodelovala tudi pri strokovnem izpopolnjevanju babic.
Ko je bil leta 1960 v zdravstvenem domu ustanovljen Patronažni
center, je prevzela vodstvo. Tedaj je bila tudi imenovana v komisijo
za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem
razvoju za celo Pomurje. Petnajstega februar ja 1963 je postala Tončka Šuster-Sedonja
glavna sestra Ušesnega oddelka, leta 1966 pa glavna sestra Bolnišnice
Murska Sobota.
Do svoje upokojitve je bila glavna medicinska sestra bolnišnice. Po opravljenem študiju
za višjo medicinsko sestro je študirala sociologijo in postala prva univerzitetno izobražena
medicinska sestra v Pomurju z nazivom diplomirani sociolog.
Sodelovala je z mnogimi pomembnimi institucijami in zavodi v Sloveniji. Prav tako je
sodelovala z Višjo šolo za medicinske sestre v Mariboru ter s kolaborativnim centrom Svetovne
zdravstvene organizacije, ki je imel sedež v Mariboru. Kot glavna medicinska sestra
bolnišnice je nesebično podpirala delovanje društva ter skrbela za razvoj strokovnosti in
humanosti kadra zaposlenega na področju zdravstvene nege. Na področju zdrav stvene
nege je talno uvajala novosti ter s tem prispevala, da je bila Bolnišnica Murska Sobota med
tistimi, ki je med prvimi uvajala proces zdravstvene nege in njene standarde.
Za svoje pomembno strokovno, organizacijsko in humano delo je prejela priznanje
društva.
Od 1969 do 1972 je bila predsednica Nada Pitz, VMS.
Vrsto let je bila tudi tajnica društva medicinskih sester Murska
Sobota. Imela dobre strokovne tehnične sposobnosti in je to delo
opravljala izvrstno. Pisala je natančne zapiske, ki so tudi zgodovinska
dediščina njenega dela, ko še ni bilo računalnikov in
komunikacijske infrastrukture. V pokrajino ob Muri je pripeljala
marsikaterega dobrega strokovnjaka kot predavatelja, ki je širil
horizont strokovne in osebnostne rasti. Seznanjala nas je z logoterapijo
in njihovimi avtorji, dr. Franklom, dr. Trstenjakom, dr.
Lukasovo, dr. Zdenko Zalokar Divjak, ki je bila dolga leta naša
predavateljica. Medicinskim sestre je tudi sama osveščala ter nas
seznanjala z znanji in spoznanji, ki nam jih sama šola ni nudila,
so pa nujno potrebna za stroko zdravstvene nege ter za kakovo-
Nada Pitz
stno delo in human pristop do sočloveka. Nada Pitz je tudi pionirka
na področju dela s skupinami za samopomoč. Vodila je skupino hipertonikov v Muri
ter preko skupinskega dela delovala zdravstveno-vzgojno in dosegala uspehe pri zdravljenju
in zadovoljstvo ob druženju.
Za svoje dobro strokovno delo ter human pristop in organizacijske veščine je prejela
zlati znak Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije in priznanje društva.
Od leta 1972 do 1975 je bila predsednica Olga Lenart, VMS.
Zaposlila se je kot višja medicinska sestra na Internem oddelku Splošne bolnišnice Murska
Sobota. V tem obdobju je bila tudi predsednica društva, kjer si je skupaj s kolegicami
v izvršilnem odboru prizadevala za strokovni razvoj in druge aktivnosti društva v pokrajini
ob Muri.
42 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 43