Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vplivi tal na<br />
kakovost grozdja<br />
Mitja<br />
Mohori~<br />
<strong>Ne</strong>sporno je, da imajo tla vpliv na kakovost pridelka. Zelo tradicionalno pojmovanje vpliva tal na pridelek pravi,<br />
da je pridelek grozdja ve~ji na bogatih tleh, kakovostno pa je slab{i. Manj bogata tla so primer<strong>ne</strong>j{a <strong>za</strong> pridelavo<br />
namiz<strong>ne</strong>ga v<strong>in</strong>a <strong>in</strong> kakovostnih suhih belih v<strong>in</strong>. Raziskave o vplivu tal na kakovost v<strong>in</strong>a so zelo <strong>za</strong>plete<strong>ne</strong>,<br />
podatki pa temeljijo na dolgoletnih izku{njah iz v<strong>in</strong>ogradni{ke prakse.<br />
Izvrednotiti vplive tal na kakovost<br />
grozdja <strong>in</strong> v<strong>in</strong>a je mnogo te`je kot<br />
izvrednotiti vplive mezoklime. Mogo~i<br />
vplivi tal na kakovost grozdja <strong>in</strong><br />
v<strong>in</strong>a so:<br />
• preko dostopnosti vode rastl<strong>in</strong>i - kapaciteta<br />
tal <strong>za</strong> vodo,<br />
• preko dostopnosti hranil,<br />
• preko vpliva na makroklimo preko<br />
toplot<strong>ne</strong> kapacitete <strong>in</strong> albeda tal,<br />
• preko vpliva na rast <strong>in</strong> razrast koren<strong>in</strong><br />
- fizikal<strong>ne</strong> lastnosti tali <strong>in</strong> gostota<br />
sajenja.<br />
<strong>Ne</strong>davni poskusi, izvedeni v <strong>Ne</strong>m~iji na<br />
sorti modri p<strong>in</strong>ot <strong>in</strong> silva<strong>ne</strong>c, so poka<strong>za</strong>li,<br />
da je organolepti~no te`ko razlikovati<br />
v<strong>in</strong>a, ki so rasla na razli~nih talnih<br />
tipih v enakih klimatskih <strong>in</strong> agrotehni~nih<br />
pogojih. Zanimiva je ugotovitev<br />
Rank<strong>in</strong>a. Po njegovem so tla, v<br />
primerjavi s klimo <strong>in</strong> sorto, manj pomembna.<br />
Pri tleh je pomembna le glob<strong>in</strong>a<br />
tal, kapaciteta tal <strong>za</strong> vodo <strong>in</strong> propustnost<br />
tal. Kemi~na sestava tal je<br />
manj pomembna <strong>in</strong> <strong>ne</strong> igra pomemb<strong>ne</strong>j{e<br />
vloge na kakovost pridelka, vpliva<br />
le na m<strong>in</strong>eralno sestavo rastl<strong>in</strong>skega<br />
tkiva, <strong>ne</strong> vpliva pa na organolepti~<strong>ne</strong><br />
lastnosti v<strong>in</strong>a. Tla vplivajo na kakovost<br />
grozdja <strong>in</strong> v<strong>in</strong>a preko prehra<strong>ne</strong><br />
trte, prideloval<strong>ne</strong>ga podro~ja <strong>in</strong> gostote<br />
sajenja.<br />
Prehrana trte<br />
M<strong>in</strong>eralna prehrana rastl<strong>in</strong> je temeljni<br />
fiziolo{ki proces, ki vodi k ustvarjanju<br />
pridelka, njegove koli~<strong>in</strong>e <strong>in</strong> kakovosti.<br />
Gnojenje rastl<strong>in</strong> pa prestavlja tehnolo{ko<br />
izvedbo tega procesa, s katerim<br />
~lovek hote ali <strong>ne</strong>hote vpliva na rast,<br />
koli~<strong>in</strong>o <strong>in</strong> kakovost pridelka.<br />
Mariborski Agronom 3/2005<br />
V<strong>in</strong>ogradni{tvo<br />
Na kakovost v<strong>in</strong>a vplivajo<br />
topografske, geografske, morfolo{ke<br />
<strong>in</strong> agropedolo{ke<br />
zna~ilnosti podro~ja, ki def<strong>in</strong>irajo<br />
meje med njimi. Natan~<strong>ne</strong><br />
vplive vsakega dejavnika<br />
navadno <strong>ne</strong> poznamo.<br />
Zagotovo je, da premo~na prehrana ob<br />
primerni temperaturi <strong>in</strong> vlagi pospe{i<br />
rast <strong>in</strong> slabo vpliva na kakovost v<strong>in</strong>a.<br />
Champagnol povezuje vplive prehra<strong>ne</strong><br />
s vplivom na fenol<strong>ne</strong> <strong>in</strong> aromati~<strong>ne</strong><br />
snovi v grozdju. Posledica prevelike<br />
bujnosti trsa je vi{ja pH vrednost<br />
grozd<strong>ne</strong>ga soka ali pa se vpliv prevelike<br />
bujnosti pozna <strong>in</strong>direktno na kakovosti<br />
v<strong>in</strong>a.<br />
Du{ik<br />
Du{ik je element, ki je tesno pove<strong>za</strong>n z<br />
bujnostjo trsa, vpliva na razmerje med<br />
povr{<strong>in</strong>o listja <strong>in</strong> pridelkom, zvi{a vlago<br />
v listni steni, zmanj{a osvetlitev znotraj<br />
list<strong>ne</strong> ste<strong>ne</strong>. Du{ik ima <strong>ne</strong>posred<strong>ne</strong><br />
<strong>in</strong> posred<strong>ne</strong> vplive na kakovost grozdja,<br />
kar pa je v~asih te`ko ugotoviti.<br />
Direktni vpliv gnojenja z du{ikom je<br />
vi{ji pridelek. Previsoki odmerki du{ika<br />
vplivajo na bujnost trsa, zvi{ajo<br />
titracijske kisl<strong>in</strong>e, zvi{ajo vsebnost<br />
antocianov v jagodni ko`ici <strong>in</strong> zvi{ajo<br />
vsebnost du{ika v listnih pecljih. Du{ik<br />
15
Change language