Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo

Travni{ki metulji in
Natura 2000 v Sloveniji
Mag. Matja` Je`, Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor
Za metulje je zna~ilno tudi to, da
so mnoge vrste zelo ob~utljive za
spremembe okolja in da lahko
postanejo zaradi neprimerne rabe prostora
hitro ogro`ene ali pa lahko na
prizadetem obmo~ju celo izumrejo. Iz
teh razlogov ogro`ene vrste varuje doma~a
in mednarodna zakonodaja. Ob
vstopu v Evropsko unijo je tudi Slovenija
dolo~ila posebna varstvena obmo~ja
ali obmo~ja Natura 2000, ki so
namenjena ohranjanju narave. Nekatera
od teh obmo~ij so namenjena tudi
ohranjanju metuljev. Pa poglejmo, kaj
sploh pomeni Natura 2000 in katere
vrste metuljev ohranjamo skladno z
evropskimi usmeritvami.
Natura 2000 je mednarodno omre`je
ekolo{ko pomembnih obmo~ij, ki so
namenjena ohranjanju habitatnih tipov
ter habitatov rastlinskih in `ivalskih
vrst, ki so redke in ogro`ene na ozemlju
dr`av Evropske unije. Opredeljena
34
Metulji
Le kdo ne pozna metuljev, teh ~udovitih pisanih draguljev, ki se igrivo spreletavajo od cveta do cveta {irom
cveto~ih travnikov in vrtov. Z ve~ kot 3200 v Sloveniji `ive~imi vrstami sodijo metulji med na{e naj{tevil~nej{e,
najpestrej{e in tudi najlep{e `u`elke. Morda so prav te lastnosti pripomogle, da so razmeroma dobro
raziskani in da se zavedamo njihovega izrednega ekolo{kega in naravovarstvenega pomena. Ta se ka`e predvsem
v tem, da imajo metulji zna~aj indikatorske skupine, ki zanesljivo govori o zna~ilnostih in posebnostih
obravnavanih obmo~ij ter o stopnji njihove biotske pestrosti in naravne ohranjenosti.
Temni in stra{ni~in mravlji{-
~ar, sodita med najbolj prizadete
in ogro`ene vrste
dnevnih metuljev Evrope.
Razlog je v njuni izjemni ekolo{ki
specializiranosti: obe
vrsti sta vezani na hranilno
rastlino, zdravilno stra{nico
(Sanguisorba officinalis).
so na osnovi dveh evropskih direktiv,
in sicer Direktive o pticah iz leta 1979
in Direktive o habitatih iz leta 1992.
V seznamu `ivalskih vrst Direktive o
habitatih je tudi 13 vrst v Sloveniji `ive~ih
metuljev. Najprej poglejmo pet
gozdnih vrst: ~rtasti medvedek (Callimorpha
quadripunctaria), kra{ki zmrzlikar
(Erannis ankeraria), gozdni postavne`
(Hypodryas maturna), vzhodni
lepotec (Nymphalis vaualbum) in veliki
frfotav~ek (Leptidea morsei). Te vrste
`ivijo v listnatih do me{anih raznodobnih
vrzelastih gozdovih. Pogosto
jih lahko opazimo tudi na gozdnih robovih
ali na travnikih ob njih, kjer se
prehranjujejo z medi~ino na cvetovih
razli~nih rastlin. Naslednja vrsta, hromi
volnoritec (Eriogaster catax), je zna-
~ilna grmi{~na vrsta, katere gosenice
`ivijo na grmih ~rnega trna in gloga.
Za njegovo pre`ivetje je pomembno, da
ohranjamo gozdne robove, `ive meje in
grmi{~a ob poteh na toplih in suhih
obmo~jih. Sledi sedem travni{kih vrst
metuljev, ki jih bomo tokrat podrobneje
predstavili. Te so: barjanski okar~ek
(Coenonympha oedippus), bakreni seno`etnik
(Colias myrmidone), Lorkovi-
~ev rjav~ek (Erebia calcaria), travni{ki
postavne` (Euphydryas aurinia), mo~virski
cekin~ek (Lycaena dispar), temni
mravlji{~ar (Maculinea nausithous)
in stra{ni~in mravlji{~ar (Maculinea teleius).
Na kratko bomo opisali njihove
glavne ekolo{ke potrebe in tudi na~ine
upravljanja travnikov, ki omogo~ajo
ohranjanje njihovih habitatov v ugodnem
stanju.
Barjanski okar~ek - Coenonympha
oedippus (Fabricius, 1787)
Barjanski okar~ek `ivi v osrednji in jugozahodni
Sloveniji. Pojavlja se v dveh
tipih populacij. Prve naseljujejo vla`ne
travnike predalpskega obmo~ja (Ljubljanska
kotlina), druge pa suhe travnike
primorske regije, od ni`in do pribli`no
1200 m nadmorske vi{ine. Odrasli
metulji letajo sredi poletja in so aktivni
podnevi. V tem ~asu potrebujejo
za prehrano cveto~e medonosne rastline
na travnikih, grmi{~ih in obra`jih
voda. Samice odlagajo jaj~eca na razli~ne
vrste trav iz rodu latovka (Poa
palustris, P. pratensis, P. annua) in
ljuljka (Lolium) ter {a{ev (Carex). Na
Maculinea nausithous.
Mariborski Agronom 3/2005
Foto: Matja` Bedjani~