Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Na poskus<strong>ne</strong>m polju pred prvo ko{njo.<br />
dvofaktorski poskus (split-plot v {tirih<br />
ponovitvah). Na glavnih parcelah je bil<br />
obravnavan rok setve, na podparcelah<br />
povr{<strong>in</strong>e 15 m 2 pa varovalni posevek.<br />
Pred setvijo smo seme lucer<strong>ne</strong> <strong>in</strong>okulirali<br />
z bakterijami Rhizobium meliloti.<br />
V letu 2004 smo na poskusu izvedli tri<br />
ko{nje (1. julija, 3. avgusta <strong>in</strong> 2. novembra),<br />
v vseh ko{njah je lucerna dosegla<br />
razvojni stadij <strong>za</strong>~etka cvetenja.<br />
V vseh ko{njah smo ugotavljali rastl<strong>in</strong>sko<br />
sestavo pridelka, koli~<strong>in</strong>o pridelka<br />
<strong>in</strong> kakovost pridela<strong>ne</strong> krme.<br />
Po spomladanski setvi (gledano ~ez<br />
oba roka setve) pomlad ni bila posebno<br />
topla. Predvsem absolut<strong>ne</strong> m<strong>in</strong>imal<strong>ne</strong><br />
temperature ob povr{<strong>in</strong>i tal so se v<br />
<strong>za</strong>~etku aprila spu{~ale pod 0 °C. V <strong>ne</strong>posredno<br />
bli`<strong>in</strong>o ledi{~a so se m<strong>in</strong>imal<strong>ne</strong><br />
temperature zraka ob tleh spu{~ale<br />
{e sredi aprila, v <strong>za</strong>~etku maja <strong>in</strong> celo<br />
proti koncu maja. Vendar pa rezultati<br />
poskusa ka`ejo, da razmeroma nizke<br />
temperature zraka niso <strong>ne</strong>gativno vplivale<br />
na rast <strong>in</strong> razvoj lucer<strong>ne</strong>.<br />
Vpliv roka setve se je izrazito odra`al<br />
na pridelku krme prve ko{nje, saj smo<br />
z zgod<strong>ne</strong>j{o setvijo v prvi ko{nji pridelali<br />
<strong>za</strong> skoraj 20 % ve~ pridelka kot s<br />
kas<strong>ne</strong>j{o setvijo. Na pridelek krme naslednjih<br />
ko{enj rok spomladanske setve<br />
ni imel izrazitega vpliva. Rok setve je<br />
izrazito vplival tudi na navzo~ost plevela<br />
v prvi ko{nji, saj je bil dele` plevela<br />
v pridelku v obravnavanju z zgod<strong>ne</strong>j{o<br />
setvijo <strong>za</strong> 7 % manj{i, kot je bil<br />
Mariborski Agronom 3/2005<br />
Travni{tvo<br />
dele` plevela v obravnavanju s kas<strong>ne</strong>j-<br />
{o setvijo. Podobna razlika v dele`u<br />
plevela med rokoma setve je ostala tudi<br />
v pridelku druge <strong>in</strong> tretje ko{nje. Kljub<br />
<strong>ne</strong>koliko ve~jemu dele`u plevela v<br />
obravnavanju s kas<strong>ne</strong>j{o setvijo pa v<br />
posameznih ko{njah ni bilo bistvenih<br />
razlik med obravnavanjima z zgod<strong>ne</strong>j-<br />
{o <strong>in</strong> kas<strong>ne</strong>j{o setvijo v kakovosti pridelka<br />
krme (vsebnost surovih prote<strong>in</strong>ov,<br />
<strong>ne</strong>to e<strong>ne</strong>rgija laktacije, vsebnost<br />
kalcija <strong>in</strong> fosforja).<br />
Vpliv roka setve se je izrazito<br />
odra`al na pridelku krme<br />
prve ko{nje, saj smo z zgod<strong>ne</strong>j{o<br />
setvijo v prvi ko{nji pridelali<br />
<strong>za</strong> skoraj 20 % ve~ pridelka<br />
kot s kas<strong>ne</strong>j{o setvijo.<br />
Na splo{no gledano smo z uporabo varovalnih<br />
posevkov v povpre~ju pove-<br />
~ali pridelek prve ko{nje <strong>za</strong> okrog 10 %.<br />
Primerjalno s kontrolnim obravnavanjem,<br />
kjer varoval<strong>ne</strong>ga posevka (oves,<br />
grah) nismo uporabili, pa je bil v sestavi<br />
pridelka prve ko{nje zna~ilno manj-<br />
{i dele` plevela. Ve~jega vpliva na<br />
vsebnost <strong>ne</strong>to e<strong>ne</strong>rgije <strong>in</strong> fosforja v pridelku<br />
prve ko{nje uporaba varoval<strong>ne</strong>ga<br />
posevka ni imela, pa~ pa je bil vpliv<br />
opazen pri vsebnosti prote<strong>in</strong>ov <strong>in</strong> kalcija<br />
v pridelku. Tu smo vi{je vsebnosti<br />
pridelali z uporabo graha – primerjaje<br />
s kontrolnim obravnavanjem <strong>in</strong> {e posebej<br />
vi{je v primerjavi z obravnavanji,<br />
kjer smo kot varovalni posevek uporabili<br />
oves. Uporaba varoval<strong>ne</strong>ga posevka<br />
ob setvi pa ni zna~ilno vplivala na<br />
koli~<strong>in</strong>o <strong>in</strong> kakovost pridelka druge <strong>in</strong><br />
tretje ko{nje.<br />
Rezultati poskusa, ki smo ga izvedli,<br />
govorijo v prid dejstvu, da v kolikor se<br />
odlo~amo <strong>za</strong> spomladansko setev lucer<strong>ne</strong>,<br />
setev izvedemo zgodaj – ko<strong>ne</strong>c<br />
marca ali kve~jemu v <strong>za</strong>~etku aprila. Z<br />
zgodnjo setvijo bo pridelek krme v prvem<br />
letu rasti ve~ji, manj pa bo tudi<br />
plevela. ^e nam tehnologija setve to<br />
dopu{~a, lahko ob setvi uporabimo tako<br />
imenovani varovalni posevek (grah,<br />
oves). Z njim bomo {e dodatno <strong>ne</strong>koliko<br />
zmanj{ali <strong>za</strong>pleveljenost, ve~ji pa bo<br />
tudi pridelek prve ko{nje. Predvsem z<br />
zgodnjo setvijo <strong>in</strong> tudi z uporabo varoval<strong>ne</strong>ga<br />
posevka se lahko povsem<br />
izog<strong>ne</strong>mo uporabi herbicida. Ob zgodnji<br />
setvi bo <strong>za</strong>radi hitrej{e <strong>in</strong> dobre<br />
ukoren<strong>in</strong>jenosti lucer<strong>ne</strong> {koda, ki jo<br />
lahko napravi prva poletna su{a, veliko<br />
manj{a.<br />
Literatura je na voljo pri avtorjih.<br />
Prispevek je kratek povzetek diplomskega dela<br />
Brigite Daj~man. Delo ima naslov Vpliv roka setve<br />
<strong>in</strong> varoval<strong>ne</strong>ga posevka na pridelek lucer<strong>ne</strong>.<br />
Mentor pri izdelavi diplomskega dela je bil izr.<br />
prof. dr. Branko Kramberger.<br />
25
Change language