Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ka je v <strong>in</strong> vitro kulturah saharo<strong>za</strong>, ki<br />
ima tudi vpliv na osmotsko stanje goji{~a.<br />
Alternativni viri so {e gluko<strong>za</strong>,<br />
frukto<strong>za</strong>, sorbitol, manitol, malto<strong>za</strong> <strong>in</strong><br />
drugi. Mio-<strong>in</strong>ozitol dodajamo skoraj<br />
vsem goji{~em. Kemi~na formula je<br />
enaka hekso<strong>za</strong>m, vendar je struktura<br />
obro~a druga~na. Mio-<strong>in</strong>ozitol je v<br />
rastl<strong>in</strong>ah vklju~en v ve~ procesov s<strong>in</strong>teze,<br />
tudi celi~nih sten; lahko ga pri{tevamo<br />
tudi med vitam<strong>in</strong>e.<br />
Am<strong>in</strong>okisl<strong>in</strong>e<br />
Lahko so odlo~ujo~ dejavnik pri <strong>ne</strong>katerih<br />
specifi~nih tehnikah (gojenje anter<br />
ali protoplastov), ve~<strong>in</strong>a goji{~ <strong>za</strong><br />
mikropropagacijo pa jih <strong>ne</strong> vsebuje.<br />
Sredstva <strong>za</strong> strjevanje goji{~<br />
Najve~krat uporabljamo agar, ki je sestavljen<br />
iz 70% agaroze <strong>in</strong> 30% agaropekt<strong>in</strong>a.<br />
Dodamo ga v koncentracijah<br />
6-10 g/l. Je izvle~ek iz razli~nih rde~ih<br />
alg, izvira torej iz bioti~no razli~<strong>ne</strong>ga<br />
materiala <strong>in</strong> kemi~no razli~no o<strong>ne</strong>sna-<br />
`e<strong>ne</strong>ga okolja. Na trdnost goji{~a vpliva<br />
njegova reakcija: pri ni`jem pH se<br />
agar te`je strdi kot pri vi{jem. Pri ni`ji<br />
koncentraciji agarja pa je zvi{ano<br />
izhlapevanje goji{~a. Druga strjevalca<br />
goji{~ sta {e agaro<strong>za</strong> <strong>in</strong> gellum–gum.<br />
Agaro<strong>za</strong> je sestav<strong>in</strong>a agarja; pre~i{~ena<br />
agaro<strong>za</strong> je <strong>za</strong> zdaj verjet<strong>ne</strong>je najbolj{a<br />
snov <strong>za</strong> strjevanje goji{~, vendar<br />
pa se <strong>za</strong>radi visoke ce<strong>ne</strong> uporablja le<br />
izjemoma. Gellum-gum je ekstrahiran<br />
iz poseb<strong>ne</strong>ga soja bakterij <strong>in</strong> je sestavljen<br />
iz glukuronske kisl<strong>in</strong>e, ramnoze <strong>in</strong><br />
glukoze. Je veliko bolj izena~en od<br />
agarja, <strong>za</strong>do{~a manj{a koli~<strong>in</strong>a (okoli<br />
2 g/l) <strong>in</strong> je ce<strong>ne</strong>j{i. Gellum-gum je {e<br />
bolj ob~utljiv na pH goji{~a. Problem<br />
je, da se v vodi <strong>ne</strong> strjuje, ker <strong>za</strong> strjevanje<br />
potrebuje dolo~eno koncentracijo<br />
soli, ki pa jih goji{~a ponavadi <strong>ne</strong><br />
vsebujejo dovolj.<br />
Rastl<strong>in</strong>ski hormoni<br />
Za tehnike tkivnih kultur sta najpomemb<strong>ne</strong>j{i<br />
skup<strong>in</strong>i fitohormonov avks<strong>in</strong>i<br />
<strong>in</strong> citok<strong>in</strong><strong>in</strong>i. Uporabljajo pa se<br />
tudi absciz<strong>in</strong>ska kisl<strong>in</strong>a, giberel<strong>in</strong>i, etilen<br />
itd.<br />
Med avks<strong>in</strong>i najve~ uporabljamo naravni<br />
avks<strong>in</strong> <strong>in</strong>dol ocetno kisl<strong>in</strong>o (IAA)<br />
ter ve~ s<strong>in</strong>teti~nih zlasti α-naftalen<br />
ocetno kisl<strong>in</strong>o (NAA), <strong>in</strong>dol masleno<br />
28<br />
@lahtnjenje rastl<strong>in</strong><br />
Naprava <strong>za</strong> ~i{~enje vode po pr<strong>in</strong>cipu reverz<strong>ne</strong> osmoze.<br />
kisl<strong>in</strong>o (IBA) <strong>in</strong> 2,4-diklorofenoksiocetno<br />
kisl<strong>in</strong>o (2,4–D). Avks<strong>in</strong>i v splo{<strong>ne</strong>m<br />
povzro~ajo rast celic <strong>in</strong> nabrekanje<br />
tkiv, delitev celic (nasta<strong>ne</strong>k kalusa) <strong>in</strong><br />
nasta<strong>ne</strong>k adventivnih koren<strong>in</strong>. Inhibirajo<br />
pa nasta<strong>ne</strong>k adventivnih <strong>in</strong> aksilarnih<br />
poganjkov <strong>in</strong> embrioge<strong>ne</strong>zo v<br />
teko~ih kulturah. ^e so koncentracije<br />
avks<strong>in</strong>ov nizke, predom<strong>in</strong>irajo adventiv<strong>ne</strong><br />
koren<strong>in</strong>e, ~e so koncentracije avks<strong>in</strong>ov<br />
visoke, pa se koren<strong>in</strong>e sploh <strong>ne</strong><br />
tvorijo <strong>in</strong> nasta<strong>ne</strong> kalus. 2,4-D lahko<br />
povzro~a mutacije <strong>in</strong> <strong>in</strong>hibira fotos<strong>in</strong>-<br />
pH meter.<br />
tezo. Zato med s<strong>in</strong>teti~nimi avks<strong>in</strong>i raje<br />
uporabimo NAA ali IBA.<br />
Zelo uspe{na, vendar draga, sta tudi<br />
dva naravna citok<strong>in</strong><strong>in</strong>a, zeat<strong>in</strong> <strong>in</strong> N6- (d2 -izopentil)aden<strong>in</strong> (2iP) <strong>in</strong> njuna ribozida.<br />
Najve~ uporabljana s<strong>in</strong>teti~na<br />
citok<strong>in</strong><strong>in</strong>a pa sta 6-benzilam<strong>in</strong>o pur<strong>in</strong><br />
(BAP) <strong>in</strong> k<strong>in</strong>et<strong>in</strong>.<br />
Skup<strong>in</strong>a hormonov giberel<strong>in</strong>i se v splo-<br />
{<strong>ne</strong>m v rastl<strong>in</strong>skih tkivnih kulturah <strong>ne</strong><br />
uporablja. Najve~ se uporablja GA3, ki<br />
pa je zelo ob~utljiva na visoke tempe-<br />
Mariborski Agronom 3/2005
Change language