Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
^e so, potem so brez smisla. <strong>Ne</strong>kaj mora<br />
biti stal<strong>ne</strong>ga. To pa je temeljni moralni<br />
<strong>za</strong>kon, ki ga imamo ’<strong>za</strong>pisa<strong>ne</strong>ga' v sebi. V<br />
sebi imamo sodnika, ki mu pravimo vest<br />
<strong>in</strong> ta sodnik je vselej prisoten <strong>in</strong> zna biti<br />
zelo <strong>ne</strong>usmiljen. <strong>Ne</strong> da se podkupiti, tako<br />
kot (na `alost) mnogi dr`avni uradniki.<br />
V dana{nji dru`bi, <strong>za</strong> katero je zna~ilen<br />
moralni relativizem (ki je <strong>ne</strong>ka vrsta<br />
moral<strong>ne</strong>ga razkroja oz. dekadence), se<br />
veliko moralizira oz. govori o morali.<br />
Mediji so <strong>ne</strong>verjetno polni moralnih<br />
sodb, ki so jih prilagodili d<strong>ne</strong>vnim potrebam.<br />
Pisci <strong>in</strong> komentatorji v medijih<br />
mnogokrat izrekajo kategori~<strong>ne</strong> moral<strong>ne</strong><br />
sodbe skoraj tako, kot da so <strong>ne</strong>zmotljiva<br />
bo`anstva. Ve~tiso~letna moralna pravila<br />
obna{anja <strong>ne</strong>redko <strong>ne</strong>girajo kot <strong>ne</strong>smiselna<br />
<strong>in</strong> <strong>za</strong>starela. Postopoma nastaja<br />
dru`ba, kjer je vse relativno. Posledice so<br />
poraz<strong>ne</strong>. Celo <strong>za</strong>pravljanje (ali bolje<br />
povedano ...) sredstev dobrodel<strong>ne</strong> organi<strong>za</strong>cije,<br />
kot je to Rde~i kri`, ni ve~ kaznivo<br />
dejanje. Sicer pa vseeno ni tako slabo.<br />
Do tistih, ki ukradejo hleb kruha ali steklenico<br />
v<strong>in</strong>a, so kazni zelo visoke <strong>in</strong> se<br />
striktno izvajajo. Verjetno <strong>za</strong>to, ker ti<br />
tatovi nimajo kravat. Pri Machiavelliju je<br />
obstajal vsaj ragio<strong>ne</strong> di Stato, v sodobni<br />
dru`bi pa tudi ta nima ve~ svoje veljave.<br />
Sodobni ljudje zelo malo razmi{ljajo <strong>in</strong> ~e<br />
razmi{ljajo, razmi{ljajo povr{no. To pa je<br />
Etika <strong>in</strong> morala<br />
V razmislek tistim, ki uni~ujejo lepo slovensko zemljo!<br />
Mariborski Agronom 3/2005<br />
predvsem <strong>za</strong>radi tega, ker je zelo te`ko<br />
najti ~as <strong>in</strong> mir (predvsem du{evni mir),<br />
ki je pri razmi{ljanju <strong>ne</strong>pogre{ljiv. ^lovek<br />
se vse bolj ’utaplja' v povpre~ju ’mase' <strong>in</strong><br />
izgublja svoj <strong>in</strong>dividualno-konstruktivni<br />
polo`aj. Um (reason, Vernunft) izgublja<br />
svojo primarno funkcijo. Na njegovo mesto<br />
prihaja razum (understand<strong>in</strong>g, Verstand),<br />
toda <strong>ne</strong> razum kot celota, temve~<br />
v parcialni obliki. Transcendentnost je<br />
odr<strong>in</strong>jena ali celo elim<strong>in</strong>irana. Obstaja le<br />
konkretna stvarnost, katero dojemamo s<br />
parcialnim razumom, ki smo ga ’trenirali'<br />
v {olskih klopeh <strong>in</strong> ki so ga {e dodatno<br />
deformirali mediji.<br />
Etika <strong>in</strong> morala v slovenskem <strong>in</strong><br />
evropskem kmetijstvu<br />
Ljubezen do `ivih bitij, zemlje <strong>in</strong><br />
kme~kega dela so <strong>za</strong>menjala kruta pravila<br />
ekonomike, katerih pomembna gonilna<br />
sila je profit oz. pohlep po bogastvu.<br />
Glede na veljavno <strong>za</strong>konodajo je ve~<strong>in</strong>a<br />
aktivnosti sodob<strong>ne</strong>ga kmetijstva legalna.<br />
Po padcu komunizma sem pri~akoval, da<br />
bo slovensko <strong>kmetijstvo</strong> izbralo novo <strong>in</strong><br />
bolj po{teno smer. V skladu s svojo vzgojo<br />
<strong>in</strong> prepri~anjem sem pri~akoval, da se<br />
bo pojavilo vsaj <strong>ne</strong>kaj po{tenih visokih<br />
vladnih funkcionarjev (predvsem m<strong>in</strong>istrov),<br />
ki bodo pri uvajanju nove kmetijske<br />
politike vsaj delno upo{tevali splo{no<br />
veljavna na~ela humanosti. To so tudi<br />
na~ela, <strong>za</strong>pisana v Bibliji. Osnovno na-<br />
~elo humanosti (tako so me u~ili) je<br />
<strong>za</strong>{~ita <strong>za</strong>postavljenih, slabotnih <strong>in</strong><br />
<strong>ne</strong>mo~nih, <strong>ne</strong> glede na to, ali so to rastl<strong>in</strong>e,<br />
`ivali ali ljudje.<br />
Tudi v novi oblasti (kjer je bilo kar <strong>ne</strong>kaj<br />
zelo po{tenih ljudi) so <strong>za</strong>~ele prevladovati<br />
proda<strong>ne</strong> du{e <strong>in</strong> rde~i klientilizem so<br />
<strong>za</strong>menjali z vulgarnim kapitalizmom.<br />
Ker je bil v ~asu komunizma odrejen<br />
zemlji{ki maksimum, je novi sistem spro-<br />
`il (poleg <strong>ne</strong>kaj pozitivnih) {tevil<strong>ne</strong> <strong>ne</strong>gativ<strong>ne</strong><br />
pojave. Med moralno najbolj<br />
spor<strong>ne</strong> spada brezvestno <strong>in</strong> <strong>ne</strong>usmiljeno<br />
uni~evanje okolja <strong>in</strong> t. i. ’mrhov<strong>in</strong>arstvo'<br />
(prevzem zemlje propadlih, obubo`anih<br />
<strong>in</strong>/ali bolnih, ostarelih ter umrlih lastnikov).<br />
Tisti, ki so si ustvarili vsaj delno<br />
priviligirani polo`aj v rde~i dru`bi, so s<br />
tem nadaljevali tudi takrat, ko so<br />
Stal<strong>in</strong>ovi brki izgubili svojo mo~. Pojavila<br />
se je <strong>ne</strong>obvladljiva `eja po bogastvu. Mali<br />
kmetje so <strong>za</strong>~eli propadati. Zemlja je<br />
izgubila svojo izvirno vrednost <strong>in</strong> namembnost.<br />
Pristojna m<strong>in</strong>istrstva <strong>in</strong> <strong>za</strong>konodaja<br />
– vse je {lo (<strong>in</strong> {e vedno gre) na<br />
roke priviligirancem. Denar <strong>za</strong> projekte,<br />
subvencije <strong>in</strong> <strong>ne</strong>povratna sredstva so delili<br />
na zelo ~uden na~<strong>in</strong> oz. kar po doma-<br />
~e. Zadnji podatki (poro~ila iz medijev)<br />
ka`ejo, da <strong>za</strong> <strong>ne</strong>katere od teh stvari sploh<br />
<strong>ne</strong> obstaja dokumentacija.<br />
Kmetje so prisiljeni sejati<br />
seme, ki je v trgov<strong>in</strong>ah. To pa<br />
je praviloma seme, ki nudi<br />
trgovcem najve~ji dobi~ek (ki<br />
obsega denar od prodaje <strong>in</strong><br />
provizij oz. podkupn<strong>in</strong> semenarskih<br />
mult<strong>in</strong>acionalk).<br />
Ker sem veliko let pre`ivel med rev<strong>ne</strong>j-<br />
{imi ljudmi, <strong>ne</strong> morem mimo prepri~anja,<br />
da je obstoje~a politika subvencij <strong>ne</strong>moralna.<br />
<strong>Ne</strong> bom po<strong>za</strong>bil oddaje na televiziji,<br />
ki sem jo gledal na Novi Kaledoniji.<br />
Prika<strong>za</strong>ni so bili ’poni`ni' francoski kmetje<br />
s svojimi super modernimi, traktorji<br />
(prevladoval je klimatizirani John Deere),<br />
ki so <strong>za</strong>htevali od dr`ave dodat<strong>ne</strong> be<strong>ne</strong>ficije<br />
<strong>in</strong> prepoved uvo<strong>za</strong> ce<strong>ne</strong>j{ih kmetijskih<br />
pridelkov iz rev<strong>ne</strong>j{ih dr`av. Kolikor<br />
vem, jim je dr`ava ugodila. Vse to lahko<br />
na zunaj izgleda lepo <strong>in</strong> prav. Toda, ~e<br />
7
Change language