Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
Lokalno podprta agrikultura (Ne)etika in (ne ... - Fakulteta za kmetijstvo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
takrat naprej sta se ideja <strong>in</strong> gibanje {irila<br />
z <strong>ne</strong>verjetnim uspehom. Danda<strong>ne</strong>s<br />
je samo v ZDA preko 1600 CSA kmetij<br />
<strong>in</strong> dodatnih 200 v Kanadi. Skupaj oskrbujejo<br />
preko 100.000 ljudi letno.<br />
Zakaj CSA?<br />
Community Supported Agriculture oziroma<br />
<strong>Lokalno</strong> <strong>podprta</strong> <strong>agrikultura</strong><br />
(LPA) je, kot `e ime namiguje, <strong>za</strong>mi{ljena<br />
predvsem kot alternativni na~<strong>in</strong><br />
pove<strong>za</strong>ve med kmetom <strong>in</strong> potro{niki <strong>in</strong><br />
je uporabljena predvsem <strong>za</strong>/na ekolo{kih<br />
<strong>in</strong> biod<strong>in</strong>ami~nih kmetijah. Predstavlja<br />
alternativo konvencional<strong>ne</strong>mu<br />
(t.j. anonim<strong>ne</strong>mu <strong>in</strong> oddalje<strong>ne</strong>mu) na-<br />
~<strong>in</strong>u prodaje hra<strong>ne</strong>, ki danda<strong>ne</strong>s prevladuje.<br />
S tem so mi{ljeni predvsem<br />
supermarketi ter z njimi pove<strong>za</strong>n celoten<br />
sistem dana{nje oskrbe ljudi s tako<br />
osnovno dobr<strong>in</strong>o, kot je vsakod<strong>ne</strong>vna<br />
prehrana. Prehranski kilometri oziroma<br />
Food Miles, izguba slu`b v lokalnih<br />
skupnostih, izguba lokalnih skupnosti<br />
nasploh, izgubljanje social<strong>ne</strong>ga kapitala<br />
<strong>in</strong> dobr<strong>in</strong>, izguba kmetij na eni strani<br />
<strong>in</strong> ve~anje ter speciali<strong>za</strong>cija le-teh<br />
na drugi so le <strong>ne</strong>katere izmed <strong>ne</strong>gativnih<br />
posledic, ki jih dana{nji sistem pridelave,<br />
distribucije <strong>in</strong> prodaje hra<strong>ne</strong><br />
pr<strong>in</strong>a{a. Vendar pa ponavadi teh posledic<br />
<strong>ne</strong> vidimo takoj <strong>in</strong> (`al ali pa na<br />
sre~o) <strong>ne</strong> pri<strong>za</strong>de<strong>ne</strong>jo vseh ljudi. Toda<br />
na dolgi rok imajo posledice <strong>in</strong> vpliv<br />
na celotno dru`bo.<br />
In kako prav<strong>za</strong>prav CSA deluje?<br />
Vsako leto, na <strong>za</strong>~etku leta, se kmetje <strong>in</strong><br />
potro{niki zberejo <strong>in</strong> dolo~ijo ceno <strong>za</strong><br />
dele` let<strong>in</strong>e, ki jo tisto leto pri~akujejo.<br />
Ta cena temelji na kalkulaciji vseh<br />
stro{kov, ki jih bo kmetija imela, seveda<br />
vklju~no s kmetovim delom. Potro-<br />
{niki sodelujejo pri odlo~anju, kaj bo na<br />
kmetiji raslo, seveda v okviru zmo`nosti<br />
kmeta. V Ameriki se ta cena ponavadi<br />
giblje med 300 <strong>in</strong> 600 $ na leto (odvisno<br />
od kmetije <strong>in</strong> dol`<strong>in</strong>e rast<strong>ne</strong><br />
dobe). V praksi pa to pomeni, da <strong>za</strong><br />
pribli`no 20 $ oziroma 4.000 SIT na teden<br />
vsak t.i. ’lastnik dele`a’ dobi ’ko{aro’,<br />
polno sve`ih pridelki, ki v tistem<br />
let<strong>ne</strong>m ~asu rastejo oziroma dozorijo.<br />
Seveda je vseb<strong>in</strong>a ko{are razli~na iz<br />
tedna v teden <strong>in</strong> je tudi odvisna od leta<br />
kot takega. Tako kmetje <strong>in</strong> potro{niki<br />
delijo riziko, breme <strong>in</strong> seveda tudi vese-<br />
Mariborski Agronom 3/2005<br />
Ekolo{ko <strong>kmetijstvo</strong><br />
Grafi~ni prikaz razporeditve mo~i, ki jo ima pe{~ica posameznikov (vsega 110) v rokah<br />
<strong>za</strong> preko 160 milijonov ljudi v Evropi. Vir: J Griev<strong>in</strong>k Cap Gem<strong>in</strong>i / OECD 2003<br />
lje ob dobrih <strong>in</strong> tistih manj dobrih let<strong>in</strong>ah.<br />
^e slu~ajno eden izmed pridelkov<br />
<strong>za</strong>radi kakr{nihkoli vplivov <strong>ne</strong> uspe (su-<br />
{a, mo~a, bolezni itd.), potem je tu na<br />
Potro{niki sodelujejo pri odlo-<br />
~anju, kaj bo na kmetiji raslo,<br />
seveda v okviru zmo`nosti<br />
kmeta. V Ameriki se ta cena<br />
ponavadi giblje med 300 <strong>in</strong><br />
600 $ na leto (odvisno od<br />
kmetije <strong>in</strong> dol`<strong>in</strong>e rast<strong>ne</strong><br />
dobe). V praksi pa to pomeni,<br />
da <strong>za</strong> pribli`no 20 $ oziroma<br />
4.000 SIT na teden.<br />
voljo {e preostalih 30-80 razli~nih pridelkov,<br />
ki jih povpre~na CSA kmetija<br />
prideluje. Potro{niki se na na~<strong>in</strong> ponovno<br />
pove`ejo z naravo, zemljo, kmetovim<br />
delom, lokalno skupnostjo... Ponovno<br />
odkrijejo let<strong>ne</strong> ~ase, sezonsko<br />
pridelano sve`o <strong>in</strong> zdravo zelenjavo,<br />
sadje, `ita, jajca, <strong>za</strong>~imbe <strong>in</strong> vse ostale<br />
pridelke <strong>in</strong> izdelke. Obe<strong>ne</strong>m se pove~a<br />
prehranska varnost lokal<strong>ne</strong> skupnosti <strong>in</strong><br />
posledi~no celot<strong>ne</strong> regije ali dr`ave.<br />
Tudi iz f<strong>in</strong>an~<strong>ne</strong>ga vidika pridobijo tako<br />
potro{niki kot kmet. Potro{niki pla~ajo<br />
pravi~no <strong>in</strong> realno ceno hra<strong>ne</strong> (saj pla-<br />
~ajo <strong>za</strong> stro{ke pridelave <strong>in</strong> ni~ ve~), ki<br />
se je po<strong>ne</strong>kod v ZDA izka<strong>za</strong>la <strong>za</strong> celo<br />
ni`jo kot v supermarketih (seveda <strong>za</strong><br />
ekolo{ko, sve`o <strong>in</strong> zdravo hrano). Zanimiva<br />
je tudi raziskava <strong>Ne</strong>w Economics<br />
Foundation iz Londona, ki je poka<strong>za</strong>la,<br />
da vsakih 10 SIT (ali $, €, £...), porabljenih<br />
v lokalnih prehranskih sistemih<br />
(kot je LPA), ustvari 24 SIT v lokalni<br />
skupnosti, medtem ko istih 10 SIT, porabljenih<br />
v supermarketih, lokalni skupnosti<br />
ustvari samo 14 SIT. To pomeni,<br />
da vsak lokalno porabljen tolar ustvari<br />
skoraj dvakratno vrednost, saj osta<strong>ne</strong> v<br />
lokalni skupnosti, kjer kro`i ter v nasprotju<br />
s supermarketi ni izvo`en v drugo<br />
regijo ali dr`avo. Znatno se pove~a<br />
tudi dele`, ki ga kmetje dobijo <strong>za</strong> hrano.<br />
Danda<strong>ne</strong>s ta dele` ponavadi zna{a<br />
od 5 do 10 odstotkov kon~<strong>ne</strong> ce<strong>ne</strong> hra<strong>ne</strong>.<br />
Preostalih 90 odstotkov gre <strong>za</strong> predelavo,<br />
transport <strong>in</strong> predvsem market<strong>in</strong>g<br />
hra<strong>ne</strong> (tukaj so mi{lje<strong>ne</strong> visoke<br />
mar`e distributerjev <strong>in</strong> posrednikov ter<br />
seveda supermarketov). V lokal<strong>ne</strong>m sistemu<br />
ve~<strong>in</strong>a teh stro{kov <strong>in</strong> posrednikov<br />
odpade. Nadaljnje koristi, ki jih<br />
LPA pr<strong>in</strong>a{a kmetu, vklju~ujejo vsakoletno<br />
vnaprej{nje pla~ilo stro{kov kmetije,<br />
kar kmetu daje ekonomsko varnost<br />
ter mo`nost, da se izklju~no posveti pridelavi<br />
zdrave, naravi prijaz<strong>ne</strong> <strong>in</strong> ekolo{ko<br />
<strong>ne</strong>opore~<strong>ne</strong> hra<strong>ne</strong> <strong>in</strong> obe<strong>ne</strong>m skrbi<br />
<strong>za</strong> zemljo <strong>in</strong> njeno trajnostno uporabo.<br />
Pozna ljudi, <strong>za</strong> katere hrano prideluje,<br />
kar mu lahko daje {e posebno <strong>za</strong>do-<br />
13
Change language