Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
prehrano cveto~e medonos<strong>ne</strong> rastl<strong>in</strong>e<br />
na ekstenzivnih travnikih, grmi{~ih <strong>in</strong><br />
v vrzelastih gozdovih. Samice odlagajo<br />
jaj~eca na hranil<strong>ne</strong> rastl<strong>in</strong>e gosenic,<br />
med katerimi prevladujejo vrste iz<br />
rodu jegli~ (Primula).<br />
Mo~virski cek<strong>in</strong>~ek - Lycaena dispar<br />
(Haworth, 1802)<br />
Mo~virski cek<strong>in</strong>~ek je d<strong>ne</strong>vna vrsta<br />
metuljev, ki je v obliki razpr{enih populacij<br />
raz{irjena po skoraj celot<strong>ne</strong>m<br />
obmo~ju Slovenije na vla`nih travnikih,<br />
gozdnih robovih <strong>in</strong> obre`jih voda,<br />
od ni`<strong>in</strong> do nadmorske vi{<strong>in</strong>e pribli`no<br />
850 m. Ima dva <strong>za</strong>roda letno. Odrasli<br />
metulji letajo prvi~ od maja do junija<br />
<strong>in</strong> drugi~ od julija do avgusta. V<br />
tem ~asu potrebujejo <strong>za</strong> prehrano cveto~e<br />
medonos<strong>ne</strong> rastl<strong>in</strong>e na obmo~ju<br />
ekstenzivnih vla`nih travnikov, gozdnih<br />
robov <strong>in</strong> obre`ij voda. Samice odlagajo<br />
jaj~eca na hranilnih rastl<strong>in</strong>e gosenic,<br />
ki so predvsem higrofil<strong>ne</strong> vrste iz<br />
rodu kislica (Rumex).<br />
Temni mravlji{~ar - Macul<strong>in</strong>ea<br />
nausithous (Bergsträsser, 1799)<br />
Zadnji dve vrsti, temni <strong>in</strong> stra{ni~<strong>in</strong><br />
mravlji{~ar, sodita med najbolj pri<strong>za</strong>dete<br />
<strong>in</strong> ogro`e<strong>ne</strong> vrste d<strong>ne</strong>vnih metuljev<br />
Evrope. Razlog je v njuni izjemni<br />
ekolo{ki specializiranosti: obe vrsti sta<br />
ve<strong>za</strong>ni na hranilno rastl<strong>in</strong>o, zdravilno<br />
stra{nico (Sanguisorba offic<strong>in</strong>alis), na<br />
habitat vla`nih ni`<strong>in</strong>skih travnikov <strong>in</strong><br />
na so`itje z razli~nimi vrstami mravelj,<br />
predvsem iz rodu Myrmica. Temni<br />
mravlji{~ar je raz{irjen na vla`nih ni-<br />
`<strong>in</strong>skih ekstenzivnih travnikih severovzhod<strong>ne</strong><br />
Slovenije. Odrasli metulji<br />
letajo od konca julija do srede avgusta.<br />
V tem ~asu potrebujejo cveto~e rastl<strong>in</strong>e<br />
zdravil<strong>ne</strong> stra{nice <strong>za</strong> prehrano z<br />
<strong>ne</strong>ktarjem <strong>in</strong> <strong>za</strong> odlaganje jaj~ec. Prvi<br />
del razvoja gosenic se odvija na socvetjih<br />
zdravil<strong>ne</strong> stra{nice, drugi del pa<br />
v mravlji{~ih mravelj, kjer gosenice<br />
tudi prezimijo <strong>in</strong> se <strong>za</strong>bubijo. Iz navedenih<br />
razlogov potrebuje vrsta zelo<br />
specifi~no upravljanje, ki vklju~uje<br />
tako ohranjanje vodnih razmer, ekstenzivno<br />
<strong>ne</strong>go travnikov, ki <strong>za</strong>gotavlja<br />
ohranjanje zdravil<strong>ne</strong> str{nice, pravilno<br />
razporeditev datumov ko{nje kot<br />
tudi ohranjanje ugodnih razmer <strong>za</strong> pre-<br />
`ivetje mravelj.<br />
36<br />
Metulji<br />
Ob <strong>in</strong>tenziviranju travnikov lahko posta<strong>ne</strong>jo ogro`e<strong>ne</strong> tudi ivanj{~ice <strong>in</strong> zlati cek<strong>in</strong>~ek /<br />
Lycaena virgaurea.<br />
Stra{ni~<strong>in</strong> mravlji{~ar - Macul<strong>in</strong>ea<br />
teleius (Bergsträsser, 1799)<br />
Stra{ni~<strong>in</strong> mravlji{~ar ima v Sloveniji<br />
<strong>ne</strong>koliko ve~jo raz{irjenost od predhod<strong>ne</strong><br />
vrste, saj ga najdemo (navadno<br />
na istih travnikih kot tem<strong>ne</strong>ga mravlji{~arja)<br />
tudi v ni`<strong>in</strong>ah osrednje <strong>in</strong> <strong>za</strong>-<br />
In kaj lahko storimo <strong>za</strong> ohranjanje<br />
`ivljenjskega okolja<br />
ogro`enih vrst metuljev?<br />
Najprej to, da se <strong>za</strong>vedamo<br />
njihovega pomena <strong>in</strong> da<br />
spoznamo, da lahko tudi<br />
sami z vsakdanjim ravnanjem<br />
veliko prispevamo k njihovemu<br />
pre`ivetju.<br />
hod<strong>ne</strong> Slovenije, njegov `ivljenjski<br />
prostor pa sega tudi do 800 m nadmorske<br />
vi{<strong>in</strong>e. Odrasli metulji letajo od<br />
konca junija do <strong>za</strong>~etka avgusta. V tem<br />
~asu potrebujejo <strong>za</strong> prehrano z <strong>ne</strong>ktarjem<br />
predvsem cveto~e rastl<strong>in</strong>e zdravil<strong>ne</strong><br />
stra{nice, na katere socvetja samice<br />
odlagajo jaj~eca. Razvoj gosenic je zelo<br />
podoben kot pri tem<strong>ne</strong>m mravlji{~arju.<br />
Upravljanje <strong>za</strong> to vrsto je podobno kot<br />
<strong>za</strong> tem<strong>ne</strong>ga mravlji{~arja, upo{tevati<br />
pa je potrebno zgod<strong>ne</strong>j{i datum letanja<br />
odraslih metuljev.<br />
In kaj lahko storimo <strong>za</strong> ohranjanje `ivljenjskega<br />
okolja ogro`enih vrst metu-<br />
ljev? Najprej to, da se <strong>za</strong>vedamo njihovega<br />
pomena <strong>in</strong> da spoznamo, da lahko<br />
tudi sami z vsakdanjim ravnanjem<br />
veliko prispevamo k njihovemu pre`ivetju.<br />
Od tu naprej pa ni potrebno veliko.<br />
Kjer je stanje `e da<strong>ne</strong>s ugodno, ga<br />
je potrebno samo ohranjati. V ve~<strong>in</strong>i<br />
primerov to pomeni, da ekstenziv<strong>ne</strong><br />
travnike ohranjamo v tradicionalni<br />
rabi. Gnojimo jih le ob~asno s hlevskim<br />
gnojem <strong>in</strong> <strong>ne</strong> z gnojevko ali m<strong>in</strong>eralnimi<br />
gnojili, kosimo pa jih do dvakrat letno<br />
v ~asu, ko semena trav `e dozorijo.<br />
S tem ohranjamo celotno vrstno pestrost<br />
travnikov <strong>in</strong> <strong>ne</strong> samo `u`elk, kot<br />
so ~ebele <strong>in</strong> metulji. Podobno velja <strong>za</strong><br />
vla`<strong>ne</strong> travnike, posebej tiste, kjer `ivijo<br />
mo~virske vrste metuljev, kot sta na<br />
primer temni <strong>in</strong> stra{ni~<strong>in</strong> mravlji{~ar.<br />
Na takih travnikih moramo biti posebej<br />
pozorni na datum druge ko{nje, ki <strong>ne</strong><br />
sme biti pred prvo polovico septembra.<br />
Mlade gosenice mravlji{~arjev so do takrat<br />
na socvetjih stra{nice <strong>in</strong> se {ele po<br />
polovici septembra presele v mravlji{-<br />
~a, kjer prezimijo, <strong>in</strong> se naslednje leto<br />
razvijejo v odrasle metulje. Kjer je stanje<br />
poslab{ano, na primer na strmih <strong>za</strong>ra{~ajo~ih<br />
travnikih <strong>za</strong>radi opu{~anja<br />
ko{nje, pa je mogo~e primerno rabo ponovno<br />
organizirati. Za name<strong>ne</strong> ohranjanja<br />
tradicional<strong>ne</strong> travni{ke rabe, <strong>za</strong><br />
ko{njo strmih travnikov ali <strong>za</strong> kr~enje<br />
<strong>za</strong>ra{~enih povr{<strong>in</strong> so na voljo tudi f<strong>in</strong>an~ni<br />
viri, kot je na primer Slovenski<br />
kmetijski okoljski program.<br />
Mariborski Agronom 3/2005<br />
Foto: Matja` Je`
Change language