Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vpliv roka setve <strong>in</strong> varova<strong>ne</strong>ga<br />
posevka na pridelek spomladi<br />
seja<strong>ne</strong> Lucer<strong>ne</strong><br />
Brigita Daj~man, uni.dipl.<strong>in</strong>g.agr. <strong>in</strong> izr.prof.dr. Branko Kramberger<br />
V <strong>za</strong>dnjih <strong>ne</strong>kaj letih je bilo v Sloveniji kar <strong>ne</strong>kaj dalj{ih su{nih obdobij, pove<strong>za</strong>nih z zelo visokimi temperaturami.<br />
To se je izrazito <strong>ne</strong>gativno odra`alo na koli~<strong>in</strong>i pridela<strong>ne</strong> volum<strong>in</strong>oz<strong>ne</strong> krme na na{ih `iv<strong>in</strong>orejskih<br />
kmetijah. Posledi~no kmetje vse bolj i{~ejo rastl<strong>in</strong>e, s katerimi je mogo~e tudi v su{nih obdobjih pridelati <strong>za</strong>dovoljivo<br />
koli~<strong>in</strong>o kakovost<strong>ne</strong> krme. Ena od takih je tudi lucerna, katere obseg pridelovanja se po dolgih letih<br />
upadanja na na{ih kmetijah spet pove~uje. Lucerno lahko sejemo tako spomladi kot jeseni. V poskusu, ki<br />
smo ga izvedli, smo prou~evali vpliv razli~nih rokov spomladanske setve lucer<strong>ne</strong> <strong>in</strong> razli~nih varovalnih posevkov<br />
na koli~<strong>in</strong>o <strong>in</strong> kakovost pridelka v prvem letu rasti.<br />
Lucerna (Medicago sativa L.) je ena<br />
najstarej{ih rastl<strong>in</strong> <strong>za</strong> pridelovanje<br />
volum<strong>in</strong>oz<strong>ne</strong> krme na njivah,<br />
saj je bilo njeno pridelovanje poznano<br />
`e pred <strong>ne</strong>kaj tiso~ leti v tedanjih civili<strong>za</strong>cijah<br />
na Bli`njem <strong>in</strong> Srednjem<br />
vzhodu ter v Sredozemlju. Pri nas jo<br />
poznamo kot ve~letno metuljnico, s<br />
katero lahko letno pridelamo {tiri do<br />
pet ko{enj kakovost<strong>ne</strong>ga pridelka, oziroma<br />
~ez 10 ton su{<strong>in</strong>e na hektar letno.<br />
V tleh razvije globok koren<strong>in</strong>ski sistem<br />
z izrazito sr~no koren<strong>in</strong>o. Sr~na<br />
koren<strong>in</strong>a v propustnih tleh, kjer lucerna<br />
’i{~e’ vodo v glob<strong>in</strong>ah, lahko z leti<br />
prodre tudi <strong>ne</strong>kaj metrov globoko. Koren<strong>in</strong>e<br />
v globljih plasteh tal so pri lucerni<br />
tista lastnost, ki omogo~a njeno<br />
dobro rast tudi takrat, ko vode v vrhnjih<br />
slojih tal primanjkuje tudi do te<br />
mere, da ve~<strong>in</strong>a drugih rastl<strong>in</strong> <strong>za</strong> pridelovanje<br />
volum<strong>in</strong>oz<strong>ne</strong> krme pre<strong>ne</strong>ha z<br />
rastjo. Tudi pri lucerni se na koren<strong>in</strong>ah<br />
razvijejo gomolj~ki s simbiotskimi bakterijami<br />
Rhizobium. Letno s simbiozo<br />
pridobi do 200 kg du{ika na hektar.<br />
Steblo lucer<strong>ne</strong> je zelnato, so~no, vendar<br />
z razvojem rastl<strong>in</strong>e <strong>in</strong> staranjem<br />
postaja vse bolj olese<strong>ne</strong>lo <strong>in</strong> <strong>za</strong> krmo<br />
`ivalim manj primerno. V ugodnih<br />
rastnih razmerah lahko stebla zrastejo<br />
do vi{<strong>in</strong>e 80 do 100 cm. List je triperesen<br />
<strong>in</strong> slabo dlakav. Najve~ hranil <strong>za</strong><br />
24<br />
Travni{tvo<br />
`ivali, predvsem prote<strong>in</strong>ov <strong>in</strong> vitam<strong>in</strong>ov,<br />
vsebujejo listi. Dele` listov v pridelku<br />
je tudi sortna lastnost, <strong>za</strong>to dajejo<br />
sorte z ve~jim dele`em listov v pridelku<br />
tudi krmo bolj{e kakovosti. Cvetovi<br />
se pri lucerni razvijejo na vrhu<br />
glav<strong>ne</strong>ga stebla <strong>in</strong> stranskih vej. Zdru-<br />
`eni so v grozdasta socvetja. Barva<br />
ven~nih listov se preliva od svetlo do<br />
temno vijoli~aste. Cvetove ve~<strong>in</strong>oma<br />
opra{ujejo `u`elke, med katerimi so<br />
pomemb<strong>ne</strong> tudi ~ebele.<br />
Na splo{no je v toplej{ih obmo~jih<br />
bolj raz{irjena jesenska<br />
setev, v hlad<strong>ne</strong>j{ih obmo~jih<br />
pa spomladanska. Slovenija<br />
se s svojim srednjeevropskim<br />
pod<strong>ne</strong>bjem uvr{~a <strong>ne</strong>kje<br />
vmes, tako da sta pri nas mogo~a<br />
oba roka setve.<br />
Lucerno lahko sejemo jeseni ali pa<br />
spomladi. Kateri rok setve je primer<strong>ne</strong>j-<br />
{i, je odvisno od specifi~nih pod<strong>ne</strong>bnih<br />
<strong>in</strong> talnih razmer posamez<strong>ne</strong>ga obmo~ja.<br />
Na splo{no je v toplej{ih obmo~jih<br />
bolj raz{irjena jesenska setev, v hlad<strong>ne</strong>j{ih<br />
obmo~jih pa spomladanska. Slovenija<br />
se s svojim srednjeevropskim<br />
pod<strong>ne</strong>bjem uvr{~a <strong>ne</strong>kje vmes, tako da<br />
sta pri nas mogo~a oba roka setve. Tudi<br />
znotraj spomladanskega roka setve je<br />
potrebno poiskati optimalni ~as setve.<br />
Za zelo rano setev je v literaturi mogo-<br />
~e sre~ati opozorila, da lahko mo~<strong>ne</strong><br />
pozno spomladanske sla<strong>ne</strong> lucerno<br />
po{kodujejo. Pri prepozni setvi pa se<br />
lahko v veliki meri razvije tudi plevel.<br />
Tega sicer lahko <strong>za</strong>tremo s {tevilnimi<br />
herbicidi, ki so na voljo na trgu, vendar<br />
se njihovi uporabi lahko izog<strong>ne</strong>mo<br />
z dokaj rano setvijo <strong>in</strong> mogo~e tudi z<br />
uporabo varoval<strong>ne</strong>ga posevka.<br />
V <strong>za</strong>dnjih tridesetih do {tiridesetih letih<br />
je pridelovanje lucer<strong>ne</strong> v Sloveniji<br />
po obsegu mo~no na<strong>za</strong>dovalo. Obe<strong>ne</strong>m<br />
tudi ni bilo veliko raziskav, ki bi posodabljale<br />
tehnologijo pridelovanja. Vse<br />
to nam je dalo povod, da smo v letu<br />
2004 na posestvu JGZ Kozjak v Rogozi<br />
pri Mariboru izvedli eksaktni poljski<br />
poskus, v katerem smo lucerno sorte<br />
So~a (13.5 kg semena ha -1 ) sejali v<br />
dveh razli~nih rokih (31. marca 2004 <strong>in</strong><br />
22. aprila. 2004). Poleg tega smo lucerno<br />
sejali brez varoval<strong>ne</strong>ga posevka, z<br />
varovalnim posevkom - ovsom (Avena<br />
sativa L.) sorte Leanda (15 ali 30 kg semena<br />
ha -1 ) ali pa z varovalnim posevkom<br />
– grahom (Pisum sativum L. ssp.<br />
arvense) sorte Sponsor (20 ali 40 kg semena<br />
ha -1 ). Poskus je bil <strong>za</strong>snovan kot<br />
Mariborski Agronom 3/2005
Change language