Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo

Mariborski
Mariborski Agronom je revija s˘tudentskega drus˘tva Agronom Maribor.
agronom
s˘ t. 3, letnik 10, Junij 2005 www.agronom.org
Lokalno podprta agrikultura
(Ne)etika in (ne)morala
v sodobnem kmetijstvu
Tajska in Kambod`a

Nakladalnik
Pred vami je, drage bralke in bralci, zadnja
{tevilka Agronoma v tem {tudijskem
letu in tudi zadnja, ki je pri{la izpod
mojega peresa. Agronom je danes, to lahko z
gotovostjo trdim, strokovna revija, ki se ukvarja
z vsemi klju~nimi problemi, ki se dotikajo
kmetijstva. Pove~ati strokovnost revije je tudi
bil moj cilj, ko sem pred letom in pol zasedel
mesto urednika. Morda sem malo pogre{al
va{e kritike na forumu, s katerimi bi lahko revijo
naredili {e bolj{o. Posku{al sem pokriti vsa
podro~ja kmetijstva. Prednost sem dajal predvsem
temam, ki imajo po mojem mnenju
mesto v prihodnosti; ekolo{kemu kmetijstvu.
Da je danes Agronom v tak{ni obliki, se imam
zahvaliti {irokemu spektru mojih sodelavcev,
ki so sodelovali pri ustvarjanju revije. Prvi
pogoj za kontinuirano izhajanje so seveda
zagotovljena finan~na sredstva. Tu bi se rad
zahvalil Ale{u Bricu, ki je ves ta ~as skrbel, da
Zalo`nik
[tudentsko dru{tvo Agronom Maribor
Vrbanska c. 30, 2000 Maribor
www.agronom.org
info@agronom.org
Predsednik
Ale{ Bric
ales.bric@agronom.org
Glavni in odgovorni urednik
Damir Mlakar
damir.mlakar@agronom.org
Pomo~nik urednika
Matja` Turinek
matjaz.turinek@agronom.org
Uredni{ki odbor
Damir Mlakar, Matja` Turinek, Ale{ Bric,
Lucija Grudnik, Robert Leskov{ek,
Matej Zorman in Primo` Krofli~
Predstavnik za tr`enje
Ale{ Bric
Lektoriranje
Barbara Ojster{ek, prof. slov. jezika
Oblikovanje
Matja` @eleznik
Izvedba
@eleznik in @eleznik d.n.o.
Naklada 1500 izvodov
Agronom najdete tudi na internetu
www.agronom.org/revije.html
4
Pri izdaji se zahvalujemo
in Fakulteti za kmetijstvo
Kazalo
Vsebina
ni prihajalo do te`av na tem podro~ju. Zahvaljujem
se moji ekipi, predvsem Matja`u
Turineku, Mitji Mohori~u, Ale{u Bricu, Alja`u
Je`u, Primo`u Krofli~u, Luciji Grudnik, Robertu
Leskov{ku, Ne{otu Vu~kovi}u, Primo`u
Pevcu, Marku Viherju in Ireni Fa{alek, Barbari
Koselj, lektorici Barbari Ojster{ek ter ostalim,
ki so s svojimi prispevki obogatili vsebino
Agronoma. Vsa zahvala gre tudi dekanu prof.
dr. Jerneju Turku, prof. dr. Dejanu [korjancu,
prof. dr. Branku Krambergerju, doc. dr. Avreliji
Cen~i~, doc. dr. ^rtomiru Rozmanu, doc. dr.
Marku Volku, dr. Marjanu Jan`ekovi~u, mag.
Ignacu Jan`ekovi~u, mag. Milanu Repi~u,
mag. Karmen Pa`ek in ostalim, ki so s svojimi
prispevki dvignili strokovnost revije.
Posebna zahvala za sodelovanje gre prof. dr.
Antonu Ivan~i~u, ki je posebej s svojimi
prispevki popestril vsebino revije. Matja`u
@elezniku, ki skrbi za grafi~no podobo revije;
Damir
Mlakar
moram priznati, da mi je bilo z njim v veselje
sodelovati. Je izredno potrpe`ljiv, v~asih pa je
znal uresni~iti tudi kak{ne moje nemogo~e
ideje.
Upam, da bo moj/a naslednik/ca Agronom
naredil/a {e bolj prepoznavnega, {e bolj{ega in
da se bo {e bolj utrdil v univerzitetnem prostoru.
Ne gre pozabiti, da izhaja Agronom `e
deset let. Na to smo lahko {tudentje Fakultete
za kmetijstvo izredno ponosni. V veselje mi je,
da so se prebudili tudi na{i ljubljanski kolegi
z Biotehni{ke fakultete, ki so nedavno nazaj
izdali svojo prvo {tevilko revije BFKO. @elim
jim veliko uspeha pri nadaljnjem ustvarjanju.
@elim vam ~im bolj nore po~itnice in ~im manj
stresen september, v upanju, da bo ve~ino
pogojev takrat `e vpisanih v va{e indekse.
Glavni in odgovorni urednik
Na naslovnici: Adenium obesum.
Foto: Alja` Je`
(Ne)etika in (ne)morala sodobnega kmetijstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
Lokalno podprta agrikultura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Vplivi tal na kakovost grozdja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
Utrinek iz tropske Azije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Kak{na prihodnost nas ~aka? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
Travni{tvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
Rastlinske tkivne kulture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Obisk ministrice Marije Luka~i~ na na{i fakulteti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Organiziranosti in aktivnosti rejcev govedi lisaste pasme . . . . . . . . . . . . . 32
Travni{ki metulji in Natura 2000 v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Kulturni koti~ek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
Nagradna kri`anka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
Mariborski Agronom 3/2005

Zavod PIP
Zavod PIP (Pravo – Informacije - Pomo~),
je s strani [tudentske organizacije
Univerze v Mariboru, ustanovljen zavod
za izvajanje brezpla~ne pravne pomo~i, alternativnega
re{evanja sporov, informiranja in
svetovanja v osebni stiski. Maribor in SV
Slovenija sta s PIP-om pridobila prvi center, ki
s soglasjem Ministrstva za pravosodje nudi
prvi pravni nasvet ter pravno svetovanje brezpla~no.
Zavod PIP je v tem ~asu v prvi vrsti
postal prepoznaven in nepogre{ljiv element
brezpla~ne pravne pomo~i. To potrjuje ve~ kot
1900 danih pravnih nasvetov, ki so jih na
zavodu najve~krat poiskale socialno ogro`ene
osebe. Je pa PIP hkrati tudi {tudijski center, v
katerem {tudenti Pravne fakultete Univerze v
Mariboru opravljajo svoje {tudijske obveznosti
pri izbirnem predmetu Pravna klinika. Z
`eljo, da se spori re{ujejo zunaj sodi{~, smo
ustanovili organizacijsko enoto za alternativno
re{evanje sporov, ki je `e izvedla prve
uspe{ne mediacije. Svoje poslanstvo Zavod
PIP uresni~uje tudi s posredovanjem informacij,
povezanih z dejavnostmi [tudentske organizacije
Univerze v Mariboru, Univerzitetnim
mestom Maribor, Evropsko Unijo ter Svetom
Iz vsebine
Travni{tvo
Mariborski Agronom 3/2005
Zavod PIP
Evrope. @elja Zavoda PIP je, da bi bile njihove
storitve dostopne ~im {ir{emu krogu ljudi, zato
si `elimo {iritve tja, kjer bi ljudje potrebovali
na{o pomo~.
Med 9. februarjem 2004, odkar Zavod PIP
izvaja brezpla~no pravno pomo~ v Mariboru
in majem 2005, je Zavod PIP obiskalo ve~ kot
1900 oseb, ki so potrebovale pravno pomo~.
Najve~ strank je bilo starih med 20 in 30 let,
vedno bolj pa so pravne pomo~i potrebne tudi
osebe stare med 50 in 70 let. Slednje je {e
posebej zaskrbljujo~e glede na dejstvo, da so
mladi in starej{i ekonomsko najbolj ranljiv del
prebivalstva ter pomo~i potrebni.
V Zavodu PIP se zavedamo, da so znanje in
informacije klju~ni razvojni potencial ter vir
mo~i zato veliko pozornost namenjamo tudi
informiranju in motiviranju {tudentov k
aktivnem `ivljenju na vseh podro~jih. Tako
Zavod PIP s pomo~jo svoje spletne strani
http://www.zavodpip.si/, spletnega informatorja
InfoPIP in absolventskega priro~nika
Prestop nudi informacije, ki informiranim
olaj{ajo odlo~itve, ter jim nudi ustrezno oporo
in mo`nost izbire. V Zavodu PIP je organiziran
tudi Evropski koti~ek, ki s {tevilnimi brez-
24
Metulji
Sre~ko \urov, univ. dipl. prav.
direktor Zavoda PiP
pla~nimi publikacijami ponuja najbolj obse`no
ter raznoliko zbirko publikacij in bro{ur v univerzitetnem
mestu Mariboru.
V prvem letu smo v Zavodu PIP uspeli razviti
celovit pristop k skladnemu razvoju in povezovanju
vseh dejavnosti ter tako zagotovili
njegovo trajnost in trdnost v delovanju.
Prakti~no vsak dokon~an program, spro`i nov
razvojni program, ki pred nas postavlja nove
izzive. Tako smo si izborili prilo`nost, da razmi{ljamo
o {iritvi na tista demografska
podro~ja, kjer ljudje na{o pomo~ potrebujejo.
@elimo postati svetovalni informacijski center,
kalilnica mladih perspektivnih kadrov, generator
razvojnih pobud, ki jih bo smiselno implementirati
v okolje. Eden takih projektov, ki je
`e v pripravi je nedvomno izdaja ustave EU v
knji`ni obliki z uvodnimi pojasnili in
zgo{~enke z enako vsebino. Knjiga v nakladi
15000 izvodov in zgo{~enk v nakladi 4000
izvodov se bodo delili {tudentom Univerze v
Mariboru brezpla~no. Z izdajo knjige in
zgo{~enke `elimo pribli`ati EU ~im ve~jemu
{tevilu dr`avljanov Republike Slovenije, {e
posebej mladim, kot stebru bodo~e EU.
34
5

(Ne)etika in (ne)morala
sodobnega kmetijstva
Red. prof. dr. Anton Ivan~i~
6
Etika in morala
Urednik te revije je pred pribli`no mesecem dni pri{el s pro{njo, da bi napisal ~lanek o eti~nih vidikih sodobnega
kmetijstva. Nemogo~a in nevarna naloga. Rad bi jo temeljito opravil in obenem ostal `iv. Nisem novinar
in na vso problematiko gledam ’zelo po svoje'. Sem le genetik ter filozof in vzgojen sem bil v duhu dokaj stroge
kr{~anske morale, katere pa nisem nikoli zamenjal s katero lagodnej{o obliko. To, kar bom napisal, bo predstavljalo
moje mnenje. Vem, da se boste mnogi razburjali in prav je tako, saj imate za to vso pravico. Pojma
’etika' in ’morala' se pogosto prepletata. Morala (lat. moralis) pomeni nravnost. Pri tem obi~ajno mislimo na
norme, povezane z nravnimi dol`nostmi (do narave, (so)~loveka, dru`ine in dru`be). Moralen ~lovek je nraven,
~asten in po{ten. Etika je nauk o nravnosti. Definira se lahko tudi kot znanost o morali. Biti eti~en (iz gr. ethikos
in ethos = nrav, obi~aj) pomeni biti nraven, nravstven.
^e bi se spopadel s problemom, navedenim
v naslovu, s kr{~anskega
vidika, bi marsikdo rekel, da sem
preve~ pobo`en in da vsiljujem svoje
prepri~anje. Zaradi tega sem se odlo~il za
malo druga~en pristop. Za vodilo sem si
izbral etiko enega nesporno najve~jih
filozofov: nem{kega klasi~nega filozofa
Immanuela Kanta (1724-1804). Od nekdaj
sem ga ob~udoval. Vse `ivljenje je
pre`ivel v Königsbergu (v takratni vzhodni
Prusiji). Bil je slabotnega zdravja, toda
kljub temu je do~akal 80 let. Bil je znan
kot zelo natan~en in vesten ~lovek. Tak-
{na je tudi njegova filozofija: natan~na in
premi{ljeno dodelana do vseh detajlov.
Imel je odli~no vzgojo in izobrazbo, filozofska
dela pa je za~el pisati razmeroma
zelo pozno, ko je bil `ivljenjsko zelo
izku{en. Med njegova najpomembnej{a
dela spadajo: Allgemeine Naturgeschichte
und Theorie des Himmels, Kritik der reinen
Vernunft, Prolegomena zu einer jeden
künftigen Methaphysik, die als Wissenschaft
wird auftreten können, Grundlegung
zur Methaphysik der Sitten, Kritik
der praktischen Vernunft, Kritik der Urteilskraft
in Die Methaphysik der Sitten.
Iz Kantovih del je razvidno, da je bil
odli~en poznavalec celotne znanosti tistega
~asa. Ker je tema mojega ~lanka povezana
z etiko, bi za uvod (v prostem prevodu)
navedel stavek iz njegove Kritik der
praktischen Vernunft (Kritika prakti~nega
uma): ’Dve stvari navdajata duha z vedno
novim in nara{~ajo~im ob~udovanjem
in spo{tovanjem, ko o njima vse
pogosteje in vse bolj temeljito
razmi{ljam: zvezdno nebo nad menoj in
moralni zakon v meni'. Navedel bi tudi
njegov kategori~ni imperativ (prav tako v
prostem prevodu), ki predstavlja formalno
Z denarjem kmetijskih subvencij
se podpirajo tudi dobrodelne
ustanove, kot je to
npr. tovarna avtomobilov Audi
(mislim, da se vsi strinjate,
da delavci tovarne Audi
dobro opravljajo svoje delo).
Audi postaja statusni simbol
subvencioniranih kmetov.
na~elo in ki je temelj Kantove etike (iz
Grundlegung zur Methaphysik der Sitten –
Temelji za metafiziko nravnosti): ’Ravnati
mora{ vselej tako, da si obenem `eli{, da
naj bi isto pravilo, po katerem se ravna{,
lahko obveljalo kot vsesplo{ni zakon' in
’Z drugimi ljudmi mora{ vselej ravnati
kot s ciljem samim na sebi in ne kot z
orodjem za dosego ~esa drugega'.
Kantova etika je predvsem formalna in ne
materialna, ker ne predpisuje ni~esar
konkretnega. Predpisuje le formo delo-
vanja. Ta etika je avtonomna, ne heteronomna.
To pa pomeni, da so eti~ni
zakoni dolo~eni z moralno zavestjo kot
tako in ne z neko avtoriteto od zunaj.
’Ego' je na ta na~in glavni zakonodajalec.
Moralno proti legalnemu
^lovek je del dru`be oz. skupnosti in od
nje je odvisen. Dru`ba, da bi lahko
funkcionirala, predpisuje pravila in
zakone. Ti zakoni pa niso nekaj stalnega
kot npr. naravni zakoni. Ve~ina se jih
spreminja v skladu z zahtevami ~asa, ali
bolj konkretno povedano – z zahtevami
dolo~enih (priviligiranih) posameznikov
ali skupin. ^e uporabimo enostaven sociolo{ko-filozofski
besednjak, bi rekli da se
zakoni spreminjajo v ~asu in v prostoru.
Dru`ba spreminja celo tiste zakone, ki so
najbolj temeljni in so neposredno povezani
z za{~ito oz. nedotakljivostjo ~love{kega
`ivljenja. Tu sta dva skrajna primera,
povezana z (neuspe{nim) uravnavanjem
velikosti ~love{ke populacije:
umetno induciran abortus in evtanazija.
^e se vrnemo h Kantu, bi rekli, da je njegov
kategori~ni imperativ zamenjan z
ekonomskimi in {e kak{nimi drugimi
(mra~nimi) interesi privilegiranih posameznikov
ali dru`be. ^e pa se nek zakon
spreminja, pomeni, da izgublja veljavo.
Ko razmi{ljam o moralno-eti~nih problemih,
se vedno znova spra{ujem, ali so res
vsa moralno-eti~na pravila spremenljiva.
Mariborski Agronom 3/2005

^e so, potem so brez smisla. Nekaj mora
biti stalnega. To pa je temeljni moralni
zakon, ki ga imamo ’zapisanega' v sebi. V
sebi imamo sodnika, ki mu pravimo vest
in ta sodnik je vselej prisoten in zna biti
zelo neusmiljen. Ne da se podkupiti, tako
kot (na `alost) mnogi dr`avni uradniki.
V dana{nji dru`bi, za katero je zna~ilen
moralni relativizem (ki je neka vrsta
moralnega razkroja oz. dekadence), se
veliko moralizira oz. govori o morali.
Mediji so neverjetno polni moralnih
sodb, ki so jih prilagodili dnevnim potrebam.
Pisci in komentatorji v medijih
mnogokrat izrekajo kategori~ne moralne
sodbe skoraj tako, kot da so nezmotljiva
bo`anstva. Ve~tiso~letna moralna pravila
obna{anja neredko negirajo kot nesmiselna
in zastarela. Postopoma nastaja
dru`ba, kjer je vse relativno. Posledice so
porazne. Celo zapravljanje (ali bolje
povedano ...) sredstev dobrodelne organizacije,
kot je to Rde~i kri`, ni ve~ kaznivo
dejanje. Sicer pa vseeno ni tako slabo.
Do tistih, ki ukradejo hleb kruha ali steklenico
vina, so kazni zelo visoke in se
striktno izvajajo. Verjetno zato, ker ti
tatovi nimajo kravat. Pri Machiavelliju je
obstajal vsaj ragione di Stato, v sodobni
dru`bi pa tudi ta nima ve~ svoje veljave.
Sodobni ljudje zelo malo razmi{ljajo in ~e
razmi{ljajo, razmi{ljajo povr{no. To pa je
Etika in morala
V razmislek tistim, ki uni~ujejo lepo slovensko zemljo!
Mariborski Agronom 3/2005
predvsem zaradi tega, ker je zelo te`ko
najti ~as in mir (predvsem du{evni mir),
ki je pri razmi{ljanju nepogre{ljiv. ^lovek
se vse bolj ’utaplja' v povpre~ju ’mase' in
izgublja svoj individualno-konstruktivni
polo`aj. Um (reason, Vernunft) izgublja
svojo primarno funkcijo. Na njegovo mesto
prihaja razum (understanding, Verstand),
toda ne razum kot celota, temve~
v parcialni obliki. Transcendentnost je
odrinjena ali celo eliminirana. Obstaja le
konkretna stvarnost, katero dojemamo s
parcialnim razumom, ki smo ga ’trenirali'
v {olskih klopeh in ki so ga {e dodatno
deformirali mediji.
Etika in morala v slovenskem in
evropskem kmetijstvu
Ljubezen do `ivih bitij, zemlje in
kme~kega dela so zamenjala kruta pravila
ekonomike, katerih pomembna gonilna
sila je profit oz. pohlep po bogastvu.
Glede na veljavno zakonodajo je ve~ina
aktivnosti sodobnega kmetijstva legalna.
Po padcu komunizma sem pri~akoval, da
bo slovensko kmetijstvo izbralo novo in
bolj po{teno smer. V skladu s svojo vzgojo
in prepri~anjem sem pri~akoval, da se
bo pojavilo vsaj nekaj po{tenih visokih
vladnih funkcionarjev (predvsem ministrov),
ki bodo pri uvajanju nove kmetijske
politike vsaj delno upo{tevali splo{no
veljavna na~ela humanosti. To so tudi
na~ela, zapisana v Bibliji. Osnovno na-
~elo humanosti (tako so me u~ili) je
za{~ita zapostavljenih, slabotnih in
nemo~nih, ne glede na to, ali so to rastline,
`ivali ali ljudje.
Tudi v novi oblasti (kjer je bilo kar nekaj
zelo po{tenih ljudi) so za~ele prevladovati
prodane du{e in rde~i klientilizem so
zamenjali z vulgarnim kapitalizmom.
Ker je bil v ~asu komunizma odrejen
zemlji{ki maksimum, je novi sistem spro-
`il (poleg nekaj pozitivnih) {tevilne negativne
pojave. Med moralno najbolj
sporne spada brezvestno in neusmiljeno
uni~evanje okolja in t. i. ’mrhovinarstvo'
(prevzem zemlje propadlih, obubo`anih
in/ali bolnih, ostarelih ter umrlih lastnikov).
Tisti, ki so si ustvarili vsaj delno
priviligirani polo`aj v rde~i dru`bi, so s
tem nadaljevali tudi takrat, ko so
Stalinovi brki izgubili svojo mo~. Pojavila
se je neobvladljiva `eja po bogastvu. Mali
kmetje so za~eli propadati. Zemlja je
izgubila svojo izvirno vrednost in namembnost.
Pristojna ministrstva in zakonodaja
– vse je {lo (in {e vedno gre) na
roke priviligirancem. Denar za projekte,
subvencije in nepovratna sredstva so delili
na zelo ~uden na~in oz. kar po doma-
~e. Zadnji podatki (poro~ila iz medijev)
ka`ejo, da za nekatere od teh stvari sploh
ne obstaja dokumentacija.
Kmetje so prisiljeni sejati
seme, ki je v trgovinah. To pa
je praviloma seme, ki nudi
trgovcem najve~ji dobi~ek (ki
obsega denar od prodaje in
provizij oz. podkupnin semenarskih
multinacionalk).
Ker sem veliko let pre`ivel med revnej-
{imi ljudmi, ne morem mimo prepri~anja,
da je obstoje~a politika subvencij nemoralna.
Ne bom pozabil oddaje na televiziji,
ki sem jo gledal na Novi Kaledoniji.
Prikazani so bili ’poni`ni' francoski kmetje
s svojimi super modernimi, traktorji
(prevladoval je klimatizirani John Deere),
ki so zahtevali od dr`ave dodatne beneficije
in prepoved uvoza cenej{ih kmetijskih
pridelkov iz revnej{ih dr`av. Kolikor
vem, jim je dr`ava ugodila. Vse to lahko
na zunaj izgleda lepo in prav. Toda, ~e
7

pomislimo na tiste reve`e, ki v Afriki ali
Aziji proizvajajo koruzo brez traktorjev
(edino orodje sta motika in lopata) in so
na vro~em soncu na polju od jutra do
ve~era (ve~ino dela opravijo `enske). In
ko vse na roko po`anjejo in o~istijo zrnje,
dobijo pol manj denarja kot v Evropi.
In z denarjem, ki ga dobijo, si lahko kupijo
~etrtino toliko kot z istim denarjem v
Evropi. Tako jim ne preostane drugo, kot
da hodijo raztrgani in ’glodajo' na pol
pe~eno in plesnivo hrano (kruh je seveda
luksus). O{abni evropski subvencionirani
kmetje pa mirne vesti zahtevajo {e ve~je
ugodnosti. Prodane du{e na usnjenih
ministrskih foteljih pa jim, da bi fotelje
zadr`ali, gredo na roko.
Kje je solidarnost do tistih, ki trpijo
pomanjkanje? Da si Evropa pomiri vest,
velikokrat organizira dobrodelne akcije in
v revnih de`elah na veliko razdeljuje
prehrambene izdelke (katerim rok trajnosti
je `e potekel ali pa imajo kak{no
drugo mano, kot je npr. prevelika koli~ina
kancerogenih konzervansov) in pono{ena
obla~ila. To vse pa se na veliko in napihnjeno
ka`e na televiziji in o{abni
Evropejci, ki to gledajo iz usnjenih foteljev
(za malo bolj{i fotelj je baje potrebno
’sle~i' 2–4 krave ali pa 4–6 pra{i~ev), si od
ganjenosti nad svojo velikodu{nostjo in
velikodu{nostjo Evrope bri{ejo solze. ^e
gledamo na subvencije s tega vidika, so
brez dvoma nemoralne. Bogate bodo
napravile {e bolj bogate, revne pa bodo
do kraja ’dotolkle', saj nesubvencionirani
’motikarji' ne morejo konkurirati subvencioniranim
’John Deeristom'. Mali kmetje
bodo na koncu ostali brez zemlje kot v
sredini srednjega veka ali pa po stalinisti~ni
revoluciji. Njihovo zemljo pa bodo
prevzeli novi (modri ali rde~i) fevdalci oz.
’zemlji{ki mrhovinarji'. Vse to bo seveda
legalno.
Ali ni nesmisel, da slovenska vlada z
denarjem svojih davkopla~evalcev preko
subvencij velikopoteznega ’kemi~nega'
kmetijstva in raznih moralno vpra{ljivih
projektov subvencionira Monsanto (enega
najve~jih proizvajalcev pesticidov na
svetu)? Subvencionirani slovenski kmetje
pokupijo ogromno pesticidov. Sicer pa
obstaja tudi svetlej{a stran. Z denarjem
kmetijskih subvencij se podpirajo tudi
dobrodelne ustanove, kot je to npr.
tovarna avtomobilov Audi (mislim, da se
vsi strinjate, da delavci tovarne Audi
8
Etika in morala
dobro opravljajo svoje delo). Audi postaja
statusni simbol subvencioniranih kmetov,
podobno kot je Volvo statusni simbol
zobozdravnikov. Kon~no, ali ni tudi
’di{avljanje' slovenske zemlje z gnojevko
subvencionirano? Subvencije bi morale
biti namenjene samo neopore~nemu
kmetijstvu in kmetom, ki neopore~no
kmetujejo v zelo te`kih razmerah.
Ljubezen do `ivih bitij, zemlje
in kme~kega dela so
zamenjala kruta pravila
ekonomike, katerih pomembna
gonilna sila je profit oz.
pohlep po bogastvu.
In kaj naj bi bilo v slovenskem
kmetijstvu nemoralno?
Ne glede na to, ali je kriterij Kantov kategori~ni
imperativ, Biblija ali ideje francoske
revolucije iz konca 18. stoletja,
pridemo na primeru slovenskega kmetijstva
do enakih zaklju~kov. Eden od
temeljnih kriterijev moralnega je (mislim,
da se s tem vsi strinjate) spo{tovanje `ivljenja.
Za{~ita `ivljenja bi morala biti
najvi{ji cilj civilizacije.
Osebno nisem prista{ nobenega centrizma
(kot so to npr. ekocentrizem, fitocentrizem,
animalni centrizem ali antropocentrizem).
Njihove ideje sem veliko in
z velikim zanimanjem prou~eval in pri{el
do zaklju~ka, da so vsi ’centrizmi' (~e gledamo
lo~eno vsakega posebej) nepopolni
in v veliki meri izklju~ujejo drug drugega.
Zadnje ~ase je zelo popularen animalni
centrizem. @ivali so postavljene v
sredi{~e. To je hvale vredno, toda tu me
moti nedoslednost. Ali niso vse `ivali
enako dragocena bitja? Animalni centristi
se pogosto na veliko zgra`ajo nad ubojem
enega medveda, so pa povsem tiho, ~e je
nekdo, ki je doktoriral iz mutacijske
genetike vinske mu{ice, pobil nekaj 100
milijonov teh prijaznih `u`elk. Vsako
`ivo bitje je neponovljiv unikat, ne glede
na to, ali na tak{no bitje gledamo iz
fizikalnega, (bio)kemijskega, genetskega
ali prostorsko-~asovnega vidika. Zaradi
tega je vredno vsega spo{tovanja in
ob~udovanja. Dokler se ubijajo `iva bitja,
raj na zemlji ni niti teoreti~no mo`en.
Vsako `ivo bitje je del narave oz. sistema,
ki je nastajal milijone let. Tega sistema ne
bomo nikoli povsem dojeli. Tudi ~lovek je
del narave, vendar pa se do nje neredko
obna{a skrajno destruktivno. ’Igrati' se z
naravo je nevarno. Stara slovenska modrost
pravi, da Bog vedno odpusti, ~lovek
v~asih, narava pa nikoli.
Da bi ~lovek pridelal hrano, se poslu`uje
raznih metod in sredstev. Odkar obstaja
kmetijstvo, obstajajo problemi (pleveli,
rastlinske in `ivalske bolezni in paraziti,
manj{anje plodnosti tal, erozija itn.) in
skozi vso zgodovino se ~lovek spopada s
Mariborski Agronom 3/2005

temi problemi. Do trajnih re{itev ni (in ne
bo) nikoli pri{el. Problemov je vse ve~.
Spopad je vse bolj grob. In kdo bo zmagovalec?
^lovek, kot izgleda, je vse ve~ji
pora`enec. Vse bolj se pogreza v brezno,
iz katerega ni ve~ izhoda.
Na vpra{anje, kaj je moralno oz. kaj ni, bi
bilo mo`no natan~neje odgovoriti {ele ob
koncu ~love{ke zgodovine, in to le v
primeru, ~e bi ~lovek imel jasen pregled
Prikazani so bili ’poni`ni'
francoski kmetje s svojimi super
modernimi, traktorji (prevladoval
je klimatizirani
John Deere), ki so zahtevali
od dr`ave dodatne beneficije
in prepoved uvoza
cenej{ih kmetijskih pridelkov
iz revnej{ih dr`av.
nad celotno zgodovino. Vedeti moramo,
da posledice napak niso opazne takoj.
Posledica uporabe DDT-ja (izredno strupenega
insekticida) so bile tragi~ne genetske
deformacije, ki se {e vedno pojavljajo,
~eprav je uradno minilo ve~ desetletij
oz. ve~ generacij od zadnje uporabe.
(DDT je sintetiziral nem{ki kemik Othmar
Zeidler leta 1874. Leta 1939 je [vicar
Paul Müller, zaposlen kot raziskovalec v
tovarni ’strupov in zdravil' Geigy v Base-
Mariborski Agronom 3/2005
Etika in morala
lu, odkril njegove ’~ude`ne' lastnosti, za
kar je leta 1948 prejel Nobelovo nagrado
za medicino. Kak{na ironija! Zavezniki,
predvsem gringosi, so ga med II. svetovno
vojno in po njej zelo ’velikodu{no' uporabljali.
V 60. letih so ugotovili, da ima
celo serijo negativnih u~inkov. ZDA in
ve~ina drugih dr`av ga je prepovedala
leta 1970. Izgleda, da ga v nekaterih
dr`avah {e vedno na ~rno proizvajajo in
uporabljajo.) Uporaba pesticidov lahko
zastrupi vodne vire za ve~ stoletij. O
radioaktivnih izotopih, ki se ’v~asih' pojavljajo
v umetnih gnojilih, pa je bolje ne
razmi{ljati.
Kot nemoralne bi navedel naslednje
primere (ki se nana{ajo neposredno na
kmetijstvo):
• reklamiranje in prodaja naravi {kodljivih
kemijskih sredstev,
• uporaba umetnih gnojil,
• uporaba nehumificiranih naravnih gnojil
(npr. onesna`evanje zraka, zemlje in
vode z gnojevko in drugimi podobnimi
snovmi),
• uporaba baktericidov, fungicidov, insekticidov
in ostalih pesticidov,
• uporaba kemijskih sredstev pri proizvodnji
za tr`i{~e, za lastno porabo pa
ekolo{ki na~in pridelave (primer hinav-
{~ine),
• uporaba umetnih aditivov in konzervansov,
• uporaba sinteti~nih ~istil,
• namakanje z onesna`eno vodo,
• spu{~anje odpadnih voda in drugih
odpadnih derivatov v okolje,
• uni~evanje ali drasti~no spreminjanje
naravnih biotopov (npr. izsu{evanje
mo~virij ali drasti~ni poseg v relief hribovitega
terena, namenjenega za sajenje
vinogradov),
• reduciranje in uni~evanje biolo{ke diverzitete
(monokulture, gozdovi z enim
samim speciesom, gojenje ene same
pasme v neki regiji),
• uporaba hormonov,
• reduciranje neobdelanih povr{in in
uni~evanje vegetacije na le-teh (npr.
preoravanje nedotaknjenih povr{in ob
njivah, te predstavljajo male rastlinske
in `ivalske genske banke ter mesta za
razmno`evanje),
• uporaba genetsko modificiranih mikroorganizmov,
rastlin in `ivali,
• umetno oplojevanje `ivali,
• kastracija `ivali,
• deformacije `ivali (npr. odstranjevanje
rogov, kraj{anje repa, preoblikovanje
u{es),
• gojenje `ivali za eksperimente, ki so
destruktivni ali pa so povezani z nedostojnim
ravnanjem ali mu~enjem,
• gojenje `ivali z namenom, da bi jih ubijali
zaradi u`itka (povezano z lovstvom
in ribi{tvom),
• gojenje `ivali za krzno (podpiranje snobizma
in narcisoidnosti),
• operacije na `ivih `ivalih, ki nimajo za
cilj neposredno pomo~ pri pre`ivetju
tak{ne `ivali (npr. ~e se zgodi nesre~a),
• operacije na `ivalih brez anestetikov,
• stalen privez `ivali,
• gojenje `ivali v temi ali permanentni
umetni svetlobi,
• negacija naravnega ritma dan-no~,
• uporaba kontracepcijskih sredstev pri
`ivalih,
• gojenje koko{i nesnic in drugih `ivali v
kletkah, kjer ni prostora za gibanje,
• gojenje `ivali v prostoru, ki jim onemogo~a
gibanje,
• gojenje primarno divjih `ivali v omejenih,
ograjenih povr{inah,
• uporaba elektri~nih {okov pri reguliranju
obna{anja in dresiranju `ivali,
• velika koncentracija `ivali (npr. svinj
ali goveda) na majhnem prostoru,
• preveliko potenciranje uporabnih genetsko
dedovanih lastnosti, ki zmanj-
{ujejo `ivljenjsko sposobnost `ivih bitij
9

(npr. uporaba mi{i~ne hipertrofije v
selekciji goveda),
• uporaba `ivali v reklamne namene (kr-
{itev dostojanstva),
• gojenje rastlin za destruktivne eksperimente,
• bonsai (skrajno nespo{tljiv odnos do
rastlin),
• postavljanje destruktivnih eksperimentov
z rastlinami in drugimi organizmi,
• uporaba rasto~ih dreves za telefonsko
in druge napeljave,
• pisanje po drevesih,
• se`iganje ali metanje semena med odpadke
(vsako seme je `ivo bitje v
malem),
• se`iganje rastlinskih odpadkov (onesna`evanje
zraka in nespo{tljivo ravnanje
z rastlinami),
• drasti~no spreminjanje reliefa (npr. zaradi
planta`nih nasadov),
• prekrivanje plodnih povr{in z inertnimi
materiali (npr. asfaltiranje ali betoniranje,
da ne bi bilo potrebno kositi trave
na dvori{~u),
• stalna zgodnja ko{nja (ki ne omogo~a
rastlinam, da bi se osemenile),
• spreminjati genetsko divergentne travnike
in pa{nike v zdru`be z majhnim
{tevilom speciesov,
10
Etika in morala
• odstranjevanje vseh starih in razpadajo~ih
se dreves iz gozdov in drugih
nasadov (ta drevesa so ’dom' in zavetje
mnogim organizmom),
• uporaba zelo te`ke mehanizacije (tudi
tla so `ivljenjski prostor z `ivimi bitji),
• uporaba nerazpadnih ali te`korazpadnih
materialov (npr. plasti~nih vrvic) na
obdelanih povr{inah, ~e obstaja nevarnost,
da pozneje ne bodo odstranjeni,
• lovstvo in ribi{tvo (vsaj tisto, ki ni
povezano s pre`ivetjem ~loveka),
• 'mrhovinarstvo' ({iritev posesti na
ra~un ostarelih in onemoglih kmetov),
• subvencioniranje neekolo{kega kmetijstva
in bogatih kmetov (subvencionira
se {e vedno po principu ’ve~ ima{ –
ve~ dobi{', pri tem zelo prav pride tudi
poznanstvo),
Re{itev iz brezna, v katero
se pogreza kmetijstvo in z
njim tudi ostali svet, je v strogem
spo{tovanju treh temeljnih
na~el: (1) na~ela humanosti,
(2) na~ela skromnosti,
zmernosti in solidarnosti in
(3) na~ela previdnosti.
• najemati delavce za pla~ilo, ki ne odgovarja
naravi in koli~ini vlo`enega dela
({e posebej o~itno je izkori{~anje tujih
delavcev, ki ne znajo jezika in so brez
vsakih pravic) in
• dajati pridelke in druge stvari slabe ali
sumljive kvalitete dobrodelnim ustanovam
ali ljudem v stiski (~eprav zastonj).
Nekateri od navedenih primerov predstavljajo
zlo~in proti naravi. Naveden je
le del primerov nemoralnih dejanj. Ali so
ta dejanja res nemoralna, vam lahko da
odgovor va{a vest (seveda, ~e ni preve~
kosmata). Tudi glede svojega dela se
velikokrat spra{ujem, ali je moralno
odstranjevati pra{nike iz rastlinskih cvetov
in nato umetno opra{evati. Ali je
moralno kri`ati razli~ne vrste rastlin med
seboj? ^e o tem razmi{ljam in se sklicujem
na svojega nezmotljivega sodnika
(vest), pridem do zaklju~ka, da tudi moje
delo ni povsem ’~isto'.
Ali obstaja re{itev?
^e bi se pojavil Sokrat in bi ga prosili za
odgovor, bi verjetno rekel, da ga ne ve, ali
pa bi rekel, da je dana{nji ~lovek preve~
sebi~en in pokvarjen in zato re{itev ne
obstaja. Verjetno bi podobno rekel tudi
Kant. In tudi ~e veliki modreci ne bi na{li
re{itve, kako naj jo potem najdem jaz?
Ker pa sem dol`an odgovor, bi kot izhodi{~e
re{itve omenil strogo spo{tovanje
treh temeljnih na~el. To so: (1) na~elo
humanosti (spo{tovanje in za{~ita tistega,
kar je slabotno, zapostavljeno ali ogro-
`eno, ne glede na to, ali je to mikroorganizem,
rastlina, `ival ali ~lovek), (2) na-
~elo skromnosti, zmernosti in solidarnosti
(~lovek ni edino `ivo bitje, vredno `ivljenja,
in jaz nisem edini ~lovek na svetu)
in (3) na~elo previdnosti (nih~e ne sme
po~eti nekaj, ~e ni povsem prepri~an, da
je to po~etje dobro). V doslednem spo-
{tovanju teh na~el vidim za~etek re{evanja
vseh problemov.
Kot eno najpomembnej{ih je na~elo
skromnosti, zmernosti in solidarnosti. To
na~elo se danes zelo malo upo{teva.
Ljudje so zelo postali pohlepni. V eni od
zapu{~enih hi{, kjer sem na Salomonovem
oto~ju stanoval leto in pol, sem
na{el staro in plesnivo Biblijo v franco{~ini
(ki jo hranim {e sedaj). Poleg ljudi
so jo verjetno obdelovali tudi {~urki.
Mariborski Agronom 3/2005

Vsaj ~etrtina strani je manjkala. Ko sem
jo prelistaval, sem na{el pod~rtan stavek:
’....malheur à vous qui êtes riches, car
vous avez déjà eu votre bonheur' (gorje
vam bogatini, kajti `e ste prejeli svoje
dobro). Svet je za vse dovolj bogat, le da
nekateri imajo preve~, nekateri pa malo
ali ni~.
^e bi bil radikalen (kar na `alost ali na
sre~o nisem) in bi imel dovolj veliko mo~,
bi dolo~ene stvari enostavno prepovedal
(brez izjem). Prepovedal bi vsa kemijska
sredstva. Absolutno vsa, ki sem jih prej
omenil. S tem bi se sesulo marsikaj negativnega
in gnilega. Propadli bi svetovni
’struparji' oz. multinacionalke, ki proizvajajo
biocide oz. sredstva za uni~evanje
`ivljenja. Sesulo bi se tudi mrhovinarstvo,
saj ’kemizirano' kmetijstvo in z njim
povezana proizvodnja na neomejeno
velikih povr{inah ne bi bila ve~ mo`na. V
Sloveniji bi brez pomislekov in mirne
vesti zaprl vse struparne, za~en{i s tistima
v R... pri Mariboru (R... ju`no in R...
zahodno od MB). Kaj vse se dogaja z njihovimi
strupenimi stranskimi produkti,
da me kdo ne to`i, ne bom govoril. Edino
legalno bi bilo naravi (s tem pa tudi ljudem)
prijazno kmetijstvo v tisti izvirno
~isti obliki. Izraza ’ekolo{ko kmetijstvo'
namenoma ne uporabljam, saj je dostikrat
povezan z raznimi sumljivimi triki.
Mariborski Agronom 3/2005
Etika in morala
Integrirano kmetijstvo pa je tako in tako
kemi~no kmetijstvo. Onesna`evanje okolja
se bi (s strani kmetijstva) zaustavilo,
biodiverziteta bi se verjetno za~ela revitalizirati,
monokulture bi zamenjala
divergentnost gojenih vrst in sort, velike
koncentracije `ivine ne bi bile ve~ mo`ne.
Mnogi kmetje bi podprli prepoved pesticidov.
Ve~ina kmetov je po srcu zelo
po{tena. Pred kratkim sem nekega kmeta,
ki je ravno kon~al ’{pricanje', po kratkem
pogovoru vpra{al: ’Ali ni to prehudo za
naravo?' Odgovoril je: ’Vsi vemo, da je in
da se bo to enkrat moralo kon~ati, toda
sedaj je {e dovoljeno in vsi to delajo'. Res
je. Vsi smo gnila dru`ba. Vsi imamo vest
in vsi vemo, da tak{en poseg ni moralno
opravi~ljiv. In kdo je potem kriv? Tiste
Ali ni nesmisel, da slovenska
vlada z denarjem svojih davkopla~evalcev
preko subvencij
velikopoteznega ’kemi~nega'
kmetijstva in raznih
moralno vpra{ljivih projektov
subvencionira Monsanto
(enega najve~jih proizvajalcev
pesticidov na svetu)?
prodane du{e na pristojnih ministrstvih
posameznih dr`av? Lastniki tovarn pesticidov
in drugih strupov, kot so to npr.
Monsanto, BASF, ... Pinus ... itd.?
Pesticidi ne re{ujejo ni~esar (razen, da
polnijo `epe lastnikov njihovih tovarn,
njihovih oprod in trgovcev). Z njimi ustvarjamo
le bolj trdovratne bolezni,
{kodljivce in plevele. Zadnje raziskave
ka`ejo, da je na `alost v veliki meri
podobno tudi z GM odpornimi materiali.
In kaj, ~e bi kdo vpra{al: ’Kje pa so
odporne sorte rastlin in odporne pasme
`ivali, da ne bo potrebno uporabljati strupenih
kemi~nih sredstev?' Tu pa se najde
vpra{anje (ne)u~inkovitosti sodobne
znanosti. Danes v Sloveniji ni ve~ na
razpolago nobena odporna sorta p{enice.
Tudi `lahtnitelji bodo kmalu izumrli. ^e
bi bil interes, bi kmalu pri{li do tak{nih
sort. Ali je v dr`avi kak{en resen `lahtniteljski
projekt, ki bi imel tak{ne sorte za
cilj? Ga bo podprla industrija pesticidov
in njihove oprode? Kako se delijo projekti,
pa raje ne bi govoril (da si ne nakopljem
dodatnih te`av). Kmetje so prisiljeni
sejati seme, ki je v trgovinah. To pa je
praviloma seme, ki nudi trgovcem najve~ji
dobi~ek (ki obsega denar od prodaje
in provizij oz. podkupnin semenarskih
multinacionalk).
Morda izgleda sme{no, toda enkrat bo
kmetijstvo moralo spo{tovati osnovno
moralno na~elo, ki je za{~ita `ivljenja.
Industrijo smrti bo treba enkrat za vselej
ukinit. In ukinili jo bodo. @al, toda takrat
bo prepozno.
Na{i civilizaciji bi lahko rekli – civilizacija
proizvajalcev smeti. In kaj bomo
zapustili tistim, ki pridejo za nami, poleg
smeti?
Stara generacija je (smo) preve~ pohlepna
ter skorumpirana in edino upanje je
mlada, prihajajo~a generacija. Prihodnost
~love{tva je odvisna predvsem od mladih,
to pa ste vi, spo{tovane {tudentke in
{tudentje. Upam, da boste naredili konec
uni~evanju narave, saj uni~evati naravo
pomeni uni~evati samega sebe. Prepri~an
sem, da se boste {e naprej dr`ali vseh prej
omenjenih na~el moralno neopore~nega
kmetijstva. Da se zelo strogo dr`ite na~ela
skromnosti, pa se vidi `e v nepreglednemu
mno{tvu koles, parkiranih okoli fakultete
in {tudentskih domov.
11

Lokalno podprta
agrikultura
12
Matja`
Turinek
Ste `e kdaj sli{ali za idejo ’Community Supported Agriculture’ ali CSA? [e ne? Potem vas vabim na kratko
predstavitev tega izredno zanimivega koncepta direktne povezave med kmeti in potro{niki. V Sloveniji bi lahko
to idejo poimenovali ’Lokalno podprto kmetijstvo’ ali pa ’Skupnost podpira kmeta’. Vendar pa bi bilo mo`no,
da bi oboje imelo nekak{en negativen prizvok, saj beseda ’kmet’ in vse povezano z njo ni ravno visoko cenjena
v na{i dru`bi (osebno mi je bolj blizu angle{ka beseda za kmetijstvo – torej agriculture ali agrikultura,
ki v sebi skriva izvor besede kultura in s tem na{e civilizacije). Vsekakor pa bi se nekateri vpra{ali: ’Da bi jaz
podpiral kmete? Zakaj le? Naj se znajdejo, kakor vedo in znajo!’ Hja, potem pa bi jaz tak{nemu ~loveku odgovoril
z vpra{anjem, ~e mogo~e sploh ve, kaj je tisto, kar ga dr`i pri `ivljenju in od kod le-ta prihaja (hrana
namre~). ’Hrano se kupi v trgovinah, tam se dobi vse, kolikor le ho~e{, pa {e poceni je,’ bi se glasil odgovor
marsikaterega modernega potro{nika. Hmmm... `alostno, a `al, tak{no razmi{ljanje je dandanes vse bolj prisotno.
Na sre~o obstajajo tudi druga~ni
ljudje, tak{ni, ki razmi{ljajo, katere
skrbi izvor njihove hrane,
jih skrbi, kaj se dogaja z na{im okoljem,
lokalnimi skupnostmi, dru`bo; ki
jih skrbi na{a prihodnost. Tak{ni ljudje
se zavedajo, da s svojimi odlo~itvami
in navadami {e kako vplivajo na
svet okoli sebe.
In tukaj se tudi za~ne zgodba o CSAjih.
Eden izmed prvih v 20. stoletju, ki
je bil zaskrbljen glede prihodnosti
kmetov ter dru`be, je bil Rudolf Steiner.
Govoril je o pravi~ni ceni – tak{ni, ki
omogo~a normalno `ivljenje, tako kmetu
kot potro{niku. Obenem je zagovarjal
ve~jo povezanost med pridelovalcem
in potro{nikom. Da skrb in odgovornost
za Zemljo ne prevzamejo le
kmetje – v to naj se vklju~ijo vsi ljudje
in pomagajo po svojih najbolj{ih mo-
~eh, pa naj bo to finan~no, fizi~no ali
miselno. Skok v {estdeseta leta prej{njega
stoletja. Na Japonskem so zaskrbljene
gospodinje ustanovile gibanje
Teikei, ki v dobesednem prevodu pomeni
’kooperativa’ oziroma ’sodelovanje’.
Bolj filozofski prevod tega gibanja bi se
Glavna ideja gibanja je, da
potro{niki izberejo kmeta, ki
za vnaprej pla~an znesek
prideluje sve`o in zdravo
hrano za njih skozi vse leto.
Ekolo{ko kmetijstvo
Ve~ina CSA kmetij usmerjena v pridelavo velike raznolikosti zelenjave.
glasil ’Hrana s kmetovim obrazom na
njej’. Ta skupina gospodinj je bila zaskrbljena
nad vse slab{o kakovostjo
hrane in nad izgubljanjem identitete ter
tradicije, ki je bila povezana s hrano.
Obenem jih je skrbelo upadanje {tevila
kmetov, nepoznavanje izvora hrane,
vse ve~je razdalje, ki jo je hrana prepotovala
in tudi s tem povezane prehranske
odvisnosti (v smislu varnosti – zadostne
koli~ine hrane). Glavna ideja gibanja
je, da potro{niki izberejo kmeta,
ki za vnaprej pla~an znesek prideluje
sve`o in zdravo hrano za njih skozi vse
leto. Koristi od tak{nega na~ina sodelovanja
so obojestranske. Danes je v ta sistem
vklju~enih preko 50.000 dru`in.
Podoben sistem se je za~el isto~asno
razvijati tudi v Evropi, predvsem v [vici
in Nem~iji, pod vplivom Steinerjevih
idej. Vendar pa je pravi razmah do`ivel
drugje, namre~ v Severni Ameriki. V
sredi osemdesetih let prej{njega stoletja
sta bili pod vplivom idej iz Evrope
ustanovljeni skoraj isto~asno, a neodvisno,
prvi dve CSA kmetiji v Ameriki. Od
Mariborski Agronom 3/2005

takrat naprej sta se ideja in gibanje {irila
z neverjetnim uspehom. Dandanes
je samo v ZDA preko 1600 CSA kmetij
in dodatnih 200 v Kanadi. Skupaj oskrbujejo
preko 100.000 ljudi letno.
Zakaj CSA?
Community Supported Agriculture oziroma
Lokalno podprta agrikultura
(LPA) je, kot `e ime namiguje, zami{ljena
predvsem kot alternativni na~in
povezave med kmetom in potro{niki in
je uporabljena predvsem za/na ekolo{kih
in biodinami~nih kmetijah. Predstavlja
alternativo konvencionalnemu
(t.j. anonimnemu in oddaljenemu) na-
~inu prodaje hrane, ki dandanes prevladuje.
S tem so mi{ljeni predvsem
supermarketi ter z njimi povezan celoten
sistem dana{nje oskrbe ljudi s tako
osnovno dobrino, kot je vsakodnevna
prehrana. Prehranski kilometri oziroma
Food Miles, izguba slu`b v lokalnih
skupnostih, izguba lokalnih skupnosti
nasploh, izgubljanje socialnega kapitala
in dobrin, izguba kmetij na eni strani
in ve~anje ter specializacija le-teh
na drugi so le nekatere izmed negativnih
posledic, ki jih dana{nji sistem pridelave,
distribucije in prodaje hrane
prina{a. Vendar pa ponavadi teh posledic
ne vidimo takoj in (`al ali pa na
sre~o) ne prizadenejo vseh ljudi. Toda
na dolgi rok imajo posledice in vpliv
na celotno dru`bo.
In kako pravzaprav CSA deluje?
Vsako leto, na za~etku leta, se kmetje in
potro{niki zberejo in dolo~ijo ceno za
dele` letine, ki jo tisto leto pri~akujejo.
Ta cena temelji na kalkulaciji vseh
stro{kov, ki jih bo kmetija imela, seveda
vklju~no s kmetovim delom. Potro-
{niki sodelujejo pri odlo~anju, kaj bo na
kmetiji raslo, seveda v okviru zmo`nosti
kmeta. V Ameriki se ta cena ponavadi
giblje med 300 in 600 $ na leto (odvisno
od kmetije in dol`ine rastne
dobe). V praksi pa to pomeni, da za
pribli`no 20 $ oziroma 4.000 SIT na teden
vsak t.i. ’lastnik dele`a’ dobi ’ko{aro’,
polno sve`ih pridelki, ki v tistem
letnem ~asu rastejo oziroma dozorijo.
Seveda je vsebina ko{are razli~na iz
tedna v teden in je tudi odvisna od leta
kot takega. Tako kmetje in potro{niki
delijo riziko, breme in seveda tudi vese-
Mariborski Agronom 3/2005
Ekolo{ko kmetijstvo
Grafi~ni prikaz razporeditve mo~i, ki jo ima pe{~ica posameznikov (vsega 110) v rokah
za preko 160 milijonov ljudi v Evropi. Vir: J Grievink Cap Gemini / OECD 2003
lje ob dobrih in tistih manj dobrih letinah.
^e slu~ajno eden izmed pridelkov
zaradi kakr{nihkoli vplivov ne uspe (su-
{a, mo~a, bolezni itd.), potem je tu na
Potro{niki sodelujejo pri odlo-
~anju, kaj bo na kmetiji raslo,
seveda v okviru zmo`nosti
kmeta. V Ameriki se ta cena
ponavadi giblje med 300 in
600 $ na leto (odvisno od
kmetije in dol`ine rastne
dobe). V praksi pa to pomeni,
da za pribli`no 20 $ oziroma
4.000 SIT na teden.
voljo {e preostalih 30-80 razli~nih pridelkov,
ki jih povpre~na CSA kmetija
prideluje. Potro{niki se na na~in ponovno
pove`ejo z naravo, zemljo, kmetovim
delom, lokalno skupnostjo... Ponovno
odkrijejo letne ~ase, sezonsko
pridelano sve`o in zdravo zelenjavo,
sadje, `ita, jajca, za~imbe in vse ostale
pridelke in izdelke. Obenem se pove~a
prehranska varnost lokalne skupnosti in
posledi~no celotne regije ali dr`ave.
Tudi iz finan~nega vidika pridobijo tako
potro{niki kot kmet. Potro{niki pla~ajo
pravi~no in realno ceno hrane (saj pla-
~ajo za stro{ke pridelave in ni~ ve~), ki
se je ponekod v ZDA izkazala za celo
ni`jo kot v supermarketih (seveda za
ekolo{ko, sve`o in zdravo hrano). Zanimiva
je tudi raziskava New Economics
Foundation iz Londona, ki je pokazala,
da vsakih 10 SIT (ali $, €, £...), porabljenih
v lokalnih prehranskih sistemih
(kot je LPA), ustvari 24 SIT v lokalni
skupnosti, medtem ko istih 10 SIT, porabljenih
v supermarketih, lokalni skupnosti
ustvari samo 14 SIT. To pomeni,
da vsak lokalno porabljen tolar ustvari
skoraj dvakratno vrednost, saj ostane v
lokalni skupnosti, kjer kro`i ter v nasprotju
s supermarketi ni izvo`en v drugo
regijo ali dr`avo. Znatno se pove~a
tudi dele`, ki ga kmetje dobijo za hrano.
Dandanes ta dele` ponavadi zna{a
od 5 do 10 odstotkov kon~ne cene hrane.
Preostalih 90 odstotkov gre za predelavo,
transport in predvsem marketing
hrane (tukaj so mi{ljene visoke
mar`e distributerjev in posrednikov ter
seveda supermarketov). V lokalnem sistemu
ve~ina teh stro{kov in posrednikov
odpade. Nadaljnje koristi, ki jih
LPA prina{a kmetu, vklju~ujejo vsakoletno
vnaprej{nje pla~ilo stro{kov kmetije,
kar kmetu daje ekonomsko varnost
ter mo`nost, da se izklju~no posveti pridelavi
zdrave, naravi prijazne in ekolo{ko
neopore~ne hrane in obenem skrbi
za zemljo in njeno trajnostno uporabo.
Pozna ljudi, za katere hrano prideluje,
kar mu lahko daje {e posebno zado-
13

voljstvo. Obenem je pridelava tako pestrega
izbora rastlin pravi poklicni izziv.
Tudi ro~nega dela je mogo~e v~asih ve~.
In tukaj nastopi skupnost, ki podpira
tak{no kmetijo. Obstajajo namre~ raznorazni
dogovori, preko katerih so potro{niki
vklju~eni v delo na kmetiji (po
ve~ini ne ve~ kot 10 ur letno) – in spet
so tukaj obojestranske koristi. Potro{niki
imajo mo`nost biti v naravi in aktivno
sodelovati pri pridelavi svoje hrane,
kmetje pa s tem pridobijo par pridnih
rok, ki so v~asih potrebne pri npr. pletju
plevela. Na tak{nih kmetijah so pogosta
tudi sre~anja potro{nikov in kmeta
oziroma dru`enja, na katerih je {e
prav posebej veselo.
LPA v Sloveniji?
Verjetno se bo marsikdo med vami
vpra{al, zakaj bi tak{en sistem uvedli v
Sloveniji? Res je, v Sloveniji ({e) nimamo
nekaj sto hektarskih kmetij, ve~ino
ekolo{ke hrane ({e) prodamo preko ekotr`nic
ter neposredno s kmetij, {e obstajajo
nekatere dokaj direktne povezave
med kmeti in potro{niki. Toda vse to se
z neverjetno hitrostjo spreminja. Primeri
iz drugih dr`av ka`ejo probleme, ki se
za~nejo pojavljati z vse bolj globalizi-
ranim, industrializiranim, specializiranim
in velikim kmetijstvom. V Sloveniji
se trenutno okoli 90 odstotkov ekolo{ke
hrane proda prek t. i. alternativnih
na~inov prodaje hrane (predvsem
ekolo{kih tr`nic, pa tudi neposredno na
kmetijah). Dejstvo je, da se bo dele`
ekolo{kih kmetij v naslednjih letih pove~al.
To je za lastnike supermarketov
izziv in prilo`nost, da ta dele` spremenijo
v svojo korist (kot se je to zgodilo
na Danskem, VB, Avstriji...). Vendar pa
vas naj spomnim na eno izmed na~el
14
Community Supported Agriculture
oziroma Lokalno podprta
agrikultura (LPA) je, kot
`e ime namiguje, zami{ljena
predvsem kot alternativni na-
~in povezave med kmetom
in potro{niki in je uporabljena
predvsem za/na ekolo{kih
in biodinami~nih kmetijah.
Ekolo{ko kmetijstvo
Veliko CSA kmetij vzporedno uporablja {e druge alternativne na~ine tr`enja, kot so
ekolo{ke tr`nice ali pa trgovine na kmetiji.
ekolo{kega kmetijstva, ki pravi nekako
takole: ’Ekolo{ko kmetijstvo naj poka-
`e pot, kako sta lahko proizvodnja in
potro{nja socialno in ekolo{ko enakopravni
in pravi~ni – z izgradnjo odnosov,
ki temeljijo na pravi~nosti in po-
{tenosti. ^love{ki odnosi, pa naj bodo v
ekolo{kem kmetijstvu ali pa povezani z
njim, naj zagotavljajo pravi~nost na
vseh nivojih in vsem udele`enim – proizvajalcem,
delavcem na kmetijah, predelovalcem,
distributerjem, trgovcem in
potro{nikom.’ In LPA zadovoljuje, ~e ne
presega, to na~elo v vseh pogledih.
Vsekakor imamo v Sloveniji prilo`nost
izkoristiti potencial, ki ga predstavljajo
majhne in raznolike kmetije (saj so
CSA kmetije v povpre~ju velike od 2 do
20 ha), in tega potenciala ne smemo zavre~i.
[e bolj narobe bi bilo Slovenijo
primerjati z drugimi evropskimi dr`avami
in se zavzemati za ve~jo ’konkuren~nost’
in ’tr`nost’ kmetijstva. V obeh
pogledih imamo kaj malo mo`nosti, da
s tak{nim razmi{ljanjem pre`ivimo. Z
lokalnimi prehranskimi sistemi pa si
lahko zagotovimo sve`o, okusno, zdravo
in doma pridelano hrano, ohranimo
pode`elje in lokalne skupnosti, si zago-
tovimo prehransko varnost in neodvisnost
ter gradimo na medsebojnih ~love{kih
odnosih s ciljem izgradnje bolj-
{e in vzorne dru`be.
^e vas o tej ideji zanima ve~, vam priporo~am
branje spodaj navedene literature.
Seveda pa se lahko za ve~ informacij
oglasite tudi pri avtorju ~lanka.
Viri:
Kolm, C., Turinek, M., Boisvert, I., Marti, E.S. and
Ytting, N.K. (2005) CSA in Denmark: Promoting
Organic Ideals Through Local Food Links. Final
Project Report. Royal Veterinary and Agricultural
University (KVL), Denmark http://kursus.kvl.
dk/shares/ea/03Projects/32gamle/
Community Supported Agriculture (2004) University
Of Massachusetts. http://www.umassveg-
etable.org/food_farming_systems/CSA/csa_site/in
dex.html
O’Hara, Sabine; Stagl, Sigrid (2001): Global food
markets and their local alternatives – a socioecological
economic perspective, Population &
Environment, 22(6)
Stagl, Sigrid (2002) Local organic food markets:
Potentials and limitations for contributing to sustainable
development, In: Empirica, 29 (2), pp.
145–162
Mariborski Agronom 3/2005

Vplivi tal na
kakovost grozdja
Mitja
Mohori~
Nesporno je, da imajo tla vpliv na kakovost pridelka. Zelo tradicionalno pojmovanje vpliva tal na pridelek pravi,
da je pridelek grozdja ve~ji na bogatih tleh, kakovostno pa je slab{i. Manj bogata tla so primernej{a za pridelavo
namiznega vina in kakovostnih suhih belih vin. Raziskave o vplivu tal na kakovost vina so zelo zapletene,
podatki pa temeljijo na dolgoletnih izku{njah iz vinogradni{ke prakse.
Izvrednotiti vplive tal na kakovost
grozdja in vina je mnogo te`je kot
izvrednotiti vplive mezoklime. Mogo~i
vplivi tal na kakovost grozdja in
vina so:
• preko dostopnosti vode rastlini - kapaciteta
tal za vodo,
• preko dostopnosti hranil,
• preko vpliva na makroklimo preko
toplotne kapacitete in albeda tal,
• preko vpliva na rast in razrast korenin
- fizikalne lastnosti tali in gostota
sajenja.
Nedavni poskusi, izvedeni v Nem~iji na
sorti modri pinot in silvanec, so pokazali,
da je organolepti~no te`ko razlikovati
vina, ki so rasla na razli~nih talnih
tipih v enakih klimatskih in agrotehni~nih
pogojih. Zanimiva je ugotovitev
Rankina. Po njegovem so tla, v
primerjavi s klimo in sorto, manj pomembna.
Pri tleh je pomembna le globina
tal, kapaciteta tal za vodo in propustnost
tal. Kemi~na sestava tal je
manj pomembna in ne igra pomembnej{e
vloge na kakovost pridelka, vpliva
le na mineralno sestavo rastlinskega
tkiva, ne vpliva pa na organolepti~ne
lastnosti vina. Tla vplivajo na kakovost
grozdja in vina preko prehrane
trte, pridelovalnega podro~ja in gostote
sajenja.
Prehrana trte
Mineralna prehrana rastlin je temeljni
fiziolo{ki proces, ki vodi k ustvarjanju
pridelka, njegove koli~ine in kakovosti.
Gnojenje rastlin pa prestavlja tehnolo{ko
izvedbo tega procesa, s katerim
~lovek hote ali nehote vpliva na rast,
koli~ino in kakovost pridelka.
Mariborski Agronom 3/2005
Vinogradni{tvo
Na kakovost vina vplivajo
topografske, geografske, morfolo{ke
in agropedolo{ke
zna~ilnosti podro~ja, ki definirajo
meje med njimi. Natan~ne
vplive vsakega dejavnika
navadno ne poznamo.
Zagotovo je, da premo~na prehrana ob
primerni temperaturi in vlagi pospe{i
rast in slabo vpliva na kakovost vina.
Champagnol povezuje vplive prehrane
s vplivom na fenolne in aromati~ne
snovi v grozdju. Posledica prevelike
bujnosti trsa je vi{ja pH vrednost
grozdnega soka ali pa se vpliv prevelike
bujnosti pozna indirektno na kakovosti
vina.
Du{ik
Du{ik je element, ki je tesno povezan z
bujnostjo trsa, vpliva na razmerje med
povr{ino listja in pridelkom, zvi{a vlago
v listni steni, zmanj{a osvetlitev znotraj
listne stene. Du{ik ima neposredne
in posredne vplive na kakovost grozdja,
kar pa je v~asih te`ko ugotoviti.
Direktni vpliv gnojenja z du{ikom je
vi{ji pridelek. Previsoki odmerki du{ika
vplivajo na bujnost trsa, zvi{ajo
titracijske kisline, zvi{ajo vsebnost
antocianov v jagodni ko`ici in zvi{ajo
vsebnost du{ika v listnih pecljih. Du{ik
15

nima vpliva na pH vrednost grozdnega
soka, le v~asih lahko du{ik v kombinaciji
s kalijem povi{a pH vrednost.
Delas in Pouget sta ugotovila, da vpliva
du{ik na vsebnost topnih snovi in
na barvo vina.
Okus vina, ki spominja na nezrelo sadje,
je mo~no povezan z vsebnostjo du-
{ika v grozdju, ki ga lahko omilimo z
odstranjevanjem listja v coni grozdja.
Visoke vsebnosti du{ika vplivajo tudi
na vi{jo akumulacijo aminokisline argin
v grozdnem soku, ki pa je povezana
z ne`eleno vsebnostjo etil karbamata,
ki se razvije v staranih vinih.
Raziskovalci so na{li povezavo tudi
med du{ikom, kakovostjo pridelka in
rastjo korenin. V lon~nih poskusih, kjer
so bili trsi dobro osvetljeni, so ugotovili,
da vi{ji odmerki du{ika pospe{ijo
rast in zvi{ajo pridelek grozdja, vi{ji
pridelek pa dobimo na ra~un ve~je te-
`e pecljevine. Du{ik je ’kriv’ tudi za po-
~asen razvoj botrytisa pri pridelavi vin
posebnih kakovosti. Znana francoska
raziskovalca Riberau-Gayon in Champagnol
povezujeta po~asen razvoj botrytisa
v podro~jih Southerna, znanem
po pridelavi vin posebnih kakovosti,
prav nizki vsebnosti du{ika v grozdju.
Kalij
Visoke vsebnosti kalija v grozdnem
soku zvi{ajo pH vrednost grozdnega
soka in vsebnost jabol~ne kisline. Jabol~na
kislina lahko zaradi vi{je vsebnosti
kalija med alkoholnim vrenjem
pade, pH vrednost vina pa naraste.
Rde~a vina, ki imajo vi{jo vsebnost kalija,
imajo visoko pH vrednost in slab-
{o obarvanost vina. Visoke vsebnosti
kalija v tleh so tesno povezane z vsebnostjo
kalija v listnih pecljih in drugih
zelenih delih rastline. Povezave med
zalo`enostjo kalija v tleh in vsebnostjo
kalija v mo{tu niso na{li. Po ugotovitvah
je prisotnost kalija v mo{tu odvisna
od osvetljenosti listne stene. Preve~
ali premalo vlage v tleh in zalo`enost
tal z du{ikom vpliva na kakovost
mo{ta. ^e ugotovimo, da je pH vrednost
vina previsoka, prenehajmo gnojiti
s kalijem.
Pridelovalno podro~je
Definicija vinogradni{kega podro~ja
oziroma o`jega obmo~ja pridelave je z
16
Vinogradni{tvo
enim stavkom prakti~no nemogo~a. V
Franciji uporabljajo termin terroir, ki
pomeni podro~je pridelave z enakimi
talnimi in ekolo{kimi posebnostmi. Obstaja
veliko omejitvenih dejavnikov, ki
dolo~ajo, kaj terroir ni oziroma kaj terroir
je in kaj predstavlja. Po na{e bi terroir
pomenil obmo~je pridelave. Kako
obmo~je definirati, omejiti, je vpra{anje
dolo~itve zakonskih mej, ki so v
pristojnosti vsake dr`ave pridelovalke
vina posebej. Koncepti dolo~itve pridelovalnega
podro~ja so razli~ni, kakor
so razli~ni pomeni besede terroir izven
francoskega govornega podro~ja.
Raziskovalno delo glede dolo~itve dejavnikov
za oceno vinogradni{kih po-
dro~ij za pridelavo vina zajema nekako
5 glavnih pristopov:
• bioklimatski pristop,
• pristop na osnovi pedolo{kih (in prehranskih)
razmer v tleh,
• {tudij razmerij med genotipom in
okoljem,
• ra~unalni{ka obdelava podatkov in
izdelava modelov,
• multidisciplinarni pristop, ki zajema
upo{tevanje vseh dejavnikov.
Na kakovost vina vplivajo topografske,
geografske, morfolo{ke in agropedolo{ke
zna~ilnosti podro~ja, ki definirajo
meje med njimi. Natan~ne vplive
vsakega dejavnika navadno ne pozna-
Mariborski Agronom 3/2005

Zagotovo je, da premo~na
prehrana ob primerni temperaturi
in vlagi pospe{i rast
in slabo vpliva na kakovost
vina.
mo, iz vinogradni{ke prakse pa vemo,
da ’dobro’ pridelovalno podro~je ugodno
vpliva na dozorevanje in kakovost
vina. Na ’dobrih’ pridelovalnih podro~jih
je variabilnost v kakovosti vina zaradi
vpliva letnika manj{a kot na
’slab{ih’ podro~jih v istih klimatskih
razmerah. Za ’dobro’ podro~je imamo
tisto, ki izravnava ekstremne klimatske
razmere.
Zahteve, ki jih postavljamo pred dobro
podro~je, so:
Dobri rastni pogoji, ugodna tla, vendar
ne predobra – te`ave z du{ikom.
Sposobnost tal, da izravnavajo vplive
premo~ne vlage, posebno v ~asu jesenskega
de`ja. Tla morajo biti za vodo
prepustna. Razvoj koreninskega sistema
je v tak{nih tleh bolj{i in izravnava
vplive su{, kapaciteta tal za vodo
mora biti dobra, vi{ki vode morajo povr{insko
odte~i.
Trta mora dobro pre`iveti su{o v izrazito
su{nih letih, kar je posledica globokega
koreninskega sistema in ugodnega
razporeda padavin.
Na{teti dejavniki ka`ejo, kako kompleksno
in pomembno je definiranje in
za{~ita pridelovalnega podro~ja. Francoski
sistem, ki se je gradil mnogo let,
daje dobre rezultate, ~eprav so nekatere
dejavnike poenostavili.
V Franciji `e dolgo raziskujejo in ugotavljajo
zvezo med kakovostjo podro-
~ij in kakovostjo vina. Tako so npr.
opazovali kakovost vina sorte cabernet
sovignon, in sicer na podlagi SO 4 v
razli~nih pridelovalnih podro~jih. Ugotovili
so, da je najmo~nej{i vpliv tal na
rast in razvoj trsa v tem, da omogo~i
dobro prekoreninjenost spodnjih plasti
tal z glavnimi koreninami in dobro
prekoreninjenost zgornjega dela tal s
finimi koreninami. Kakovostne vinogradni{ke
lege omogo~ijo pred~asno
zorenje grozdja, ki je posledica ugodne
temperature tal v obmo~ju najve~je
aktivnosti korenin.
Mariborski Agronom 3/2005
Vinogradni{tvo
Gostota sajenja
V evropskih regijah, ki slovijo po vrhunskih
vinih, je obi~ajno zelo gosto
sajenje trt – 1 x 1 m ali {e gostej{e.
Tak{na velika gostota sajenja omogo-
~a bolj{o izrabo tal in ugodnej{i indeks
listne povr{ine. Champagnol meni, da
je gosto sajenje v kombinaciji z nizko
gojitveno obliko najbolj{a pot za kontroliranje
koli~ine in kakovosti vina.
Tak{ni pogledi so najmo~neje zastopani
v Franciji, kjer celoten sistem kontrole
kakovosti vina temelji na gostoti
sajenja. Na tej osnovi je mo`na tudi
medsebojna primerjava pridelovalnih
podro~ij. V primerjavi s slabimi tlemi
se korenine v bolj{ih tleh hitreje razvijejo
in zajamejo dolo~en volumen tal.
Iz tega razloga je gostej{e sajenje primernej{e,
ker korenine hitreje dose`ejo
primerni volumen.
Na razpored korenin v tleh mo~no
vpliva na~in sajenja. Sajenje v kvadrat
daje bolj{e rezultate v primerjavi s sajenjem
v pravokotnik. Ugotovili so, da
je te`a korenin pri sajenju v pravokotnik
2 x 2 m in gostoti 2500 trt/ha okoli
2,5 kg/trs. Te`a korenin pri enaki gostoti
sajenja trt/ha in sajenju v pravokotnik
3,5 x 1,4 m pa le 1,4 kg/trs.
Po raziskavah so trte, ki so bile gosteje
sajene, bolje izrabile hranila in vodo. V
su{nih letih pa so hitreje za~utile su{o.
V zgodnjih fenofazah razvoja trte so
gosteje sajene trte dobro osvetljene. Z
razvojem in rastjo pa se lahko pojavi
slab{a osvetljenost listja zaradi samozasen~evanja
in stres zaradi pomanjkanja
vode, ki je posledica borbe za vodo.
Vplivi gostej{ega sajenja na kakovost
vina so razli~ni. Pri sorti modri pinot so
ugotovili, da gostej{e sajenje – 1 x 0,5
m, 1 x 1 m, 2 x 1 m – ugodno vpliva
na kakovost vina, barvo in zorenje
grozdja. Ameri~ani, ki so prav tako posku{ali
z gostej{im na~inom sajenja,
niso vedno dosegli `elenih rezultatov.
Ugotovili so, da obstajajo nekatera pravila,
ki se jih moramo dr`ati, ~e `elimo
dose~i uspeh z gostej{im sajenjem:
Gosto sajenje lahko zmanj{a bujnost
trt, posebno ~e so lege in tla siroma-
{nej{a. Tak{ne lege so primerne za pridelavo
vin vrhunskih kakovosti.
Gosto sajenje na mo~nih tleh pospe{i
rast, ki jo te`ko kontroliramo. Bujna
rast in velika gostota sajenja omogo~a-
ta razvoj bolezni. V takem primeru je
bolje saditi redkeje in uporabiti deljeno
listno steno.
V podro~jih z manj vlage moramo pri
ve~ji gostoti trt namakati.
Velika gostota sajenja ponavadi ne zagotavlja
dobre osvetljenosti listja. Prav
zato so razvili nekatere gojitvene oblike
z deljeno listno steno. Carboneau v
Franciji je razvil sistem deljene listne
stene, znan pod imenom lira, ki ob nekaj
ve~ji razdalji med vrstami daje
ugodno razporeditev listja v listni steni
in omogo~a bolj{o osvetlitev in kakovost
vina. Avstralec Smart je s sodelavci
razvili {e druge oblike deljene listne
stene (dvo`i~na Te Kauwata, Scot
Henry) ter dosegel podobne rezultate.
V Sloveniji se v zadnjem ~asu vse ve~
ljudi odlo~a za gosto ali zelo gosto sajenje.
Pri tem bi veljalo vinogradnike
opozoriti, da je odlo~itev o tem, kako
gosto bomo sadili, v veliki meri odvisna
od njegovega znanja, tehni~nih
mo`nosti in uspe{nosti na trgu.
Po raziskavah so trte, ki so
bile gosteje sajene, bolje
izrabile hranila in vodo. V
su{nih letih pa so hitreje za-
~utile su{o. V zgodnjih fenofazah
razvoja trte so gosteje
sajene trte dobro osvetljene.
Vinogradnikom, ki bi `eleli saditi zelo
gosto, bi svetoval, da pred ureditvijo
nasada zelo skrbno ugotovijo potencial
tal in lege ter se skrbno in pravo~asno
lotijo rigolanja. Nadalje naj skrbno izberejo
in pravo~asno naro~ijo pri priznanih
trsni~arjih primerno kombinacijo
sorte in podlage. Zavedati se moramo,
da je investicija v vinograde z velikim
{tevilom posajenih trt povezana
z velikimi stro{ki pri obnovi, nabavi
mehanizacije in posebno pri veliki pedantnosti
pri izvajanju zelenih del. Razo~aranja
so lahko velika, sanacije pa
povezane s stro{ki in izgubo pridelka.
Vir; www.car.si/vinnet/malasola.html
17

Utrinek iz
tropske Azije
Bolj po naklju~ju kot namensko me je pot leto{njo zimo ponesla v daljne de`ele. V prvi polovici marca sem s
sedmimi sopotniki obiskal de`elo nasmeha – Tajsko ter njeno vzhodno sosedo Kambod`o. Tokratni ~lanek predstavlja
predvsem botani~ne zanimivosti s tega potovanja. Konec februarja, ko sem se odpravljal na pot, je bila
v Sloveniji po{tena zima. Vo`nja do Münchna mine v prijetnih pogovorih, ob tem pa si sku{am predstavljati,
kako bo `e naslednji dan, ko me ~aka tropska vro~ina.
Letimo iz Nem~ije ~ez Kavkaz in
Kaspijsko morje, no~ je kratka,
ker pre~kamo kar nekaj ~asovnih
pasov. Jutro do~akamo `e dale~ v Aziji.
Preletimo Indijsko podcelino in Bengalski
zaliv, pristanemo na otoku
Pukhet. Po enajstih urah prijetnega leta
in 9.000 kilometrih smo `e {est ur pred
srednjeevropskim ~asom. @e na letali{~u
kupim knjigo o tropskih rastlinah
Azije, kar se kmalu izka`e za enega
najkoristnej{ih nakupov na tem potovanju.
[e kratek notranji let za Bangkok
s precej slab{im letalom – kot avtobus.
Pristanek v Bangkoku, izstop iz
letala – vro~ina. Prva misel: ’A to pa je
mi{ljen tajski zrak ali kaj?' Prvi~ stopimo
na ulice osemmilijonskega Bangkoka
– uau, to pa je mesto! Pa vro~e je.
Ti, kdaj so tu nazadnje zamenjali zrak?
Pred petimi leti? Izpu{ni plini, vlaga,
prah, vro~ina in tropsko sonce. [e
dobro, da imam faktor dvajset. Menda
je okrog 35 °C, kmalu pa bo {e bolj
vro~e. Kombi nas pelje do hotela v sredi{~u
mesta, potem ko je voznik nalo`il
vso na{o prtljago na streho. Upam, da
je tudi vse dobro privezal, ker ne vozi
ravno ne`no skozi ovinke! Prvi vtis o
mestu: gne~a, {iroke ceste, veliko avtomobilov
in veliko cveto~ih rastlin. Nastanimo
se v hotelu Rambu Tree Village
Inn, blizu glavne ulice Kao San. Vodi~
nam da {e zadnje napotke, preden
gremo v sobe. Dobili se bomo med peto
in {esto popoldan na strehi hotela pri
bazenu. Na strehi je bazen? Lepo! Soba
skromno opremljena, ampak urejena, s
tu{em in seveda veliko klimatsko
napravo. Sledi tu{iranje, najnujnej{e
razpakiranje in postelja. Potem pa na
18
Potopis
teraso hotela, k bazenu. Ko pridem na
vrh, vidim, da je prav lepo urejeno.
Bazen je kar velik in ima krasen razgled
po mestu, okoli bazena pa so le-
`alniki in posode z rastlinami. V lon-
~enih posodah z vodo rastejo lotosi in
se pripravljajo, da bodo kmalu zacveteli!
Navdu{en sem. Malo se namakamo,
napravimo na~rt za ve~er. Pozneje
se dobimo pri recepciji in se odpravimo
po ulici Kao San na razgledovanje
in na zaslu`eno ve~erjo. Hrana!!!
Tajska po pravici velja za eno najbolj{ih
de`el na podro~ju kulinarike.
Sledi vo`nja z ladjico po
reki Chao Phraya, ki prite~e
s severa v Bangkok in se 40
km ju`neje izliva v Tajski
zaliv. Reka je {iroka in precej
valovita, tako da je vo`nja
z ozko ladjico pravo
do`ivetje.
Kup stojnic, polno ljudi, turisti, doma-
~ini, hrana in vonj po nekem ~udnem
olju. Prvi ve~er mine zelo prijetno.
Naslednje jutro grem na sprehod in
i{~em zajtrk. Kupim cel {op majhnih
banan, velike so kak{nih 10 cm, poimenujem
jih kar ~evap~i~ banane, pa
dobre so. Na vogalu ulice raste fikus,
velik kot hrast, seveda s {tevilnimi
zra~nimi koreninami. Pod njim stoji
majhna hi{ka na podstavku, ki kljub
podobnosti ni pti~ja hi{ka, ampak v
njej prebiva duh. Doma~ini za te hi{ke
in sploh za duhove prav vzorno skrbi-
Alja`
Je`
jo. Pridem do lokala, kjer naro~im
kavo, zraven jem ~evap~i~ banane. O~i
se mi lepijo in solzijo, malo zaradi
vro~ine, malo zato, ker povsod piha
klima. Se bom `e navadil… [e malo se
sprehajam po ulicah. Drevesa! Ena
prav ozka, po obliki kot ciprese ob
Jadranski obali, pa z ozkimi suli~astimi
listi. Ne poznam. Pa eno drugo z
ro`natimi metli~astimi cvetovi. Prvi~
vidim; ga krstim kar za ro`nato ~opko,
kasneje s pomo~jo knjige ugotovim, da
se imenuje Samanea saman. Prav do
konca potovanja je obveljala za
najlep{e drevo Tajske, pa nisem videl
malo lepih dreves! Nadaljevanje zajtrka
na ulici: velik kos odli~ne rumene
lubenice. Ko jo z u`itkom pojem, se
spomnim, da bi lahko semena prihranil
in jih doma posejal, a je `e prepozno,
ker sem jih vrgel stran z vre~ko in
olupkom vred. Pa drugi~, si re~em,
nevedo~, da je to zadnji kraj na tem
potovanju, kjer bom videl in jedel
rumeno lubenico. Sicer je pa ponudba
sadja na ulici odli~na, povsod stojijo
prodajalci z vozi~ki kot za sladoled in
na ledu v stekleni {katli imajo zlo`ene
lepo narezane in o~i{~ene kose najrazli~nej{ega
sadja, ananas, lubenice,
melone, papaje in {e marsikaj, ~esar ne
poznam. Vse je dobro in sve`e, ni~ gnilega
ali po{kodovanega. Kos sadja, ki je
~isto dovolj velik za del zajtrka ali za
malico, stane 50 tolarjev, ponudijo ti
ga lepo narezanega v vre~ki, zraven pa
o{iljeno leseno pal~ko (ki spominja na
tiste za ra`nji~e!), da ni treba jesti z
rokami. To zadnje je zelo pomembno,
~e `eli{ ohraniti normalno stanje prebavil.
Sicer pa proti raznim oku`bam in
Mariborski Agronom 3/2005

prebavnim te`avam zelo pomaga rum,
ki smo ga prinesli s seboj. Alkohol tu
ni ravno poceni, ker so doma~ini ve-
~inoma budisti in ga ne pijejo. Dobimo
se pred hotelom in se pe{ odpravimo
proti kraljevi pala~i Wat Phra. Tu so
budisti~ni menihi v oran`nih haljah,
turisti, zlati stolpi, templji, kipi ~udnih
bitij z zmajastimi glavami, osrednji
budisti~ni tempelj, daritveni oltarji. V
zraku vonj po kadilu in ne`no pozvanjanje
tiso~e zvon~kov. Poleg {tevilnih
lotosov me o~ara v ve~ji lonec posajen
Adenium obesum, ki po cvetovih precej
spominja na oleander. Ob glavnem
templju raste lep primerek drevesa
popotnikov (Ravenala madagascariensis);
ima o`lebljene listne peclje, v katerih je
voda, zato je drevo dobrodo{lo `ejnemu
popotniku. Med zgradbami pala~e
in {tevilnimi templji je veliko okrasnih
Tajska po pravici velja za
eno najbolj{ih de`el na
podro~ju kulinarike. Kup stojnic,
polno ljudi, turisti,
doma~ini, hrana in vonj po
nekem ~udnem olju.
rastlin, lepo urejena ko{ena trata in
stri`ene `ivice. Med cveto~imi rastlinami
so najpogostej{e bugenvileje,
najdem pa tudi manj znano ~ebulnico
Hymenocallis littoralis z belimi cvetovi,
katerih ven~ni listi so podalj{ani
v dolge niti. Nadaljujemo proti templju
le`e~ega Bude, med potjo opazim lepe
okrasne nasade na ulici in presene~en
ugotovim, da rastline niso posajene,
ampak kar v lon~kih zlo`ene na tlak in
obdane z opeko in okrasnimi kamni.
Iznajdljivo, ni kaj! Veli~asten kip
le`e~ega Bude zaman sku{am fotografirati.
Bodisi mi pogled zakrivajo
{tevilni stebri v dvorani, ali pa ne
ujamem v objektiv ve~ kot polovice
Budovega stopala ali pa enega kosa
glave iz {e prav ~udne `abje perspektive.
Prevelik za moj fotoaparat! Na
film shranim nekaj pisanih vzorcev z
rastlinskimi motivi, potem pa gremo
naprej. Uli~ni prodajalci ponujajo
uokvirjene slike kraljeve dru`ine, ure in
nakit, ki pa ne pritegne moje pozorno-
Mariborski Agronom 3/2005
Potopis
Tudi sam sem sprva mislil, da sta `iva, pa se je kaj kmalu izkazalo, da gre le za dober
izdelek doma~e obrti, tukana sta namre~ lesen in pisano pobarvana.
sti Sadna tr`nica! To sem ~akal. Z eno
od sopotnic kupiva nekaj sadja, sedeva
na klop na avtobusni postaji in
u`ivava. Sade` rambutan (Nephellium
lapaceum) je podoben li~iju, le da je
pokrit z mehkimi bodicami. Mangostin
(Garcinia mangostana) po obliki spominja
na ne{pljo, je {krlatne barve in
meso ni u`itno, pojé se samo sne`no
belo so~no seme v notranjosti, ki pa je
odli~nega okusa! Sledi vo`nja z ladjico
po reki Chao Phraya, ki prite~e s
severa v Bangkok in se 40 km ju`neje
izliva v Tajski zaliv. Reka je {iroka in
precej valovita, tako da je vo`nja z
ozko ladjico pravo do`ivetje. Pristanemo
na sosednjem bregu pri templju in
ta ~as izkoristim za pole`avanje na
trati pod nekim lepim drevesom, ki mu
sicer ne vem imena, vem pa, da ima {iroke
liste in daje prijetno senco. Mimo
pride {e nek fant, ki je iz reke privlekel
le`alnik, pa se malo pogovarjava, on
po tajsko, jaz po slovensko! Razumeva
se ne, se pa toliko bolj od srca nasmejiva.
Z ladjico plujemo po {tevilnih umetnih
kanalih. Ob in v reki stojijo hi{e na
stebrih, med njimi rastejo ostrice (Cyperus),
Vsa notranjost pala~e v Bangkoku je zgledno urejena, veliko je zelenic, natan~no
obrezanih dreves in cvetja, vse pa obdaja vonj po kadilu.
19

20
Potopis
Neizmerno bogastvo oblik, barv in zlata zaznamuje tajske templje in pala~e.
kokosove palme, bananovci, papaje in
nekaj, kar od dale~ spominja na taro. Z
ograj teras in balkonov lesenih hi{ visijo
cveto~e orhideje, po vodi plava kar
med ~olni in med podpornimi stebri hi{
vodna hijacinta (Eichhornia sp.). Prav
nenavadno se po~utim, ko gledam vse
to eksoti~no in pri nas sila redko rastje,
kako se bohoti kar v kanalih in ob
bregu reke kot pri nas vrbe in jel{e.
Papaja raste menda kar za vsakim plotom,
da o kokosovih palmah niti ne
govorim.
Poleg {tevilnih lotosov me
o~ara v ve~ji lonec posajen
Adenium obesum, ki po cvetovih
precej spominja na oleander.
Naslednji dan obi{~emo nekdanjo prestolnico,
mesto Ayutthaya severno od
Bangkoka. Ko hodimo med ru{evinami
in {e stoje~imi ope~natimi templji in
pala~ami, temperatura nara{~a `e nad
40 °C. Razlog ve~, da i{~em drevesa,
pod njimi je vsaj malo sence. Z veliki,
ne`nimi ro`natimi cvetovi me preseneti
drevo Bauhinia purpurea. Njeni
listi imajo obliko metulja, cvetovi pa
zelo lepo di{ijo. V tem ~asu cvetijo in
omamno di{ijo tudi {tevilne plumerije
(Plumeria rubra, Plumeria obtusa) z
belimi, ro`natimi in pisanimi cvetovi.
Ti o~arajo celo moje sopotnike, ki sicer
niso rastlinski navdu{enci. Med drevesi
Drevo popotnikov, Ravenala madagascariensis.
prevladujejo vrste iz dru`in metuljnic
in ro`i~evk, med slednje spada Delonix
regia, drevo s {iroko kro{njo, `ivorde-
~imi cvetovi in do pol metra dolgimi
rjavimi stroki, ki jih vidim viseti z
dreves.
Konec tedna namenimo poti v Kambod`o
in ogledu templjev v Angkor
Vatu. Kambod`a, popotne dogodiv{~ine,
{tevilni kamniti templji, postavljeni
na ravnini sredi gozda, in mogo~na
tropska drevesa me povsem prevzamejo.
Zadnje dni potovanja si privo{~imo
tropske po~itnice na tajskem otoku
Samui in kar prehitro se dnevi izte~ejo.
Po~asi se bo treba navaditi na zimske
razmere. Medtem ko smo se pra`ili na
35 °C in ve~, plavali v morju in jedli
kokose, so se na{i ljubi doma~i borili s
snegom in mrazom okoli -20 °C. Let
nazaj mine brez posebnosti, razen enourne
zamude letala. Pozno zve~er pristanek
v Münchnu, prevoz s kombijem
do Maribora, taksi domov in … nasvidenje
prihodnji~! @e pogre{am kokose…
Mariborski Agronom 3/2005

Mariborski Agronom 3/2005
Spo{tovane kolegice in kolegi!
Agricultura je revija, ki jo izdaja Fakulteta za
kmetijstvo Univerze v Mariboru in zajema {tevilna
znanstvena podro~ja s kmetijstva. Uredni{ki odbor
sestavljajo {tevilni tuji in doma~i znanstveniki. Kot
ste verjetno `e opazili, se v tiskani obliki nahaja na
policah v na{i knji`nici.
Agricultura izhaja tudi v
elektronski obliki (online). Vsi se lahko prijavite
preko ukaza Members login in tako pridobite
dostop do celotnih tekstov (pdf file). Teksti so v
angle{kem jeziku. Uporaba je zastonj. Kot urednik
vas vabim k prebiranju zanimivih ~lankov.
Prof.dr. Dejan [korjanc
Glavni urednik revije Agricultura
www.agricultura-online.com

Kak{na prihodnost
nas ~aka?
Matja`
Turinek
Mogo~e malo {iroko zastavljeno vpra{anje za tole kolumno, pa kljub temu se mu bom posku{al vsaj malo pribli`ati
in ga poskusil osvetliti iz svoje perspektive. Pred kratkim sem videl film ’The day after tommorow’, ki
je prikazal enega mo`nih scenarijev posledic globalnega segrevanja ozra~ja... In to mi je dalo za misliti. Na eni
strani je tista okoljevarstvena zavest, ki stremi za bolj{imi odnosi v dru`bi, za bolj{o skrb za naravo, po `ivljenju
v sozvo~ju s celim svetom.
Na drugi strani pa se mi postavlja
vpra{anje, ali sploh ima
smisel delati na vseh teh prizadevanjih
in pridigah, ~e se potem
nekega dne zgodi, kot se je zgodilo v
tem filmu – torej, da so celotni narodi
izbrisani iz obli~ja tega planeta in
je vseeno, ~e si posku{al kaj spremeniti
in `iveti bolj{e in bolj odgovorno
`ivljenje, ali pa ~e ti je malo mar
za prihodnost in ostane{ pri svojih
’normalnih’ navadah. Vedno znova
premi{ljujem o tem vpra{anju in vedno
znova pridem, po dolgem razmisleku,
do istega odgovora. Da, ima
smisel! Pa {e kako velik smisel ima.
Mogo~e ne bom spremenil dosti v ~asu
svojega `ivljenja, mogo~e bo `e
jutri konec. Toda vseeno bom `ivel z
vestjo in zavedanjem, da bom s svojim
zgledom in predvsem dejanji posku{al
narediti vse, kar je v moji mo-
~i, da bi se narava, `ivljenje in ~love{ka
rasa na tem planetu ohranila.
In `ivim v upanju, da bo moj vzgled
navdih za druge ljudi, da spregledajo,
se ozave{~ajo in aktivno ter razumno
sodelujejo pri oblikovanju
na{e skupne prihodnosti.
Preko interneta spremljam dogajanje
v Sloveniji in sem zasledil napoved
zdravstvenega ministra, da bi rad
omejil kajenje v javnih prostorih, barih,
restavracijah itd. Prve reakcije so
spet bile iz mo~nega kadilskega tabora.
’Saj to pa je kratenje osnovnih ~lovekovih
pravic kadilcem; jaz pa ja lahko
kadim, kjer ho~em; ob kavi moram
imeti cigareto, pa~ bari ne bodo imeli
prometa itd.’ Po podatkih sode~ je v
Mariborski Agronom 3/2005
Kolumna
Sloveniji nekaj manj kot 30 odstotkov
kadilcev. Glede na prej omenjene
izjave zahajajo v restavracije in
bare ve~inoma (samo?) kadilci. Mar
je temu res tako? Prepri~an sem, da
ne. Vendar nekadilci, ki gredo v bare
in restavracije (ali kamorkoli drugam,
Toda vseeno bom `ivel z
vestjo in zavedanjem, da bom
s svojim zgledom in predvsem
dejanji posku{al narediti
vse, kar je v moji mo~i,
da bi se narava, `ivljenje in
~love{ka rasa na tem planetu
ohranila.
kjer se kadi), o~itno nimajo tak{nega
mo~nega stali{~a in ob~utka o kratenju
osnovnih ~lovekovih in dr`avljanskih
pravic. Torej s(m)o nekadilci
zelo tolerantni do na{ih kadilskih
kolegov – ko bi le obratno tudi kdaj
veljalo. Znastveno dokazano je, da
pasivno kajenje povzro~a enake, ~e
ne huj{ih, oblik zdravstvenih obolenj,
predvsem raka. Re{itev? Vsekakor ni
enostavna, toda prepoved kajenja na
javnih mestih, v barih in restavracijah
bi vsekakor bila bolj pravi~na (v
ve~inskem smislu in smislu ogro`anja
zdravja) do tistih 70 odstotkov
nekadilcev, ki `ivimo v Sloveniji.
Mo`nost izbire pa vsekakor mora obstajati...
Toda vse v mejah zmo`nosti
in zdravega razuma.
In pa {e ena tema, o kateri sem v zad-
njem ~asu velikokrat razmi{ljal – napovedana
gradnja nove fakultete za
kmetijstvo namre~. Dejstvo je, da fakulteta
bo na novi lokaciji, prenovljeni
ali na novo zgrajeni. V vsakem
primeru pa bi se lahko z novo stavbo
spremenila tudi vizija in usmeritev
fakultete – da bi postala vzor in
kazalec napredka, ne samo k znanstvenem,
temve~ tudi k trajnostnem
razvoju in prihodnosti. [tudentje
smo, kolikor mi je znano, bili povabljeni
k aktivnemu sodelovanju pri
oblikovanju nove fakultete ter njenih
programov. Sam bi predlagal, da se
nova fakulteta zgradi na principih, ki
so v sozvo~ju z okoljem, so hkrati
trajnostni in moderni, nudijo mo`nost
razvoja novih {tudijskih smeri
ter nove smeri in vizije razvoja fakultete.
Kot osnovni sestavni del tak{ne
gradnje vidim obnovljive vire energije,
pa naj si bo to elektri~na vetrnica,
son~ne celice in kolektorji, biomasa,
bio-plin ali katerikoli drug obnovljiv
vir energije (po mo`nosti vsi
od omenjenih). Ne samo da znatno
prispevajo k zmanj{anju toplogrednih
plinov in porabi denarja na ra~un
energije, so tudi sestavni del nacionalnih
strategij energijske samozadostnosti
in neodvisnosti, uresni~evanja
Kyotskega protokola ter ka`ejo
pot v prihodnost brez fosilnih goriv
ter prihodnost kot tak{no. Naj bo
na{a fakulteta ponos Slovenije ter
vzor vsem ljudem!
Mogo~e pa nas le ~aka (svetla) prihodnost!?
23

Vpliv roka setve in varovanega
posevka na pridelek spomladi
sejane Lucerne
Brigita Daj~man, uni.dipl.ing.agr. in izr.prof.dr. Branko Kramberger
V zadnjih nekaj letih je bilo v Sloveniji kar nekaj dalj{ih su{nih obdobij, povezanih z zelo visokimi temperaturami.
To se je izrazito negativno odra`alo na koli~ini pridelane voluminozne krme na na{ih `ivinorejskih
kmetijah. Posledi~no kmetje vse bolj i{~ejo rastline, s katerimi je mogo~e tudi v su{nih obdobjih pridelati zadovoljivo
koli~ino kakovostne krme. Ena od takih je tudi lucerna, katere obseg pridelovanja se po dolgih letih
upadanja na na{ih kmetijah spet pove~uje. Lucerno lahko sejemo tako spomladi kot jeseni. V poskusu, ki
smo ga izvedli, smo prou~evali vpliv razli~nih rokov spomladanske setve lucerne in razli~nih varovalnih posevkov
na koli~ino in kakovost pridelka v prvem letu rasti.
Lucerna (Medicago sativa L.) je ena
najstarej{ih rastlin za pridelovanje
voluminozne krme na njivah,
saj je bilo njeno pridelovanje poznano
`e pred nekaj tiso~ leti v tedanjih civilizacijah
na Bli`njem in Srednjem
vzhodu ter v Sredozemlju. Pri nas jo
poznamo kot ve~letno metuljnico, s
katero lahko letno pridelamo {tiri do
pet ko{enj kakovostnega pridelka, oziroma
~ez 10 ton su{ine na hektar letno.
V tleh razvije globok koreninski sistem
z izrazito sr~no korenino. Sr~na
korenina v propustnih tleh, kjer lucerna
’i{~e’ vodo v globinah, lahko z leti
prodre tudi nekaj metrov globoko. Korenine
v globljih plasteh tal so pri lucerni
tista lastnost, ki omogo~a njeno
dobro rast tudi takrat, ko vode v vrhnjih
slojih tal primanjkuje tudi do te
mere, da ve~ina drugih rastlin za pridelovanje
voluminozne krme preneha z
rastjo. Tudi pri lucerni se na koreninah
razvijejo gomolj~ki s simbiotskimi bakterijami
Rhizobium. Letno s simbiozo
pridobi do 200 kg du{ika na hektar.
Steblo lucerne je zelnato, so~no, vendar
z razvojem rastline in staranjem
postaja vse bolj olesenelo in za krmo
`ivalim manj primerno. V ugodnih
rastnih razmerah lahko stebla zrastejo
do vi{ine 80 do 100 cm. List je triperesen
in slabo dlakav. Najve~ hranil za
24
Travni{tvo
`ivali, predvsem proteinov in vitaminov,
vsebujejo listi. Dele` listov v pridelku
je tudi sortna lastnost, zato dajejo
sorte z ve~jim dele`em listov v pridelku
tudi krmo bolj{e kakovosti. Cvetovi
se pri lucerni razvijejo na vrhu
glavnega stebla in stranskih vej. Zdru-
`eni so v grozdasta socvetja. Barva
ven~nih listov se preliva od svetlo do
temno vijoli~aste. Cvetove ve~inoma
opra{ujejo `u`elke, med katerimi so
pomembne tudi ~ebele.
Na splo{no je v toplej{ih obmo~jih
bolj raz{irjena jesenska
setev, v hladnej{ih obmo~jih
pa spomladanska. Slovenija
se s svojim srednjeevropskim
podnebjem uvr{~a nekje
vmes, tako da sta pri nas mogo~a
oba roka setve.
Lucerno lahko sejemo jeseni ali pa
spomladi. Kateri rok setve je primernej-
{i, je odvisno od specifi~nih podnebnih
in talnih razmer posameznega obmo~ja.
Na splo{no je v toplej{ih obmo~jih
bolj raz{irjena jesenska setev, v hladnej{ih
obmo~jih pa spomladanska. Slovenija
se s svojim srednjeevropskim
podnebjem uvr{~a nekje vmes, tako da
sta pri nas mogo~a oba roka setve. Tudi
znotraj spomladanskega roka setve je
potrebno poiskati optimalni ~as setve.
Za zelo rano setev je v literaturi mogo-
~e sre~ati opozorila, da lahko mo~ne
pozno spomladanske slane lucerno
po{kodujejo. Pri prepozni setvi pa se
lahko v veliki meri razvije tudi plevel.
Tega sicer lahko zatremo s {tevilnimi
herbicidi, ki so na voljo na trgu, vendar
se njihovi uporabi lahko izognemo
z dokaj rano setvijo in mogo~e tudi z
uporabo varovalnega posevka.
V zadnjih tridesetih do {tiridesetih letih
je pridelovanje lucerne v Sloveniji
po obsegu mo~no nazadovalo. Obenem
tudi ni bilo veliko raziskav, ki bi posodabljale
tehnologijo pridelovanja. Vse
to nam je dalo povod, da smo v letu
2004 na posestvu JGZ Kozjak v Rogozi
pri Mariboru izvedli eksaktni poljski
poskus, v katerem smo lucerno sorte
So~a (13.5 kg semena ha -1 ) sejali v
dveh razli~nih rokih (31. marca 2004 in
22. aprila. 2004). Poleg tega smo lucerno
sejali brez varovalnega posevka, z
varovalnim posevkom - ovsom (Avena
sativa L.) sorte Leanda (15 ali 30 kg semena
ha -1 ) ali pa z varovalnim posevkom
– grahom (Pisum sativum L. ssp.
arvense) sorte Sponsor (20 ali 40 kg semena
ha -1 ). Poskus je bil zasnovan kot
Mariborski Agronom 3/2005

Na poskusnem polju pred prvo ko{njo.
dvofaktorski poskus (split-plot v {tirih
ponovitvah). Na glavnih parcelah je bil
obravnavan rok setve, na podparcelah
povr{ine 15 m 2 pa varovalni posevek.
Pred setvijo smo seme lucerne inokulirali
z bakterijami Rhizobium meliloti.
V letu 2004 smo na poskusu izvedli tri
ko{nje (1. julija, 3. avgusta in 2. novembra),
v vseh ko{njah je lucerna dosegla
razvojni stadij za~etka cvetenja.
V vseh ko{njah smo ugotavljali rastlinsko
sestavo pridelka, koli~ino pridelka
in kakovost pridelane krme.
Po spomladanski setvi (gledano ~ez
oba roka setve) pomlad ni bila posebno
topla. Predvsem absolutne minimalne
temperature ob povr{ini tal so se v
za~etku aprila spu{~ale pod 0 °C. V neposredno
bli`ino ledi{~a so se minimalne
temperature zraka ob tleh spu{~ale
{e sredi aprila, v za~etku maja in celo
proti koncu maja. Vendar pa rezultati
poskusa ka`ejo, da razmeroma nizke
temperature zraka niso negativno vplivale
na rast in razvoj lucerne.
Vpliv roka setve se je izrazito odra`al
na pridelku krme prve ko{nje, saj smo
z zgodnej{o setvijo v prvi ko{nji pridelali
za skoraj 20 % ve~ pridelka kot s
kasnej{o setvijo. Na pridelek krme naslednjih
ko{enj rok spomladanske setve
ni imel izrazitega vpliva. Rok setve je
izrazito vplival tudi na navzo~ost plevela
v prvi ko{nji, saj je bil dele` plevela
v pridelku v obravnavanju z zgodnej{o
setvijo za 7 % manj{i, kot je bil
Mariborski Agronom 3/2005
Travni{tvo
dele` plevela v obravnavanju s kasnej-
{o setvijo. Podobna razlika v dele`u
plevela med rokoma setve je ostala tudi
v pridelku druge in tretje ko{nje. Kljub
nekoliko ve~jemu dele`u plevela v
obravnavanju s kasnej{o setvijo pa v
posameznih ko{njah ni bilo bistvenih
razlik med obravnavanjima z zgodnej-
{o in kasnej{o setvijo v kakovosti pridelka
krme (vsebnost surovih proteinov,
neto energija laktacije, vsebnost
kalcija in fosforja).
Vpliv roka setve se je izrazito
odra`al na pridelku krme
prve ko{nje, saj smo z zgodnej{o
setvijo v prvi ko{nji pridelali
za skoraj 20 % ve~ pridelka
kot s kasnej{o setvijo.
Na splo{no gledano smo z uporabo varovalnih
posevkov v povpre~ju pove-
~ali pridelek prve ko{nje za okrog 10 %.
Primerjalno s kontrolnim obravnavanjem,
kjer varovalnega posevka (oves,
grah) nismo uporabili, pa je bil v sestavi
pridelka prve ko{nje zna~ilno manj-
{i dele` plevela. Ve~jega vpliva na
vsebnost neto energije in fosforja v pridelku
prve ko{nje uporaba varovalnega
posevka ni imela, pa~ pa je bil vpliv
opazen pri vsebnosti proteinov in kalcija
v pridelku. Tu smo vi{je vsebnosti
pridelali z uporabo graha – primerjaje
s kontrolnim obravnavanjem in {e posebej
vi{je v primerjavi z obravnavanji,
kjer smo kot varovalni posevek uporabili
oves. Uporaba varovalnega posevka
ob setvi pa ni zna~ilno vplivala na
koli~ino in kakovost pridelka druge in
tretje ko{nje.
Rezultati poskusa, ki smo ga izvedli,
govorijo v prid dejstvu, da v kolikor se
odlo~amo za spomladansko setev lucerne,
setev izvedemo zgodaj – konec
marca ali kve~jemu v za~etku aprila. Z
zgodnjo setvijo bo pridelek krme v prvem
letu rasti ve~ji, manj pa bo tudi
plevela. ^e nam tehnologija setve to
dopu{~a, lahko ob setvi uporabimo tako
imenovani varovalni posevek (grah,
oves). Z njim bomo {e dodatno nekoliko
zmanj{ali zapleveljenost, ve~ji pa bo
tudi pridelek prve ko{nje. Predvsem z
zgodnjo setvijo in tudi z uporabo varovalnega
posevka se lahko povsem
izognemo uporabi herbicida. Ob zgodnji
setvi bo zaradi hitrej{e in dobre
ukoreninjenosti lucerne {koda, ki jo
lahko napravi prva poletna su{a, veliko
manj{a.
Literatura je na voljo pri avtorjih.
Prispevek je kratek povzetek diplomskega dela
Brigite Daj~man. Delo ima naslov Vpliv roka setve
in varovalnega posevka na pridelek lucerne.
Mentor pri izdelavi diplomskega dela je bil izr.
prof. dr. Branko Kramberger.
25

Rastlinske tkivne kulture
Mag. Metka [i{ko
Zaenkrat `al v {tudijskem programu na Fakulteti za kmetijstvo Maribor ne obstaja predmet Rastlinske tkivne
kulture. Da bi {tudenti spoznali vsaj nekaj osnov dela s tkivnimi kulturami (tako teoreti~nih kot prakti~nih),
smo vklju~ili nekaj poglavij v vaje pri predmetu @lahtnjenje rastlin. Ta prispevek sem se odlo~ila napisati zato,
da tkivne kulture nekoliko pribli`am tudi {tudentom, ki predmeta @lahtnjenje nimajo v programu (smer poljedelstvo
in vrtnarstvo) in tako o rastlinski tkivnih kulturah v ~asu {tudija sli{ijo bolj malo ali pa sploh ni~.
Mnogi verjetno sploh ne veste, da imamo na na{i fakulteti sodobno opremljen laboratorij za rastlinske tkivne
kulture, ki je na razpolago tudi vam, {tudentom, ~e imate interes delati na tem podro~ju. Nekaj {tudentov
je v tem laboratoriju tudi delalo raziskave, povezane z diplomsko nalogo. Tokrat bom pisala o tkivnih kulturah
zelo na splo{no, v kateri od naslednjih {tevilk pa morda obdelam {e nekatere specifi~ne metode, ki jih te
tehnike omogo~ajo. Prispevek vam lahko slu`i tudi kot u~ni pripomo~ek za pripravo na kolokvij.
Prvi eksperimentalni za~etki rastlinskih
tkivnih kultur segajo `e
zelo dale~ nazaj. Leta 1838 sta
Schwann in Schleiden postavila teorijo
o totipotentnosti, ki pravi, da so celice
avtonomne in so se sposobne regenerirati
v kompletno novo rastlino. Iz
vsake rastlinske celice lahko torej dobimo
nov osebek, kar pri `ivalskih tkivih
ni mogo~e. To odkritje je dalo prve osnove
za razvoj rastlinskih tkivnih kultur.
Leta 1902 je nem{ki botanik Haberlandt
formuliral teoretski koncept tkivnih
kultur (asepti~no delo, gojenje tkiv
ob dodatku ogljikovih hidratov v goji{-
~e). Leta 1934 je uspel ameri~an White
gojiti korenine paradi`nika ter dokazal,
da jih je s subkultiviranjem mo`no gojiti
neomejeno dolgo. To odkritje danes
ocenjujejo kot eksperimentalni za~etek
tkivnih kultur. Danes je v svetu veliko
ljudi, ki delajo na tkivnih kulturah in
glede na koristi, ki jih delo s tkivnimi
kulturami nudi na podro~jih agronomije,
`lahtnjenja rastlin, biokemije, botanike,
molekularne biologije in rastlinske
patologije, {tevilo znanstvenikov
na tem podro~ju hitro nara{~a in bo v
bodo~e {e nara{~alo.
Laboratorije za rastlinske tkivne kulture
delimo v raziskovalne in komercialne.
Zahteve za delo z rastlinskimi
tkivnimi kulturami - laboratorijski
prostor
Laboratorij mora imeti dovolj delovnih
povr{in, kjer pripravljamo in razlivamo
goji{~a. V bli`ini morajo biti elektri~ne
26
@lahtnjenje rastlin
vti~nice. Najbolje, da ob delovni povr{ini
napeljemo elektri~ne kanale, tako da
lahko naknadno, ~e nam zmanjka vti~nic,
le-te brez problemov dodamo. Poleg
delovnih povr{in je potreben {e umivalnik
s toplo vodo, kjer peremo steklovino.
Ve~inoma so laboratoriji za tkivne
kulture opremljeni s pomivalnimi
stroji, saj lahko za samo pranje steklovine
porabimo veliko ~asa. Imamo namre~
veliko steklenih posodic, v katerih
gojimo rastlinski material. Zelo po-
Asepti~na delovna miza ali laminarij.
membno je, da je prostor ~ist, saj zahteva
delo s tkivnimi kulturami sterilnost.
Komore za asepti~no delo
Neobhoden del laboratorija so asepti~ne
delovne mize ali brezpra{ne komore
(slika 1). Angle{ki izraz za te komore
je laminar air-flow, tako da v praksi
pogosto uporabljamo kar izraz laminarij.
To je ograjena delovna povr{ina,
na katero piha zrak, ki je filtriran skozi
zelo fine filtre (filtri s propustnostjo
Mariborski Agronom 3/2005

0,03% delcev, velikosti 0,3 mm). Zrak,
ki pride v delovni prostor kabineta, je
torej povsem sterilen.
Komore za gojitev rastlinskega
materiala
Rastlinske tkivne kulture hranimo v
rastnih komorah, kjer lahko in vitro gojenemu
rastlinskemu materialu zagotovimo
optimalne pogoje. To pomeni, da
lahko v tak{ni komori reguliramo svetlobo
({t. ur dneva in {t. ur no~i), temperaturo
(podnevi in pono~i) ter v nekaterih
komorah tudi odstotek vla`nosti.
Naprave za sterilizacijo steklovine,
orodja in goji{~
Za sterilizacijo steklovine in orodja
uporabljamo suhi sterilizator, ki deluje
podobno kot navadna pe~ica (mo`nost
gretja do 250 °C). Obi~ajno steriliziramo
1 do 2 uri pri 160 °C.
Zelo pomemben je avtoklav (parni sterilizator),
ki ga uporabljamo za sterilizacijo
teko~in (goji{~, vode…). Obi~ajno
steriliziramo 20 minut pri 121 °C.
Avtoklavi so lahko vertikalni (polnjenje
od zgoraj) ali horizontalni (polnjenje
od spredaj). Novej{i avtoklavi so
popolnoma avtomatizirani, tako da v
njih samo zlo`imo material, zapremo
in vklopimo `elen program. Avtoklav
se po kon~anem delu izklopi sam.
Kadar dodajamo v goji{~e termolabilne
snovi, uporabimo postopek filtrske
sterilizacije. Najprej avtoklaviramo goji{~e
in dokler je le-to {e teko~e (45-
50 °C), mu dodamo termolabilno snov,
tako da jo prefiltriramo preko filtra s
porami premera 0,22 mm, s pomo~jo
injekcijske brizgalke.
Za sterilizacijo orodja (pincete, skalpeli)
med samim delom uporabljamo
majhne sterilizatorje, ki jih imamo v laminarijih.
Najpogostej{i pripomo~ek za
razku`evanje orodja med delom je {piritni
gorilnik. Pomanjkljivost je precej{nje
dodatno segrevanje delovnega prostora
in nevarnost po`ara. Obstajajo {e
elektri~ni grelci in pa sterilizatorji s steklenimi
kroglicami, segretimi na 250 °C,
v katere ’pomakamo’ delovno orodje.
Naprave za pre~i{~evanje vode
Navadna voda iz pipe je v goji{~ih neuporabna,
ker vsebuje prevelike vseb-
Mariborski Agronom 3/2005
@lahtnjenje rastlin
Rastlinica fi`ola (Phaseolus vulgaris L.) v tkivni kulturi.
nosti raztopljenih elementov. Zato
uporabljamo naprave za ~i{~enje vode.
Druga oprema
Poleg na{tetega potrebujemo {e pH
meter, dozator goji{~a, mikrovalovno
pe~ico za raztapljanje agarja in vnaprej
pripravljenih goji{~, hladilnik, drobni
in potro{ni material, kemikalije itd.
Za hranjenje rastlinskega materiala
uporabljamo posodice razli~nih oblik
in velikosti. To so lahko epruvete s {irokim
vratom in plasti~nimi pokrov~ki,
erlenmajerice, pokrite z alu-folijo ali
zama{kom iz vate in gaze, steklene posodice
(tako imenovani ’baby yars’),
{tirioglate manj{e ali ve~je plasti~ne
posodice.
Sestavine in na~in priprave goji{~
Da lahko rastline vzgajamo po in vitro
postopkih, jim moramo zagotoviti vse,
kar sicer dobijo v naravi, ter druge substance,
ki jih normalno rastline sicer ne
potrebujejo.
Anorganske sestavine
Ponavadi uporabljamo `e vnaprej pripravljene
me{anice anorganskih soli, ki
`e vsebujejo mikro- in makroelemente,
ki jih rastline potrebujejo za rast. Ta
goji{~a se zlasti razlikujejo po koncentraciji
soli. Tako vsebujeta Whiteovo
(1943) in N-69 (Nitsch in Nitsch 1969)
goji{~i v primerjavi z MS (Murashige in
Skoog, 1962) ali B 5 (Gamborg in sod.,
1968) goji{~ema bistveno manj{o koncentracijo
soli, zlasti mikroelementov,
zato MS in njemu podobna goji{~a
imenujejo tudi mo~no koncentrirana
goji{~a.
Vitamini
Skoraj vsa goji{~a vsebujejo vitamine.
Ve~ini goji{~ dodamo tiamin (vitamin
B 1 ), poleg tega sta pogosta {e niacin
(B 2 ) in piridoksin (B 6 ). Precej redkeje se
uporabljata {e biotin (H) in kalcijev
pantotenat.
Goji{~a, namenjena za mikropropagacijo,
dostikrat ne vsebujejo ve~ kot treh
osnovnih vitaminov, medtem ko goji{-
~a za gojenje posameznih celic ali protoplastov
ve~krat zahtevajo ve~je {tevilo
vitaminov.
Tiamin, piridoksin in niacin se praviloma
smejo avtoklavirati skupaj z ostalimi
sestavinami goji{~, medtem ko naj
bi kalcijev pantotenat filtrsko sterilizirali.
Ve~ina rastlin je sposobna sama
tvoriti vitamine in vitro, tako da dodajanje
vitaminov dostikrat ni potrebno.
Ogljikovi hidrati
Najpogosteje uporabljen in obi~ajno
edini vir energije in dodatni vir oglji-
27

ka je v in vitro kulturah saharoza, ki
ima tudi vpliv na osmotsko stanje goji{~a.
Alternativni viri so {e glukoza,
fruktoza, sorbitol, manitol, maltoza in
drugi. Mio-inozitol dodajamo skoraj
vsem goji{~em. Kemi~na formula je
enaka heksozam, vendar je struktura
obro~a druga~na. Mio-inozitol je v
rastlinah vklju~en v ve~ procesov sinteze,
tudi celi~nih sten; lahko ga pri{tevamo
tudi med vitamine.
Aminokisline
Lahko so odlo~ujo~ dejavnik pri nekaterih
specifi~nih tehnikah (gojenje anter
ali protoplastov), ve~ina goji{~ za
mikropropagacijo pa jih ne vsebuje.
Sredstva za strjevanje goji{~
Najve~krat uporabljamo agar, ki je sestavljen
iz 70% agaroze in 30% agaropektina.
Dodamo ga v koncentracijah
6-10 g/l. Je izvle~ek iz razli~nih rde~ih
alg, izvira torej iz bioti~no razli~nega
materiala in kemi~no razli~no onesna-
`enega okolja. Na trdnost goji{~a vpliva
njegova reakcija: pri ni`jem pH se
agar te`je strdi kot pri vi{jem. Pri ni`ji
koncentraciji agarja pa je zvi{ano
izhlapevanje goji{~a. Druga strjevalca
goji{~ sta {e agaroza in gellum–gum.
Agaroza je sestavina agarja; pre~i{~ena
agaroza je za zdaj verjetneje najbolj{a
snov za strjevanje goji{~, vendar
pa se zaradi visoke cene uporablja le
izjemoma. Gellum-gum je ekstrahiran
iz posebnega soja bakterij in je sestavljen
iz glukuronske kisline, ramnoze in
glukoze. Je veliko bolj izena~en od
agarja, zado{~a manj{a koli~ina (okoli
2 g/l) in je cenej{i. Gellum-gum je {e
bolj ob~utljiv na pH goji{~a. Problem
je, da se v vodi ne strjuje, ker za strjevanje
potrebuje dolo~eno koncentracijo
soli, ki pa jih goji{~a ponavadi ne
vsebujejo dovolj.
Rastlinski hormoni
Za tehnike tkivnih kultur sta najpomembnej{i
skupini fitohormonov avksini
in citokinini. Uporabljajo pa se
tudi abscizinska kislina, giberelini, etilen
itd.
Med avksini najve~ uporabljamo naravni
avksin indol ocetno kislino (IAA)
ter ve~ sinteti~nih zlasti α-naftalen
ocetno kislino (NAA), indol masleno
28
@lahtnjenje rastlin
Naprava za ~i{~enje vode po principu reverzne osmoze.
kislino (IBA) in 2,4-diklorofenoksiocetno
kislino (2,4–D). Avksini v splo{nem
povzro~ajo rast celic in nabrekanje
tkiv, delitev celic (nastanek kalusa) in
nastanek adventivnih korenin. Inhibirajo
pa nastanek adventivnih in aksilarnih
poganjkov in embriogenezo v
teko~ih kulturah. ^e so koncentracije
avksinov nizke, predominirajo adventivne
korenine, ~e so koncentracije avksinov
visoke, pa se korenine sploh ne
tvorijo in nastane kalus. 2,4-D lahko
povzro~a mutacije in inhibira fotosin-
pH meter.
tezo. Zato med sinteti~nimi avksini raje
uporabimo NAA ali IBA.
Zelo uspe{na, vendar draga, sta tudi
dva naravna citokinina, zeatin in N6- (d2 -izopentil)adenin (2iP) in njuna ribozida.
Najve~ uporabljana sinteti~na
citokinina pa sta 6-benzilamino purin
(BAP) in kinetin.
Skupina hormonov giberelini se v splo-
{nem v rastlinskih tkivnih kulturah ne
uporablja. Najve~ se uporablja GA3, ki
pa je zelo ob~utljiva na visoke tempe-
Mariborski Agronom 3/2005

ature. Po avtoklaviranju je 90% biolo{ke
aktivnosti uni~ene. Giberelini
povzro~ajo rast internodijev in lahko
prekinejo dormanco izoliranih embrijev
in semen. Ponavadi inhibirajo nastanek
adventivnih korenin, kot tudi
adventivnih poganjkov.
Vpliv pH goji{~a
Ve~ina postopkov priporo~a uravnavo
pH v obmo~ju med 5,0 in 6,5. V tem
obmo~ju naj bi bile dodane anorganske
snovi najbolje dostopne rastlinskim celicam,
kar velja zlasti za dostopnost nitratnega
in amonijskega du{ika.
Kako pripravimo goji{~e?
Najpogostej{i postopek pri pripravi
goji{~a je naslednji: najprej pripravimo
primerne koli~ine anorganskih soli, ogljikovih
hidratov, dodamo vitamine,
hormone itd. in jih vsipljemo v ~a{o z
dvakrat pre~i{~eno vodo, kjer jih s pomo~jo
magnetnega me{ala tako dolgo
me{amo, da se popolnoma raztopijo.
Dobljeno teko~ino nato prelijemo v
merilni valj in natan~no dopolnimo z
dvakrat pre~i{~eno vodo do enega litra
(oz. kolikor goji{~a pripravljamo). Vse
skupaj prelijemo spet v ~a{o in umerimo
pH z dodajanjem kisline oz. baze.
Ko je pH umerjen, dodamo {e agar,
preme{amo in ga raztopimo v mikrovalovni
pe~ici. Pazimo, da je agar res
povsem raztopljen. Nato ga s pomo~jo
dozatorja razdelimo v posodice, zapremo
in zlo`imo v avtoklav. Po kon~anem
avtoklaviranju se mora goji{~e
ohladiti, da se strdi. Stekleni~ke s pripravljenim
goji{~em lahko sedaj odpremo
le {e v sterilnem okolju, torej v laminariju.
^e si pripravimo goji{~e za
naprej, ga hranimo v hladilniku.
Kaj vse nam rastlinske tkivne
kulture omogo~ajo?
Najpomembnej{a in hkrati temeljna
tehnika tkivnih kultur je mikropropagacija
ali nespolno (vegetativno) razmno-
`evanje in vitro. To je tudi osnova vseh
ostalih tehnik, kajti kon~na faza zahtevnej{ih
postopkov je rastlina, ki jo s pomo~jo
teh postopkov ohranjamo in razmno`ujemo.
Ve~ina komercialnih laboratorijev
se ukvarja samo s to tehniko.
Eden pomembnih zgledov uporabe
tkivnih kultur je vzgoja zdravih rastlin.
Mariborski Agronom 3/2005
Dozator goji{~a.
@lahtnjenje rastlin
Kmetijske rastline ogro`ajo {tevilne
bolezni, od katerih so najnevarnej{i
povzro~itelji virusi, ki ji za zdaj ne moremo
zdraviti s kemi~nimi sredstvi. Posebej
mo~no so z virusi oku`ene rastline,
ki jih razmno`ujemo vegetativno
(krompir, sadne vrste...). Postopki tkivnih
kultur nam omogo~ajo odstranitev
virusov iz oku`enih rastlin s pomo~jo
kulture meristemov.
Pri kri`anjih kultiviranih rastlin z njihovimi
divjimi sorodniki imamo namen
vnesti v kultivirano vrsto dolo~ene
gene (najve~krat gre za lastnosti odpornosti
na bolezni in {kodljivce). Na-
~eloma se razli~ne vrste med seboj ne
kri`ajo (inkompatibilnostni mehanizmi).
In vitro tehnike pa nam omogo~ajo,
da te probleme premostimo ali z re-
{evanjem `e oblikovanih embrijev ali
pa z in vitro opra{evanjem.
Tkivne kulture lahko uporabljamo tudi
za pridobivanje sekundarnih metabolitov,
kot so npr. alkaloidi, steroidi, terpenoidi
in kinoni. S pomo~jo tkivnih
kultur lahko shranjujemo genotipe {tevilnih
rastlinskih vrst za dolgo ~asovno
obdobje (npr. v genskih bankah).
Zelo pomembna je tudi indukcija haploidov
z in vitro postopki iz mo{kega
ali `enskega gametofita, ki se uporablja
za hitro oblikovanje homozigotnih
materialov (homozigotnih linij). S pomo~jo
tkivnik kultur lahko izoliramo in
gojimo protoplaste in s fuzijami protoplastov
zdru`ujemo oddaljene rastlinske
vrste. Somaklonalna variabilnost
nam slu`i kot vir variabilnosti v `lahtnjenju
rastlin.
Podrobnej{i opis posameznih tehnik
rastlinskih tkivnih kultur bo opisan v
eni izmed prihodnjih {tevilk Agronoma.
Viri:
Bohanec, B. (1992) Tehnike rastlinskih tkivnih
kultur. Univerza v Ljubljeni, Biotehni{ka fakulteta,
Oddelek za agronomijo
Pierik R. L. M. (1997) In vitro culture of higher
plants. Kluwer academic publishers, The Netherlands
White, P.R. (1943) A handbook of plant tissue
culture. Jackes Catlell Press, Lancaster
Murashige, T., Skoog, F. (1962) A revised medium
for rapid growth and bio assays with tobacco
tissue cultures. Physiol. Plant. 15: 473 –
479
Nitsch, J.P., Nitsch, C. (1969) Haploid plants from
pollen grains. Science 163: 85 – 87
Gamborg, O.L., Miller, R.A., Ojima, K. (1968) Nutrient
requirements of suspension cultures of
soybean root cells. Experimental Cell Research,
50, s. 151 – 158
29

Obisk ministrice
Marije Luka~i~
na na{i fakulteti
30
Primo`
Pevec
Vsakr{en obisk je nekaj posebnega, ~e tudi gre samo za prijatelja ali pa ... Venomer nas prevzema nekak{en
ob~utek, bodisi ob~utek hrepenenja, pri~akovanja ali pa celo nekoliko nervoze. Lahko bi rekli, da gre takrat,
ko ~utimo eno ali drugo, za pomemben obisk. Mogo~e za pomembnej{i, kot si to predstavljamo. V na{em
primeru ni {lo za obisk prijatelja, temve~ za obisk spo{tovane ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Republike Slovenije, gospe Marije Luka~i~.
Sam obisk je bil realiziran v sklopu
obiska vlade RS v Mariboru.
In zavoljo tega se je odzvala povabilu
Fakultete za kmetijstvo Maribor.
Ni~ koliko vabil in dogovarjanj je bilo
potrebnih, da je vendarle uspelo to
sre~anje med ministrico, vodstvom fakultete
za kmetijstvo in nenazadnje
dveh predstavnikov {tudentov. Lahko
mi verjamete, da ni bila v ospredju niti
v ozadju misel na lastno korist (naju
dveh).
Bila je sreda, 11.5.2005, morebiti dan D
za nas, ne samo {tudente, tudi za profesorje,
in zelo ozki bi bili ali pa naivni,
~e bi tukaj kon~ali. Gre za slovensko
tradicijo in ponos, za zgodovino in prihodnost,
za razvoj in nenazadnje za
obstanek kmetijskega {olstva v Mariboru
in okolici. Po vseh novicah, o katerih
bi imeli pravico vedeti prej kot
drugi in ne da bi zanje vedeli le iz
dnevnega ~asopisja ali radia, je potekala
tudi izredna seja senata FK, na
kateri je bil sprejet sklep, ki je bil posredovan
in vro~en predsedniku vlade
Janezu Jan{i ob sestanku na univerzi.
Vse skupaj se je zelo hitro odvijalo in
kmalu je pri{la ura, ki je oznanila obisk ministrice na Meranovem. Ne boste se
zmotili, in ni potrebno ugibati, o ~em
Gre za slovensko tradicijo in
ponos, za zgodovino in prihodnost,
za razvoj in nenazadnje
za obstanek kmetijskega
{olstva v Mariboru in
okolici.
Aktualno
je tekla beseda.
Pred samim prihodom je opravi~eno
bila prisotna nervoza in morda {e kaj,
kar je te`ko opisati. Ob tak{ni situaciji
~lovek ne stoji vsak dan in tudi tak{nih
dni ni prav dosti v `ivljenju. Ob samem
prihodu je v spro{~ujo~em tonu pozdravila
vse prisotne in pri~el se je
delovni del obiska. Na dnevnem redu
so bile tri to~ke, in sicer: prenos lastni{tva
s Sklada kmetijskih zemlji{~ v
last Univerze v Mariboru, lokacija nove
fakultete in financiranje prakse.
Pri prvi to~ki je beseda tekla o samem
prenosu zemlji{~. Zaradi opravljana
predhodne slu`be ministrica natanko
pozna vse razmere, ki se ti~ejo posestva
Pohorski dvor. @elela je sli{ati samo
Mariborski Agronom 3/2005

argumente, zakaj si to `elimo. Zatrdila
je, da je `e od nekdaj naklonjena izobra`evanju
in so ob razdeljevanju zemlji{~
imele prednost kmetijske {ole in
fakulteti. Zatrdila je, da ob jasnih argumentih
ne vidi razloga, zakaj se to ne
bi moglo urediti, zlasti za zemlji{~a, ki
bi naj bila namenjena novogradnji levo
od za~etka drevoreda proti Pohorskem
dvoru.
Pri drugi to~ki, ki je trenutno najpomembnej{a
za razvoj na{e fakultete in
se deloma nana{a na prvo to~ko, je bila
ministrica nekako bolj skrivnostna. Ob
predstavitvi treh lokacij in ob predlogu,
da si najbolj `elimo novogradnjo ob
drevoredu, je dejala, da je tudi najbolj
smiselna. Ni pa pozabila vpra{ati, ~e se
oz. zakaj se ne seli Srednja kmetijska
{ola Maribor na novo lokacijo vzporedno
z nami. Izre~ene besede ministrice
nam lahko vlivajo upanje na vse
najbolj{e.
Pri tretji to~ki je beseda tekla o financiranju
prakse, ki je ~arobno izpadla iz
razpisa, namenjenega financiranju
prakti~nega pouka. Na{a fakulteta je
utrpela precej{en primanjkljaj pribli`no
v vrednosti 15 milijonov SIT. Ministri-
Mariborski Agronom 3/2005
Aktualno
ca je zatrdila, da bo to v najkraj{em
mo`nem ~asu odpravljeno.
Po uradnem delu je sledil {e tisti prijetnej{i,
namre~ kosilo. In tudi to se ne
zgodi mnogokrat, da ima{ mo`nost
deliti kosilo z nekom, kot je npr. ministrica.
Med kosilom je tekla beseda o
vseh mogo~ih re~eh, tudi o tem, da ima
Ob predstavitvi treh lokacij
in ob predlogu, da si najbolj
`elimo novogradnjo ob drevoredu,
je dejala, da je tudi
najbolj smiselna.
svoj vinograd, da obo`uje suvignon,
zlasti tak{nega, kot se pridela na Meranovem.
Da si `eli imeti tak{ne sodelavce,
ki bi imeli kontakt s pode`eljem
in bi morebiti prihajali iz kmetij. Pa tudi
to, da se vzpostavlja skupina, katere
naloga bi bila pripraviti program za
izbolj{anje starostne strukture lastnikov
kmetijskih zemlji{~ in pove~ati
zanimanje mlaj{ih generacij za kmetijstvo
in vse, kar sodi zraven… O tem pa
ve~ po prvem sestanku.
Po kon~anem obisku smo si bili vsi
enotni – da je uspel. Vsi smo bilo zelo
optimisti~ni. Ministrica je izkazala
podporo in tudi zatrdila, da bo storila,
kar je v njeni mo~i, za premik k novi
gradnji ob vzno`ju Pohorskega dvora.
Ne samo da je ministrica obljubila,
ampak tudi sam premier Janez Jan{a je
zatrdil, da ni bojazni in da se `e kujejo
na~rti. Torej fakulteta se v vsakem
primeru seli s sedanje lokacije. Vrbanska
30 bo kmalu preteklost in kje bo
na{a prihodnost? Morda na travniku
ob cesti, morda na njivi ali pa v sadovnjaku,
tudi to je prostor za pridobivanje
znanja. A najhuje je ravno to, da
dobivamo, tako profesorji kot {tudentje,
ob~utek nepotrebnosti, morda odve~nosti.
Prepri~an sem, da se tudi ta
vlada zana{a na tisto staro preizku{eno
lastnost slovenskega kmetijskega prostora
– potrpe`ljivost, ki je dolga leta
tradicija, a tudi s tradicijo je enkrat
konec. Vsekakor bomo storili vse, da
dobimo, kar si zaslu`imo, in da prestopimo
s te nikogar{nje zemlje enkrat in
za vselej na svoje. In si tako ustvarimo
pot v bolj{i jutri.
31

Organiziranosti in aktivnosti
rejcev govedi lisaste pasme
Dr. Jan`ekovi~ Marjan, poslovni tajnik ZDRGLPS
Rejci govedi lisaste pasme so zdru`eni v ’Zvezo dru{tev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije (ZDRGLPS)’, ki
ima sede` na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, Vrbanska 30 (spletni naslov: http://www.fk.uni-mb.si/
liska/index.htm). Namen zveze je, da zdru`uje dru{tva rejcev lisaste pasme govedi v Sloveniji v skupnem
na~rtnem delu za izbolj{anje kakovosti govedi lisaste pasme in za izbolj{evanje gospodarnosti reje ~red.
Ssvojim delom se zveza vklju~uje
v na~rt razvoja govedoreje v Republiki
Sloveniji. Zveza uresni-
~uje namen in cilje z izvajanjem naslednjih
nalog:
• sodeluje z republi{kimi strokovnimi
slu`bami v govedoreji,
• sodeluje in soodlo~a pri postavljanju
rejskega cilja, vsakoletnega rejskega
programa ter pri strokovnih odlo-
~itvah, pomembnih za napredek lisaste
pasme govedi,
• organizira rejo in promet z `ivalmi
pod blagovno znamko Liska,
• organizira skupaj s strokovno slu`bo
promet s plemenskimi `ivalmi, posreduje
pri prodaji plemenskih `ivali
iz ~red svojih ~lanov,
• organizira strokovno izobra`evanje
~lanov zveze,
• seznanja javnost preko sredstev javnega
obve{~anja o strokovnih problemih
in napredku govedoreje v
Republiki Sloveniji,
• sodeluje z drugimi govedorejskimi
strokovnjaki in govedorejskimi zvezami,
32
Govedoreja
• sodeluje s sorodnimi zvezami mednarodnih
dru{tev v drugih dr`avah in
z mednarodnimi zdru`enji v drugih
dr`avah, saj je bila 18. maja 1993 v
Besanconu sprejeta v Evropsko zvezo
rejcev lisaste pasme in postala 7.
maja 1994 na Dunaju polnopravna
~lanica Svetovne zveze rejcev lisaste
pasme.
O pasmi:
Lisasta pasma je tipi~na kombinirana
pasma goveda in izhaja iz simentalske
pasme. Pasma je nastala v 18. stoletju
na obmo~ju doline Simental v [vici. Po
tej dolini je pasma dobila ime, ki se je
ohranilo med ljudmi {e do danes.
Zaradi dobrih lastnosti se je pasma
za~ela {iriti po alpskih de`elah, pozneje
v 19. stoletju tudi po Evropi in drugod
po svetu. V Slovenijo so prve
krave lisaste pasme uvozili konec 19.
stoletja, bolj organizirano pa v za~etku
20. stoletja. Lisasto govedo je izpodrivalo
manj proizvodne pasme, ki so
takrat prevladovale v Sloveniji. @e v
preteklosti je veljala za kombinirano
pasmo goveda. V alpskem svetu se je
najbolj obnesla krava z dobro mle~nostjo
ter bikci z odli~nimi rastnimi lastnostmi,
primerni za pitanje in delo, za
katero so se `ivali lisaste pasme zaradi
svojega velikega okvirja in robustnosti
prav tako dobro obnesle. V Sloveniji
je lisasta pasma naj{tevil~nej{a z najdalj{o
tradicijo pri rejcih. Z na~rtnim
osemenjevanjem bikovskih mater z
najbolj{imi elitnimi biki dobimo
potomce, ki jih vzrejamo in testiramo
v vzrejali{~u plemenskih bikov za
lisasto pasmo v Murski Soboti `e od
leta 1963. Do prve polovice leta 2004
je zaklju~ilo direktni test 3234 mladih
bikov. Lisasto pasmo odlikuje dobra
mle~nost, visoka vsebnost beljakovin
in ma{~ob v mleku, visoki dnevni prirasti,
dobra omi{i~enost, dobre pitovne
in klavne lastnosti. V rejah krav dojilj
pa {e dober materinski ~ut, dobra prilagodljivost
na okolje, lahke telitve
vitalnih telet. So tudi dobre rejnice, saj
zraven svojega teleta lahko vzrejajo {e
dodano tele od druge krave. Populacija
lisaste pasme se deli na dva tipa. Na
Pomembnej{i datumi zgodovinskega razvoja:
10.6.1992 Ustanovitev Zveze rejcev govedi lisaste pasme Slovenije v Ho~ah pri Mariboru
18.5.1993 Na XX. zasedanju generalne skup{~ine Evropske zveze rejcev lisaste pasme v Besanconu (Francija) je bila ZRGLPS sprejeta kot ~lanica te
organizacije.
2.-7.5.1994 Na X. svetovnem kongresu rejcev simentalske - lisaste pasme na Dunaju je bila ZRGLPS sprejeta kot polnopravna ~lanica te organizacije
15.-22.8.1996 Zveza sodeluje s kolekcijo {tirih plemenskih telic in plemenskim bikom na Evropski prezentaciji lisastega goveda v Nitri na Slova{kem.
26.03.1997 Zveza rejcev govedi lisaste pasme Slovenije sprejme na ob~nem zboru spremembo pravil v skladu z zakonom o dru{tvih.
Nova organiziranost je vsebovana v naslovu: Zveza dru{tev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije (ZDRGLPS).
18.12.1998 Ustanovna ~lanica Zveze govedorejcev Slovenije.
11.9.2003 Ustanovna ~lanica krovne organizacije govedorejcev – Govedorejske zadruge Slovenije, z.o.o, ki se je 2005 preimenovala v GPS.
19.3.2004 Zveza dru{tev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije sprejme na ob~nem zboru spremembo pravil v skladu z aktualno zakonodajo.
Mariborski Agronom 3/2005

ob~nem zboru so ~lani ZDRGLPS sprejeli
naslednji rejski cilj:
A tip je kombiniran tip s poudarkom
na mleku. Za dosego tega cilja se bodo
plemenice osemenjevale z najbolj{imi
testiranimi in mladimi biki lisaste pasme
s poudarkom na lastnostih za visoko
prirejo mleka. V omejenem obsegu
je dovoljeno oplemenjevanje s ~istimi
mle~nimi pasmami: rde~i holstein (RH)
in montbeliarde (MB). Potomci na~rtnega
parjenja bikovskih mater (BM) in
elitnih bikov, ki se vhlevljajo v vzrejali{-
~e, imajo lahko najve~ 25% tuje krvi, pod
pogojem da ta izvira le iz ene pasme,
namenjene oplemenjevanju (RH ali MB).
B tip je kombiniran tip s poudarkom na
mesu. Krave v B tipu so namenjene za
dojilje in rejnice ter manj intenzivno
prirejo mleka. Plemenice bomo zato
osemenjevali predvsem z biki, ki prina-
{ajo zmerno (ne previsoko) prirejo mleka
in odli~ne klavne in pitovne lastnosti.
Potomci na~rtnega parjenja bikovskih
mater (BM) in elitnih bikov, ki se
vhlevljajo v vzrejali{~e, imajo lahko
najve~ 6% tuje krvi, pod pogojem, da
ta izvira le iz ene pasme, namenjene
oplemenjevanju (RH ali MB).
Blagovna znamka LISKA:
Nosilec blagovne znamke liska je
Zveza dru{tev rejcev govedi lisaste
pasme Slovenije. Slovenski rejci `elimo
v okviru blagovne znamke porabnikom
govejega mesa zagotoviti kakovostno
Mariborski Agronom 3/2005
Govedoreja
Lastnost: A tip B tip
Usmeritev - kombinirana mleko - meso meso - mleko
mle~nost 7000 kg do 5000 kg
% ma{~obe 4,0 4,0
% beljakovin 3,5 ( genotip BB ali AB ) 3,5
vi{ina vihra 138 - 148 cm v povpre~ju populacije
telesna masa nad 700 kg v povpre~ju populacije
prirasti pitancev 1200 g/dan 1200 g/dan in ve~
prirast volov 900 g/dan 900 g/dan
noge korektne, ~vrsti biclji, korektne, ~vrsti biclji,
visoki in trdi parklji visoki in trdi parklji
vime korektno, obse`no, dobro pripeto dobro pripeto
telitve lahke - normalne lahke - normalne
molznost 2 - 3,6 l / min /
omi{i~enost dobra ocena 7 in ve~
odpornost proti boleznim dobra dobra
dolgo`ivost najmanj 4 laktacije najmanj 6 laktacij
hrano s slovenskih kmetij. Meso, ki ga
kupite pod blagovno znamko liska, je
zdravo `ivilo, saj je vzrejeno s krmo
odli~ne kakovosti. @ivali so bile vzrejene
s skrbjo in ljubeznijo, ki jo slovenski
kmetje ~rpamo iz svoje bogate tradicije.
Blagovna znamka Liska vam
zagotavlja:
Goveje meso slovenskega porekla - vse
`ivali, katerih meso je v prodaji pod
blagovno znamko Liska, so bile rojene
in vzrejene v Sloveniji.
Prireja z naravno prehrano `ivali -
krma za `ivali, vzrejene za blagovno
znamko Liska, ne vsebuje `ivalskih
odpadkov, spodbujevalcev rasti ali farmacevtskih
pripravkov.
Najbolj kakovostne `ivali - pod blagovno
znamko Liska prodajamo le meso
`ivali, katerih klavni trupi se uvrstijo
v najvi{je kakovostne razrede.
Spremljanje `ivali od rojstva do prodajnih
polic - z `eljo zagotavljanja visoke
kakovosti in spremljanja porekla
mesa je vzpostavljen sistem vse do prodajnih
polic.
Podatki o izvoru mesa v prodaji so vam
na voljo na naslednjih spletnih straneh:
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj - na
povezavi ’Blagovna znamka LISKA’
MKGP - Slu`ba za identifikacijo in registracijo
`ivali (SIR) povezava ’Poreklo
govejega mesa’.
Vsak kos mesa v prodaji pod blagovno
znamko Liska ima znan izvor. Na vsakem
paketu mesa ali v hladilni vitrini
je vidna identifikacijska {tevilka `ivali.
S pomo~jo te {tevilke lahko na zgoraj
navedenih spletnih straneh poi{~ete
ve~ podatkov o rejcu in `ivali, od
katere izvira kupljeno meso.
ZDRGLPS izdaja tudi revijo Lisasto
govedo. Zadnja {tevilka je iz{la marca
2005 in je dostopna na doma~i spletni
strani zveze z naslednjo vsebino:
• Vpliv prehrane na zdravje vimena in
{tevilo somatskih celic v mleku.
• Evropski test mladih bikov lisaste
pasme.
• Predstavitev rezultatov kontrole mle~nosti
v letu 2004.
• Govedorejska razstava Maribor 2004.
• @ivinorejska razstava Vrhnika.
• Kronologija sklepov upravnega odbora
in ob~nega zbora zveze dru{tev
rejcev govedi lisaste pasme Slovenije
v letu 2004, povzetih iz potrjenih
zapisnikov.
• Govedorejska dru{tva v Podravju.
• Dr`avna razstava govedi lisaste pasme
v po~astitev stote obletnice dela
v selekciji in kontroli prireje mleka
na Slovenskem.
• XV. svetovni kongres rejcev lisaste
pasme.
• Biki lisaste pasme za osemenjevanje
v letu 2005.
• Skupni evropski test mladih bikov lisaste
pasme v letu 2005 – XII. skupina
• Predstavitev projekta mo`nosti ~rpanja
sredstev za kmetijstvo in pode`elje
iz skladov EU.
33

Travni{ki metulji in
Natura 2000 v Sloveniji
Mag. Matja` Je`, Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor
Za metulje je zna~ilno tudi to, da
so mnoge vrste zelo ob~utljive za
spremembe okolja in da lahko
postanejo zaradi neprimerne rabe prostora
hitro ogro`ene ali pa lahko na
prizadetem obmo~ju celo izumrejo. Iz
teh razlogov ogro`ene vrste varuje doma~a
in mednarodna zakonodaja. Ob
vstopu v Evropsko unijo je tudi Slovenija
dolo~ila posebna varstvena obmo~ja
ali obmo~ja Natura 2000, ki so
namenjena ohranjanju narave. Nekatera
od teh obmo~ij so namenjena tudi
ohranjanju metuljev. Pa poglejmo, kaj
sploh pomeni Natura 2000 in katere
vrste metuljev ohranjamo skladno z
evropskimi usmeritvami.
Natura 2000 je mednarodno omre`je
ekolo{ko pomembnih obmo~ij, ki so
namenjena ohranjanju habitatnih tipov
ter habitatov rastlinskih in `ivalskih
vrst, ki so redke in ogro`ene na ozemlju
dr`av Evropske unije. Opredeljena
34
Metulji
Le kdo ne pozna metuljev, teh ~udovitih pisanih draguljev, ki se igrivo spreletavajo od cveta do cveta {irom
cveto~ih travnikov in vrtov. Z ve~ kot 3200 v Sloveniji `ive~imi vrstami sodijo metulji med na{e naj{tevil~nej{e,
najpestrej{e in tudi najlep{e `u`elke. Morda so prav te lastnosti pripomogle, da so razmeroma dobro
raziskani in da se zavedamo njihovega izrednega ekolo{kega in naravovarstvenega pomena. Ta se ka`e predvsem
v tem, da imajo metulji zna~aj indikatorske skupine, ki zanesljivo govori o zna~ilnostih in posebnostih
obravnavanih obmo~ij ter o stopnji njihove biotske pestrosti in naravne ohranjenosti.
Temni in stra{ni~in mravlji{-
~ar, sodita med najbolj prizadete
in ogro`ene vrste
dnevnih metuljev Evrope.
Razlog je v njuni izjemni ekolo{ki
specializiranosti: obe
vrsti sta vezani na hranilno
rastlino, zdravilno stra{nico
(Sanguisorba officinalis).
so na osnovi dveh evropskih direktiv,
in sicer Direktive o pticah iz leta 1979
in Direktive o habitatih iz leta 1992.
V seznamu `ivalskih vrst Direktive o
habitatih je tudi 13 vrst v Sloveniji `ive~ih
metuljev. Najprej poglejmo pet
gozdnih vrst: ~rtasti medvedek (Callimorpha
quadripunctaria), kra{ki zmrzlikar
(Erannis ankeraria), gozdni postavne`
(Hypodryas maturna), vzhodni
lepotec (Nymphalis vaualbum) in veliki
frfotav~ek (Leptidea morsei). Te vrste
`ivijo v listnatih do me{anih raznodobnih
vrzelastih gozdovih. Pogosto
jih lahko opazimo tudi na gozdnih robovih
ali na travnikih ob njih, kjer se
prehranjujejo z medi~ino na cvetovih
razli~nih rastlin. Naslednja vrsta, hromi
volnoritec (Eriogaster catax), je zna-
~ilna grmi{~na vrsta, katere gosenice
`ivijo na grmih ~rnega trna in gloga.
Za njegovo pre`ivetje je pomembno, da
ohranjamo gozdne robove, `ive meje in
grmi{~a ob poteh na toplih in suhih
obmo~jih. Sledi sedem travni{kih vrst
metuljev, ki jih bomo tokrat podrobneje
predstavili. Te so: barjanski okar~ek
(Coenonympha oedippus), bakreni seno`etnik
(Colias myrmidone), Lorkovi-
~ev rjav~ek (Erebia calcaria), travni{ki
postavne` (Euphydryas aurinia), mo~virski
cekin~ek (Lycaena dispar), temni
mravlji{~ar (Maculinea nausithous)
in stra{ni~in mravlji{~ar (Maculinea teleius).
Na kratko bomo opisali njihove
glavne ekolo{ke potrebe in tudi na~ine
upravljanja travnikov, ki omogo~ajo
ohranjanje njihovih habitatov v ugodnem
stanju.
Barjanski okar~ek - Coenonympha
oedippus (Fabricius, 1787)
Barjanski okar~ek `ivi v osrednji in jugozahodni
Sloveniji. Pojavlja se v dveh
tipih populacij. Prve naseljujejo vla`ne
travnike predalpskega obmo~ja (Ljubljanska
kotlina), druge pa suhe travnike
primorske regije, od ni`in do pribli`no
1200 m nadmorske vi{ine. Odrasli
metulji letajo sredi poletja in so aktivni
podnevi. V tem ~asu potrebujejo
za prehrano cveto~e medonosne rastline
na travnikih, grmi{~ih in obra`jih
voda. Samice odlagajo jaj~eca na razli~ne
vrste trav iz rodu latovka (Poa
palustris, P. pratensis, P. annua) in
ljuljka (Lolium) ter {a{ev (Carex). Na
Maculinea nausithous.
Mariborski Agronom 3/2005
Foto: Matja` Bedjani~

Foto: Martin Vernik
Euphydryas aurinia.
omenjenih rastlinah `ivijo tudi gosenice,
ki se hranijo z njihovimi listi. Zabubijo
se na spodnjem delu stebel hranilnih
rastlin, zaradi ~esar jih mo~no prizadene
ko{nja nizko pri tleh.
Bakreni seno`etnik - Colias myrmidone
(Esper, 1780)
Bakreni seno`etnik `ivi na toplih in suhih
travnikih, grmi{~ih in gozdnih robovih,
od ni`in do 500 m nadmorske
vi{ine. V Sloveniji je raz{irjen predvsem
v subpanonski regiji. Ima dva zaroda
letno. Odrasli metulji so aktivni
podnevi in letajo prvi~ od maja do junija
in drugi~ od julija do septembra. V
tem ~asu potrebujejo za prehrano cveto~e
medonosne rastline na ekstenzivnih
travnikih, grmi{~ih in gozdnih robovih.
Gosenice `ivijo na hranilnih
rastlinah nizka relika (Chamaecytisus
supinus) in regensbur{ka relika (Chamaecytisus
ratisbonensis). Zabubijo se
na spodnjem delu stebel hranilnih rastlin,
zaradi ~esar jih mo~no prizadene
ko{nja nizko pri tleh.
Lorkovi~ev rjav~ek - Erebia calcaria
(Lorkovi~, 1949)
Ta vrsta je endemit Julijskih Alp. Pribli`no
80 % populacije `ivi v Sloveniji,
Mariborski Agronom 3/2005
Metulji
Natura 2000 je mednarodno
omre`je ekolo{ko pomembnih
obmo~ij, ki so namenjena
ohranjanju habitatnih
tipov ter habitatov rastlinskih
in `ivalskih vrst, ki so
redke in ogro`ene na ozemlju
dr`av Evropske unije.
15 % v Italiji in 5 % v Avstriji. @ivi na
vrstno bogatih ekstenzivnih gorskih
travi{~ih Julijskih Alp, Karavank in
Kamni{ko Savinjskih Alp, od nadmorske
vi{ine 1400 m navzgor. Odrasli metulji
so aktivni podnevi in letajo od julija
do avgusta. V tem ~asu potrebujejo
za prehrano cveto~e medonosne
rastline na obmo~ju prehranjevalnega
habitata. Samice odlagajo jaj~eca predvsem
na travo ov~jo bilnico (Festuca
ovina), ki je tudi prevladujo~a hranilna
rastlina gosenic. Te se zabubijo na
spodnjem delu stebel.
Travni{ki postavne` - Euphydryas
aurinia (Rottemburg, 1775)
Tudi ta vrsta sodi med tipi~ne travni{ke
vrste dnevnih metuljev. V obliki
razpr{enih populacij je raz{irjena po
ve~jem delu Slovenije. Pojavlja se v
treh tipih populacij. Prve naseljujejo
vla`ne ekstenzivne travnike, od ni`in
do pribli`no 1000 m nadmorske vi{ine,
druge naseljujejo suhe ekstenzivne
travnike v enakem obmo~ju, tretje
pa kot posebna podvrsta (E. aurinia
debilis) naseljujejo gorska in visokogorska
ekstenzivna travi{~a v nadmorskih
vi{inah nad 1500 m. Populacije
odraslih metuljev vla`nih travnikov,
ki letajo od maja do junija, potrebujejo
v tem ~asu za prehrano cveto-
~e medonosne rastline na vla`nih
travnikih, gozdnih robovih in obre`jih
voda. Samice odlagajo jaj~eca na hranilne
rastline gosenic, med katerimi
prevladuje travni{ka izjevka (Succisa
pratensis). Populacije odraslih metuljev
suhih travnikov, ki letajo od maja
do junija, potrebujejo v tem ~asu za
prehrano cveto~e medonosne rastline
na suhih travnikih, grmi{~ih in gozdnih
robovih. Samice odlagajo jaj~eca
na hranilne rastline gosenic, ki so
predvsem iz rodov grint (Scabiosa) in
grablji{~e (Knautia). Populacije odraslih
metuljev na gorskih in visokogorskih
travi{~ih, ki letajo od junija do
avgusta, potrebujejo v tem ~asu za
35

prehrano cveto~e medonosne rastline
na ekstenzivnih travnikih, grmi{~ih in
v vrzelastih gozdovih. Samice odlagajo
jaj~eca na hranilne rastline gosenic,
med katerimi prevladujejo vrste iz
rodu jegli~ (Primula).
Mo~virski cekin~ek - Lycaena dispar
(Haworth, 1802)
Mo~virski cekin~ek je dnevna vrsta
metuljev, ki je v obliki razpr{enih populacij
raz{irjena po skoraj celotnem
obmo~ju Slovenije na vla`nih travnikih,
gozdnih robovih in obre`jih voda,
od ni`in do nadmorske vi{ine pribli`no
850 m. Ima dva zaroda letno. Odrasli
metulji letajo prvi~ od maja do junija
in drugi~ od julija do avgusta. V
tem ~asu potrebujejo za prehrano cveto~e
medonosne rastline na obmo~ju
ekstenzivnih vla`nih travnikov, gozdnih
robov in obre`ij voda. Samice odlagajo
jaj~eca na hranilnih rastline gosenic,
ki so predvsem higrofilne vrste iz
rodu kislica (Rumex).
Temni mravlji{~ar - Maculinea
nausithous (Bergsträsser, 1799)
Zadnji dve vrsti, temni in stra{ni~in
mravlji{~ar, sodita med najbolj prizadete
in ogro`ene vrste dnevnih metuljev
Evrope. Razlog je v njuni izjemni
ekolo{ki specializiranosti: obe vrsti sta
vezani na hranilno rastlino, zdravilno
stra{nico (Sanguisorba officinalis), na
habitat vla`nih ni`inskih travnikov in
na so`itje z razli~nimi vrstami mravelj,
predvsem iz rodu Myrmica. Temni
mravlji{~ar je raz{irjen na vla`nih ni-
`inskih ekstenzivnih travnikih severovzhodne
Slovenije. Odrasli metulji
letajo od konca julija do srede avgusta.
V tem ~asu potrebujejo cveto~e rastline
zdravilne stra{nice za prehrano z
nektarjem in za odlaganje jaj~ec. Prvi
del razvoja gosenic se odvija na socvetjih
zdravilne stra{nice, drugi del pa
v mravlji{~ih mravelj, kjer gosenice
tudi prezimijo in se zabubijo. Iz navedenih
razlogov potrebuje vrsta zelo
specifi~no upravljanje, ki vklju~uje
tako ohranjanje vodnih razmer, ekstenzivno
nego travnikov, ki zagotavlja
ohranjanje zdravilne str{nice, pravilno
razporeditev datumov ko{nje kot
tudi ohranjanje ugodnih razmer za pre-
`ivetje mravelj.
36
Metulji
Ob intenziviranju travnikov lahko postanejo ogro`ene tudi ivanj{~ice in zlati cekin~ek /
Lycaena virgaurea.
Stra{ni~in mravlji{~ar - Maculinea
teleius (Bergsträsser, 1799)
Stra{ni~in mravlji{~ar ima v Sloveniji
nekoliko ve~jo raz{irjenost od predhodne
vrste, saj ga najdemo (navadno
na istih travnikih kot temnega mravlji{~arja)
tudi v ni`inah osrednje in za-
In kaj lahko storimo za ohranjanje
`ivljenjskega okolja
ogro`enih vrst metuljev?
Najprej to, da se zavedamo
njihovega pomena in da
spoznamo, da lahko tudi
sami z vsakdanjim ravnanjem
veliko prispevamo k njihovemu
pre`ivetju.
hodne Slovenije, njegov `ivljenjski
prostor pa sega tudi do 800 m nadmorske
vi{ine. Odrasli metulji letajo od
konca junija do za~etka avgusta. V tem
~asu potrebujejo za prehrano z nektarjem
predvsem cveto~e rastline zdravilne
stra{nice, na katere socvetja samice
odlagajo jaj~eca. Razvoj gosenic je zelo
podoben kot pri temnem mravlji{~arju.
Upravljanje za to vrsto je podobno kot
za temnega mravlji{~arja, upo{tevati
pa je potrebno zgodnej{i datum letanja
odraslih metuljev.
In kaj lahko storimo za ohranjanje `ivljenjskega
okolja ogro`enih vrst metu-
ljev? Najprej to, da se zavedamo njihovega
pomena in da spoznamo, da lahko
tudi sami z vsakdanjim ravnanjem
veliko prispevamo k njihovemu pre`ivetju.
Od tu naprej pa ni potrebno veliko.
Kjer je stanje `e danes ugodno, ga
je potrebno samo ohranjati. V ve~ini
primerov to pomeni, da ekstenzivne
travnike ohranjamo v tradicionalni
rabi. Gnojimo jih le ob~asno s hlevskim
gnojem in ne z gnojevko ali mineralnimi
gnojili, kosimo pa jih do dvakrat letno
v ~asu, ko semena trav `e dozorijo.
S tem ohranjamo celotno vrstno pestrost
travnikov in ne samo `u`elk, kot
so ~ebele in metulji. Podobno velja za
vla`ne travnike, posebej tiste, kjer `ivijo
mo~virske vrste metuljev, kot sta na
primer temni in stra{ni~in mravlji{~ar.
Na takih travnikih moramo biti posebej
pozorni na datum druge ko{nje, ki ne
sme biti pred prvo polovico septembra.
Mlade gosenice mravlji{~arjev so do takrat
na socvetjih stra{nice in se {ele po
polovici septembra presele v mravlji{-
~a, kjer prezimijo, in se naslednje leto
razvijejo v odrasle metulje. Kjer je stanje
poslab{ano, na primer na strmih zara{~ajo~ih
travnikih zaradi opu{~anja
ko{nje, pa je mogo~e primerno rabo ponovno
organizirati. Za namene ohranjanja
tradicionalne travni{ke rabe, za
ko{njo strmih travnikov ali za kr~enje
zara{~enih povr{in so na voljo tudi finan~ni
viri, kot je na primer Slovenski
kmetijski okoljski program.
Mariborski Agronom 3/2005
Foto: Matja` Je`

ODSEV
^uti{, pa vendar ne diha{sfere
cigaretnega dimatam
si, da ljubi{mno`ico
ljudi
v opoju po`elenja.
Tam nekje, v oblakih,
`ivi{ svoje sanje,
ki izmikajo sev
toku `ivljenja.
Tam, kjer se jutro pri~ne,
se tvoja strast kon~a.
In zarja te vodiv
svoj svet,
kjer si sam-gospodar,
kjer ni `enske,
kjer je le svoboda
katero i{~e{.
Pa vendar ve{,
da ~lovek si-
~lovek SRCA v ~rni temi.
Mariborski Agronom 3/2005
POT
Le ena je potpot
do srca
in ena je cestacesta
do dna.
Most, ki zbli`ujepodrli
so ga,
gozd, ki `aluje,
{el je v drva.
@elezo ostajaleta
neskon~no,
brani in ~uvaosamljena
srca.
pivo opajadu{e
neskon~ne,
opeka razvajate`ke
o~i.
Sre~a od{la je-
{e smeha ve~ nile
reka ostaja
in nosi skrbi.
RESNI^NOST
Kulturni koti~ek
Glej!
Da razumel me bo{,
bral iz ustnic mi slovo.
Glej!
Da ob~util bo{,
te te`ke usne,
svetle~e oko.
Glej!
Da videl bo{,
svojo du{o v ogledalu,
svoje misli na portalu,
`enske, ki je ni.
Ki je, a spi.
MASSIVE
TI SI…………
nikoli predana,
nikoli kon~anasimpatijano~iljubimec
jutra
in ujetnik strasti.
Ne vem, zakaj,
ne vem, kako,
si tam nekjevedno
blizu,
vedno v menidrami{
me
in daje{ `alost-
~rno senco ~ez o~i.
Svetloba uni~ivse,
kar zarja dala jeuni~i
tebe,
da postane{ ~lovek,
ki pozabi na no~i,
pozabi vse, kar dal je,
skozi mrzle zimske dni.
Mogo~e kdajse
sre~ava v peklu,
se ujameva v past
in postaneva ~lovek lu~ikajti
najina strast je prevelika,
da bi trajala
in budila nebesne ljudi.
Barbara Koselj
37

38
Kri`anka
Pokrovitelj nagradne kri`anke je restavracija Ekonomika
Razlagova 20, Maribor Obratovalni ~as: ponedeljek – ~etrtek: 7h - 17h, petek: 7h – 15.30h
Re{itve nagradne kri`anke oddajte najkasneje
do 15. 9. 2005 v nabiralnik dru{tva
(nabiralnik pri prijavnicah). Nagrado vam
poklanja restavracija Ekonomika.
Ime in priimek:
GSM:
Mariborski Agronom 3/2005

Zagotovite svojim delovnim strojem najzaneslivej{o
energijo, kot je to storilo podjetje Massey Ferguson.

Popolne krmne me{anice za pra{i~e
Dopolnilne krmne me{anice za pra{i~e
Popolne krmne me{anice za govedo
Dopolnilne krmne me{anice za govedo
Popolne krmne me{anice za koko{i in brojlere
Dopolnilne krmne me{anice za koko{i in brojlere
Popolne krmne me{anice za purane
Popolne krmne me{anice za fazane
Krmne me{anice za kunce, ~in~ile in {portne konje
Premiksi za pra{i~e
Premiksi za govedo
Premiksi za koko{i, nesnice in brojlere
Premilsi za fazane
Premiksi za purane
Premiksi za kunce, {portne konje in ~in~ile
Supermiksi melasirani