Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo

Zagotovo je, da premo~na
prehrana ob primerni temperaturi
in vlagi pospe{i rast
in slabo vpliva na kakovost
vina.
mo, iz vinogradni{ke prakse pa vemo,
da ’dobro’ pridelovalno podro~je ugodno
vpliva na dozorevanje in kakovost
vina. Na ’dobrih’ pridelovalnih podro~jih
je variabilnost v kakovosti vina zaradi
vpliva letnika manj{a kot na
’slab{ih’ podro~jih v istih klimatskih
razmerah. Za ’dobro’ podro~je imamo
tisto, ki izravnava ekstremne klimatske
razmere.
Zahteve, ki jih postavljamo pred dobro
podro~je, so:
Dobri rastni pogoji, ugodna tla, vendar
ne predobra – te`ave z du{ikom.
Sposobnost tal, da izravnavajo vplive
premo~ne vlage, posebno v ~asu jesenskega
de`ja. Tla morajo biti za vodo
prepustna. Razvoj koreninskega sistema
je v tak{nih tleh bolj{i in izravnava
vplive su{, kapaciteta tal za vodo
mora biti dobra, vi{ki vode morajo povr{insko
odte~i.
Trta mora dobro pre`iveti su{o v izrazito
su{nih letih, kar je posledica globokega
koreninskega sistema in ugodnega
razporeda padavin.
Na{teti dejavniki ka`ejo, kako kompleksno
in pomembno je definiranje in
za{~ita pridelovalnega podro~ja. Francoski
sistem, ki se je gradil mnogo let,
daje dobre rezultate, ~eprav so nekatere
dejavnike poenostavili.
V Franciji `e dolgo raziskujejo in ugotavljajo
zvezo med kakovostjo podro-
~ij in kakovostjo vina. Tako so npr.
opazovali kakovost vina sorte cabernet
sovignon, in sicer na podlagi SO 4 v
razli~nih pridelovalnih podro~jih. Ugotovili
so, da je najmo~nej{i vpliv tal na
rast in razvoj trsa v tem, da omogo~i
dobro prekoreninjenost spodnjih plasti
tal z glavnimi koreninami in dobro
prekoreninjenost zgornjega dela tal s
finimi koreninami. Kakovostne vinogradni{ke
lege omogo~ijo pred~asno
zorenje grozdja, ki je posledica ugodne
temperature tal v obmo~ju najve~je
aktivnosti korenin.
Mariborski Agronom 3/2005
Vinogradni{tvo
Gostota sajenja
V evropskih regijah, ki slovijo po vrhunskih
vinih, je obi~ajno zelo gosto
sajenje trt – 1 x 1 m ali {e gostej{e.
Tak{na velika gostota sajenja omogo-
~a bolj{o izrabo tal in ugodnej{i indeks
listne povr{ine. Champagnol meni, da
je gosto sajenje v kombinaciji z nizko
gojitveno obliko najbolj{a pot za kontroliranje
koli~ine in kakovosti vina.
Tak{ni pogledi so najmo~neje zastopani
v Franciji, kjer celoten sistem kontrole
kakovosti vina temelji na gostoti
sajenja. Na tej osnovi je mo`na tudi
medsebojna primerjava pridelovalnih
podro~ij. V primerjavi s slabimi tlemi
se korenine v bolj{ih tleh hitreje razvijejo
in zajamejo dolo~en volumen tal.
Iz tega razloga je gostej{e sajenje primernej{e,
ker korenine hitreje dose`ejo
primerni volumen.
Na razpored korenin v tleh mo~no
vpliva na~in sajenja. Sajenje v kvadrat
daje bolj{e rezultate v primerjavi s sajenjem
v pravokotnik. Ugotovili so, da
je te`a korenin pri sajenju v pravokotnik
2 x 2 m in gostoti 2500 trt/ha okoli
2,5 kg/trs. Te`a korenin pri enaki gostoti
sajenja trt/ha in sajenju v pravokotnik
3,5 x 1,4 m pa le 1,4 kg/trs.
Po raziskavah so trte, ki so bile gosteje
sajene, bolje izrabile hranila in vodo. V
su{nih letih pa so hitreje za~utile su{o.
V zgodnjih fenofazah razvoja trte so
gosteje sajene trte dobro osvetljene. Z
razvojem in rastjo pa se lahko pojavi
slab{a osvetljenost listja zaradi samozasen~evanja
in stres zaradi pomanjkanja
vode, ki je posledica borbe za vodo.
Vplivi gostej{ega sajenja na kakovost
vina so razli~ni. Pri sorti modri pinot so
ugotovili, da gostej{e sajenje – 1 x 0,5
m, 1 x 1 m, 2 x 1 m – ugodno vpliva
na kakovost vina, barvo in zorenje
grozdja. Ameri~ani, ki so prav tako posku{ali
z gostej{im na~inom sajenja,
niso vedno dosegli `elenih rezultatov.
Ugotovili so, da obstajajo nekatera pravila,
ki se jih moramo dr`ati, ~e `elimo
dose~i uspeh z gostej{im sajenjem:
Gosto sajenje lahko zmanj{a bujnost
trt, posebno ~e so lege in tla siroma-
{nej{a. Tak{ne lege so primerne za pridelavo
vin vrhunskih kakovosti.
Gosto sajenje na mo~nih tleh pospe{i
rast, ki jo te`ko kontroliramo. Bujna
rast in velika gostota sajenja omogo~a-
ta razvoj bolezni. V takem primeru je
bolje saditi redkeje in uporabiti deljeno
listno steno.
V podro~jih z manj vlage moramo pri
ve~ji gostoti trt namakati.
Velika gostota sajenja ponavadi ne zagotavlja
dobre osvetljenosti listja. Prav
zato so razvili nekatere gojitvene oblike
z deljeno listno steno. Carboneau v
Franciji je razvil sistem deljene listne
stene, znan pod imenom lira, ki ob nekaj
ve~ji razdalji med vrstami daje
ugodno razporeditev listja v listni steni
in omogo~a bolj{o osvetlitev in kakovost
vina. Avstralec Smart je s sodelavci
razvili {e druge oblike deljene listne
stene (dvo`i~na Te Kauwata, Scot
Henry) ter dosegel podobne rezultate.
V Sloveniji se v zadnjem ~asu vse ve~
ljudi odlo~a za gosto ali zelo gosto sajenje.
Pri tem bi veljalo vinogradnike
opozoriti, da je odlo~itev o tem, kako
gosto bomo sadili, v veliki meri odvisna
od njegovega znanja, tehni~nih
mo`nosti in uspe{nosti na trgu.
Po raziskavah so trte, ki so
bile gosteje sajene, bolje
izrabile hranila in vodo. V
su{nih letih pa so hitreje za-
~utile su{o. V zgodnjih fenofazah
razvoja trte so gosteje
sajene trte dobro osvetljene.
Vinogradnikom, ki bi `eleli saditi zelo
gosto, bi svetoval, da pred ureditvijo
nasada zelo skrbno ugotovijo potencial
tal in lege ter se skrbno in pravo~asno
lotijo rigolanja. Nadalje naj skrbno izberejo
in pravo~asno naro~ijo pri priznanih
trsni~arjih primerno kombinacijo
sorte in podlage. Zavedati se moramo,
da je investicija v vinograde z velikim
{tevilom posajenih trt povezana
z velikimi stro{ki pri obnovi, nabavi
mehanizacije in posebno pri veliki pedantnosti
pri izvajanju zelenih del. Razo~aranja
so lahko velika, sanacije pa
povezane s stro{ki in izgubo pridelka.
Vir; www.car.si/vinnet/malasola.html
17